2006*/ leîO rp KARO INŽENIRING d.o.o. Slovenska 24, 1234 MENGEŠ Tel.: 01/723-09-86; 723-09-87 Fax: 01/723-80-15 www.karo.si PRODAMO: Stanovanja: - Mengeš; v novem kompleksu Melodija Mengeš prodamo štirisobno stanovanje, 1. nadstropje, 92,20m2, shramba, parkirno mesto v garažni kleti in na zunanjem parkirišču. Vselitev: 30.11.2006. Cena: 34.720.560 SIT, 144.669 EUR - Mengeš; v novem kompleksu Melodija Mengeš prodamo trisobno stanovanje v mansardi, duplex, 113,11 m2, shramba, s pripadajočim parkirnim mestom v garažni kleti in na zunanjem parkirišču. Vselitev: 30.11.2006. Cena: 40.938.000 SIT, 170.575 EUR - Vir pri Domžalah; prodamo dvosobno stanovanje, 62m2, z balkonom cca.12m2, možnost izdelave mansarde, v dvostanovanjski hiši, zgrajeni 1977, pripadajoče zemljišče 113m2. Ločen vhod, na dvorišču nadstrešek za avto. Stanovanje renovirano l. 2003, lani nova okna. Lepo urejeno, prostorno. Vsa oprema, stara 3 leta, na željo kupca ostane v stanovanju. Nizki stroški, vsi priključki. Infrastruktura v neposredni bližini, mirna okolica, urejeno naselje. Cena: 28.000.000 SIT, cca. 117.000 EUR - Domžale; etaža stanovanjske hiše stare 19 let, štirisobno stanovanje v izmeri 92,50m2, s pomožnimi prostori v kleti 40,90m2, terasa, balkon, ločen vhod in priključki. Stanovanju pripada zemljišče, vrt v izmeri 206m2, na katerem stoji brunarica; Cena: 39.000.000 SIT, 162.500 EUR - Ljubljana; Pot na Fužine, prodamo štirisobno stanovanje v izmeri 90 m2, balkon, ohranjeno, funkcionalna razporeditev - kuhinja z jedilnico, dnevni prostor, dve manjši otroški sobi, spalnica, kopalnica - WC, klet, blok je zgrajen leta 1981, zelena in mirna okolica. Vselitev konec septembra 2006. Cena; 38.900.000 SIT. Parcele: - Kamnik; prodamo zazidljivo zemljišče v izmeri 932 m2, lokacija Perovo, zemljišče se nahaja na robu zazidljivosti pod gozdom, pogled na jugo - zahod. Vsi komunalni vodi na cesti ob parceli, Možnost gradnje družinskih hiš 12x 9m in 17x10m. Cena: 130 EUR/m2. - Dragočajna; prodamo dve zazidljivi parceli, 504 m2 in 513 m2, ležita na obrobju novega ureditvenega območja ŠS 13/4-2 DRAGOČAJNA, sončna lega, možnost gradnje jeseni 2006. Cena; 130 EUR/m2. Poslovni prostori: - Moste pri Komendi; poslovni objekt na odlični lokaciji (glavna prometnica proti Brniku), skupne neto površine 811 m2, v dveh etažah, prodamo skupaj ali po delih. Objekt je star 15 let, možnost gostinske dejavnosti, turizma, trgovine.... Skupna površina zemljišča 1556 m2, parkirišča so asfaltirana. Cena: 1.300.000 EUR. V naslednji številki: intervju z Mojco Novinec Babič, novo direktorico vrtca Mengeš UVODNIK Vsi želimo in smo prepričani, da politika ne sme vplivati na naš vsakdan. Pa je to res? Že samo neizdaja vsebinske številke Mengšana je posledica ideje, da je Mengšan pred vami politično obarvan in pa lahko s svojo vsebino spremeni volilni rezultat. Vsako številko Mengšana, ne samo to, napišete avtorji prispevkov sami. Tako pišete o pozitivnih stvareh na katere smo v Mengšu ponosni, seveda pa tudi o tistih, ki jih želite spremeniti. Vsi napišemo svoje mnenje, ideje, predloge in to je namen javnega glasila, da meri utrip občine. V demokratičnem svetu to imenujejo svoboda govora, kar naj bi bilo tudi v Sloveniji in seveda Mengšu. In vendar je politična opcija, ki je (imela) vzvode moči sprejela drugačno odločitev. Objavo vsebinskega dela Mengšana bodo »dovolili« oziroma »pristali« na izid številke, le če bodo imeli vpogled v to, kar bo napisano. Tako bodo lahko ocenili ali je politično