Pa3tn! urad 9021 Ce!ovec — Vertagspostamt ?021 K!agen!urt	!xhaja v Ce!ovcu — Erscho!nungsor! Ktagenfurl	Posamezn! izvod 1.50 šH., mesečna naročnina 5 šitingov

b. b.
Letnik XXVi!i.
Ceiovec, petek, 13. februar 1973
štev. 8 (1596)
Mesramno
izsiljevanje
V zvezi $ tako imenovano študij-iho .komisijo za vprašanja sioven-*^e narodnost, skupnosti na Korošcem" smo koroški Siovenci ie ponovno zeio jasno in odiočno izpovedati svoje mnenje. Kijub temu pa veiik dei tistih, ki nosijo odgovornost za obiikovanje javnega mnenja, noče razumeti našega utemeljenega statišča; v svojem arogantnem odnosu do Siovencev se niti "e potrudijo, da bi se z našimi argumenti vsaj skušati baviti.
Odiočiii so se za drugo taktiko — *a napad na vse tiste, ki se drznejo hneti v svojih iastnih zadevah drugačno mnenje, kot ga imajo taki obiikovaici javnega mnenja. Zato v zadnjem času doživijamo pravi -krožni iov" prot) siovenskim organizacijam in njihovim funkcionarjem; doživijamo najraziičnejše poskuse vnašanja neenotnosti med kokoške Siovence, pri čemer se spretno posiužujejo redkih posameznikov, od katerih očitno pričakujejo, da bodo „piesa!i tz vrste".
Posebno kričeča primera sta OVP-jevska Voikszeitung in .neodvisna" Kieine Zeitung. Prva obuja k novemu iivtjenju nesiavno nekdaj Precdj razširjeno, vendar za današnji svet ie anahronistično histerijo Protikomunizma, ko skušajo koroške Siovence deiiti na .Avstrosio-vence" na eni ter .Tifokomuniste" na drugi strani. Pri drugi so podti-kavanja in sumničenja usmerjena boi) individuaino, vendar zaradi te-9a niso nič man) nesramna. Obema skupno pa je prizadevanje, da bi "red Siovence zabiii kiin, jih razde-na tiste, ki so ..iojaini" do Av-^bije, in one, k) so .posiušni" Beogradu.
S poštenim in odkritim konfronti-'onjem staiišč take metode nimajo ničesar skupnega. Nasprotno, za tako početje je možno najti ie eno t*ne: nizkotno izsiijevanje. Kajti vsa *a umazana igra ima samo ta na-"*on, da bi koroške Siovence oziro-"*a vsa) dei od njih za vsako ceno *Praviii v komisijo, kjer bi potem v njihovi navzočnost) — ki pa jo Potrebujejo ie kot aiibi za mednarodno javnost — iahko naprej brezobzirno barantati o njihovi usodi.
Koroški Siovenci pa smo nedvoumno povedati, da nočemo biti objekt barantanja, marveč hočemo kot subjekt svojih teženj sami enakopravno odiočati o svoji usodi. V ta okvir jasno spada tud) naša odiočitev giede sodeiovanja v ko-*"!si]). Zato odiočitve, ki jo je so-9krsno potrdii reprezentativni zbor *sč kot 500 odbornikov in krajevnih župnikov vseh siovenskih organizacij, ne more ovreči še tako prefrigano frazarjenje o .ziatih mosto-^*b*, niti je ne morejo omajati naj-'aziičnejši poskusi ogabnega pod-Mkavanja in biatenja aii ceio odkritih groženj in nizkotnega izsiije-^unja. Tisti, ki se posiužujejo takih sredstev, s tem ie sami sebi izstav-jjajo spričevaio poHtične nezreiosti " nestrpnosti.
—r;.
ttatija
je pripravtjena
izpo!niti vse pravice južnih Tiroicev
V začetku iega tedna je bivat na uradnem obisku v Avstriji iitati-janski zunanji minister Mediči. Pri razgovorih, ki so jih ob tej pritož-nosti limeti predstavniki ttalije in Avstrije, je što v prvi vrsti za bita-teratna vprašanja in še posebej za vprašanja, ki se nanašajo na Južno Tirolsko.
Tozadevno itatijanski zunanji minister ni limet težkega potožaja, saj je tahko z neizpodbitnimi dejstvi krepit pripravtjenost ttatije, da iz-potni vse pravice južnih Tirotcev
Za#a; ne bi pridobi# fudi Kiiayce?
s katero hočejo rzew-ges/or?!
Vo/MMgcMe?:" :z-M:'p'	Mdnjhnc,
Jo%"*o	Zdaj so z
por/pisov zače/r 'O ZMz% Ma ZgorrrjerM yt
Gotovo ne Mo tež^o, razHM: akcijo na ce/o Ztvstrrjo or poterw na cc/otn:	na-
se/rtven: prostor.
Naj^o/jlc pa Tv Mo, če prrdo^d: Mr /Gfajcf, so po stev;7% Majvečp narod na sve-fK, pAavo pa Majo najnran; ta&o /epo /M čtt/pvo ^ot mard-Mter: Iznrcd t/st;A, M so Jos/e; „vseM/:" svoje Me na potopisne po/c.
Do pusta je še tOovo/j časa, da nostOct omenjene a^etje naš pretO/og /aMo resno vzamejo, ne da ^t se mora/: Mtt, da jt7t Ma ^do za norca.
(če so nasprotno avstrijski predstavniki kaj zardeti, ko so se spomniti na svoje obveznosti v državni pogodbi in na svoj odnos do slovenske in hrvaške manjšine, seveda ne vemo). Poudarit je, da bo ttatija pravočasno izvedta tudi še zadnja dotočita tako imenovanega .paketa", zato ttatija in Avstrija odstej ne bosta več morati kot hipnotizirani gledati na bitateratna vprašanja, marveč se bosta tahko posvetiti večjim evropskih probtemom.
Pri lizpotnjevanju dotočit južno-tirotskega .paketa" je ttatija ravno v zadnjem mesecu napravita nov pomemben korak, ko je sprejeta vrsto odtokov in izvedbenih ukrepov. Med drugim je bito v smistu .paketa" urejeno tudi šotsko vprašanje, kjer je vsekakor zanimivo dotočito gtede učnega jezika. Na zahtevo južnih Tirotcev in ob podpori Avstrije je bit namreč uzakonjen obvezen dvojezični pouk, in s<icer v tej obtiki, da je na šotah z itatijanskim učnim jezikom nemščina obvezen učni predmet in obratno na šotah z nemškim učnim jezikom itatijan-ščina obvezen učni predmet. To vetja tako za osnovne kot tudi za tako imenovane sekundarne šote. Poteg tega pa na Južnem Tirotskem tako imenovana pravica staršev vetja te gtede vpisa na eno ati drugo šoto, nima pa nobenega vptiva na učni jezik dolične šote.
Tukaj spet enkrat vidimo, kako Avstrija v svojem odnosu do manjšinskega vprašanja meri z dvojnimi meriti. Pri nas na Koroškem je ravno obvezen pouk otrok v obeh dežetnih jeziklih menda največji greh in edino zvetičavno sredstvo je pravica staršev, ki so jo nemški
Seja obeh odborov
Zveze slovenskih organizacij na Koroškem
Nadzorni in Upravni odbor Zveze siovenskih organizacij na Koroškem sta na skupni seji dne 19. februarja 1973 po temeijiti presoji prišia do sogiasnega mnenja, da na osnovi a-naiize dosedanjih ukrepov takoimenovane študijske komisije za probieme siovenske narodnostne skupnost) ni nobenih novih vidikov in s tem vzrokov za spremembo svoječasnega skiepa o neudeiežbi v omenjeni komisiji. Zato siej ko prej veija skiep zbora več kot 500 odbornikov in krajevnih zaupnikov vseh siovenskih organizacij, da predstavniki obeh osrednjih organizacij koroških Siovencev v tej komisiji ne sodeiujejo.
Odbora sta poieg tega oceniia dosedanje priprave za občinske voiitve ter na osnovi široke razprave obiikovaia načei-no staiišče, k) bo izpovedano v posebnem voiiinem razgiasu.
Tudi pri biiaterainih pogovorih
mora manjšina ostati subjekt svojih teženj
Kakor smo poročati že v zadnji številki, je jugostovanska vtada odgovorita na avstrijsko noto z dne 11. januarja 1973 o potožaju koroških Siovencev in gradiščanskih Hrvatov. V avstrijskih krogih ni pre-stišati zadovotjstva, da je odgovor Jugostavije .umerjen" in .konstruktiven", še posebej pa avstrijski tisk naravnost zmagoslavno ugotavija, aa se Jugostavija pridružuje avstrijskemu predtogu, da je odprta vprašanja treba rešiti v dvostranskih pogovorih.
V Beogradu so izjaviti, da vsebina nove jugostovanske note ne bo ob-javtjena. Vendar pa je znano, da Jugostavija znova opozarja na vsa nerešena vprašanja slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji, o katerih je bito podrobno govora že v prvi jugosto-
nacionatisii in razna .domovini zvesta* združenja brezobzirno ztorab-tjati, samo da so dosegti svoje ci-tje, ki stužijo edinote germanizira-nju. Ravno obratno pa ravna Avstrija tedaj, ko zastopa interese svoje manjšine v ttatiji.
vanski noti z dne 6. novembra 1972. In posebej Jugostavija poudarja nujnost, da mora Avstrija izpotniti svoje obveznosti, ki jih ji nalaga čten 7 državne pogodbe gtede potožaja, pravic in razvojnih možnosti koroških Sto-vencev in gradiščanskih Hrvatov.
Gtede jugoslovanskega .pristanka" na avstrijski predtog o dvostranskih pogovorih pa je treba ugotoviti, da se je Jugostavija že vedno zavzemata za take pogovore. Torej v njenem odgovoru tozadevno ni nobenih novih vidikov, pač pa se je do .novega statišča" končno priborita Avstrija, ki je dostej vedno trdita, da je manjšinsko vprašanje izktjučno notranjepolitična zadeva Avstrije.
Toda Jugostavija dvostranskih pogovorov nikakor ne razume kot barantanje o usodi tretjega, to je manjšine, marveč žeto jasno poudarja: Za dobre stike med državama je nujno, da se potožaj in pravice stovenske in hrvaške narodne manjšine v Avstriji rešijo na podtagi dostedne uveljavitve 7. čtena državne pogodbe in neposredno med avstrijsko vtado ter izbranimi predstavniki slovenske in hrvaške narodne manjšine.
Koroški Siovenci nismo števiike
Domovina je spet v nevornosti. Koroška je ogrožena v svojem večno-nemškem značaju. Kajti — o grozat — Slovencev je več, kot jih je bito pred desetimi teti.
Dežetni tiskovni urad je namreč te dni objavit prve podatke o tjudskem štetju iz teta 1971, v kotikor se nanašajo na narodnostni oz. jezikovni sestav prebivatstva na južnem Koroškem. Stovenščino kot občevatni jezik ati samo ati v povezavi z drugim jezikom odnosno narečjem je pri tjudskem štetju teta 1971 navedlo 15.615 oseb, medtem ko jih je bito teta 1961 te 13.857; števito je torej narasto za 1758 oseb (v odstotkih od 13,3 na 14,1 odstotkov. (Močno je nazadovalo število oseb, ki so kot občevatni jezik navedte „windisch" ati samo ati v povezavi z nemščino: teta 1961 jih je bilo še 11.357, teta 1971 pa samo 3914, medtem ko se je odstotek znižat od 10,9 na 3,5 odstotkov. Nasprotno pa je bistveno porasto števito oseb, ki so kot občevatni jezik navedte nemščino: teta 1961 so jih ugotoviti 78.783 in teta 1971 kar 91.183, tako da je tozadevni odstotek naraset od 75,8 na 82,4 odstotkov.
Na podtagi teh podatkov koroški tisk že deta najraztičnejše račune. Manipulira s postavkami, kakor da bi što za moške, ženske in otroške čevtje, ne pa za žive tjudi in njihov jezik. Naravnost širokogrudna je tokrat CfVP-jevska Voikszeitung (od kje te taka radodarnost?), ki števitu .čistokrvnih" Stovencev prišteva četo
tiste, ki sicer veljajo za „Windische". S takimi računi ugotavtja, da imamo na Koroškem 19.529 .jezikovnih Stovencev", kar pa po njeni nezmottjivi sodbi seveda .dokončno" pobija vse trditve o 50 ati celo 70 tisočih Slovencev na Koroškem. Ne vemo, kaj bo k takemu žongliranju reke! njihov menda nenadomestljivi .strokovnjak" za manjšinska vprašanja, ko ga glasito njegove lastne stranke prišteva k Slovencem in mu s tem spodmika vindišarski presto); morda pa hoče OVP vsaj na ta način doseči, da bi bit v manjšinski komisiji tudi zastopnik .Stovencev"?
Objavtjeni podatki tudi že stužijo za raztična ugibanja, če in v kotiko bi rezultati tjudskega štetja iz teta 1971 spremeniti področje zakona o dvojezičnih krajevnih napisih, ki je — kakor znano — zasnovan na podatkih tjudskega štetja iz teta 1961. Ugotavtjajo, da v šestih od skupno 36 občin, kotikor jih zajema omenjeni zakon, nobena vas ne bi več dosegta potrebnega odstotka stovenskega prebivatstva (namreč občine Grabštanj, Pokrče, Rožek, Djekše, Grebinj lin Važenberk), nasprotno pa bi se vetjavnost zakona razširita na dve občini (Bistrica v Rožu in Megvarje), ki dostej ne prideta v poštev za dvojezične napise. Skupno števito občin, na katere bi se nanašat ta zakon, bt se torej zmanjšato od 36 na 32. Nekotiko drugačna stika se kaže gtede vasi (kakor znano, zakon o dvojezičnih napisih ne upošteva občin kot ce-
tote, marveč drobi dvojezično ozemlje na posamezne vasi in zasetke). Od sedaj v zakonu predvidenih 205 vasi bi jih 54 odpadto, obratno pa bi jih zakon na podtagi tjudskega štetja 1971 na novo zajet 65, tako da bi se skupno število krajev, za katere bi zakon predpisovat dvojezične napise, zvišalo od 205 na 216.
Res čudovita igra s številkami. Toda, ati se vsi ti žongterji pri svojem poslu zavedajo, da tjudje niso številke? Ati se zavedajo, da s premikanjem števitk sem in tja ni mogoče reševati narodnostnih vprašanj? Zakon izrecno prepoveduje uporabo rezuttatov tjudskih štetij v druge kot statistične namene, ztasti pa praksa avstrijskih ljudskih štetij ni ravno v čast državi, ki se tako rada skticuje na pravno ureditev. Pri tem je vseeno, ati gre za tjudsko štetje 1961 ati 1971: ne eno ne drugo ne more biti podtaga za reševanje odprtih vprašanj koroških Stovencev, ki smo zato ob obeh štetjih tudi povsem jasno izpovedati, da že vnaprej odrekamo vetjavnost in priznanje vsakršnim iz kakršnekoli izjave pri ljudskem štetju izvirajočim zaktjučkom o narodnostnem stanju na Koroškem.
Pravitnost in utemeljenost tega našega stališča zdaj objavtjeni podatki samo potrjujejo. Kajti nobeno še tako spretno manipuliranje s števitkami ne more prikriti dejstva, da na Koroškem še zdateka niso ustvarjeni pogoji, ki bi zagotoviti stovenski narodnostni skupnosti vsestranski razvoj in obstoj.
2 — Štev. 7 (1596)

23. februar 1973
„Ne bomo verjeti besedam"
Ob robu dogodkov:
t? %*z&c Ncznnsnjc
ne moremo tmefi zaupanja
Aow;s;;e posvetov^/n; /or^M z<! t/ste,
MOH;o v Jrž^v; odgovornost, n;so že <2 prior; ZMrr^ 7'rez7:oncep;nost;,' treM j;7; je preso-d;t; po njihov; hontogenost; g/eJe rednega ^on-strn^t/vneg^ ^otenjd ;n ;ntenz:vwost; Je/ovd-njd. G/eJe ^om;s:Je za krajevna rwena, rojene po Mpornr/7 prorfza^on!':;'^ JogoJ^;A /an^e jesen;, pa o^ uporab; ra^rT? mer;'/ pr/demo Jo za^/jnč^a, Ja je /e-ta otro^ s^r^jne zntedenost; :n zadrege soc;J/;st;'čne vDJe ndsprot; zdraže-n:m nem^onac/ona/n/m :;7am na A*orosZ?e?n, ^:' j;m z nž/t^orn /?otrnje ves nems^on^c/onn/n; Je/ avstrijske desnice. Pisan sestav te kontisije, v kateri sedijo taji Jek/arirani nasprotniki ko-roškik 5/ovencev, krez prizadete manjšine naravnost .jamči" za to, Ja oJ nje n; pričakovat; nič pozitivnega za s/ovensko narodnostno skapnost na koroškem.
komisije pri Jo/očenik krogik niso tako pri-/jak/jene, kot ki č/ovek na prvi pog/eJ mis/;7, ko se je nekaterim z vekemenco in spretnim aranžiranjem /e posreči/o, Ja so pris/i vanjo, dragi pa se na vse škripce si/ijo v njo. 7*ako na primer /ist .5a/zkarger /Vackrickten" z Jne 72.2. 7973 piše.* „77inter Wortsckwa//, Nektik nnJ T^ommissionen wirJ Jie T^af/osigkeit sickt-kar, Jie sick g/eick einem 5ckimme/p;7z aas-kreitet. Die Rat/osigkeit, toie ein TanJ regiert tvernden so//...". Torej v/aj; in komisijam na p/ošno nezaupnica s strani /ista, za katerega pa je komisija za krajevne napise nekaj čisto dragega, važnega in ce/o patriotičnega. To-po/noma razam/jivo je, Ja je za nasprotnike s/ovenske naroJnostne skapnosti ta komisija .največje važnosti", saj jim gre venJar za to, Ja se taJ; tokrat ave/javi — najko/je kar s so-soJe/ovanjem S/ovencev samik — Jo zJaj veJ-no tako aspešno prakticirano nače/o; Ja ostane manjšina preJmet mešetarjenja meJ strankami. V takem primera potem niti ni potrekno, Ja razvije v/aJa v sog/asja z zaščitnimi pravnimi do/oč;7i ok soJe/ovanja s prizaJeto naroJno skapnostjo pravičen koncept, kako je treka to skapnost okraniti, pospeševati, poskrketi za njen sp/ošni razvoj in jo ščititi prej raznaro-Jovanjem. .Konkreten koncept ima eJino/e A77D,- .Die Cesckickte ziekt Jen .Sck/aj?ttrick anter zwe; Vo/ker erst, tvenn ...".