sporno ali ne. Seveda bi bila komisija, ki bi ugotavljala o politični uravnoteženosti in sprejemljivosti, komisija sestavljena iz županskega kandidata in njegovega volilnega štaba. Je to zares neodvisna komisija, ki je pristojna za podajanje takega mnenja? Seveda na to nisem pristala in sem številko raje zadržala. Tudi zato, ker so se pritiski vršili zaradi moje politične usmeritve. Jasno sem povedala, katera politična opcija je v Mengšu zame sprejemljiva, v kateri ekipi lahko delam to kar znam in tako največ prispevam k razvoju in napredku občine. Mislim, da je moja politična usmeritev vsem znana in jo bom zagovarjala tudi kot svetnica. Hkrati pa se zavedam tudi nalog odgovorne urednice, ki mora spoštovati mnenje vseh in zagotavljati objektivno poročanje. O uravnoteženosti in neuravnoteženosti prispevkov se lahko prepričate sami. Danes so znani tudi rezultati volitev. Zmaga novega kandidata, Franca Jeriča, je vsem, željnim sprememb v Mengšu, prinesla olajšanje, medtem, ko se drugi sprašujejo kaj zdaj. Zavedati se moramo, da le sodelovanje med vsemi političnimi opcijami lahko prinese trajnostni razvoj, ki si ga Mengeš, kot občina s številni potenciali, zasluži. Čestitke novemu županu, trezno glavo in pametnih odločitev. V tem mandatu za nov mandat? VSEM AVTORJEM ČLANKOV SE OPRAVIČUJEM ZA NEOBJAVO NJIHOVIH PRISPEVKOV V MESECU OKTOBRU. DECEMBRSKA ŠTEVILKA BO RAZDELJENA PO DOMOVIH 21. IN 22. DECEMBRA. MENGSAN - GLASILO OBČINE MENGEŠ Glasilo ureja odgovorna urednica Tina Železnik, e-pošta: mengsan@menges.si, tina.zeleznik@socia.si Oblikovanje, grafična priprava in tisk: SET, d. d., Ljubljana, tel.: (01) 587 44 11, faks: (01) 528 24 74, e-mail: tiskarna.set@siol.net Izdaja: Občinski svet Občine Mengeš. Mengšan izhaja v nakladi 2600 izvodov. Vsa gospodinjstva v občini Mengeš ga prejmejo brezplačno na dom. Distribucija: Primož Kržan, tel. (01) 7237 296 Mengšan je dostopen tudi na spletni strani: www.menges.si Oglasno trženje: Občina Mengeš VOLITVE 2006 OBČINA MENGEŠ NEURADNI Rezultati volitev županov - drugi krog Mesto Kandidat 1. FRANC JERIČ Predlagatelj Št. glasov Odstotek glasov JURE JERIČ IN SKUPINA VOLILCEV 2.030 62,52 % 2. TOMAŽ ŠTEBE OO SDS Mengeš 1.217 37,48 % Število volilnih upravičencev: Skupaj glasovalo po imeniku: Število oddanih glasov (za župane): Število neveljavnih glasov (za župane): Glasovalo s potrdilom (za župane): Volilna udeležba (skupaj): 12.11.2006 drugi krog 5.505 3.262 3.256 9 0 59,26 % rezultati, ponedeljek 13. november 2006, vir: www.rvk.si VABILO O KONSTITUTIVNI SEJI OBČINSEGA SVETA OBČINE MENGEŠ V sredo, 29. novembra 2006, bo ob 18 uri v Gasilskem domu Mengeš potekala konstitutivna seja občinskega sveta Občine Mengeš. VABLJENI! Mag. Tomaž Štebe Župan občine NASA JUBILANTKA Francka 97. let Francka VEHOVEC se je rodila 21. septembra 1909 v vasici Straža pri Moravčah, po domače pri Vidergarjevih. V družini je bilo 6. otrok, 5 fantov in 1 deklica. Hiša je začela delati za partizane od začetka leta 1942, ko je šel prvi brat v partizane. Leta 1943 so jih selili, takrat so odšli v partizane še 4 bratje. Verjetno je bila edina kmetija v Straži, ki je imela 5 fantov v partizanih. Francka je bila zvesta kmečka delavka in gospodinja do svoje bolezni. Huda bolezen jo je potisnila v posteljo. V domu za ostarele v Mengšu se nahaja vse od meseca februarja 1983 leta dalje. Ne glede na njeno dolgoletno bolezen je še vedno zelo bistrega spomina in veselega nasmejanega obraza. Že nekaj časa je nepokretna, odvisna od drugih, strežnega domskega osebja. Vesela je vsakega obiska, rada poklepeta. Spremlja jo radovednost, kaj se v domači rojstni vasi Straža in Moravški dolini, samostojni Občini Moravče. Francka ni bila nikoli poročena in tudi nima potomcev. Naj omenimo, da sta med živečimi mlajši brat Ciril, rojen 5.3.1921, stanujoč Straža št 1, 70% vojaški invalid. Član Društva vojnih invalidov Domžale, vdovec in živi na kmetiji. Omenimo naj, da je Francka najbolj vesela obiska brata Cirila in ostalih sorodnikov. Iskrene čestitke ob praznovanju 97. letnice rojstva, še veliko lepih in sončnih dni, gospa Francka! Jože Novak Vzpostavitev in vzdrževanje regionalnih pešpoti v Ljubljanski urbani regiji Občine iz Ljubljanske urbane regije (LUR) so v Regionalni razvojni program za Ljubljansko urbano regijo 2002-2006 uvrstile projekt Mreža pešpoti v regiji kot enega od prioritetnih izvedbenih projektov. V letu 2004 je bila pripravljena zasnova regionalne mreže pešpoti v LUR, v okviru katere je bilo predlaganih 34 regionalnih pešpoti, od tega 32 krajših, ki pokrivajo celotno Ljubljansko urbano regijo, in dve daljši krožni poti - notranja in zunanja obodna pot, ki obkrožata regijo. Pešpoti so večinoma speljane po že zasnovanih poteh, katerih nivo urejenosti in označenosti pa je zelo različen. Namen je oblikovati enotno mrežo regionalnih poti v Ljubljanski urbani regiji, ki bodo primerno urejene. To bo pripomoglo k prepoznavnosti regije v Sloveniji, pa tudi širše. Poti bodo povezane s turistično ponudbo, ki bo obiskovalcem nudila raznovrstne storitve, poskrbljeno pa bo tudi za dobro označitev in pohodnikom prijazno opremo poti ter informacijsko gradivo (vodnik, karte). Potek pešpoti bo označen s planinsko rdeče-belo markacijo in kažipoti (rdeča tablica z belim napisom) na pomembnejših razcepih poti. Uporaba planinskih oznak je edina smiselna, glede na to, da večji del poti poteka po že obstoječih poteh. S projektom želimo doseči čim bolj enoten nivo označevanja in sistem vzdrževanja teh poti. Označitev poti bo izvedena v sodelovanju z lokalnimi planinskimi društvi, pa tudi s turističnimi, športnimi idr. društvi ter krajevnimi enotami Zavoda za gozdove RS. K projektu pa niso pristopile vse občine, za katere so bile iz- delane zasnove poteka pešpoti, ampak le Borovnica, Dobrepo-lje, Dol pri Ljubljani, Domžale, Ivančna Gorica, Kamnik, Medvode, Mestna občina Ljubljana in Trzin. Občina Mengeš bi sodelovala kot del Homško-Rašiške poti, skupaj z MO Ljubljana, občina Domžale in občino Trzin. Pot bo označena in bo zaradi smiselnosti poteka poti, ki so krožno zastavljene ostala v projektu in tudi zapisana v vodniku. Vodnik po regionalnih pešpoteh bo natiskan v 1.000 izvodih. Vsaka sodelujoča občina in RRA LUR dobi po 100 izvodov vodnika. zapisala urednica Prvo srečanje Sveta Ljubljanske urbane regije V torek, 5. septembra, je v Banketni dvorani ljubljanske Mestne hiše potekala ustanovitvena seja Sveta Ljubljanske urbane regije, ki ga sestavljajo župani občin osrednjeslo-venske regije. Seje, ki jo je kot najstarejši član sveta vodil župan Občine Borovnica, Alojz Močnik, se je udeležilo 23 članov, ki so za predsednico izvolili ljubljansko županjo Danico Simšič, za njenega namestnika pa vrhniškega župana Marjana Riharja. Župani so na seji sprejeli poslovnik sveta, pooblastili Regionalno razvojno agencijo Ljubljanske urbane regije za izvajanje nalog spodbujanja regionalnega razvoja, ki se opravljajo v javnem interesu, zadolžili Regionalno razvojno agencijo Ljubljanske