-Manjšina, ki ni sakjekt svojik teženj, mora najno kiti preJmet vsakoJnevnega oportaniz-ma. Zato se nasprotniki s/ovenske naroJnostne skapnosti kaj iznajJ/jivo pos/ažajejo postav-/jacev in ignorantov, za katere je očitno ce/o sog/asni sk/ep ze/o reprezentativnega zkora naj 300 s/ovenskik oJkornikov in zaapnikov z Jne 29. 7. 7973 krezpreJmeten, saj mrz/ično iščejo nove psevJo argamente za soJe/ovanje v komisiji, čeprav se po/ožaj niti za /as ni premeni/. Takšno manipa/iranje javnosti in zong/iranje z keseJami zas/aži samo eno označ-ko; po/itikantstvo. Tovzroča pa zmešnjavo in
Na redni skupščini občinske organizacije Zveze združenj borcev NOV v Tržiču dne 11. februarja 1973 so razpravijali fudi o po-tožaju koroških Stovencev. V (ej zvezi so sprejeti posebno izjavo, ki so jo postati avstrijskemu generatnema konzutu v Ljubljani, v vednost pa fudi Zvezi stovenskih organizacij na Koroškem. V izjavi je rečeno:
Na redni skupščini občinske organizacije Zveze združenj borcev NOV v Tržiču, dne 11. februarja 1973, smo bivši borci, aktivist), zaporniki in interniranci s pozornostjo obravnavat) poiožaj siovenske narodnostne manjšine v Avstriji. Ugotoviti smo vso resnost današnjih razmer na Koroškem, ziasti po oktobrskih nacionaiističnih izpadih veiikonemških skrajnežev pri odstranjevanju dvojezičnih napisov in ogrožanju živijenjskih interesov Siovencev in Hrvatov v Avstriji. Ostro smo obsoditi to početje, katerega pobudnik je bii ziogiasni neonacistični Heimatdienst, k) navziic jasnim doiočiiom državne pogodbe še vedno obstaja in rovari proti Siovencem.
Z nezadovoijstvom zasiedujemo ukrepe koroških in državnih organov obiasti za odstranjevanje napetosti med avstrijsko večino in siovensko manjšino in ugotavijamo, da ni dosiej ničesar storjenega za odpravijanje posiedic jesenskih dogodkov na Koroškem. Nasprotno, krivice do Siovencev se konstantno nadaijujejo, kar dokazuje tud) dejstvo, kako je sestavijena komisija avstrijske viade za obravnavanje manjšinskih vpra-
astvari tisto krezkrižnost, k; je pogoj za rikar-jenje v ka/nem.
O tem, a/; je Mo za ško/ijski ordinariat potrekno, Ja je zastopa;: v komisiji za krajevne napise, k; se Ja/o razprav/jat;. Vsekakor pa je zgrešen sk/ep ordinariata, pos/ati v omenjeno komisijo kot svojega zastopnika sinoda-/a in kkrati v;Jnega jankcionarja naroJne organizacije, k; smatra (po poroč:7;k v javnik okči/ikj svoj cerkven; man Jat za š/ršega, kot k; ki/ man Jat kake (s/ovenskefj organizacije, .ker zastopa vse kato/ičane Ježe/e". Naš; /ja-Jje se naJ takimi /zjavam; zares zgražajo, zato je treka z vso jasnostjo prikiti, Ja zastopa omenjen: s/noJa/ ;'zk/jačno /e ško/ijski orJi-nar;at v zgo/j verskik zaJevak, pa nič več. /zjave o nekem .š/ršem manJata" so go/a Jo-m;'š/j;'ja.	a. v.uk
šanj. Absurd, da so v komisiji, ki rešuje manjšinska vprašanja Siovencev, tudi najhujši sovražniki naše manjšine, predstavniki neonacističnega Heimatdiensta in takozvanih vindišarjev, je zgovoren dokaz, kako prazne so zagotovitve avstrijske viade o dobri voiji in skrbi za zaščito manjšine. Te in še druge obraziožitve, podane v odgovoru avstrijske viade na noto SFRJ, so naieteie pri čianih ZZB NOV na največje presenečenje in nezadovoijstvo.
Nas borce izredno preseneča tisti dei odgovora, ki žeii poudariti žeijo Avstrije po dobrih odnosih z Jugosiavijo, v isti sapi pa nekako zviška opozarja našo državo na demokratičen ustavni red v Avstriji in s tem hoče zmanjšati pravico matične države do poseganja v odnose z manjšino.
V naši javnosti je odgovor avstrijske viade naietei na ogorčen sprejem. Biii smo že do-voij potrpežijivi, da bi nas zdaj iahko prepričati o dobronamernosti trditev, ki so navedene v odgovoru. V nobenem primeru ne bomo verjeti besedam, dokier ne bodo naši rojaki deiežni tistih pravic, ki jim po državni pogodbi pripadajo in so mednarodna obveznost Avstrije. Jesenski dogodki za nas niso majhna epizoda, sicer za Avstrijo dokaj neprijetna in za nas nadvse boieča, k! se ne bo hitro pozabiia. Odtočno in brezkompromisno bomo vztrajati v zahtevah po popotni izpoinitvi obveznosti Avstrije do siovenske in hrvaške manjšine in zahtevat) od naših obiasti in viade, da se zavedajo svojih odgovornosti do deia našega naroda izven meja SFRJ.
Zeiimo Vas prepričati, da smo neomajno privrženi miru, svobodi, neodvisnosti in pri-jateijstvu med vsemi državami, ziasti med sosedi, zato iskreno podpiramo našo viado v njeni zunanje poiitični usmeritvi giede dobrih odnosov z Avstrijo. V nobenem primeru pa ti odnosi ne morejo biti vzpostavijeni brez predhodne zadovoijitve manjšinskih vprašan). Zato pričakujemo, da se v Avstriji upošteva mnenje vseh narodov in narodnosti sociaiistične Jugosiavije, brez iekci) o demokraciji in ustavnem redu, kajti mi ju imamo in ju znamo sami najboije presoditi, tudi v reševanju manjšinskih vprašanj pri nas.

Letošnja spomtadanska sejemska prireditev na Dunaju bo že 97. po vrsti, sicer pa gteda mednarodni dunajski vetesejem na 52-tefno tradicijo. Torej je razumljivo, da uživa fa ustanova najširši ugted v domačem in mednarodnem gospodarskem živtjenju. O tem gotovo dovotj prepričtjivo govori dejstvo, da bo fudti na tetošnj.i spomtadanski sejemski prireditvi, ki bo v dneh od 7. do 11. marca v sejemski patači in na sejemskem razstavišču, zastopanih več kot 3000 podjetij iz 30 držav sveta.
V ustroju dunajskega mednarodnega vetesejma je prišto tani do važnih sprememb, ki jih je narekovat sptošni razvoj na področju sejemskih prireditev. Nekdaj univerzatni sejem se je spremenit v vetiko gospodarsko prireditev, v katere okviru ob istem času in na istem prostoru prirejajo okoti 25 strokovnih sejmov. Vse važne stroke gospodarstva so na dunajskem sejmu namreč strogo točene in tako za interesenta mnogo botj pregledne. Poteg tega pa se je vodstvo v so-detovanju z razstavtjavci odto-čito, da so gradbeni stroji na sejmu zastopani samo spomtadi, kmetijski stroji pa samo jeseni, kar omogoča, da ima vsaka od teh dveh največjih skupin na razpotago vso tovrstno razstavno površino.
Na ietošnjem spomladanskem sejmu bo torej zavzemat prvo mesto — vsaj na sejemskem raz-
stavišču — sejem gradbeništva, ki bo imet na razpotago več kot 60.000 kvadratnih metrov razstavne površine. Ni treba posebej poudarjati, da bo na tej razstavi res najti vse, kar spada v to gospodarsko panogo. Drugo težišče na sejemskem razstavišču bo sejem pohištva: na razstavni površini v vetikosti 28.000 kvadratnih metrov bo to največja razstava pohištva, kar jih je bito
dostej prirejenih v Avstriji. Prav tako brez prave konkurence v Avstriji je strokovni sejem elektrotehnike, ki bo zavzemat površino 35.000 kvadratnih metrov. Nadatje bodo na sejemskem razstavišču zastopane panoge žete-zo in jekto, stroji, gospodinjske naprave, pa tudi stroji za ob-detavo tesa itd. Pač pa bo tetos — in sicer zaradi stinavke in parktjevke — izpade) sejem kmetijstva z zanimivimi razstavami ptemenskih živati, semenja in podobnega; s tega področja bo na sejemski prireditvi zastopano te vinogradništvo s tradicionatni-mi pokušnjami izbranih vinskih sort.
V sejemski patači bo težišče
spet na tistih panogah, ki pred-stavtjajo blago široke potrošnje. Sem spadajo naprave in stroji za gospodinjstvo prav tako kot potrebščine za otroka, nadalje sejem krzna in usnja, prav tako dragutji in ure, kozmetične potrebščine in podobno. V sejemski palači ima po stari tradiciji svoje mesto tudi sejem iznajdb, kjer obiskovatec tahko občuduje najraztičnejše izdetke in na-
prave, ki se zdijo danes morda še nekotiko fantastične, jutri pa bodo že sestavni del našega živtjenja. Vetiko zanimanje med obiskovaiei vzbuja vsako teto tudi skupinska razstava, ki jo prirejata inštituta za gospodarsko pospeševanje Koroške in Nižje Avstrijske. Končno pa bo v sejemski patači prirejena še ve-tika tujskoprometna razstava, pri kateri bodo tokrat sodetovate Botgarija, ttatija, Jugostavija, Romunija in Tunizija.
To je seveda te v kratkih obrisih prikazan pestri izbor izdetkov in dosežkov, ki ga bo nudit te-tošnji spomtadanski vetesejem na Dunaju. Naj pri tem še povemo, da bo v okviru Sejma
gradbeništva prirejen poseben siimpozij, na katerem bodo priznani strokovnjaki razpravtjati o raznih probtemih in vidikih gradbenega gospodarstva. Na sejmu pohištva pa bodo tetos prvič podetiti tudi posebno državno nagrado.
Letošnjii spomtadanski sejem bo prirejen v času od 7. do 11. marca, prva dva dneva sta spet namenjena interesentom (t. j. trgovcem itd.), ostati trije dnevi pa bodo v znamenju sptošnega obiska. Tudi tovrstna ureditev sodi k tani uvedenim novostim dunajske sejemske prireditve ter je
—	kakor je pokazata pri obeh tonskih sejmih izvedena anketa
—	detežna širokega odobravanja, tako da ji namerava vodstvo sejma ostati zvesto tudi v bodoče.
Poteg obeh vetikih sejemskih prireditev spomtadi in jeseni pa prireja vodstvo dunajskega mednarodnega vetesejma v sodeto-vanju z ustreznimi panogami gospodarstva tudi še četo vrsto strokovnih sejmov in razstav, tako da so sejemske naprave na Dunaju takorekoč zasedene skozi četo teto, ati z drugimi besedami: Dunaj je četo teto sejemsko mesto. Razumtjivo, da je za obiskovatce vseh teh prireditev tudi sicer vsestransko poskrbtje-no, saj je na Dunaju res dovotj tepega in zanimivega, kar upravičeno pritegne domačega in še posebno tujega gosta.
MEDNARODNt DUNAJSK! VELESEJEM
pred tetošnjo spomtadansko prireditvijo
POStHOKKDSVKU
NEW YORK — Gtavni tajnik OZN dr. Waldheim se je po nekajtedenski turneji po Aziji vrnil na sedež svetovne organizacije v New Yorku. Med svojim potovanjem je obiskal sedem držav, v katerih se je ^ pogovarjat z njihovimi predsedniki in drugimi voditelji. O teh razgovorih je dejal, da se mu zdijo najvažnejši tisti, ki jih je imel o indijsko-pakistanskih razprtijah. Izrazil je „zmeren optimizem" glede možnosti za ureditev problema.
KOTOR — V Črni gori se bavijo z načrti za gradnjo velikega mostu prek ožine Verige v zalivu Boke Kotorske. Most naj bi bil dolg 590 metrov in visok 65 metrov, tako da bi pod njim lahko plule tudi največje prekoocenaske ladje, ki se pogosto ustavljajo v tem zalivu. Novi most bo povezoval oba dela jadranske magistrale, zato bo imel tri cestne pasove, široke po tri metre, in dva pločnika za pešče. Ker bo raven novega mostu nad višino sedanje magistrale, bo treba zgraditi tudi dovozne ceste v dolžini 5650 metrov ter dva predora. Z novim mostom bi se izognili slabi in ovinkasti cesti, ki vodi ob členoviti obali Kotorskega zaliva, dolgi 41 kilometrov. Poleg tega bi vozniki prihranili precej časa, namreč 96 minut.
DUNAJ — Italijanski zunanji minister Medici je v izjavi, ki jo je ob svojem obisku v Avstriji dal dnevniku .Die Presse", izrazil prepričanje, da so zdaj tudi psihološko premostili razdor zaradi Južne Tirolske. Dejal je, da je končan dolgotrajen proces, ki se je začel pred 30 leti s sporazumom Gruber-De Gasperi, dokler se decembra 1969 s sklepom italijanskega parlamenta o .svežnju ukrepov" za Južno Tirolsko ni približal rešitvi.
NEW YORK — OZN je pod naslovom .Zločin proti človeštvu" izdala 32 strani obsegajočo knjižico o sistemu rasnega razločevanja v Južnoafriški republiki. V knjižici piše, da je apartheid .sistem rasne segregacije, zatiranja in izkoriščanja", preračunan na to, da bi belcem, ki jih je manj ' j kot tretiina prebivalstva, omogočil oveko- ! večiti oblast nad to državo. Pisci knjižice opozarjajo, da je glavna skupščina OZN leta 1971 potrdila .zakonitost prizadevanja zatiranega ljudstva Južne Afrike, da bi z uporabo vseh sredstev, ki so mu na voljo, odpravilo apartheid, rasno razločevanje in podobne ideologije ter uveljavilo vlado večine v vsej državi, ki temelji na splošni volilni pravici".
PIŠA — V Italiji imajo s svojimi umetnostnimi spomeniki vedno večje težave. Skoraj vsak dan objavljajo nove vesti o ogroženosti le-teh. Največ pišejo o Benetkah, nemalo o rimskem Koloseju, sedaj pa je znova stekla razprava tudi o poševnem stolpu v Piši. Strokovnjaki menijo, da se bo zanesljivo podrl. Izdelali so tudi načrte, kako bi stolp utrdili. Eden izmed teh načrtov predvideva, da bi morali stolp najprej razstaviti lepo kamen za kamnom in ga potem spet natančno sestaviti, seveda na trdnejši podlagi. Strokovnjaki menijo, da bi bilo .operacijo" mogoče opraviti že do avgusta prihodnjega leta, ko bo stolp .praznoval" svojo 800-letnico.
PEKING — Kitajska narodna banka je objavila podatke o tem, za koliko se je lani po vsej državi povečalo varčevanje. Hranilne vloge so se v mestih povečale za 16 in na podeželju za 18 odstotkov. Pravijo, da gre za največje povečanje hranilnih vlog od osvoboditve, kar pojasnjujejo z večjo kupno močjo prebivalstva, stabilnimi cenami in trdnejšo državno valuto. Pekinški listi poročajo, da trgovina na drobno nenehoma narašča, cene pa so se za nekatere industrijske izdelke celo znižale.
ŽENEVA — Ta teden se je v Ženevi začelo novo zasedanje konference o razorožitvi. Na konferenci sodelujejo predstavniki 25 držav, vendar Francija že vse od leta 1962 bojkotira zasedanja, medtem ko se * LR Kitajska doslej povabilu sploh še ni odzvala. Udeleženci konference menijo, da je glavni cilj letošnjega zasedanja prepoved vseh jedrskih poskusov ter prepoved kemičnega in bakteriološkega orožja. Sredi marca se bodo v Ženevi začeli tudi dvostranskt ameriško-sovjetski pogovori o omejitvi strateške oborožitve, medtem ko na Dunaj" predstavniki Atlantskega pakta in varšavskega sporazuma še vedno skušajo premostiti uvodne težave, da bi potem lahko stekli pogovori o skrčenju čet v Evropi.
WASHINGTON — Z načinom, kako jc dosegla mir v Vietnamu, je Amerika poka* zala zaveznikom in morebitnim nasprotni' kom, da je .svetovna sila, na katero se jc zanesti", je vzvišeno izjavil ameriški pred' sednik Nixon. V prihodnjem obdobju bo po njegovi izjavi Evropa tista, na katero bo Amerika osredotočila svojo zunanjo po' litiko. Poleg tega pa bo posvečala najveČjo pozornost tudi jugovzhodni Aziji, odnosof s Kitajsko in nadaljnjim stikom s Sovjetsko zvezo.
23. februar 1973
Štev. 8 (1596) — 3
H t4 M u '=< & ta A U
Leto 1973 - Kopernikovo ieto
v počastitev 500-!etnice veiikega učenjaka
Po vsem znanstvenem svetu obhajajo ietošnje teto kot .Kopernikovo teto" — v počastitev 500-ietnice rojstva veiikega astronoma Nikoia-io Kopernika, ki je bii rojen 19. februarja 1473 v mestecu Turunju ob ^itii na Poijskem. V okviru tega teta se po vsem svetu tn razumijivo Posebno na Poijskem vrstijo najraziičnejše prireditve, siavnosti in dru-Ho manifestacije, posvečene geniju, kt je odprt čioveštvu nove pogtede "o zgradbo ptanetnega sestava in vesotja ter z revoiucionarnim dejanjem sproži) razvoj eksaktnih znanosti, katerih ptodov smo danes thUežni.
Nikotaj Kopernik je utemetjiteij "°ve znanstvene teorije o vesotju. Ustvari) je o tem povsem novo podobo; namesto stare predstave oziroma mnenja, da se Sonce in ostati Pianeti vrte okrog Zemlje, je postavit tej teoriji doceta nasprotno trditev, da se namreč Zemtja in ostati Pianeti vrte okoti Sonca. Postavit je Sonce v središče takrat znanega ve-soijskega prostora. Njegovo dognanje so sicer izrekti že nekateri miste-ci v starem veku, toda Kopernik je b'l prvi, ki jo je znat utemetjiti ter na "joj zgraditi nov modet ptanetnega sestava. Toda bistvo Koperrrikove-9a dejanja ni v tem, da je Zemtjo 'premaknit* iz središča vesotja, temveč v postedicah, v novi usmerjenosti raziskav in znanstvenega razmištjanja, ki so v nastednjem stoletju privedta do končnega ob-tikovanja osnovnih zakonov mehanike in zakona gravitacije.
Revotucionarno Kopernikovo znanstveno odkritje je v tedanjem času marsikoga vznemirito, ztasti predstavnike najbotj konservativnih
Lanski obisk
v Postojnski jami
Daieč po svetu znana Postojnska jama je biia tudi tani deiežna množičnega obiska. Skupno so iani našteti 750.651 obiskovaicev, torej nekoiiko man) kot teta 1971, ko so jih zabeiežiii 765.898. Domačih obiskovaicev je biio iani 178.122 jieto poprej 161.889), tujih obiskovaicev pa 572.529 (prejšnje ieto 604.009).