urbane regije, da prične s postopkom evidentiranja članov Regionalnega razvojnega sveta Ljubljanske urbane regije ter potrdili Vlogo za koriščenje sredstev Programa sofinanciranja nalog spodbujanja regionalnega razvoja v letu 2006, ki se opravljajo v javnem interesu, priprave regionalnih razvojnih programov za obdobje 2007-2013 ter izdelave izvedbenega načrta regionalnega razvojnega programa 2007-2009. Ob predvidenem septembrskem obisku Vlade Republike Slovenije v regiji pa so izrazili neza- dovoljstvo nad slabo obveščenostjo o poteku obiska. Večina županov namreč ni do takrat prejela še nobenih uradnih informacij o tem, če bo vlada obiskala njihovo občino, kljub temu da je obisk že praktično pred vrati. Taka slaba informiranost pa je seveda zelo neugodna glede na to, da se morajo župani na tako pomemben obisk tudi pripraviti, če želijo, da bi bil ta učinkovit in uspešen. Člani sveta so se strinjali, da morajo ob obisku vlade, ne glede na to, katero občino se bo ta odločila obiskati, nastopiti enotno ter poudariti tudi širšo problematiko ter želje, ki so skupne celi osrednjeslovenski regiji in ne le obiskani občini. Maša Resinovič, RRA LUR DOGODKI Spredaj: Eva, Tjaša Gabi, Nina, Doris Zadaj: Nina, Špela, Karmen, Manca Gasilska mladina Letošnja jesen je bila za mlade gasilke in gasilce iz Topol zelo tekmovalno razgibana. V soboto, 23. septembra je v športnem parku v Topolah potekalo tekmovanje Gasilske zveze Mengeš za mladino. Pionirske ekipe so se pomerile v vaji z vedrovko in štafeti s prenosom vode, mladinske pa v vaji z ovirami in štafeto na 400 m z ovirami. Gasilski podmladek PGD Topole se je tekmovanja udeležil v vseh kategorijah, v katerih so dosegli naslednje uvrstitve: Pionirke (7-12 let): 1. Loka 2. Topole Pionirji (7-12 let): 1. Loka 2. Mengeš I 3. 4. Topole Mengeš II Mladinke (12-16 let): 1. Topole 2. Loka Mladinci (12-16 let): 1. Topole 2. Loka 3. Mengeš Udeleženci tekmovanja mladine po razglasitvi rezultatov Mladinke iz Topol in Loke so se z dobrim nastopom direktno uvrstile na državno mladinsko tekmovanje, ki je potekalo 8. oktobra v Slovenski Bistrici. Tekmovanje je štelo tudi za kvalifikacije za mladinsko gasilsko olimpijado, katere prireditelj je v letu 2006 Švedska. V enakovrednem boju so imele iz Topol tekmuje mlade gasilke nekoliko smole, saj so se po času izvedbe vaje uvrščale v sam vrh tekmovanja, žal pa ni bilo prave športne sreče in kazenske točke so jim onemogočile uvrstitev v najvišji rang tekmovanja gasilskih enot. Kljub temu dekleta niso bile razočarane, saj bo priložnosti zanje še veliko, za večino že čez dve leti, ko bodo ponovno preizkusile svojo spretnost za uvrstitev na naslednjo olimpijado, ki bo potekala na Češkem. 29. in 30. oktobra pa je v Nazarjah potekalo 26. državno srečanje društev Mladi gasilec, to je društev, ki delujejo v okviru osnovnih šol. Tudi ekipo na tem srečanju so sestavljali mladi gasilci iz Topol in sicer Miha Špruk, Anja Hribar in Rok Tratar. Prvi dan je bil namenjen spoznavanju kraja in medsebojnemu druženju. Prav slednje naj bi bilo glavno vodilo srečanja mladih, ki so prenočili pri svojih gasilskih vrstnikih, naslednje jutro pa so se podali še v tekmovalni del, ki pa je zastavljen tako, da so na koncu vsi zmagovalci, zato so se tudi naši mladi gasilci z zlatimi medaljami zadovoljni vrnili s srečanja. Več o opisanih dogodkih si lahko opisno in slikovno ogledate na spletni strani PGD Topole www.pgd-topole.si . Tako je v jesenskem delu v različnih oblikah dela sodelovalo preko 40 mladih topolskih gasilk in gasilcev, kar pomeni garancijo, da bo gasilstvo še naprej ostalo značilnost in tradicija Topol. PGD Topole DOGODKI 14. MIHAELOV SEJEM Ko je pred 14. leti padla ideja o organizaciji in ponovni obuditvi sejmarjenja v Mengšu, si je bilo težko predstavljati, da bo ta sejem doživel toliko ponovitev. Morda je bila letošnja 14. ponovitev še najbolj pod vprašanjem, saj smo v UO in posebno predsednik društva čutili nenehen pritisk iz različnih strani, tako, da smo bili nenehno na meji ali organizirati sejem ali ne. Prevladalo je kljub vsemu mnenje, da se organizira še ta sejem na tem prostoru. Z izdelavo parkirnih prostorov za Kulturnim domom, pa se odpira možnost preselitve prireditve na manj moteče področje Mengša. Zahvala gre našemu predsedniku Štefanu, ki je že med samim delom ploščadi usmerjal projektante in izvajalca, kot odgovorne na občini na zadeve - standarde, ki so pogojeni, da se na takem prostori lahko izvajajo javne prireditve. Zopet se je izkazalo, da se v Mengšu dela brez tega, da bi vključili v delo vse zainteresirane - predvsem pa uporabnike. Sedaj samo upamo, da bodo vse pripombe upoštevane in izvedene. Tako lahko pričakujemo 15 Mihaelov sejem že na novem, večjem prostoru, z večjim šotorom, boljšo akustiko prireditve in upamo tudi večjim možnostim parkiranja obiskovalcev. Sedaj pa se vrnimo na dogajanja na 14 Mihaelovem sejmu. Prvi večer je morda vse obiskovalce, posebno pa tiste z » najglobljimi žepi« presenetila vstopnina za večer z ansamblom » ČUKI«. V izogib vsem polemikam, moramo povedati, da smo bili v to prisiljeni, saj denarnih sredstev ni bilo dovolj za pokritje stroškov. Ker smo se odločali, ali v petek sploh organizirati prireditev, smo se odločili za to oblike vstopnine. Ker v drugih krajih to počnejo ( Kozje, Cerklje na Gorenjskem) , se nam to ni zdelo sporno v upanju, da so obiskovalci sprejeli tako našo odločitev. Seveda, če bo sredstev, vsaj s strani občine več, potem lahko prost vstop v prihodnje zagotovimo^ Lahko pa smo se vsi, ki smo vstopili v šotor, lahko prepričali na izredno vzdušje, posebno pa najmlajši in mladi ob pesmi : Mi gremo pa na morje^ Ko sem po drugi uri zapuščal prireditveni prostor, sem bil izredno vesel, saj je bil red v šotoru in okoli njega zagotovljen. V soboto je sledila ob 9,30 slavnostna otvoritev z slavnostnim govornikom predsednikom GD Jožetom Žargi. Slavnostni protokol je bil v rokah mlade Urške Vahtar, KD Mengeška godbe in zaključnim govorom župana občine Mengeš. Prisotni so bili vsi štirje kandidati za župane, za novo mandatno obdobje. Po končani slovestnosti, se je začelo sejmarjenje, v šotoru pa program, ki ga je najprej začela pevka in imitatorka Romana Kranjčan, ki je navdušila najmlajše obiskovalce. Skozi ves dan je tako program bil izveden po urniku z večernim zaključkom z ansamblom Svetlin. Pozno popoldne pa so nas z izrednim nastopom razveselili člani folklorne skupine Svoboda Mengeš in ansambel Kalinka, naši gostje iz daljne Rusije ( ob reki Volgi so doma), ki pa sicer živijo in delajo v Sloveniji. V nedeljsko sončno jutro smo se prebudili še vsi pod vtisom prejšnjega dne. Začeli pa smo jo z slovesno mašo, ki jo je daroval pater Boštjan Nemanj-ič. Pri maši, ki je bila darovana za mengeške gasilce, je sodelovala KD Mengeška godba, mešani pevski zbor sv. Mihaela pod vodstvo Andreja Levec in mešani pevski zbor iz zamejstva Rupa -Peč ( Italija). Kljub temu, da smo mašo izvedli brez skupne vaje, se lahko vsem akterjem zahvalimo