Predjamski grad pa je iani obiskaio 56.840 oseb, medtem ko jih je biio ieto prej 55.201.
Ljubezen do knjige
Jf ?Mf J	7HOCMO
2e več kot četrt stoletja, deluje v Trstu Narodna in študijska knjižnica, ki nedvomno spada med najvažnejše kulturne ustanove tamkajšnjih Slovencev. Pred nedavnim je imela *a ustanova svoj občni zbor, na katerem so v poročilu navedli zanimive podatke o nastanku, razvoju in delovanju knjižnice.
Slovenci v Italiji doživljajo podobno usodo kot mi na Koroškem, da namreč država, v kateri živijo, nima dovolj razumevanja za njihove Kulturne potrebe. Zato morajo na ^seh področjih segati po samopomoči. To velja še posebej tudi za duhovne dobrine, kjer zavzema vodilno mesto Knjiga. V javnih knjižnicah v Trstu skoraj nimajo slovenskih knjig in tako so Slovenci leta 1947 ustanovili Posebno društvo, ki je v naslednjih {ctih zbralo najpotrebnejše knjige in jcta 1951 odprlo knjižnico. V več kot četrt stoletja je ta knjižna zalo-Ba te ustanove narasla že na več kot 47.000 zvezkov.
Za minulo poslovno dobo Narodne
in študijske knjižnice v Trstu so bili navedeni naslednji podatki: novih knjig je dobila 840; obiskovalcev so zabeležili 4470, izposodili pa so si 6222 zvezkov v čitalnici in nadaljnjih 2283 zvezkov na dom. Analiza ustroja obiskovalcev pa je pokazala, da 11,4 odstotkov bralcev bere le tekoče časopise; 72,4 odstotkov obišče knjižnico v povprečju največ enkrat na mesec, 10,2 odstotkov jo obišče do dvakrat na mesec in le 5,5 odstotkov obiskovalcev jo obišče v povprečju več kot dvakrat na mesec; Italijanov je med obiskovalci slovenske knjižnice 4,3 odstotka.
Posebne težave povzroča Narodni in študijski knjižnici v Trstu pomanjkanje ustreznih prostorov. Zato so na zadnjem občnem zboru Slovenske kulturno-gospodarske zveze sprejeli sklep, katerega uresničitev bi tudi v tem oziru pomenila važno pridobitev za ustanovo, ki igra tako pomembno vlogo v kulturnem življenju slovenske narodnostne skupnosti v Italiji.
misetnih tokov. Vtadajoče strukture v Evropi pa so se začete zavedati nevarnosti porajajoče se nove miselnosti sete pot stotetja kasneje: teta 1616 je Sveti oticij vktjučil Kopernikovo deto v seznam (indeks) prepovedanih knjig, poučevanje in širjenje njegovega nauka pa je bito prepovedano vse do začetka 19. stotetja. Toda resnicam ni moč preprečiti, da bi jih končno tjudje, ktjub vsem nasprotovanjem, ne spoznati kot take ter jih skrbno spravili v hram svojih temetjnih spoznanj. Zato je čtoveštvo uvrstito Nikotaja Kopernika med svoje najzastužnejše in največje mistece.
V	okviru tetošnjega .Kopernikovega teta* prirejajo — kakor že povedano — po vsem svetu posebne svečanosti in druge prireditve, s katerimi stavijo vetikega znanstvenika. Največje svečanosti so razumtjivo predvideti v njegovi domovini, na Potjskem, in še ztasti v njegovem rojstnem kraju Torunju, kjer so se na te svečanosti pripravtjati kar več tet, na tamkajšnjem vseučitišču pa bodo v bodoče razvijali predvsem astronomske in zgodovinske znanosti.
V	širokem okviru mednarodnih in nacionatnih prireditev v počastitev stavnega astronoma sodetuje-jo v prvi vrsti potjske in nemške znanstvene ustanove (iz obeh nemških držav). V Zahodni Nemčiji sta Kopernikov komite (ki je nastat s spojitvijo komisije za izdajo Kopernikovih zbran, det, društva za organiziranje .Kopernikovega teta* ter števitnih znanstvenih zavodov, med katerimi je tudi znamenito društvo ,Max Ptanck*) jn komisija .Čtovek in vesotje* odprta v Nurnbergu razstavo, posvečeno Kopernikovemu živtjenjskemu detu, v katerem je znanstveno predočit gibanje planetov okrog Sonca. To njegovo deto z nastovom ,De Revotutionibus or-bium Coetestium' je bito namreč tiskano v Nurnbergu ter so prvi tz-vod, ko je bita knjiga natiskana, izročiti v roke takrat že stavnega astronoma Kopernika na sam dan njegove smrti — 24. maja 1543.
Za 500-tetnico Kopernikovega rojstva so oziroma bodo v mnogih državah izšte tudi posebne znamke, ponekod — kot na primer na Potjskem in v Nemčiji — pa poteg tega še spominski kovanci.
OBJAVA
SLOVENSKE GtMNAZtJE
Zvezna gimnazija za Siovence v Ceiovcu sporoča:
1.	Po posebnem odtoku Zveznega ministrstva za pouk tn umetnost na) prtjavtjo starš) svoje otroke, kt jth ietijo dati v šot-skem tetu 1973/74 na gimnazijo, tako) po končanem prvem semestru tega šotskega teta, to je od 10. 2. 1973 do najkasneje 28. 2. 1973, ravnatetjstvu Zvezne gimnazije za Siovence v Ceiovcu. Ob prijavi za sprejem je treba predioiiti ravnatetjstvu spri-čevaio prvega semestra 4. razreda ijudske šoie, rojstni iist in dokaz avstrijskega državijanstva.
2.	Pravočasno prijavijeni učenci, ki bodo ob koncu šoiskega ieta 1972/73 po oceni ijudskošoiske konference sposobni za vstop v prvo vrsto gtavne šoie (ERSTER KLASSENZUG), bodo sprejeti na gimnazijo brez sprejemnega izpita.
3.	Prijavijeni učenci, ki ne bi dosegi) toko dobre ocene, bodo morati deiati sprejemni izpit. Za sprejemni izpit, pri katerem bo izpitna komisija gimnazije presodita sposobnost učenca, bo treba otroka ponovno prijaviti v prvi poiovici junija 1973. Sprejemni izpiti bodo en teden pred koncem šoiskega ieta.
4.	Konec maja 1973 bo vodstvo ijudske šoie javiio gimnaziji učni uspeh vseh učencev, ki so se prijaviti za vstop v gimnazijo. Nato bo ravnateijstvo gimnazije pravočasno obvestiio starše o sprejemu učenca oz. o potrebi prijave k sprejemnemu izpitu.
5.	Zakasneie prijave bodo v izjemnih primerih še možne s posebnim dovoijenjem Deieinega šoiskega sveta. Zato ravnateijstvo vse starše še posebej opozarja, na) ne zamudijo zgoraj navedenega roka za prijavo.
6.	Za vstop v višje razrede je potreben razgovor z ravna-teijem.
Prijave za sprejem v gimnazijo iahko opravite osebno v šoiski pisarni ati pa se obrnete pismeno na nasiov: Zvezna gimnazija za Siovence v Ceiovcu, 9020 Kiagenfurt, Lerchenfeid-stratje 22.
Ravnateijstvo
Nova avs&T/sRa Zir/Tra
izš/a v s/o venskem prevodu
Kot „dvojčica" svoječasno pri sol-nograški založbi Otto Miiller izdani antologiji .Nove slovenske lirike" v nemškem prevodu je pred nedavnim pri založbi Obzorja v Mariboru izšel slovenski prevod „Nove avstrijske lirike". Ob tem gotovo pomembnem dogodku v življenju dveh sosednih narodov je bilo v Ljubljani srečanje slovenskih in avstrijskih književnikov, ki je izzvenelo kot potrditev misli, da se kulturni mostovi lahko pno tudi v času političnih napetosti in da zato predstavljajo toliko pomembnejši jezik mednarodnega sporazumevanja.
Ožji izbor za obe zbirki so opravili Paul Kruntorad oziroma Jeannie Ebner in Marjan Kramberger. Sedanjima antologijama naj bi po načrtih in željah književnikov morda sledila tudi skupna dvojezična izdaja slovenske in avstrijske poezije, hkrati pa podobno sodelovanje tudi na področju proze; seveda bi morali ta
prizadevanja gmotno podpreti ustrezni forumi v obeh državah.
Srečanja se je udeležil tudi avstrijski generalni konzul v Ljubljani dr. Heinrich Riesenfeld, ki je v svojem nagovoru med drugim poudaril: .Najvišje bogastvo slehernega naroda in temelj njegove kulture je njegov jezik in zlasti slovenski, za kulturne vrednote tolikanj odprti narod, se še s prav posebno ljubeznijo in zavzetostjo oklepa svojega jezika, saj vidi v njegovem ohranjevanju podlago za vzdrževanje svoje narodnostne samobitnosti, še več — za svoj obstoj sploh.
Bogdan Pogačnik pa je v svojem poročilu o tem srečanju v ljubljanskem Delu zapisal še naslednjo misel: Bilo bi želeti, da bi enakopravno vzajemno sporazumevanje obeh literatur našlo svoj odmev tudi v vsakdanjem, življenjsko nujnem spoštovanju slovenske besede onkraj Karavank.
*++++++++*******++++*+++++*+*++++*++++++*+*************4++++
TONE SVETtNA	165
'1J
HF
lih.



'E!''
Hi jjiiii,
DRUGA KNJiGA
#

.Seveda nisi. Menda ja ne misiiš, da smo tako neznani, da ne bi videti. Komaj je Primož odšet, že si se obe-na vrat Vojku. Spiš z njim, ves batatjon se zgraža.* .Pretiravaš, Ortov. Spata sem tudi s teboj, pa se ni T'hče zgražat. Kaj mi lahko očitaš? Do kam si prišet? Ne 9fe ti v gtavo, da je ženska tahko poštena, tudi če je sa-med množico moških. Vojko in Primož sta prijatelja, če mi je kdo pomagat, mi je Vojko.'
Ortov se je zaničtjivo zarežat:
.On da bi ti pomagat? Kdo ti je bit botj naktonjen K°t joz? tn kaj sem dobii v zahvato? Ponižata si me in izdata takoj, ko sta bita s Primožem sama.*
Brez besede je gazita travo, veseta, da je taborišče ^Gdatje btiže. Ortov jo je še nekaj časa spremtjat s koljem, potem pa je zaktet, ga obrnii in odjahat proti ob-'onkom gozda, kjer je bila zaseda.
Na kupu ruševin je sedel Vojko z datjnogtedom v ro-Koh in s puško čez kotena. Opazovat ju je ... Sta je k nje-Ztezta je po razsutem kamenju in prisedta.
.Kaj ti je hote)?*
Povedata mu je.
.Ne beti si gtave zavoijo njega. To govedo sodi druge Po sebi. Meni ni prav nič mar, kaj misii in kaj govori. Po-^odat bom Blisku, prijet ga bo, potem se bo potuhnit. Saj ^oš, debetokožec je in se ravna po načetu: ,Ce bo, bo, o pa ne, nič ne de.*
Ana si je z dtanmi pokrita obraz. Biia je žatostno. Nekaj časa se je obotavijata, potem pa mu je dejaia:
.Vsak dan večje težave se zgrinjajo name. Ne vem, če jih bom zmogta. Tako nesrečna sem .. ."
.Kakšne težave pa?* jo je pogteda) v tepi, zamištjeni obraz, kjer je v zadnjem času odkrit čudno, komaj opazno spremembo, o kateri še ni utegnit razmištjati.
.Vojko, zdi se mi, da bom postata mati.*
Ko je videta, da se je njegov obraz podatjšai od začudenja in da ne ve kaj reči, je jectjaje dodata:
.Sicer ne vem, če bo res. Morda pa ne bom ... Mogoče si to samo žetim in me zato tako bega.*
Njen drgetajoči gtas se je spajal s petjem čričkov in šumom vetra in z vsem, kar je sredi bednih ruševin oznanja-to živtjenje. Vojkov pogied je nehote zdrsnit z njenega obraza na njen trebuh, ki si ga je nagonsko pokrita z obema rokama, kot bi hotela zaščititi novo živijenje.
.Kaj bo z menoj?*
.Kaj bo... Ce je res, kar si rekta, boš rodita. Tako nekako, kot je pred teboj rodito že na milijone mater,* je odvrnit z giasom, ki jo je vedno pomirjat in ji vtivai moči.
.Ati misiiš, da zavoijo tega v četi ne bo novih težav?* Mato je pomisiii na Ortova in podobne, a kijub temu ji je odvrnil:
.Upam, da ne bo nobenih. Odšta boš iz brigade rodit, saj ne boš prva. Morda se bosta s Primožem poročila. Zakaj bi se poročati samo povetjniki? Potem boš ostata nekje pri tjudeh ati v boinici.*
,Ce bi bit vsaj Primož tu ... Kako rada bi mu sporočita. Kdo ve, kako mu bo, ko bo to zvedei.*
Ne skrbi. Srečen bo. Saj ti je pisai, da si žeii otroka.* .Večkrat mi je tudi govori) o tem. Rada sva se imeta na Jeiovici... preden ga je zadeto.*
.Primož te ima btazno rad. Trpi od strahu, da te bo štej ati prej izgubi). Boji se, da ti bodo zavdati Nemci, ker si se jim izmuznita. Midva s Primožem sva potuhtata, da so ti naši prizanesli samo zato, ker si nekaterim, ki bi jih radi odkrili, za vabo. Dostej niso biti z nikomer prizanestjivi. Biti vaba pa je žeto nevarno in živčno utrudtjivo. S Primožem sva se že večkrat menita, kaj bi napravita, da bi te spravita nekam ven iz brigade na varnejše. Morda je Primož to napravit namenoma. Lahko se zgodi, da te bo to, česar se bojiš, rešito. Saj vidiš, kako padamo drug za drugim ...
Hvatežno se mu je zazrta v oči in pomirjena rekta:
.Menda ni na svetu nič večjega od materinstva in pri-jatetjsfva. Vedno ti bom hvatežna za vse, kar si storit zame in za Primoža. Naj bo z menoj karkoti, samo tega si želim, da bi se Primož čimprej vrnit.'
Tope) vijotičast mrak je padat na ruševine, med koteri-mi so žareti taborni ognji. Spustita sta se h kuhinji, kjer jima je Nande postregei s kuhanimi hruškami.
Kmatu potem sta tegla med visoko travo tik za zidom. Potožita mu je gtavo na roko in utonita v sen. Na nebo je priplaval velik rdeč mesec in raztil v spečo pokrajino skrivnosten sij.
Ortov ni moget zaspati. Zajaha) je konja. S počasnim korakom ga je vodii med spečimi. Kot izkušen vojak in po-vetjnik je bit vsak dan večji in samozavestnejši; če pa se je spomnit na Ano, ga je speket ogenj zavisti in tjubosumja.
Na ogiu podrtije, kjer sta spata Vojko in Ana, je postat. Videt jo je, kako teži poteg njega, kakor je včasih težala s Primožem.
.Prekteta kurba gestapovska,* je pridušeno siknii. ime-to ga je, da bi snet z ramena šmajser in ubit oba. Ko pa se je zavedet, da se je ta miset rodita jz zavisti, se je ustrašit. Nategnit je konju vajeti in ga divje pognat po ptanjavi.
23. februar 1973

4 — $tev. 8 (1596)
H <3 M u ^ A ki * U
Bogata kutturno-prosvetna dejavnost
povezuje Slovence tu in onstran meje
Že v prejšnji šfeviiki našega iisfa smo poročali o števiinih prosia-vah stovenskega kuiturnega praznika v vsem siovenskem kuiturnem prodoru ne giede na državne meje. Minuto soboto je prirediio Prešer-novo prosiavo tudi Siovensko prosvetno društvo ..Tabor" na Opčinah, ki težijo neposredno ob itaiijansko-jugosiovanski meji. Seveda pa to ni bita edina Prešernova prodava med Stovenct, ki živijo v ttatiji, saj so stovenski kuiturni praznik prostavita domata vsa stovenska društva na Primorskem, osrednjo prostavo pa je priredita Stovenska prosvetna zveza v Trstu.
Prešernova prostava SPD .Tabor" na Opčinah je bita pravi odraz netočtjive povezanosti Slovencev tu in onstran meje. Tako se je ob stovenskem kuiturnem prazniku tudi med obmejnimi društvi na Primorskem ter društvi vzdolž koroške meje izkazala posebno tesna vez in neločljivost slovenskega kulturnega prostora. Prešernovo proslavo na Občinah so posvetili predstavitvi nekaterih avtorjev pesniških listov, ki jih Založništvo tržaškega tiska izdaja skupaj s primorsko založbo Lipa. Poleg avtorjev
SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO ..Edinost" v Ptiberku
vabi na
PLESNO ZABAVO
ki bo v soboto 24. februarja 1973 ob 20. uri v dvorani go-stiine Schwarzi v Piiberku.
Ljubitelji domače zabave prisčno vabljeni!
na italijanski strani sta bila predstavljena še pesnika Jolka Milič iz sosednje Sežane in Andrej Kokot iz Celovca. Avtorje je predstavljal urednik pesniških listov Marko Kravos, vsak avtor pa je po eno ali dve pesmi prebral tudi sam, medtem ko so recital izvedli recitatorji prosvetnega društva .Tabor".
Na proslavi je posebno živo prišla do izraza povezanost primorskih
Št. Jakob v Rožu
Zupan Janez Gressl je imenovat priznanega uradnika tukajšne občine inšpektorja Janeza Sternada za novega vodjo občinskega urada, za njegovega namestnika pa je bit imenovan Jozej Romauch. Obema čestitamo k napredovanju in jima hkrati žetimo mnogo uspeha pri detu v blagor naše občine.
Pred nedavnim smo imeti v Št. Jakobu akcijo Rdečega križa za darovanje krvi, pri kateri so sodetovati tudi pripadniki domačega gasitskega društva, župnijski urad ter tjudska in glavna šota. Skupno je darovato kri 58 oseb, med njimi tudi naš župan Gresst.
in koroških Slovencev, in to tako v besedah slavnostnega govornika, ki je ostro obsodil dogajanja v minuli jeseni pri nas, kot domačega pevskega zbora, ki je pod vodstvom zborovodje Grgiča izvajal tudii koroške narodne pesmi in spored zaključil z Gobčevo skladbo .Koroška".