nad pristopom in izvedbo, saj se je slišalo, kot bi imeli več skupnih vaj. O mešanem zboru Rupa - Peč več v drugem prispevku, posebej pa o povezavi mengeških gasilcev in krajani več vasi v zamejstvu. Mešani pevski zbor Rupa -Peč je imel po končani maši krajši koncert, po koncertu, pa smo jim prireditelji, kot seveda tudi gostje poklonili priznanja in spomine na to srečanje v Mengšu. Sledil je koncert nove sekcije, ki deluje pod okriljem KD Mihaelov sejem že 10 mesecev in to je harmonikarski zbor pod vodstvom Francija Veiderja. V zboru so zbrani predvsem učenci legendarnega profesorja in domačina Pavla Kosca. Njihovo izvajanje je navdušilo obiskovalce, kar je dobra popotnica za nadaljne nastope in vstrajanje. Menim, da se jim bo še marsik- DOGODKI do priključil. Tistim, ki niste bili v šotoru, pa naj zapišem, da se pri harmonikarskem zboru igra na klavirske harmonike! Ura se je bližala že 2. uri popoldan, ko je bila na vrsti povorka starega gasilskega orodja, naprav, vpreg in avtomobilov. Dve godbi - Mengeška in Moravška, konjeniki in sekcija narodnih noš TD Mengeš, so zaobkrožili povorko. Po povorki sta sledila koncerta obeh godb. Na vrelišče vzdušja so nas pripravili izvrstni Mengeški godbeniki, pod vodstvom neutrudnega dirigenta Primoža Kosca. Večer smo zaključili z ansamblom Razpotniki. Vsi, ki imate radi ples, dobro glasbo in seveda izvrstno vzdušje, ste v teh dneh lahko prišli na svoj račun. Zavedamo se, da zmerom ni vse idealno. Posebej se opravičujemo stanovalcem v okolici sejma, vendar smo izredno veseli, da nas kljub vsemu, večina podpira pri izvedbi sejma v Mengšu. Na koncu naj dodam še sledeče: sprejemljivi smo za kritike in pohvale, čeprav slednje raje slišimo. Pridite, svetujte nam, kaj naj izboljšamo, saj bomo radi prisluhnili vašim predlogom, če bodo le uresničljivi. Za KD Mihaelov sejem Jože Vahtar O P R A V I Č I L O in Z A H V A L A V septembrski številki Mengšana (štev.08, stran 32) je napačno objavljena naša informacija glede nastopa ansambla ČUKI za dan 29.09.2006. Objava bi morala vsebovati besedilo VSTOPNINA brez zneska. Za napačno objavo se opravičujemo. Še najbolj se opravičujemo vsem našim stalnim sponzorjem, katerih imenovanje (razen dveh) so bila v tej objavi enostavno izpuščena.Ogorčeni smo zaradi te napake, saj jih nad vse spoštujemo, zavedajoč se, da brez njihove finančne podpore zagotovo ne bi zmogli izpeljati tako zahtevne prireditve. Vsi sponzorji 14. Mihaelovega sejma so bili: OBČINA MENGEŠ, ZU-MA poslovne storitve d.o.o. Radomlje, DABOR salon pohištva Kamnik, TATAMI d.o.o. Mengeš, PA-KO kartonaža Mengeš, ROLETE KOSEC d.o.o. Mengeš, MEDIC s.p. Mengeš, Gostinstvo PER Mengeš, Kamnoseštvo MAKOVEC Mengeš, LGM d.o.o.Mengeš, Prevoz oseb SLAPAR Mengeš, HARMONIJA Mengeš, AVS BUDJA Mengeš, IZI Mobili Mengeš, AKROL KOSEC Mengeš, AVTO CAR Mengeš, MBB d.o.o. Mengeš, LAGOJA d.o.o. Loka pri Mengšu, WELD d.o.o. Mengeš, ZORA Domžale-Mengeš, PIVOVARNA LAŠKO, AVTO DEBEVC Mengeš, Avtoservis, Avtopralnica GREGORC Mengeš, Trgovina VENDO Mengeš, Pečarstvo HROVAT Mengeš, FILC d.d. Mengeš, Mizarstvo URBANIJA Loka pri Mengšu, HP COMMERCE d.o.o., HUBAT PETER Dobeno, OPTI-OCM d.o.o.Mengeš, FARME IHAN, Cementni izdelki JOŽE JUHANT Moste, medijski sponzor GORENJSKI GLAS. Spodrsljaj za napačno objavo v septembrski številki Mengšana ni nastal po naši krivdi, ampak pri odgovornih, ki skrbijo za izdajo Mengšana. Pričakujemo, da bo povzročitelj te grobe napake k našemu opravičilu dodal tudi svoje. Zaradi pomanjkanja prostora