Povezanost med Slovenci v matični domovini in v zamejstvu, v tem primeru na Koroškem, bo prišla do izraza tudi prihodnjo soboto na Jesenicah, kjer bo kulturna prireditev posvečena koroškim Slovencem. Na tem večeru bodo najprej otvo-rili razstavo slik študenta akademije za lik. umetnosti Jožeta Boschitza iz Metlove, zatem pa bo v dvorani gledališča Tone Čutar prireditev, pri kateri bosta poleg domačega zbora sodelovala tudi pevska zbora tz Loge vasi in Bilčovsa, medtem ko bodo filmski igralec Miha Baloh in drugi recitatorji brali dela koroških besednih ustvarjalcev.
Danes pa je na osnovni šoli v Šoštanju podelitev Kajuhovih bralnih značk ter je ravnateljstvo šole povabilo tudi nekatere vidne slovenske književnike iz Slovenije in iz zamejstva, s Koroške pesnika Valentina Polanška in Andreja Kokota.
Tako se je številnim skupnim kulturnim manifestacijam ob slovenskem kulturnem prazniku in drugim kulturnim prireditvam po vsem o-zemlju, kjer živijo Slovenci, pridružilo še nekaj prireditev, pri katerih vedno znova pride do izraza vez neločljivosti.
Slovenji Plajberk — Borovlje
DOM V TINJAH vabi na
TEČAJ ZA ČEBELARJE
ki bo v torek 27.2.1973 s pričetkom ob 9. uri zjutraj.
Predsednik Zveze čebelarskih društev Slovenije Valentin Benedičič bo govoril o svetovno znanem pionirju čebelarstva Antonu Janši, katerega 200-letnico smrti obhajamo letos; sledil bo strokovni tilm, nato pa bo župnik 'in čebelar Tomaž Holmar govoril še o racionalnem čebelarstvu.
Čeprav je dan poprej snežilo in je namedlo mnogo snega, se je kljub slabim potom v četrtek 15. februarja zbralo pri Šošlnu v Slovenjem Plajberku lepo število domačinov. Namen zborovanja je bil, da se odločijo, ali bodo pri občinskih volitvah nastopili s samostojno listo ali ne. Po živahni dtiskusiji so se odločili za samostojen nastop; odločili so se za listo pod imenom .Volilna skupnost Borovlje".
Naslednja točka dnevnega reda je bilo imenovanje oziroma volitev kandidatov. Na demokratičen na-
čin, s tajno volitvijo, je bil izvoljen za prvega kandidata France Po-ganitsch, uradnik doma iz Glinj pri Borovljah. Razveseljivo na tem je, da je za to odgovorno mesto preje) zaupanje mlad in aktiven domačin, kateremu pripisujejo sposobnost, da bo koristi volivcev in sploh občanov uspešno zastopat v novi občini Borovlje. Na drugo mesto je bil izvoljen Feliks Wieser gostilničar in kmet iz Sloven. Plajberka, nato sledita še Valentin Waldhauser mlajši, kmet iz Slovenjega Plajberka in Valentin Orasch, puškar iz Vesce pri Glinjah.
ALI SPET MIMO SLOVENCEV?
Kmaiu bo izše! ..Atlas republike Avstrije", eno največjih avstrijskih kartografskih dei zadnjih desetietij. Novi atias bo obsega) 130 iistov z 270 zemijevidi, števiinimi diagrami, načrti mest in še drugim materia-iom ter dai obsežno siiko poiožaja Avstrije v srednji Evropi. Trenutno ^ je urejenega že pet šestin obsežnega materiaia.
V zadnji števiiki je koroška .Landeszeitung" poročata, da bodo imena gora, rek in krajev v Avstriji v biižnji prihodnosti prejeia enotno doiočena imena. Te odgovorne in kočijive naioge se je iotiia avstrijska družba za raziskovanje imen, ustanovijena pred nedavnim na Dunaju. Njej pripada do sedaj petdeset znanstvenikov, med katerimi so zastopani germanisti, romanisti, keitoiogi, zgodovinarji, geografi, botanik), geoiogi, hidroiogi in kartografi. Na prvi pogied nam je padio v oči, da med znanstveniki manjkajo siavisti. Ati jih je .Landeszeitung" pomotoma izpustita, aii pa jih dejansko ni v omenjeni družbi! Vsekakor brez siavistov ne bi biio konstruktivnega deia v omenjent ustanovi, saj ni nobena skrivnost, da je skoro ceia Avstrija preprežena s siovenskimi oziroma siovanskimi imeni krajev, rek in gora.
Giavna naioga omenjene družbe bo forej v tem, da bo pri raznih ustanovah — dežeinih arhivih, univerzah in drugih zavodih — zbirata imenski materiai, katerega bo potem znanstveno izrabita za enotno doiočevanje imen voda, gora in krajev v Avstriji.
Rjbj-šfvo v fežavaA
V splošnem je danes ribištvo povsod v žeto kritičnem potožaju. Čeprav je na Koroškem 5000 kilometrov tekočih voda, je z ribami nase-tjenih samo še 2000 kilometrov, o-stale tekoče vode so okužene z raznimi strupi, zlasti z detergenti raznih pralnih praškov. Seveda se odgovorni dejavniki, ki skrbijo za ohranitev ribje zalege v naših vodah, trudijo, da bi preprečili nadaljnjo nevarnost uničenja rib. Zato so z zakonom prepovedali ribičem loviti ribe s kroglami, torpedi in podobnimi sredstvi, ki na lahek način in hitro decimirajo ribje vrste. Razen tega so oblasti sklenile, da bodo pri izdajanju ribiških dovoljenj bolj varčne, saj so se v zadnjih letih le-ta pomnožila od 6000 v letu 1960 na 18.000 v letu 1972.
Tudi velike povodnji v letih 1965 in 1966 so med ribami naredile ogromno škodo, katerih posledice čutimo še danes. Vzreja novih rib v teh vodah je bila povezana z velikimi denarnimi stroški. Pri nadaljevanju dosedanjega načina razvoja ribolova vsi omenjeni ukrepi ne bodo zalegli, da bi mogli obdržati zadovoljivo stanje števila rib v naših vodah. Oblasti se sedaj bavijo tudi z mislijo, da bi zvišali ceno dovoljenj za ribolov in s temi sredstvi pomagali množiti ribjo zalego v naših tekočih vodah.
Najhujši sovražniki življenja v vodi pa niso samo detergenti raznih pralnih sredstev in velike poplave, temveč predvsem tovarne, ki s svo-
jimi kemičnimi odplakami zastrupljajo vode in množično uničujejo ribe. Prav tovarnam bo v bodoče treba gledati bolj na prste. Sploh bi bilo priporočljivo, da bi tudi tovarne, ki so okužile že toliko rek, prispevale svoj del k sanaciji ribje zalege v naših rekah. Ne zapirajmo oči pred resnico, da je treba zlo prijeti pri korenini. Zvišanje cen dovolilnicam za ribolov pa je ukrep, ki bo pri ribičih gotovo povzročil nezadovoljstvo in jezo.
Radiše
Slovensko prosvetno društvo Radiše je minuli petek imelo svoj redni občni zbor, na katerem so poleg poročil o delovanju v minuli poslovni dobi izvedli tudi volitve novega društvenega odbora. Za predsednika je bil ponovno izvoljen Ši-mej Wrulich.
Občni zbor so povezali s skiop-tičnim predavanjem o Lužiških Srbih. Predavanje je imel predsednik Slovenske prosvetne zveze Hanzej Weiss. Občnega zbora SPD Radiše se je udeležilo lepo število članov in prijateljev društva. Obširnejše poročilo o občnem zboru radiškega prosvetnega društva, ki je brez dvoma eno izmed najbolj aktivnih društev na Koroškem, bomo objavili v prihodnji številki našega lista.
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Ton
Sedmi del
KR!K PREPADOV
ZjKŠuTM tMtegiZ, /jMŠu Sfojo &!*f-posf. To je /rotenje ^ pogfnK :'n pK-šč:c% /?repewenj%.
Blisk in njegov spremljevalec Don sta se v svitu mesečine naglo prebijala k dnu Baške grape. Imela sta srečo: brez nezgode sta prebredla reko in prekoračila cesto ter železnico tik za svetlobo obokov železniškega mostu.
Nekaj streljajev stran, na nasprotnem bregu, sta se ustavila v zavetju grmovja in si ožela premočeno obleko. Potem sta nadaljevala pot po stezah, ki jih je pozna) Don. Hodila sta navzgor, navzdol in počez skozi gozdove, prek planinskih senožeti in mimo samotnih kmetij, dokler se nista vzpela na greben, kjer sta se upehana ustavila med macesni in sedla, da bi se odpočila.
Pod njima se je kopala v mleku mesečine dolina Soče. Blisk se je spomnil Gregorčičevih verzov: ,Krasna si, bistra hči planin, brhka v prirodni si lepoti, ko ti prozornih globočin nevihte temne srd ne moti." V daljavi se je reka skrivnostno lesketala — taka je nekoč vzburjala pesnikovo fantazijo — nad njo pa so rasli črni obrisi gora, med katerimi je lebdel odsev mesta.
Zagledala sta cilj svoje poti. Don je s prstom pokazal v daljavo, kjer je v višavju med koničasto goro 'in mizastim vrhom zijal prelaz, kot bi se odpirala vrata v nebo.
.Sedlo med Mrzlim vrhom in Rdečim robom," je rekel Blisk.
Nad zveriženim skalovjem — bilo je podobno stingi, katere obraz je vklenjen v sence — je visel mesec. Blisk
se je zdrznil, mlišice po nogah so ga zabolele in volja mu je vztrepetala kot trs v vetru. Nemogoče se mu je zdelo, da bi dosegla sedlo med gorama pred jutrom.
Potem ko je divizija odšla na Dolenjsko, je Blisk delal nekaj dni pri Maksu, na korpusnem in pokrajinskem centru Ozne. Maks je po Pemčevih priporočilih dokaj cenil njegove preiskovalne sposobnosti pa zagrizenost in vztrajnost, s katero se je loteval stvari. Tako je iz množice obvestil, ki so prihajala z vseh strani, celo iz rajha, sestavljal preglede, iz katerih naj bi zasledili delovanje agenta Alte in drugih vrinjencev v brigadah. Spričo ostrih kazni, naglega postopka in budnosti borcev so se ostanki raztrgane mreže potuhnili in delovali še bolj previdno.
Dobili so poročila, da divizija na poti z ranjenci ni bila napadena. Iz tega so sklepali, da pohod ni bil izdan in da se je potuhnil tudi agent Alfa.
Blisk je pri svojem delu zadeval ob čedalje večje težave. Mnogi so mu zavidali in govorili, da je še zelenec in da mu vodstvo preveč zaupa. Zvedel je tudi, da mu nekateri zamerijo odnose z Melito, češ kako se more pajdišiti s sestro gestapovke. Eden izmed poveljujočih mu je tovariško svetoval, naj prekine z njo, če hoče ostati pri varnostni službi, ker ta služba potrebuje neoporečne ljudi. Ta pripomba ga je zabolela toliko bolj, ker je že sam rahlo dvomil o smislu svoje ljubezni in se ji na tihem skušal odtegniti. Preveč ga je priklepala nase. Mislil si je: čemu naj bi se vezal v teh negotovih časih, zakaj bi se izpostavljal? Že nekaj časa se je ogibal tesnejših stikov z njo in čakal primerne priložnosti, da bi se pogovorila.
Blisk je mislil, da bo v miru pričakal vrnitev brigad, pa se je zmolil. Pomembnejših poročit o agentu Alfi dolgo ni bilo. Porajalo se je mnogo neoprijemljivih domnev, povezanih z neprijetnim sumničenjem sicer zvestih ljudi. Potem pa so Pemčevi obveščevalci prijeli civilista — verjetno je
bil kurir — z nenavadno pošto. Dešifrirali so sporočilo, ki je govorilo o pohodu Gregorčičeve brigade na Tolminsko in odondod v Benečijo. Vohun je poročal podrobnsti o poveljniškem kadru, o oborožitvi brigade, o razmerah np o-vobojenem ozemlju korpusa ter o prenosu ranjencev na Dolenjsko. Poročilo je bilo namenjeno majorju Woltu.
Maks in Perne sta sklepala, da tiči ta agent v bataljonskem, če ne celo v brigadnem štabu. Zato sta takoj velela Blisku in Donu — le-ta je poznal teren, kamor je šla brigada — da gresta na pot 'in odkrijeta agenta. S seboj sta imela pooblastilo Ozne pri štabu korpusa, da lahko ukrepata po svoji razsodnosti.
Po počitku sta nadaljevala pot. V vasi nad Tolminom sta naletela na skupino kurirjev in ferencev, ki bi ju bili skoraj napadli. Šele ko so prepoznali Dona, so ju pustili naprej. Od njih sta zvedela, da je v mestu vsa vojska na nogah in se pripravlja na odhod. Iz mesta so se prebili obveščevalci, stanujoči v neposredni bližini vojašnic. Terenci teh vesti niso jemali preveč resno. Mesec dni je trajala poletna ofenziva in razne vojne enote so dan za dnem prihajale in odhajale iz velikih, še v časih Avstro-Ogrske zgrajenih vojašnic ob Soči.
Bliska so te vesti zaskrbele. Povezovat jih je s sporočilom neznanega agenta. V naslednji vasi sta se ustavila — Don je bil tu doma. Domači so se vzradostili siina, ki ga že pol leta niso videli. Mati, drobna ženica, ni vedela, kaj bi jima skuhala, sestre so jima stregle, oče pa jima je pripovedoval, kako deluje v vasi ljudska oblast, saj je bil tud' on njen odbornik. Vabili so ju, naj prenočita, češ da Nemci dan za dnem nekam odhajajo, in naj ne bosta v skrbeh, ker je vas dobro zavarovana.
Don bi bil skoraj ostal, Bliska pa je čudna slutnja gnald naprej, čeprav je bil izmučen. Predlagal je, da bi mu pri' skrbeti vodiča, sin pa naj bi ostal doma in naslednji dal
23. februar 1973

Zanimiv pogovor o manjšinskih vprašanjih
Slovensko prosvetno društvo -Edinost" v Pliberku je prejšnji četrtek zvečer imelo v gostilni Rossel-^rirt javno diskusijo s temo „Narod-"a enakopravnost na Koroškem*, številnim udeležencem so odgovarjali na stavljena vprašanja pred-sednik Zveze slovenskih organizacij dr. Franci Zvvitter, podpredsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Reginald Vospernik in Pisatelj prot. Schart, ki je zastopal zadržanega deželnega poslanca
Letovanje otrok
Avstrijsko-jugoslovansko društvo "a Koroškem bo tudi letos v okviru izmenjave otrok med Slovenijo in koroško izvedlo v poletnih mesecih talij in avgust v Poreču in Novem 9radu v Istri počitniško akcijo, katera se lahko udeležijo otroci v starosti od 7 do 15 let.
Letovanje v Poreču in Novem 9radu se odvija pod zdravniško o-skrbo. Klimafičnti pogoji so zelo agodni, zlasti za otroke, ki trpijo na obolenju dihal. Starši oziroma za vzgojo odgovorni, ki želijo svoje atroke poslati na letovanje, naj to javijo čimprej na naslov: Usterrei-chisch-jugoslavvische Gesellschaft in Karnten, 9021 Klagenturt, Posttach 134.
Ker je na razpolago le še omejeno število mest za letovanje, društvo priporoča, da interesenti čim-Prej prijavijo svoje otroke v kolonijo.
Guttenbrunnerja. Rudolf Kores, ki je bil tudi najavljen, se je opravičil zaradi bolezni. Diskusijo je vodil vladni svetnik dr. Pavel Apovnik.
Polna dvorana je bila prepričljiv dokaz, kakšno zanimanje vlada med koroškimi Slovenci za manjšinsko problematiko. Diskusija je pokazala, da naše ljudstvo želi podobnih razgovorov, kjer lahko pove svoje mnenje. Žal pa moramo ugotoviti, da na diskusiji ni bilo več nemško govorečih sodeželanov, ki bi tako imeli priložnost spoznati naše križe in težave, ki jih imamo kot manjšina v Avstriji.
Med predstavniki koroških Slovencev ni treba posebej razpravljati o tem, ali in v koliki meri je manjšina enakopravna ali ne. Koroška stvarnost je že takšna, da je zelo daleč od dejanske enakopravnosti med obema narodnostnima skupnostima. So pa tudi izjeme, je dejal pisatelj prof. Schart, vendar nli dovolj, da ima manjšina samo svoje pravice, temveč mora biti vedno deležna tudi posebne podpore večinskega naroda.
Udeleženci so ostro obsodili razne izjave avstrijskih krogov, da je vprašanje dvojezičnih krajevnih napisov edino nerešeno manjšinsko vprašanje, vse drugo pa da je že zadovoljivo rešeno. Da je to očitno zapeljevanje ne samo avstrijske, temveč tudi svetovne javnosti, ni težko uganiti. Predsednik ZSO dr. Zvvitter je med drugim poudaril, da mora biti državna pogodba izpolnjena. Če pa pri večinskem narodu ni pripravljenosti in razumevanja za
enakopravnost obeh narodnostnih skupnosti, potem je seveda tudi državna pogodba veliko premalo. Ko pa se je iz vrst nemško govorečih diskutantov slišalo sticer dobronamerno postavljanje, da je treba manjšinsko vprašanje reševati v stalnem medsebojnem dialogu, ki je potreben med obema narodo-doma — kar je pri nas zelo priljubljen argument, kadar ni prave pripravljenosti za sodelovanje — je dr. Zvvitter poudaril, da narod, ki je stalno izpostavljen razniim pritiskom in je v nevarnosti, da izumre, ne more čakati na dialog, ampak mora zahtevati, kar mu po zakonu pripada, ker gre končno za njegovo ohranitev.
Paprače pri Škoficah
Pred nedavnim smo imeli v Pies-nikovi družini v Papračah kar dva smrtna primera. 3. tebruarja smo pospremili k zadnjemu počitku na škofiško pokopališče Marijo Kafer, staro komaj nekaj nad štirideset let, teden dni pozneje pa še njeno mater, staro 63 let. Piesnikova mater je umrla v celovški bolnišnici na posledicah sladkorne bolezni. Zapustila je sedem otrok in moža v globoki žalosti.
Poleg svojcev in sorodnikov so jo spremljali na zadnji proti številni znanci in prijatelji Jz bližnje in daljne okolice. Zlasti Bilčovšča-nov je bilo mnogo pri pogrebu, saj je bila rajna doma iz bilčovske občine. Na domu in ob odprtem grobu so se od rajne poleg domačih pevcev pod vodstvom Folteja Pavliča poslovili tudi bilčovski pevci, ki so svoji ljubljeni rojakinji v slovo zapeli v srce segajoče pesmi ža-lostinke. Da bi bila kupa do roba polna, se je še zgodilo, da niti Pies-nikov oče ni mogel k pogrebu svoje žene, ker je bil sam bolan. Le redko kdaj prizadene kakšno družino taka nesreča, kot je Piesnikove. Vsi sočustvujemo z njimi in iz vsega srca želimo, da bi Piesnikov oče kmalu ozdravel, saj ga bo globoko prizadeta družina sedaj še bolj potrebovala. Pogrebne svečanosti je o-pravil domači župnik Nadrag.
Blagi pokojnici, hčerka in mater, naj počivata v miru, žalujočim svojcem pa izrekamo naše odkrito sožalje.
KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA V CELOVCU
prireja v nedeljo 25. februarja ob 14.30 uri v Domu glasbe v Cetovcu
KONCERT
mešanega pevskega zbora JAKOB PETELIN GALLUS"
Spored:
L .USTOUČENJE KARANTANSKEGA KNEZA"
kantata za soii in mešani zbor s spremijavo trobi); besedito
Zdravko Novak {Lovro Kaseij), gtasba dr. France Cigan.
!). .KOROŠKA V PESM) !N BESED)"
Dirigent Jožko Kovačič.
Štev. 8 (1596) — 3
Slovenska planinska organizacija
je obhajala svojo 20-letnico
Pred nedavnim (11. januarja) je Slovensko planinsko društvo v Celovcu beležilo dvajsetletnico svojega obstoja. To priložnost hočemo izkoristiti, da na kratko orišemo dogodke, ki so privedli do ustanovitve slovenske planinske organizacije na Koroškem.
Zelja po planinski organizaciji med Slovenci na Koroškem ni nova. Ze v stari Avstriji je obstojala planinska organizacija Slovensko planinsko društvo, ki je zajemala vse slovensko ozemlje z njenimi podružnicam). Tako je bila v letu 1901 ustanovljena na Koroškem Ziljska podružnica, ki se je pozneje leta 1907 preimenovala v Koroško podružnico s sedežem v Celovcu. S propadom monarhije se je končalo organizirano planinsko delovanje na avstrijskem ozemlju.
Po ustanovitvi Slovenske tizkul-turne zveze leta 1947 v Celovcu so v njenem okviru med drugimi delovali tudi slovenski planinci. Poleg izletov so imeli v načrtu gradnjo planinske koče v pogorju Košute. Pri tem jih je podpirala tudi selška občina. Vendar so naleteli na nepremostljivo težavo, ker je bil svet, kjer naj bi stala koča, last humber-ške gospode, od katere pa ni bilo pričakovati naklonjenosti. Slovenski planinci so se zanimali tudi za gradnjo planinske koče na Mačenski planini pod Stolom, vendar do tega ni prišlo, ker je Avstrijsko planinsko društvo začelo obnavljati požgano Celovško kočo na omenjeni planini.
Ker slovenski planinci z nabavo sveta za kočo niso imeli sreče, so se intenzivneje posvetili prirejanju izletov. Tudi splošni položaj se je spremenil. Mnogo Korošcev je šlo po svetu za kruhom — v Švico, Nemčijo in druge kraje, med njimi tudi naši planinci. Vendar planinska žilica ni nehala biti. Iz različnih krajev smo prejemali poročila o planinski dejavnosti slovenskih planincev. Tudi planinci, ki so ostali doma, so pridno zahajali v planine. Leta 1949 so slovenski planinci na vrhu Komnice postavili križ v čast padlim borcem v narodnoosvobodilni borbi. Križ je dve leti kljuboval viharjem, dokler ga niso podrli geometri in na njegovo mesto postavili triangulacijsko znamenje.
SFZ, v kateri so bili vključeni slovenski planinci, je zašla v organi-
zacijske težave. Ker le-ti ntiso hoteli deliti njene usode, so sklenili, da si bodo ustanovili lastno planinsko organizacijo. Na sestanku 25. maja 1952 je padla odločitev, da se bo bodoča planinska organizacija imenovala Slovensko planinsko društvo, to pa zato, ker je na Koroškem že delovala od leta 1901 naprej Ziljska oziroma Koroška podružnica Slovenskega planinskega društva, ustanovljenega leta 1893 v Ljubljani. Slovenski planinci so z ustanovitvijo SPD v Celovcu hkrati obnovili tudi že omenjeni podružnici. 27. oktobra 1952 so naši planinci prijavili društvo pri oblasteh, 7. novembra istega leta je bilo društvo pravno priznano in 11. januarja naslednjega leta je bil ustanovni občni zbor.
To je bil kratek opis, kako je prišlo do ustanovitve slovenske planinske organizacije na Koroškem. Danes po dvajsetih letih imajo naši planinci svojo lastno planinsko postojanko .Kočo nad Arihovo pečjo", tako da se je dolgoletna želja končno le uresničita. Pa tudi drugače uživa društvo vedno večji u-gled, saj je bilo že večkrat zastopano na mednarodnih planinskih srečanjih.
SLOVENSKO PLAN)NSKO DRUŠTVO v Cetovcu vabt čiane in prija-tetje na
izZcž
na Sicačccc
Ker vtadajo na p)an)n) ide-atne snežne razmere, bomo )me)i )epo pritožno:) smučanja )n uživanja zimske narave v čudovitem ptaninskem svetu. Smučarski iztet na pianino bo pravo doživetje, ki bi ga biio škoda zamuditi. Na pianini nam bo na razpoiago udobna in topio zakurjena postojanka Siovenskega pianinskega društva *Koča nad Arihovo pečjo".
Zbiraiišče v nedeijo 23. februarja 1973 ob 9. uri zjutraj v naseiju Kopanje pred gostiino Tiirkenkopf.
K števiini udeiežbi vabi odbor
Ione Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Ton
Prišel za njim. Toda Don se je odločil, da pojde z Bliskom. Samo najedla sta se, se založila s popotnjo in odšla.
Po treh urah hoda skozi gorsko pokrajino sta prispela Pod stene. Nad njima je skoraj previsno raslo v nebo oste-"ie Rdečega roba. Zamaknjeno sta strmela v kamine in 9'ape, kjer je roka večnosti zarisala nerazumljivo govorico, ki osupi duha pred nepremostljivo oviro. Toda Don id je tod prebil svojo mladost s čredami ovac, je poznal skrivnost gore in takoj našel kozjo stezo, ki ju je popeljala Rod prepadi pod stenami in čez pobočja s čedalje redkejšim drevjem proti sedlu. Bila že visoko, ko je nekje globoko spodaj useka) v molk noči ratal. Ustavila sta se in pri-siuhrrifa. Imela sta ga za slabo znamenje, zato sta pohitelo. Blisk je želel, da bi kmalu opravila in se čimprej vrnila. Razmišljat je o Meliti. Tudi ona ni šla na pohod. Zbolela is in ostala v pomožni bolnišnici ter ga čakala dan za 9rtem. Pisala mu je nekaj pisem, ki jih je vse hranil v torbi 's jih bral, kadar je utegnil.
Na robu tik pod planino ju je ustavit rezek .stoj". Naštela sta na brigadno zasedo. Začudo so jima tantje zaspati, vodnik pa je bil takoj nared, da ju bo odpeljal v "rigadni štab. Blisk se je pomiril, ko je zvedel, da so zasedo na položajih. Iz teme so se kmalu izluščile staje, raztopljene po goličavi kot čreda pasočih se ovac. Brigadni stob sta našla v sirarni.
Sprejel ju je načelnik, ki je dežural ob majhnem ognju, podtem ko so vsi drugi spali v sosednji sobi kakor pobiti. °*'sk mu je povedal, kdo sta, ne da bi omenil, zakaj sta Prišla. Načelnik je bil bled dolgin z nemirnimi, srepimi oč-ki so ju venomer nezaupljivo prebadale. Blisku ni mogel Prikriti trenutne slabe volje, s katero ju je sprejel.
Od njega sta zvedela, da brigadnega komandanta v štabu. Z mrakom je odšel v dolino. Prišli so mu bili
povedat, da se je iz taborišča vrnila mati, zato ni zdržal, da je ne bi šel obiskat. Ta vest se je Blisku zdela takoj močno sumljiiva. Vedel je, da gestapo namenoma izpušča starše partizanov in da si spričo odsotnosti poveljnika lahko obetajo sovražnikov napad na enoto.
Zapletla sta se v pogovor z načelnikom, ki se je že o-tresel čemernosti in je postal prijaznejši. Prosila sta ga, naj takoj zbudi ves štab brigade.
Ko so se zbrali ob ognju, jim je Blisk povedal, da obstaja nevarnost nemškega napada. Pustil jih je, da so se ovedeti, in predlagat, da takoj pošljejo vse bataljone na položaje. Medtem ko so dežurni hiteli budit borce in sta namestnik komandanta ter načelnik napravila razpored enot, sta Don in Blisk odšla z brigadnim komisarjem na planoto za kočami. Čeprav Blisk komisarja ni poznal, mu je le-ta s svojim zaupljivim obrazom in čistimi očmi vzbudit vtis poštenjaka. Vedel je, da ni časa za raziskovanje in o-vinkarjenje, zato mu je dejal kar naravnost:
.Slutimo, da imate v štabu izdajalca. Vaš pohod in načrt sta izdana."
.Nemogoče ...," je zajecljal komisar in pobledel.
Blisk pa je vprašat:
.Zakaj ste pustiti komandanta v dolino?"
.Saj ga nadomestujem, in vsi štabni smo tu ... Mislim, da mu delate krivico, če si mislite kaj slabega o njem. Roko bi dal v ogenj zanj. Prepričan sem, da nas ni on izdal."
Zaman so ugibali, kdo bi utegnil biti izdajalec. Nad Kukom se je nebo razsvetilo, stene je objela plaha svečava, razmaknile so se razdalje. Njihov pritajeni razgovor so pretrgali rafali Šarcev z vzpetin nad sedlom, ki so jim takoj odgovorile brede. Kmalu nato je začelo pokati na vseh straneh.
Blisk je pogledat na uro: pol štirih zujtraj. Bilo jim je jasno, da so Nemci ponoči obkoliti brigado. Blisku in Donu
zdaj ni preostalo drugega, kot priključiti se brigadi in boriti se.
Še preden je vzšlo sonce, so spoznali, da so obkoljeni z vseh strani. Nemci so se razlezli po skalovju višin okoli njih kakor mravlje. Na vzpetinah so gospodarile nemške težke strojnice, v neposredno bližino brigadnih obrambnih položajev pa so se plazili ostrostrelci, mitraljezci in jurišne skupine.
Brigada je držala položaje po grebenih nad planino. Kmalu so jo stisnili v podkev, ki se je pod pritiskom ožila. Blisk in Don sta ležala v strelskem jarku iz časov prve svetovne vojne in nažigala po gorskih lovcih, ki so skakali od skale do skale in se jim nevarno približevali. Po skalni planjavi, porasli z visoko rumeno travo, so treskale mine in sipale po umikajočih se enotah jekleno točo.
Levo nad prepadnim pobočjem se je po grušču umikal brigadni pratež. Ko je bil že sredi plazu v bližini rešilnih jarkov na drugi strani, ga je zajel ogenj iz mitraljezov. Pratežniki so padali drug za drugim, preluknjani kotli so se trkljali v prepade skupaj z zmrcvarjenimi trupli, njihovo zvonenje je odmevalo med uničujočim truščem kot otroški jok. Sivo skalovje je orosila kri.
V kratki, ostri borbi je Blisk izpraznil vse šaržerje, potem je legel na hrbet in jih mrzlično polnil z novimi naboji. Nad njim se je bočila sinja polobla neskončnega neba, ki se je vse bolj svetita. Po nasipu so tolkle krogle, toliko da ni oglušel. Na pobočju se je vžgala trava. Bojna mrzlica ga je tako prevzela, da še ni razmišljal, kam bi se umikali, če ne bi vzdržali napada. Toda Nemci so se približevati, kot bi se stiskale klešče. S sovražniki so si stali nasproti iz oči v oči. Čedalje več čelad se je svetlikalo med kamenjem in travami, v jarke so letele ročne bombe.
PUSTNA ZGODBA O SLAVNI MIŠI TERESI
Šestinštirideset mišjih dam, sedemintrideset ponosnih mišjakov in sedemnajst mišjih otrok je sedeio v delavnici mizarskega mojstra Pepeta in žalostno povešalo glave. Bila je pustna nedelja. Delavnica je bila prazna.
^Prijatelji!" je zavpil neki mišjak. „Nobe-nega smisla nima, da takole potrto posedamo. Pojdimo domov! Mišje pustovanje bo letos pač odpadlo!"
„Kakšna škoda!" je zahlipala neka ljubka miška. In petinštirideset mišjih dam je žalobno ponovilo za njo: „Kakšna škoda!" In potlej so se razjokale, da so pokala srca.
Kaj pa se je zgodilo? Zakaj neki so bile miši tako silno žalostne? To vam lahko kar hitro povem: Že devet let so miši iz mesta Cvili-grada prirejale svoj pustni ples v skladišču cunjarja Flikobera. Že devet let zapovrstjo so pri Flikoberu veselo preplesale vso pustno nedeljo, popivale mišje vino, grizljale sirove skorjice in se neznansko zabavale. Letos naj bi desetič praznovale mišjo pustno nedeljo. Toda
rav letos si je cunjar Flikober oskrbel mačka,
i mu je bilo ime Mrnjav in je prebival v cu-njarjevem skladišču, se pravi v zgodovinsko znameniti mišji plesni dvorani. In zato so miške tako žalostno sedele v mizarski delavnici in niso vedele, kaj bi ukrenile. Nekaj mišjih otrok je predlagalo, naj bi pustovanje pripravili kar tu, v mizarski delavnici. Toda starejši mišjaki so se temu odločno uprli. Kaj takega da sploh ne pride v poštev, so zakričali. Fliko-berovo skladišče da je edino pravi kraj za mišja pustovanja. Zabava v kaki drugi dvorani sploh ne bi bilo nikakršno slavje in bi pomenilo zlorabe slavne cviligrajske mišje pustne tradicije. „Ne!" je zavpil neki sedem let star mišjak. .Če ne moremo pustovati pri cunjarju Flikoberu, je bolje, da pustovanja sploh ne prirejamo!"
Na to so vsi žalostno pokimali z glavami, otožno pomigali z repi in molčali.
Sredi tega groznega molka pa se je naenkrat zaslišalo vzpodbudno cviljenje, ki je prihajalo izza skobeljnika. Miši so se radovedno zazrle tja in videle, kako je izza kupa oblancev pogledal najprej precej velik smrček, nato pa se je prikazalo tolsto telo in slednjič še neznansko dolg in debel rep. To je bila slavna miš Tereza, ki ie z možem in osmimi otroki živela na podstrešju nad skladiščem cunjarja Fliko-bera.
.Živio, pa sem tu!" je zaklicala vsa zadihana. .No, otroci, je spored že pripravljen?"
.Kje pa!" je zacvilila neka mišja gospodična. .Iz vsega skupaj ne bo nič. Pustovanje bo letos odpadlo." Druge miši so prikimale.
.Kaj pa naj to pomeni?" je zavpila Tereza in odločno uprla prednji tački v bok. .Kaj se bojite tistega cepca Mrnjava?"
Miši so prikimale in se zastrmele v tla. Te-
reza pa je splezala na skobeljnik, zazvonila z debelimi nožicami, se podjetno zahihitala in zaklicala:
.Otroci, otroci, pa ste res reve! Mrnjava bomo vendar prepodili!"
.Prepodili?" je vprašalo šestinštirideset mišjih dam, sedemintrideset ponosnih mišjakov in sedemnajst mišjih otrok.
„Pa ja, prepodili!" je zavriskala Tereza in od zadovoljstva tlesknila z repom. .Gospoda, imam imeniten načrt!"
.Tereza ima imeniten načrt!" so zavpile mišje dame.
.Imenitčn načrt!" so zavpili mišjaki.
.Načrt!" so zavcilili mišji otroci.
Vsi so zvedavo posedli po skobeljniku in Tereza jim je razložila svoj načrt, kako bodo pregnali mačka Mrnjava. Načrt je bil res imeniten. Miši so nekaj časa navdušeno ploskale, nato pa so se razbežale. In že čez kako uro se je sto cviligrajskih miši po skrivnih podzemskih rovih neslišno splazilo pod leseni pod in lesene stene cunjarjevega skladišča.
Skladišče je bilo precej prazno. Le nekaj vreč s starimi cunjami je slonelo ob stenah. Sredi sobe pa je na kupu starih volnenih nogavic ležal maček Mrnjav in zadovoljno predel. Pravkar je bil do zadnje kapljice polizal skodelo mleka in je bi s seboj in s svetom popolnoma zadovoljen.
Naenkrat je z višav nad seboj zaslišal nekakšno cviljenje.
.Živio!" je zacvililo. .Živio, Mrnjav!"
Maček je zlovoljno poškilil kvišku in v luknji v stropu zagledal glavo miši Tereze. Mrnjav je vedel, da stanuje Tereza nad njim na podstrešju, saj mu je povzročila že prene-katero preglavico.
VUK S. KARADŽIC:
UGANKE
Zobov nobenih nima prase, junaku glavo vso popase.
C.!. I. ni!.., semena črna, modra glavica
seje (a zrna.	(oms)d)
Belo je — ni sirna hrana, je repato — ni podgana.
Liže sol
pa ni vol.	jo3]A^pe^j
.Upam, da se dobro počutiš," je zagostolela Tereza s sladkim glasom.
.Dobro sploh ni primeren izraz za to, počutim se naravnost mačjevredu," je odvrnil Mrnjav in se blaženo pretegnil.
.Škoda," je zacvilila Tereza. .Škoda, da se boš kmalu čisto drugače počutil. Popil si namreč zastrupljeno mleko. Kaj še ničesar ne čutiš v ušesih? Tam se zastrupljanje običajno prične."
„Ne, prav ničesar ne čutim v ušesih, pa tudi v želodcu ne," je besno zavpil maček Mrnjav. .Zdravo telo imam. Tako strumnemu korenjaku kot sem jaz, tudi kakšna majčkena zastrupitev ne more do živega." Pomirjeno se je zasmejal in se ulegel nazaj na kup starih volnenih nogavic.
.Samo nikar se prezgodaj ne veseli!" je od zgoraj zaklicala miš Tereza. .Ne bo več dolgo, ko boš v ušesih zaslišal cviljenje in šumenje. To je začetek zastrupljenja. To je začetek konca."
.Trapasto čvekanje," je zagodrnjal Mrnjav in sklenil malo zadremati. Toda nenadoma se mu je zazdelo, da sliši od nekod cviljenje. Planil je kvišku in se ozrl naokrog. Videl ni ničesar, cviljenje pa ni hotelo prenehati. Mrnjav je stresel z glavo, si s tačkami pomel ušesa in zaprl oči. Nobenega dvoma ni bilo: res je cvililo. Obenem pa je pričelo nekje tudi žvižgati in naenkrat je cvililo in žvižgalo in šušljalo in cvikalo nad njim in pod njim in na levi in na desni, kakor da so se v skladišču zbrale vse miši iz mesta Cviligrada. Videti pa ni bilo nikjer nobene.