v Mengšanu izkoriščamo ta prostor, da izrečemo našo iskreno zahvalo vsem, imenovanim in ne imenovanim, ki niste posebej omenjeni, vendar ste na svoj način pomagali, da je 14. Mihaelov sejem uspel. HVALA VSEM! KD-Mihaelov sejem Štefan BORIN TRADICIONALNI MIHAELOV SEJEM V MENGŠU Člani društva upokojencev Moravče, se konec septembra vsako leto udeležijo Mihaelovega sejma. Veliko let so kolesarili. Letošnje leto pa so to dejavnost opustili, zaradi staranja, bolezni in osebne varnosti na cestah. Odločitev je bila taka, da se letošnje leto peljemo z osebnimi avtomobili, kar smo tudi storili. V soboto, 30. septembra, je odločitev padla. Obiskali smo zanimiv sejem, pokukali po založenih stojnicah, kjer je vsak po želji tudi kaj kupil. Seveda je bilo treba tudi malo »glihati«, kajti upokojenci z majhnimi pokojninam si ne morejo privoščiti najdražje. Bili smo prisotni pri vlečenju vrvi, prisluhnili mladim iz ansambla »Radost«iz Predvora, ki igrajo dobro leto pod vodstvom Roberta. Je pet mladih nadebudnežev - štirje fantje in eno dekle. Po ogledu sejma smo se zadovoljni vrnili na svoje domove. Ob slovesu smo se poslovili od organizatorja z obljubo, da se naslednje leto vidimo v večjem številu moravških upokojencev. Jože Novak DOGODKI MENGEŠKI FOLKLORISTI NA TURNEJI V TURČIJI Kot že obljubljeno v prejšnji številki Mengšana, se vam z izčrpnim poročilom z naše turneje oglašamo mengeški folkloristi. Folklorna skupina Svoboda Mengeš si je v začetku septembra, s svojim dolgoletnim trdim delom, prislužila povabilo organizatorja in priporočilo CIOFF-a (Združenje ljudskih tradicijskih skupin Slovenije) za udeležbo na mednarodnem srečanja folklornih skupin v kraju Adana na jugu Turčije. Na omenjeno vabilo smo se, sprva malo skeptični, z veseljem odzvali. Takoj smo se, čeprav vsi sredi dopustov, lotili intenzivnih priprav - najprej organizacijskih, nato še plesnih. Ko smo zbrali dovolj denarja, se je bilo potrebno lotiti še stotih stvari, kot so : izdelava dodatnih noš, zaboji za transport prtljage, ki je mimogrede nanesla dobrih 300 kg, zavarovanja, letalske karte, promocijski material, darila za organizatorje, množičnega pranja noš,^, in konec koncev tudi iskanja dodatnih plesalcev in muzikantov. Medtem pa smo pod budnim očesom našega mentorja Eda Revna intenzivno izplesavali korake petih plesov, ki smo jih pripravili za festival. Nekaj vaj zadnjih dveh tednov sta Edotu s svojimi izkušnjami pomagala tudi Breda in Vinc Kurzweil, za kar se jima ob tej priložnosti tudi zahvaljujemo. Šele ko smo se v nedeljo, 3. septembra, posedli po letalu, smo si lahko oddahnili, da smo celotno organizacijo spravili »pod streho«! Po prihodu v Adano so nas namestili v študentsko naselje univerze Cukurova Universitesi, dekleta v svoj blok, fante v svojega - se razume^!! Brez izjeme za poročeni par; bravo Sabina, bravo Matjaž, ločitev sta dobro prenesla^! Seveda pa mešanje in druženje spolov ni bilo prepovedano zunaj naših sob, kar smo dodobra izkoristili že prvo noč po prihodu. Naslednjega dne so se nam pridružile še ostale povabljene skupine iz Poljske, Bolgarije, Litve, Gruzije, Grčije in Turčije. Vsaki skupini je bil dodeljen svoj avtobus, svoj voznik, svoji varnostniki, vedno pa nas je spremljala tudi policijska patrulja, s prižganimi lučmi kakopak - naj se ve, da so na poti »pomembni« ljudje! Gasilska slika v primorskih nošah. Prvi nastop;»Ta potrkana« pred 3000 gledalci. Nastop v sirotišnici. Najmanj gledalcev in najboljše vzdušje. Kar se tiče nastopov, so bili