.Kaj pa če sem res zastrupljen?" je pomislil maček. S tačkama si je zamašil ušesa, pa ni čisto nič pomagalo: cvililo, cvičalo in piskalo je kar naprej in kar naprej. Celo čedalje močnejše je postajalo. Tedaj je mačka zgrabil divji strah.
.Tereza!" je zarjovel .Tereeeeeeza! Na pomoč! Na pomoooooč! Na pomooooooč!"
.Kaj pa je, mali?" je veselo vprašala miš.
.Zastrupljen sem!" je zahlipal maček. .Prav si imela, Tereza! Mi že cvili v ušesih. Kaj naj storim? Bom res moral umreti? Joj, pa tako mlad sem še!"
.Vem za zdravilo," je zavpila Tereza. .Popiti moraš malo vode iz potoka, ki teče v gozdičku zunaj mesta. Toda takoj moraš tja, da ne bo prepozno! Okno tamle zadaj je odprto."
Še preden je Tereza končala stavek, je bil maček že pri oknu. Skočil je ven in oddrvel iz mesta v upanju, da mu bo voda iz potoka v resnici pomagala.
Čim je maček zapustil skladišče, je iz vseh lukenj v podu, iz vreč s cunjami in iz špranj v lesenih stenah prilezlo šestinštirideset mišjih dam, sedemintrideset ponosnih mišjakov in sedemnajst mišjih otrok. Smejali so se in kričali kar vsevprek, poskakovali in se prekopicevali, da so se kar stene tresle. Slednjič je prišla tudi miš Tereza in vsi so ji navdušeno ploskali.
.Tvoj načrt je bil genialen!" je zavpil mišji mestni gradbeni svetnik. „V trajno zahvalo ti bomo zgradili spomenik iz ementalerja!"
Vojan Arhar
Vseh prismod je danes dan, kdor je maškara, na pian!
Kikia naj zamenja hlače, daj pod goii nos muslače, z barvo iica si posiikaj, kot peteiin kikirika), rezgetaj, po mišje cviii, skači, pieši, rogoviti kaži jezik, pači usta, pustne šeme smo za Pusta!
Vseh prismod je danes dan, kdor je maškara, na pian!
Tolsta miš pa je samo z enim ušesom poslušala čestitke. Bila je zelo praktična miš, zato je rekla: .Otroci, najprej zaprimo okno! Drugače nas utegne mačkasti cepec celo presenetiti. Dajmo! Vsi na okensko polico!"
Miši so splezale na okensko polico in po štirih minutah so štirje športni mišjaki med silnim razburjenjem uspešno zapahnili okno.
Joj to je bilo zdaj veselja! Miši so Terezi občudujoče stiskale prednjo tačko, potlej pa odhitele skozi luknje in Špranje po skrivnih rovih spet domov po pustne kostime, vino, sir in slanino.
Točno ob devetih zvečer se je pričelo deseto cviligrajsko mišje pustovanje. Videl si mišjake, ki so bili oblečeni v leve in tigre, pa mišje "C* dame v čipkastih kostimih in mišje otročičke z nakodranimi dlakami v repkih. To je bilo pustovanje, kakršnega cviligrajsko mišje ljudstvo še ni doživelo.
Šele okrog osmih zjutraj so poslednji plesalci zapustili cunjarjevo skladišče in zlezli nazaj v svoje luknje in rove. Ko je gospod Flikober ob devetih odklenil skladišče, da bi Mrnja-vu nalil sveže mleko, je zagledal na tleh ostanke slanine, kruhove drobtine, majcene pustne kostime in naprstnike, ki so zaudarjali po vinu. O mačku pa ni bilo niti sledu. Pred eno izmed vreč s cunjami sta ležali dve miški in glasno smrčali. Ob hrupu, ki ga je bi! povzročil Flikober, sta si zaspano pomeli oči, potlej pa bliskovito zbežali v luknjo na podu. Cunjar je majal z glavo in si, ne da bi kaj razumel, ogledoval svoje skladišče. Zatem je nejevoljen zgrabil za metlo, pometel vso kramo, ki je ležala po podu, na kup in jo treščil v ogenj.
Tako se je končalo deseto mišje pustovanje v mestu Cviligradu, o katerem so govorili Še pozni mišji rodovi.
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Ton
Blisk se je nagonsko obrnil nazaj, kamor naj bi se umikali. Za hrbtom je bilo še vse mirno. Iz temačne doline so se dvigale gole, razdrapane stene gora. Zdele so se mu nedostopne. Sfinga Rdečega roba je bila kot obraz božanstva, neznana kot človeška usoda. Morati se bodo umakniti v skalovje, je pomislil in poromal z očmi od podnožja stene k dva tisoč metrov visokemu vrhu Rdečega roba, ki je krvavo žarel v soju vzhajajočega sonca. Z vrha se je svetloba razlivala v kotline, kot bi polzela kri, in se nekje v sredini razblinila v sivino prepadnih sten.
Ta pogled je doživel samo bežno, kot prividno podobo. Potem se je obrnil in se spet boril. Nemci so že vdirali med staje. Čez nekaj časa so bili pod vsemi položaji.
Nad gorski svet se je dvignilo sonce in jih s svojim slepečim leskom zaslepilo. Med jarki in po lijakih, ki so jih med prvo svetovno vojno izkopale po planjavah sedla granate težkih topov, je bilo čedalje več Nemcev. Bojišče je bilo kot pokrajina izumrlega planeta, polna kraterjev, podobnih zarastim ranam.
Brigadna obramba se je krhala. Valu zagatnih nemških povelj je sledil naskok, ki jih je presekal na dvoje. Mitraljezec poleg Bliska je bil zadet v čelo. Ob tlesku krogle, ki je zlomila kosti in obrizgala jarek z možgani, ter ob pogledu na svetlo rdečo kri, ki se je ulila fantu čez oči, je Bliska obšla slabost. Zbral je vse moči, zgrabil za strojnico in užgal po Nemcih.
Obramba se je razbila. Četni komandirji so zapovedati umik. Borci so trumoma zapuščali položaje. Prek čistin, kjer so jih varovale samo redke čeri, so se umikali pod ostenje, ki se je dvigalo proti razbeljenemu soncu kot trdnjavski zid. Tudi Blisk in Don sta se znašla med bežečimi. Travnate planjave so šibati rafali nemških krogel. Obležalo je precej pobitih, ranjenci pa so se dvigali in se vlekli po tleh, dokler niso popadati pod novimi rafali. Nekaferi so se zavlekli v
lijake od granat in obupano gledali za umikajočimi se tovariši.
Blisku so se napele mišice in krči so ga zgrabili. Mislil je, da mu bo raztrgalo pljuča. Okoli njega so frkale krogle, zemlja se je prašila in mu brizgala v oči. Prepričan, da je katastrofa brigade že neizbežna, je tekel za Donom in gledal, kako so se borcti razbežali po skalovju in se reševali vsak po svoje.
.Drži se, Blisk. Kmalu bomo v zavetjih,' je vpit Don, ko sta se ustavila za skalo in gledala, kam bi se umaknila.
Mahnila sta jo po sledovih drugih. Pot navkreber je bila zaznamovana z odvrženimi nahrbtniki, izgubljenim orožjem in padlimi, melišča pa so bila orisana s krvjo ...
V zadnjem avstrijskem strelskem jarku, ki se je na prvih policah in travnatih terasah vlekel v loku pod stenami, je namestnik brigadnega komandanta Paulus na ozkem prostoru ustavil bežeče in uredil obrambo. Bataljonski komandant Zmago je razporejal mitraljezce in puškarje v bojno jedro, ki naj bi zaščitilo tiste v grapah in na poticah golih skal. Tudi Blisk in Don sta se privlekla v jarek in se vključila v obrambo. Videla sta, da so Nemci zavzeli izgubljene položaje in se spet pripravljali na naskok. Blisk je žvečil grenko travno bilko in preklinjal:
.Kakšna prekleta izdaja, Doni"
Don je tipal z očmi po policah. Kom naj se umikata?
Z nasprotnega grebena so streljali ostrostrelci. Visoko v stenah je tu in tam omahnil borec, ki ga je zadela krogla, zakrilil z rokami in strmoglavil v prepad. Med rohnenjem orožja so treskale skale, ki so jih sprožili umikajoči.
Sonce se je dvignilo in se uprlo z jasnega neba v skalovje. Vroče ozračje so pretresali streli. Borci v jarku so se dušili v dimu. Zajelo jih je malodušje: zmanjkovalo je mu-niaije, z nemškim pritiskom so se manjšale možnosti za umik. Vrste branilcev so se redčile. Čedalje več ranjencev
je stokalo v rovu. Mlado dekle jih je obvezovalo. Ko je zmanjkalo obvez, so začeli trgati srajce. Ranjenci so znova zgrabili za orožje in pomnožili vrste strelcev.
.Bliski Zdaj je zadnji čas, da jo pobriševa po svoje, če si za to. Poznam sistem polic in prebila se bova iz obroča, čeprav bi Nemci z druge strani blokirali skalovje."
Tudi Blisk jo je skupil: kamen, kii ga je odbila krogla, mu je presekal lice. V rano mu je polzel znoj, umazan od dima in prahu, da ga je jedko skelela.
.Saj ne moreva, Don."
Voditelji brigade so proglasiti zadnji jarek pod skalovjem za okop komunistov. Odločili so se, da ga bodo * branili do poslednjega naboja in skušali vztrajati do noči. Zapustiti jih, bi pomenilo — čeprav ju ni nihče silil, naj o-staneta tukaj — nepopravljivo izdajo tovarištva.
,Z njimi ostaneva, pa naj bo karkoli," je zavpil Blisk.
.Prav, pa naj bo," mu je odgovoril Don. Skupaj sta s premišljenimi streli zadrževala naskakujoče Nemce, ki so se spet nevarno približali od vseh strani.
Potem je mitralješki rafal zadel kapetana Paulusa v prsi. Mrtev se je skotalil v jarek, obramba neuklonljivih po se je zamajala ... Gorskii lovci so pridrli na doseg ročnih granat, položaj so ovite zavese dima.
,Z bombami po njih!" je šlo povelje od borca do borca.
To je pomagalo — Nemci so se umaknili. Tudi Blisk in Don sta zmetala zadnje bombe.
Orumenela trava se je vžgala. Jedek in smrdljiv dim je plaval po rovih, med stokanjem in vpitjem so odmevali kriki ranjehih.
Blisk se je spet oziral. Med zavesami dima je videl mogočne stene in čeri. Dvigale so se iz prepadov, kjer je hrumelo sproženo kamenje.
(Dalje v prihodnji številki)
drugi o naših vprašanjih - drugi o naših vprašanjih - drugi o naših vprašanjih - drugi
ALTER
UNGEiST
DER „ORTSTAFELKR!EG" !N KARNTEN —
WER )HN ANHEtZTE UND WER DAVON PROFtHERT
In den Oktobertagen 1972 spiel-sich in Osterreichs siidlichstem Bundesland, in dem an Itaiien und J"goslawien grenzenden Karnten, jorfalle ab, die ein Musterbeispiel dafur sind, wie nazistiscber Ungeist, Intoleranz und deutschnationale Res-^cntiments angeheizt und wie dabei nie Geschafte der Alt- und Neofa-^chisten besorgt werden konnen.
In Karnten lebt eine slotvenische Minderheit, der im Staatsvertrag 1955 genau umrissene Rechte zuge-sichert wurden. Darunter aucb die AufsteHung von zweisprachigen Orts-^^lein in den Gebieten mit gemischt-?P**achiger Bevotkerung. Es dauerte unnierhin sieben Jahre, bis es zur Er-luttung eines Teiies dieser Verpflich-tungen kam. An 20. September 1972 T^urden in 205 Gemeinden Sudkarn-^ens die zweisprachigen Ortstafein ^ufgestellt. Bereits in der ersten Macht zogen neofaschistische StoB-trupps aus und uberschmierten die siowenischen Aufscbriften mit Farbe. Sotcbe Schmieraktionen waren fiir nicbt neu, sie batten bereits vor-ner wiederholt Partisanendenkmaier und Grabstatten von Freiheitskam-plern auf diesc Weise besudelt und Rcschandet. Die neofaschistischen Rowdys tvurden noch dadurch er-n^untert, daB die Behorden ihrem ge-setztvidrigen Treiben tatenios zu-^hen. Die Foige war, daB in einer GroBaktion, an der sich hunderte Leute beteiligten, alle zweisprachi-gen Ortstafein abmontiert wurden. Auch bei dieser — sowohl den oster-feichischen Gesetzen ais auch den in-^cmationalen VerpfHchtungen wider-^Ptechenden Aktion schritten die Be-horden nicht ein. Wenige Wochen Korber aber hatte die Gendarmerie **echt energisch durchgegriffen, ais Angehorige der slosvenischen Mindcr-"cit an zwei Ortstafein im gemischt-^Prachigen Gebiet slowenische Auf-^chriften anbrachten, um endiich auf uie Erfullung der im Staatsvertrag Verankerten Verpfiichtungen zu drin-gen.
NEONAZ! UND )HRE SCHR!TTMACHER
zeichnet wurde — hatte, nachdem die gesetzwidrige Demontage der zwei-sprachigen Ortstafein durch von den Neonazis aufgeputschte .Elemente" voiizogen war, zu einer .GroBkund-gebung" in die Landeshauptstadt Kla-genfurt aufgerufen, an der mehr ais zehntausend Menschen teiinahmen.
Bei dieser Kundgebung, bei der Transparente mit chauvinistischen, groBdeutschen und antisiowenischen Losungen getragen wurden, traten auch Pariamentsabgeordnete und fuhrende Leute der beiden biirgerii-chen Parteien Osterreichs, der christ-iich demokratischen OVP und der Freiheitiichen Partei (FPO) offent-iich in Erscheinung. Waren sie sich dessen bewuBt, daB sie hier die Geschafte der Neonazi besorgten?
Die Redner auf der Kundgebung distanzierten sich zwar verbai von der NDP ais Organisation, nicht aber von den durch Neonazi und aite SS-Leute initierten und praktizierten ge-setzwidrigen Aktionen. Die Besude-iung und die Abmontierung der zwci-sprachigen Ortstafein wurde ais .patriotische Tat" gefeiert. DaB we-nige Tage spater die ersten Spreng-korper in Karnten expiodierten, war nur eine Foige dieser Haitung...
GESCmCHTUCHES
... Die nazistische Rassenpoiitik fiihrte in Karnten zu einer Dezimie-rung der siowenischen Voiksgruppe. Im Jahre 1910 iebten noch 66.000 Siowenen in Karnten, 1923 zahlte man 37.224, 1951 nur mehr 22.534 und 1961 (bei der ietzten Volkszah-iung) nur mehr 14.984. Aiierdings sind diese Zahien ziemiich vage, denn bei der gieichen Volkszahlung wurde eruiert, daB in Kiagenfurt (Land) von 71.685 Einwohnern sich 12.825 zur slowenischen Minderheit rechnen, in Viiiach (Land) gehoren von 71.212 Einwohnern 7.516 der siowenischen Minderheit an und in Volkcrmarkt (40.883 Einwohner) 4.852.
Die Zahien variieren. Das ist nicht iiberraschend, denn eine kon-krete Minderheitenfeststeiiung gibt es nicht. Der Grund dafur iiegt darin, daB eine soiche .Minderheitenfest-
steiiung" — wie sie jetzt von den .nationalen", sprich chauvinistischen Kreisen gefordert wird — von den Siowencn in Karnten seibst abgeiehnt wird. Mit gutem Grund. Denn fiir vieie Menschen, vor aiiem fiir die iiberwiegende Mehrheit der wirt-schaftiich abhiingigen Land- und In-dustriearbeiter konnte und wiirde ein offenes Bekenntnis zur slotvenischen Voiksgruppe spiirbare Nachteiie zur Foige haben. Diskriminierung, wirt-schaftiiche und poiitische Pression. GewiB nicht ofizieii und nicht sei-tens der Zentraisteiien, ebenso gewiB aber seitens jener nationaiistisch und groBdeutsch orientierten Kreise, die vieifach auch an den Schaithebein der Karntner Wirtschaft sitzen.
KARNTEN !N DER NS-ZE!T
Man darf nicht vergessen, daB in Karnten die Nazi reiativ vieie An-hanger und Parteiganger hatten. Un-ter den „Iiiegaien", den „aiten Kamp-fern" spieiten nicht wenige eine do-miniernde Roiie sowohi bei der An-nexion Osterreichs durch Hitler-Deutschiand ais auch spater, im NS-Staat seibst. Zu den fiihrenden NS-und SS-Leuten, die in den Marztagen des Jahres 1938 auf osterreichischem Boden die Annexion in die Wege lei-teten, gehorten die Karntner Nazi Friedrich Rainer und Odiio Gioboc-nik. Rainer war es, der den osterrei-chischen Bundesprasidenten Mikias so tange untcr Druck setzte, bis er die (von Hitier erzwungene) Riicktritts-erkiarung der damaiigen osterreichi-schen Regierung unterzeichnete. Gio-bocnik war der erste Gauieiter von Wien nach dem Einmarsch der Hitler-Truppen.
Rainer wurde, nachdem das Dritte Reich den Zweiten Weitkrieg vom Zaune gebrochen hatte, von seinem .Fiihrer" reichiich beiohnt. Hitier er-nannte ihn zum „Gau)eiter von Karnten und Daimatien" und spater noch zum Chef des von den Deutschen be-setzten Gebietes „Tricst-Kustcniand".
Giobocnik wurde beruchtigt ais Ini-tiator und Leiter der „Aktion Rein-hard", in deren Veriauf mehr ais 1,5 Miiiionen Juden in den Vernich-tungsiagern Beizec, Sobibor und Tre-biinka ermordet wurden. Giobocnik, der damais SS- und Poiizeifuhrer von Lubiin war, wurde dann zum SS-Gruppenfuhrer und Generaiieut-nant im Gebiet ^Triest-Kusteniand" eingesetzt.
Beide, Rainer und Giobocnik, hoi-ten sich ihre Mitarbeiter vorwiegend aus ihrem Heimatgebiet Karnten, wo sie bereitwiiiige Heifer fanden. Vieie von ihnen — wie etwa der ehemaiige Giobocnik-Adjutant Lerch, heute Ca-fetier in Kiagenfurt — sind nach dem Zusammenbruch des NS-Reiches vorerst untergetaucht und haben sich
Die Aktion gegen die zweisprachi-gen Ortstafein ging von neonazisti-^chen Gruppen aus. Die von dem gerichtsnotorischen Sudtiroicxtremi-sten Dr. Norbert Burger gegriindete ^fDP — eine osterreichische Zweig-steiie der westdeutschen NPD — war ^ der Schmieraktion sowie an der darauffoigenden GroBaktion ebenso luhrend beteiiigt wie vorher bei den ^chandungen der Partisanendenkma-und Gedenkstatten fur osterrei-S^ische Freiheitskampfer. Die zweite Gruppe, die bei soichen „Einsatzen" "'e fehit und die mit zu den Propa-gandisten und Wegbereitern groB-"eutscher Tendenzen in Osterreich gchort, sind die Leute, die sich um "'e in Karnten erscheinende Zeit-schrift „Die Kameradschaft" scharen. "Die Kameradschaft" ist das Organ ehemaiigen Angehorigen der yaffen-SS, die sich in Osterreich in .cr ..Kameradschaft IV" organisato-^*Kh zusammengeschiossen haben, so die SS-Leute, die in der Bundes-repubiik Deutschiand in der HIAG ^rganisiert sind.
Diese beiden Gruppen aiso, NPD Und ehemaiige SS-Leute, haben eine Y'mmung angeheizt, die an die dun-keisten Zeiten rassistischer und chau-^'uistischer Exzesse erinncrte. Die Y°raussetzung dafiir aber, daB es ^ann zu groBcn Aktionen und sogar einer offentiichen chauvinistischen GroBkundgebung kommen konnte, *c*)uf eine Organisation, die sich ?Rarntner Heiamtdienst" nennt und der der EinfiuB aiter Nazi und !^uer Rechtsextremisten dominiert. . 'user „Heimatdienst" — der auch der soziaidemokratischen „Arbei-^er-Zeitung" ais neonazistisch be-
Komisija
Včeraj se je prvič sestata na Dunaju .manjlinska' komisija, ki jo je imenovat zvezni kancier dr. Kreisky. Nekoiiko presenenča vest, da dnevnega reda uradno niso sporočiii javnosti, pa tudi ne samim ude-težencem. Obsega) naj bi, kot je siišati, .vprašanja, zaradi katerih je bita komisija ustanovijena", z njimi pa naj bi po petkovem konstituiranju pričeti danes.
Predstavniki koroških Stovencev ne sodetujejo iz zelo preprostega, vendar nedvoumnega in načetnega raztoga: ne morejo sesti za isto mizo s predstavniki tistih, ki so vedno zavirati in onemogočiti reševanje odprtih manjšinskih vprašanj v nasprotju z ustavnimi dotočiti in dotočiti avstrijske državne pogodbe. Če v tem svojem statišču izrecno poudarjajo dr. Einspieterja, prvaka Karntner Heimatdiensta in zveze vindišarjev, počenjajo to zaradi renegatske vtoge te osebe in njegovega detovanja, še botj pa zaradi sptetk tjudske stranke, ki ga je .na stranska vrata" pripetjata kot svojega tretjega zastopnika — eksponenta vetikonemških in germanizatorskih sit, kot načrtnega izzivatca raz-ceptjenosti med stovensko manjšino.
tgra z demokratičnim zastopstvom dobiva v tej tuči in tipičnem koroškem vzdušju poseben pomen in na to so predstavniki stovenske narodnostne skupnosti pravočasno opozoriti dr. Kreiskega. Vendar ni nič pomagalo. Ocena, da je zvezni kancter popustit pritisku heimat-dienstovskih krogov, ki imajo svoje tipalke v vseh strankah koroškega dežetnega zbora, vetja tako še naprej. Ne gtede na to, da se bo v sami komisiji poteg vetikonemških tez pojavita tudi kaka poštena, odkrita beseda znanstvenika ati potitika v prid manjšinske globatne zaščite, kot je to v sedanjem času edino demokratično in pravitno.
Dejstvo, da vse do pričetka zasedanja te komisije ni bito jasno, ati bo znova proučita .sporni* zakon o dvojezičnih krajevnih napisih ati ves sedmi čten (torej tudi problem gradiščanskih Hrvatov), ta trenutek ni pomembno. Komisija je te svetovaten organ kancterja, brez so-detovanja manjšine pa v bistvu mrtvorojen otrok.
Srečko Pantč
(Večer, Maribor, 10. 2. 1?7S)
Mar ne velja za enega
kar ima drugi za svojo sveto pravico?
... Nekaj dni potem, ko je bita Avstrija tani 20. oktobra prvič izvotjena v Varnostni svet OZN, je reket avstrijski zunanji minister Kirchschtager tote: .Avstrija pa tudi ni oktevata, da ne bi svojih skrbi, ko se je zdeto, da so zanjo pretežke in v neposrednih pogajanjih nereštjive, prenesta v Združene narode. Govorimo o naši skrbi za Južno Tirotsko. Danes, dvanajst tet pozneje, govorimo o tem tah-ko in zato naj bo doceta trezno ugotovljeno: Združeni narodi so nam dati tisto aktivno pogajatno legitimacijo, ki je končno pripe-ljata k rešitvi s paketom in izvajalnim koledarjem. To je bit spet predpogoj, da so začeti odpadati tisti pojavi.... ki jih je Klaus Gatterer opisat pod imenom .dedno sovraštvo'."
Bito je samo dva tedna po izbruhu .dednega sovraštva" na Koroškem ob obletnici plebiscita, 10. oktobra 1972.
Toda dr. Kirchschtager ne tega ne drugih izpadov ni omenit. Potem pa, ko so koroški Slovenci istega dne skleniti, da bodo zaprositi za (zakonito!) pomoč matični narod in njegovo državo in se odtočiti tudi za internacionalizacijo svojega perečega problema, se je pojavita na Koroškem za .prastrahom" (in kaj je to, če ne dedno sovraštvo?) tudi teorija o jugoslovanski sablji.
Guod licet lovi, non ticet bovi? Mar ne vetja za enega, kar ima drugi za svojo sveto pravico?
Korošci, Slovenija in Jugostavija so sedemnajst tet odlašati, kar je Avstrija storita pred dvanajstimi teti. Brez bombašev kot na Tirolskem, brez histerije, prav volovsko potrpežtjivo, zaradi miru in prijateljstva. To ni nobena .malenkost": tu in tam gre za tjudi...
!aka Mutaf
(Delo, Ljubljona, H. 2.197!)
dann wiedcr in Karnten ettabliert. osterreichische Parlament — mit ei-Rainer und Gtobocnik hatten sich ner knappen Mehrheit von nur drei 1945 in den Karntner Bergen ver- Stimmen — das Gesetz tiber die Auf-steckt, wurden aber von einer briti- stellung von zweisprachigen Ortsta-schen MititarpatrouiHe in den Kara- fetn im gemischtsprachigen Gebiet wanken, siidtich von Ktagenfurt, auf- von Karnten beschtoss, kann man sich gegriffen. SS-Ftihrer Gtobocnik nahm eine ungefahrc Vorstettung davon Gift, Gauteiter Rainer wurde von machen, wie die Gteichberechtigung einem Gericht in Ljubtjana zum Tode in der Praxis aussieht. verurteitt und hingerichtet.	tebhafteste und bedenktichste
Illustration dazu lieferte nun der ein-PARUSANEN UND	gangs geschitderte .Ortstafetkrieg"
W!DERSTANDSKAMPFER der von alt und neonazistischen
Kreisen entfacht wurde und in dessen Obwohl — oder gerade weit — in Vertauf atte Nazi und neue Rechts-Karnten unter der NS-Herrschaft der extremisten Intoleranz und groBdeut-Druck und besonders der auf die sto- sche Ressentiments anheizten. DaB wenischen Burger des Landes beson- ihnen das getingen konnte, hangt da-ders stark war, bitdete sich hier eine mh zusammen, daB die zustandigen Wirkungsvotte Widerstandsbewegung. Behorden seit Jahren die Umtriebe Deutschsprachige und Karntner der dieser Leute und Gruppen dutden und stowenischen Minderheit kampften ge- ihnen dabei noch Vorschub teisten. meinsam in Partisaneneinheiten und	v, - - t j <---	- i j- u
Widerstandsgruppen in den Karntner E'" Beisptel dafur sind dte att-Bergen und lieferten SS und Hider- Jpirhchen Feiern zum 10. Oktober, Wehrmacht harte Gefechte. Es solite "^"1 Jahrestag der Karntner Votks-auch nicht vergessen werden, daB sich absttmmung. Dieser Tag ist in Karn-.driiben", in Stowenien, das Erste ten ein Feiertag, an dem auch patrio-osterreichische Freiheitsbatailton kon- tische Kundgebungen veranstattet stituierte, das in den Reihen der Ju- ycrden. Dabei haben es m den Ietzten gos)awischen Votksbefreiungsarmee Jahren sogenannte .votkstreue und kampfte und aktiv an der Befreiung .nationate Verbiinde und Organisa-Osterreichs mitwirkte.	"°"en mit unverkennbar deutsch-
nationater Gesmnung verstanden, sich In diesem Kampf gegen den ge- immer mehr in den Vordergrund zu meinsamen Feind wurde die Einheit schieben. Sotdaten- und Kamerad-der deutschsprechenden und der der schaftsbiinde, die sich vorwiegend aus stowenischen Voiksgruppe angeho- Angehorigen der ehemaiigen Hitler-renden Karntner gefestigt und be- Wehrmacht rekrutieren, marschieren kraftigt. Die osterreichischen Frei- mit ihren Fahnen und Orden auf. heitskampfer setzten ihr Leben ein Auch die ehemaiigen SS-Leute fehlen fur die Wiedererrichtung eines un- dabei nicht. Zu der von den .heimat-abhangigen und demokratischen treuen Verbanden" organisierten Osterreich, in dem es sveder rassische Kundgebung auf dem Ulrichsberg bei noch volkische Diskriminierung geben Kiagenfurt — svo sich ein Denkmal solite. Die slowenischen Partisanen, f(ir die Gefallenen befindet — mar-die auf osterreichischen Gebiet gegen schieren jevveils auch Abordnungen die Hitler-Truppen kampften, trugen der svestdeutschen SS-Organisation durch ihren Kampf mit dazu bei, daB HI AG auf, tragen ihre .Orden und eine selbstandige, unabhangige und Ehrenzeichen" aus dem Hitler-Krieg demokratische Republik Osterreich (Ritterkrez, Eisernes Kreuz usw.) zur wieder erstehen konnte.	Schau und legen Kranze nieder, deren
Schleifen Inschriften und Emblem der
RECHTE )M STAATS-	SS Truppe haben.
VERTRAG VERANKERT	Obwohl osterreichische Patnoten
und Wiederstandskampfer gegen die-Als die Alliierten der Anti-Hitler- sen gefahrlichen Unfug — was hatten Koalition im Jahre 1955 den oster- Hitler-Wehrmacht und SS mit der reichischen Staatsvertrag unterzeich- Volksabstimmung von 1920 zu tun? neten, wol!ten sie auch Garantien fiir sviederholt scharfstens protestiert und die Rechte der innerhalb Osterreichs die zustandigen Stellen auf diese den lebenden nationalen Minderheiten Interessen Osterreichs und dessen in-(Slowenen in Karnten, Kroaten im ternationalen Verpfiichtungen zuwie-Burgenland) haben. Die Rechte der derlaufende Umtriebe hingewiesen ha-Minderheiten wurdcn in Artikel 7 ben, wurde nichts dagegen unter-des Staatsvertrages eindeutig formu- nommen. Die Folgen blieben nicht liert. Osterreich verpflichtet sich da- aus. Die Saat ging auf. rin, diese Rechte zu wahren und die .
daraus folgenden Bestimmungen und ^ italienischen Gebiet liegen-Gesetze zu erlassen beziehungsweise	deutschsprachigen Orten Siidti-
emzuhalten ...	ro[$ Bomben tvarfen und Sprengkor-
.... Die Gleichberechtigung, wie per zur Exp]osmn brachten, versu-sie sowohl im Staatsvertrag ais auch chen nun, aus Karnten ein zweites in der osterreichischen Verfassung Exerzierfeld neonazistischer Terrort-festgelegt und garantiert ist, wurde in	machen ...
der Praxis noch nicht voli realisiert.	^'**"**'"'
Wenn man bedenkt, daB erst im	D.rW)d.r,t.nd.kamp(.t
Herbst 1972, also 17 Jahre nach Un-	(mt.m.u.n.i. z.U.chrilt
terzeichnung des Staatsvertrages, das	**er widentandfkdmptar)
ŠPORTNI VESTNIK
* VELESLALOM
V ST. JANŽU
V	Št. Janžu v Rožu je ŠD Št. Janž priredilo za svoje člane društveno smučarsko prvestvo. Člani športnega društva so tekmovali v osmih skupinah, tekmovalec z najboljšim časom pa je postal tudi prvak šentjanškega društva. Za smučarsko prvenstvo je bilo veliko zanimanje, bilo je kar 79 prijav, tekmovalo pa je naposled 70 smučarjev. Prvenstvo je potekalo v obliki veleslaloma; proga je bila zakoličena pri vlečnici nad Št. Janžem. Člani ŠD so morali prevoziti 25 vratič.
V	skupini mlajših šolarjev je bil najhitrejši Tomo Weiss, za njim pa sta se uvrstila Mihi Lapusch in Klaus Struger.
Pri starejših šolarjih je zmagal Oto Hribar pred Hans-Jorgom Žnidarjem in Petrom Mullerjem.
Na čelu mlajših mladincev je bil Pepi Esel, drugo mesto je zasedel Boštjan Malle, tretji pa je bil Peter Krasnik.
V	skupini starejših mladincev je bil prvi Jakob WeiB pred Edijem Blatnikom in Hanzom Lapuschem.
Tekmovalec z najboljšim časom, prvak šentjanškega športnega društva, je postal Lojzi Gabriel, ki je vozil v splošni skupini. Za njim sta se uvrstila Walter Meschnig in Hanzi Pscheider.
Starejši tekmovalci so tekmovali v starostni skupini. Med njimi je bil najhitrejši Hanzek Gabriel, drugo mesto je osvojil Lorene Lausegger pred Pepijem Einspielerjem.
Dekleta so tekmovala v dveh skupinah. V skupini šolark je zmagala Anita Schle-mitz, drugo mesto je zasedla Ivana Weiss, tretja pa je postala Wa!traud Priiller.
V	skupini deklet se je izkazala Štefi Malle, ki je opozorila s hitrim časom in bi se med moškimi uvrstila na odlično mesto. Nekoliko počasnejša je bila Helga Weif$, tretje mesto pa je zasedla Krista Malle.
Po končani prireditvi so bile nagrade (šest pokalov in plakete) podeljene v gostilni pri Tischlarju v Št. Janžu. Za izvrstno pripravljeno prireditev in tehnično izvedbo smučarskega prvenstva je poskrbel šolski ravnatelj Erik Užnik.
Kako priljubljeno je smučanje v Št. Janžu, lahko razvidimo iz velikega števila prijav. Mnogo večje športno društvo Bistrica v Rožu je imelo na društvenem prvenstvu prijavljenih mnogo manj članov. Poleg članskega uspeha pa ima športno društvo Št. Janž še tri kvalificirane sodnike za smučarska tekmovanja.
Po vsej verjetnosti bo ŠD Št. Janž letos pripravilo še eno tekmovanje. Prvo nedeljo v marcu naj bi bil na tridicionalni 1500 m dolgi progi na šentjanških Rutah mednarodni smučar, veleslalom, katerega bi se udeležili smučarji tovarne športnih rekvizitov ELAN iz Radovljice, smučarji tovarne električnih priprav ISKRA iz Kranja in člani ŠD Št. Janž.
RADK) CELOVEC
Poročita: 5.00 — 6.30 — 8.00 — 10.00 — 13.00 17.00
—	19.00 — 20.00 — 22.00 — 23.00 — 24.00.
Dnevno oddaje: (razen ob sobotah, nedeljah tn praznikih): 5.05 Ljudske viie — 5.30 Kmetijska oddaja
—	5.33 Ljudske viie — 5.40 Jutranja opažanja — 5.43 Pisane jutranje meiodije — 6.00 Jutranja gimnastika
—	6.35 Glasba in dobri nasveti — 6.45 Deželni razgled — 7.00 Glasbeni mozaik — 7.45 Lokalna poročila
—	8.05 Godba na pihala — 8.15 Oddaja za ženo —
9.00	Za prijatelje stare glasbe — 10.05 Operetni koncert — 11.25 Oddaja za podeželje — 11.45 Za avtomobiliste — 13.05 Deželni razgledi — 13.30 Glasba po kosilu — 13.45 Slovenska oddaja — 15.30 še vedno priljubljeno — 16.15 Zenska oddaja — 18.10 Odmev časa — 18.40 Šport — 18.45 Note In beležke — 18.55 Lahko noč otrokom — 19.03 Pregled sporeda — 19.05 Zabeležite sl — 19.35 Melodija In ritem — 20.05 Deželna poročila — 22.10 Šport iz vsega sveta.
SOBOTA, 24. 2.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo —
6.05	Jutranja melodija — 6.55 Glasbeni mozaik — 7.55 Naš hišni vrt — 8.05 Družinski obzornik — 1000 V žarišču — 10.45 Naša lepa domovina — 13.45 Voščila — 15.30 Koncertantna godba na pihala —
17.10	Pisano sobotno popoldne — 18.00 Deželni razgledi — 18.35 Mala solistična parada — 19.05 Koračnice — 19.50 Note in beležke — 20.10 Spored v orehovi lupini — 22.20 Plesna glasba po naročilu.
NEDELJA, 25.2.: 6.10 igra na orgle — 8.15 Kaj je novega? — 10.30 Radijska pripovedka — 11.00 Dopoldanski koncert — 12.03 Za avtomobiliste — 13.45 Iz domovine — 14.30 Voščila — 17.05 Ljudski koncert
—	18.00 Mali večerni koncert — 19.00 Nedeljski šport
—	19.30 Deželni razgledi — 20.10 Avstrijska rallye —
21.15	Zadnja postaja Dunaj.
PONEDELJEK, 24. 2.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo
—	6.05 Jutranja melodija — 6.50 Glasbeni mozaik —
8.05	Oddaja za starejše ljudi — 9.00 šolska oddaja
—	9.30 Vesele note mojstrov — 10.00 šolska oddaja
—	11.03 Ljudska glasba — 13.30 Na obisku pri koroških godbah na pihala — 15 00 Komorna glasba
—	17.10 Kaj radi slišimo ... — 17.56 Oddaja kmetijske zbornice — 18.00 Deželni razgledi — 19.50 Note in beležke — 20.10 Zveneči operetni vodič — 21.00 Kultura gre na deželo — 21.30 Iz avstrijskega glasbenega življenja.
TOREK. 26.2.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo —
6.05	Jutranja melodija — 6.50 Glasbeni mozaik —
9.00	šolska oddaja — 11.03 Ljudska glasba — 13.30 In kaj menite vi? — 16.30 Za otroke — 17.10 Ne zaničujte ml mojstrov — 17.56 Oddaja sindikalne zveze
—	18.00 Deželni razgledi — 19.50 Note in beležke
—	20.10 Zveneča alpska dežela — 21.10 Ljudstvo In domovina — 22.10 šport.
SREDA, 28. 2.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo —
6.05	Jutranja melodija — 6.50 Glasbeni mozaik —
—	9.00 šolska oddaja — 9.30 Vesele note mojstrov
—	10.00 šolska oddaja — 13.30 Zborovska glasba —
14.30	Srečanje: Zborovska glasba iz Koroške, Slovenije in Juiijske krajine — 16.30 Operetne melodije
—	17.10 V dunajski kavarni — 17.56 Oddaja združenja industrialcev — 18.00 Deželni razgledi — 19.35 Za prijatelja planin — 19.50 Note in beležke — 20.10 „To-variš N", radijska igra — 21.30 Zvezne dežele poročajo: Tirolska.
ČETRTEK. 1.!.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo —
6.05	Jutranja melodija — 6.50 Glasbeni mozaik —
9.00	šolska oddaja — 9.30 Vesele note mojstrov — lO.OOšolskaoddaja — 11.03 Ljudska glasba — 13.30 Zabeleženo na koroških cestah — 15.00 Komorna glasba — 17.10 Operetne melodije za pust — 17.56 Oddaja zbornice obrtnega gospodarstva — 18.00 Deželni razgledi — 19.05 Avstrijske godbe na pihala
—	19.50 Note in beležke — 20.10 Tekma glasbenikov v Ramsau-u — 21.00 Iz koroškega glasbenega življenja— 22.30 Človek v družbi.
PETEK, 2. S.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo —
6.05	Jutranja melodija — 6.50 Glasbeni mozaik —
9.00	šolska oddaja — 9.30 Klavirska glasba J. Hayd-na — 10.00 šolska oddaja — 11.03 Ljudska glasba —
13.30	Veselo zaigrano — 16.45 Za otroke — 17.10 Glasba za konec tedna — 17.56 Oddaja delavsko zbornice — 18.00 Deželni razgledi — 19.05 Robert Stolz dirigira — 19.50 Note in beležke — 20.10 Komorni koncert — 21.30 ..Nepoznana popevka.
SLOVENSKE ODDAJE
SOBOTA, 24. 2.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
NEDELJA, 25.2.: 7.10 Duhovni nagovor — Po vaši želji.
PONEDELJEK, 26. 2.: 13.45 Informacije — Ljudske pesmi — Iz ljudstva za ljudstvo.
TOREK, 27.2.: 9.30 Popevke za mlade — 13.45 Informacije — šport od tu in tam — Po lovčevih stezah. SREDA, 28. 2.: 13.45 Informacije — Poper in sol. ČETRTEK, 1. 5.: 13.45 Informacije — Igra tamburaški zbor ..Bisernica" iz Reteč — Cerkev in svet.
PETEK, 2.!.: 13.45 Informacije — Kar po domače.
RADtO LJUBLJANA
Poročita: 4.30 — 5.00 — 7.00 — 8.00 — 9.00 — 11.00 —
12.00	— 13.00 — 14.00 — 17.00 — 18.00 — 22.00 — 23.00 —24.00.
Dnevne oddaje (razen ob nedeljah in praznikih):
4.30	Dobro jutro — 5.30 Danes za vas — 5.45 Informativna oddaja — 6.00 Jutranja kronika — 6.30 informativna oddaja — 7.25 Pregled sporeda — 7.45 informativna oddaja — 10.00 Danes popoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam — 15.00 Dogodki in odmevi — 14.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 19.00 Lahko noč otroci — 19.10 Obvestila — 19.30 Radijski dnevnik— 23.05 Literarni nokturno.
SOBOTA, 24. 2.: 4.50 Beseda na današnji dan —
8.10	Glasbena matineja — 9.05 Pionirski tednik —
—	9.35 Glasovi v ritmu — 12.10 Serenada za godalni orkester — 14.10 S pesmijo In besedo po Jugoslaviji
—	15.40 Pojo naši operni pevci — 17.10 Z ansamblom iron Starš — 17.20 Gremo v kino — 18.15 Dobimo se ob isti uri — 19.15 Z Dobrimi znanci — 20.00 Plesni orkester RTV Ljubljana v Portorožu — 21.30 Zabavna radijska igra: ..Verjetnostni račun s ciankalijem" —
22.20	Oddaja za naše izseljence — 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden.
NEDELJA, 2S. 2.: 6.00 Dobro jutro — 6.50 Danes za vas — 9.05 Koncert iz naših krajev — 10.05 še pomnite, tovariši ... — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Voščila — 11.50 Pogovor s poslušalci — 13.50 Z domačimi ansambli — 14.10 Popularne operne melodije —
15.05	Nedeljsko športno popoldne — 17.05 „Ojdip in sfinga", radijska igra — 18.00 Letite z namil — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer —
22.20	Zaplešite z nami — 23.15 Jazz za vse.
PONEDELJEK, 26. 2.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Gtasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.20 Z velikimi zabavnimi orkestri — 12.40 Z godbo milice iz Ljubljane — 14.10 Slovenski amaterski zbori pojo
—	14.30 Voščila — 16.00 ..Vrtiljak" — 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne— 18.15 Z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe — 19.15 S triom Avgusta Stanka
—	20.00 Ti in opera — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.15 Popevke se vrstijo.
TOREK. 27. 2.: 6 50 Beseda na današnji dan — 8.10 Glasbena matineja — 9.35 Siovenske narodne —
12.10	Slovenski umetniki Igrajo Ravela — 14.10 Glasbena tribuna mladih— 14.40 „Na poti s kitaro" — 15.40 Od melodije do melodije — 17.10 Popoldanski simfonični koncert — 18.15 V torek nasvidenjel —
19.15	Z ansamblom Mihe Dovžana — 20.00 Prodajalna
PESC! V PROMETU :
,,Reši!ni ovinek"
!ahko reši življenje
Več ko! 700 mrtvih pešcev na le!o, !o je skoraj tretjina v:eh smrtnih žrtev, ki jih vsako ieto zahteva promet. Ob tej žteviiki bi se moraii pešci zavedati, da se pri prečkanju ceste nedvomno splača napraviti majhen ovinek ter cesto prečkat) na posebej v ta namen predvidenem in označenem „preho-du za pešce". Ta majhni „reši)ni ovinek" tahko reši iivijenje!
Praviinemu zadržanju pešcev v cestnem prometu posveča posebno pozornost tudi kuratorij za varnost v prometu, ki je v ta namen pripravi) nasiednje opozorito:

melodij — 20.30 Grajski pisar, radijska igra — 21.30 Lahka glasba slovenskih avtorjev — 22.15 Popevke se vrstijo — 23.15 Pri skladatelju Urošu Kreku.
SREDA. 28. 2.: 4.50 Rekreacija — 8.10 Glasbena matineja — 9.25 Iz glasbenih šol — 12.40 Od vasi do vasi — 14.10 Komorni zbor RTV Ljubljana poje skladbe slovenskih skladateljev — 14.30 Voščila — 16.00 ..Vrtiljak" — 17.10 Naša giasbena galerija — 18.15 Glasbene vinjete — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Igra Simfonični orkester RTV Ljubljana — 22.15 S festivalov jazza — 23.15 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe.
ČETRTEK, 1. !.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 šolska oddaja — 9.35 Slovenske narodne — 12.10 Iz glasbenih albumov Saše Šantla — 12.40 Igrajo pihalne godbe — 14.10 Mladina poje — 15.40 Glasba starih čeških mojstrov — 17.10 Koncert po željah poslušalcev — 18.15 Zvoki z orkest- ^ : rom Robert Haneli — 19.15 Z ansamblom Jožeta Kam-piča — 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer — 22.15 Paleta popevk in plesnih ritmov — 23.15 Skladatelja Primož Ramovš in Ivo Petrič.
PETEK, 2.8.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Giasbena matineja — 9.05 Radijska šola — 9.35 Koncert za mlade poslušalce — 12.40 Z domačimi ansambli — 14.30 Voščilo — 15.40 )z sodobne klavirske glasbe — 14.00 ..Vrtiljak" — 17.10 Operni koncert — 17.50 človek in zdravje — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Tekmovanje amaterskih zborov— 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih — 23.15 Jazz pred polnočjo.
nunmnntmmimtntuttmnt))ummnnmmmmmmtunmtmmtnu'
Izdajatelj, založnik In lastnik: Zveza slovenskih orgo-nizaclj na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo !n uprava: 9021 Klagenfurt — Celovec, Gasometergasse 10. tel. 52-5-50 — Tiska: Založniška In tiskarska družbe z o. j. Drava, Celovec - Borovlje.
FUMCANCER gčh deti rettenden Utnuieg'
KuiatonumRtr^dcehrssidieLfieLt
.......................................................................................................""""""""......
#	SEPP) GRATZER AVSTRUSK) PRVAK
Na mladinskem avstrijskem prvenstvu v nordijskih disciplinah v Mauterndorfu oz. Ramingstcinu je Koroška osvojila 5 naslovov. Avstr, prvak v skupini starejših mladincev je postal Zahomčan Seppi Gratzer, ki je pri smuč. skokih zmagal s precejšnjo prednostjo. Odlično peto mesto je zasedel v skupini mlajših šolarjev Zahomčan Sigi Godec. Avstrijski prvaki iz Koroške so postali še Peter Kramer iz Vrbe (šolarji II, tek), Beljačan Alfred Grojer (šolarji II, skoki), Beljačan Fritz Koch (kombinacija, mladina II) in koroška šolarska štafeta (3x4 km).
*	ZAHOMSK! SKAKALO V V )MOZEMSTVU
Na mednarodnem smučarskem skakanju v Strbskem Plesu na Češkoslovaškem sta Zahomčana Hanzi Millonig in Karl Schnabl zasedla mesti 29. in 45. V izvrstno zasedenem tekmovanju je Millonig dosegel na mali skakalnici daljavi 74 in 77 m (203, 5 točk), Schnabl pa 69,5 in 73 m (191,4). Na veliki skakalnici je zasedel Schnabl 20. mesto, Millonig pa se je uvrstil na 29. mesto.
Zahomški skakalci se bodo prihodnji teden udeležili velikih mednarodnih prireditev. Hanzi Wallner in Hanzi Millonig se bosta udeležila velike mednarodne prireditve smučarskih skokov v Chamonixu, Seppi Gratzer pa bo sodeloval na mladinskem evropskem prvenstvu v nordijskih disciplinah v Leningradu, ki bo trajalo od 26. februarja do 4. marca. V Leningrad bodo potovali še Korošci Dieter Grafischer (kombinacija) in Fritz Koch (kombinacija), oba iz Beljaka, ter Franz Janach (smučarski tek).
		AVSTRUA1
K		SOBOTA, 24. 2.: 10.55 Mednarodne smučarske tekme — 15.30 Hišni koncert —
14.30	Za otroke — 17.40 Za družino — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 Novo v kulturi — 18.55 Dober večer v soboto želi Heinz Conrads —
19.20	Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki — 20.04 šport — 20.15 ..Ničvredni Kuno z Drachenfelsa" — 21.50 šport — 22.20 čas v sliki — 22.25 Nekega jutra v Hopkinsov: ulici, film.
NEDELJA, 25. 2.: 8.55 Mednarodne smučarske tekme
—	13.25 Smučarsko skakanje — 14.30 Za družino —
17.05	Razgovor s slikami — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Enrico Caruso — 18.30 Prisma. Obzornik za sodobno ženo — 19.30 čas v sliki — 19.40 šport —
20.15	Obsojen za greh — 21.45 šport.
PONEDELJEK, 26. 2.: 18 00 Teletest — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 Stan Laure! in Oliver Hardy —
19.00	Slike iz Avstrije — 19.20 Pregled sporeda —
19.30	čas v sliki in kulturne novosti — 20.04 šport —
20.15	Ljudje s farme Shiloh — 21.30 Ponedeljsk! tele-šport — 22.30 čas v sliki.
TOREK. 27. 2.: 18 00 Angleščina — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 Živalski raji — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.20 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki in kulturne novosti — 20.06 šport — 20.15 Svet knjige
—	21.05 Menjam hčerko za stanovanje.
SREDA, 28. 2.: 10.00 šolska oddaja — 11.00 Trdnjava
—	12.30 Ponedeljski telešport — 16.30 Za otroke — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 Tri deklice in trije dečki — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.20 Pregled sporeda — 19.30 Čas v sliki in kulturne novosti —
20.06	šport — 20.15 Horizonti — 21.05 Aleksander dve
—	22.20 čas v sliki.
ČETRTEK, 1. 5.: 10.00 šolska oddaja — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 športni mozaik — 19.00 Slike Iz Avstrije — 19.20 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki in kulturne novosti — 20.04 šport — 20.15 Muki, glasbena komedija — 22.05 Čas v sliki — 22.10 Operni bal 1973.
PETEK, 2.!.: 10.00 šolska oddaja — 11.00 Menjam hčerko za stanovanje — 18.25 Otrokom za lahko noč
—	18.30 Očarljiva Jeannie — 19.00 Slike iz Avstrije —
19.20	Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki in kulturne novosti — 20 06 šport — 20.15 Zgodilo se je pojutrajš-nim — 21.10 Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju.
		AVSTRUA 2
H		SOBOTA. 24. 2.: 14 00 Veliki Caruso — 17.40 Saga o Forsytih — 18.30 Bos v parku
— 18.55 Glasbena poročila — 19.30 Čas v sliki — 20.00 Pregled sporeda — 20.06 šport — 20.09 Vzgoja — 20.15 Halo Roland, film — 21.50 čas v sliki.
NEDELJA. 25. 2.:	15.30 Ustoličenje solnograškega
nadškofa dr. Karla Berga — 18.00 Tedenski obzornik
—	18.30 Prerezi — 19.30 čas v stiki — 19.40 Novo v kulturi — 20.10 Vzgoja — 20.15 Ali poznate melodijo?
—	21.15 Iz zdravstvene šole — 21.45 Čas v sliki.
PONEDELJEK, 26.2.: 18.30 Neznano sosedstvo: Vzhodna Švica — 19.00 Biologija za vas — 19.30 Čas v sliki In kulturne novosti — 20.00 Pregled sporeda — 20.09 Vzgoja — 20.15 Bitka za Anglijo — 21.15 Ljubim svet
—	22.25 Telereprlze.
TOREK. 27. 2.: 18.30 Tvoj red — 19.00 Znanje brez znanja — 19.30 čas v sliki In kulturne novosti — 20.00 Pregled sporeda — 20.04 šport — 20.09 Vzgoja —
20.15	Pesem iz Avstrije: Koroška — 21.00 UFO „Smrto-nosne sanjo" — 21.50 Telereprize — 22.10 Čas v sliki in kulturne novosti.
SREDA. 28. 2.: 18.30 Obraz stoletij — 19.30 Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju — 23.15 čas v sliki in kulturne novosti.
ČETRTEK. 1. 5.: 18.30 Mesto dela zgodovino — 19.00 Kontakt — 19.30 Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju — 23.15 Čas v sliki In kulturne novosti.
PETEK. 2. 5.: 18.30 Božji glasbenik — 19.00 Labrador
—	19.30 čas v sliki in kulturne novosti — 20.00 Za konec tedna — 20.06 šport — 20.09 Vzgoja — 20.15 Oddaja „Ma!nz ostane Malnz".
		JUGOSLAVUA
		SOBOTA, 24.2.: 9.35 šolska oddaja — 17.20 Maroško, serijski film — 17.45 Ob-
zornik — 18.00 Hokej: Olimpija—Jesenice — 20.15 Dnevnik — 20.45 Zakaj bi veselo ne peli — 21.45 Humoristična oddaja TV Beograd —
22.15	Arsene Lupin — 23.05 Kažipot — 23.15 Poročila.
NEDELJA, 25. 2. : 8.50 Po domače z ansamblom Mihe Dovžana — 9.20 Mestece Poyton — 10.12 Kmetijska
oddaja — 10.55 Mozaik — 11.00 Otroška matinejo
—	11.50 Poročila — 11.55 Delavski amandmaji — 12.25 Kažipot — 18.05 Poročila — 18.10 So) zemlje, ameriški film — 19.45 Risanka — 20.00 Dnevnik — 20.35 šoferji
—	21.30 Midem 73 — 21.45 športni pregled — 22.15 Poročila.
PONEDELJEK, 26.2.: 9.05 Odprta univerza — 9.35 Šolska oddaja — 11.00 Osnove splošne Izobrazbe — 14.45 šolska oddaja — 14.10 Osnove splošne izobrazbe — 16.45 Madžarski pregled — 17.45 Zvonček Palček — 18.05 Risanka — 18.15 Obzornik — 18.30 Gvajana, dežela voda — 18.55 Mozaik — 19.00 Mladi za mlade — 19.45 Risanka — 20.00 Dnevnik — 20.30 Smrt — Bela kost, drama — 21.30 Monitor: Ribiška družina — 22.35 Poročila.
TOREK. 27. 2.: 9.35 šolska oddaja — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 14.45 šolska oddaja — 16.10 Osnove splošne izobrazbe — 14.40 Madžarski pregled — 17.15 Delavski amandmaji — 17.45 Očala tete Bajavaje — 18.00 Risanka — 18.05 Obzornik — 18.20 Colegium musieum — 18.55 Mozaik — 19.00 Industrij-ska hrana za dojenčke — 19.20 S kamero po svetu: Naš cilj je bil Makalu II. — 19.45 Risanka — 20.00 Dnevnik — 20.30 Diagonale — 21.20 Sod Amontiladd
—	22.45 Stoletje kirurgov — 22.10 Poročila.
SREDA, 28. 2.: 8.20 šolska oddaja — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 14.50 Madžarski pregled —* 17.05 Mačkon in njegov trop — 17.30 Obzornik — 17.45 Košarka Jugoplastlka:Mob]l 4 — 19.45 Vaš šlager se sezone — 19.45 Risanka — 20.00 Dnevnik — 20.30 Mot zlo, film — 21.40 Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju — 23.15 Poročila.
ČETRTEK, 1.3.: 9.35 šolska oddaja — 16.45 Madžarski pregled — 17.30 V 80 dneh okoli sveta — 18.19 Obzornik — 18.30 Druščina Jehu — 18.55 Mozaik-—
19.00	Nikolaj Kopernik, film — 19.35 Krotek film — 19.45 Risanka — 20.00 Dnevnik — 20.25 Kam in kako nd oddih — 20.40 četrtkovi razgledi — 21.30 Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju — 22.30 Festival zabavnih melodij — 23.30 Poročila.
PETEK. 2. !.: 9.30 šolska oddaja — 16.50 Madžarski pregled — 17.45 Veseli tobogan — 18.15 Obzornik -—
18.30	Kratek tlim — 18.40 Vzgojni problemi — 18.59 Pet minut za boljši jezik — 18.55 Mozaik — 19.09 400 let slovenske glasbe — 20.00 Dnevnik — 20.39 iz zakladnice svetovne književnosti — 21.40 Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju — 22.30 Festlvdi zabavnih melodij — 23.30 Poročila.