organizatorji dokaj prizanesljivi (hvala bogu, saj nam je bilo pri 38° že brez plesa dovolj vroče) - bilo jih je pet; 3 x v amfiteatrih na različnih lokacijah, eden na športnem stadionu in eden v sirotišnici. Ta je bil za nas zares nepozaben, saj so nas otroci tako toplo sprejeli in vidno uživali ob našem plesu, da so se nam zares utrnili v spomin. Zato smo se ob koncu tudi odločili, da ustanovi podarimo vse dnevnice, ki jih je skupina prejela za sodelovanje na festivalu. Poleg samih nastopov smo imeli vsak dan tudi vaje, nekaj časa pa je vedno ostalo še za izlet, ogled ali poizkuse katere od njihovih »znamenitosti«. Na ta račun smo si ogledali mošejo, se naužili njihovih jedi, se kopali v Sredozemskem morju, kadili šiše (vodne pipe), »uživali« na »Kitzbuhelu« (beri čučevac), fantje so si privoščili tudi pravo turško savno, veseli večeri ob turški glasbi, plesu in pijači pa so zgodba zase! Naj vam povem, da smo se vsi tisti, ki smo računali na dolgo spanje in jutranja poležavanja (brez otroškega skakanja in vpitja od doma) pošteeeeeeno ušteli, saj je bilo spanja komaj za vzorec, pa še ta največkrat kar kakšna hitra kitica na avtobusu. Z nastopov smo se vračali precej pozno, zato so se tudi »night partys« po programu začenjali šele po polnoči. Hitro smo se zbrale vse skupine in kot bi trenil smo se držali za mezince in plesali kolo; enkrat ob turških ali grških bobnih in piščalih, drugič ob poljski, litvanski ali slovenski harmoniki. Energije za ples, veselja do glasbe in tematike za pogovore nam zlepa ni zmanjkalo, še posebej po hladnem Efesu v vroči noči, tako da smo nemalokrat prišli spat šele po jutranji molitvi, ki se je razlegala iz bližnje džamije. DOGODKI Gasilska slika in štetje pred odhodom - bilo nas je dvaindvajset. Zaključna slika in končan je bil festival. In tako je, kot bi mignil, minil teden dni - teden dni, ki se ga bo večina od nas še lep čas spominjala. Spominjajo pa se tudi nas, saj smo poleg ocene organizatorja, da smo plese odlično izvedli in se prav tako odlično vklopili v družabno življenje, dobili tudi nove prijatelje, s katerimi smo še danes v stikih. Konec koncev folkloristi nismo brezpomenski poplesovalci v nošah - naši plesi, kot tudi mi sami s svojim vedenjem - smo ambasadorji kulture, saj na poseben, bolj pristen način, predstavljamo državam gostiteljicam in njihovim ljudem Slovenijo in naše bogato kulturno izročilo. Iznajdljivosti vsake skupine je prepuščeno, na kakšen način to naredi. Gostovanje lahko vzame kot način zabave, druženja in spoznavanja novih dežel in k zadevi pristopi bolj resno in celovito, kot je v primeru gostovanja v Turčiji storila naša skupina. Naj povem, da smo se dobro založili tudi s promocijskim materialom, kot so raznorazni prospekti, zemljevidi, lutke narodne noše, zastave, majice, kapice, obeski, in da smo se domov vrnili brez najmanjše stvari, ki bi nosila ime Slovenija. Prav tako moramo mi pohvaliti njihovo organizacijo; še posebej njihovo skrb za našo varnost, ki je na momente že močno mejila na vojaški sistem. Naših zahval pa s tem še zdaleč ni konec in se ob tej priložnosti spominjamo vas, ki ste nam vse skupaj pomagali uresničiti. Najprej seveda trdo delo vsakega plesalca in muzikanta posebej, Klemenu Dovču za glavno besedo pri muziki, Zokiju, Tanji in Emilu za soo-rganizacijo, hvala Andreju Gubenšku, Robiju Požarju, hvala Robiju Osolniku, ki je brez težav vskočil in tokrat ostal naš član. Posebna in največja zahvala pa gre mentorju naše skupine Edu Revnu, ki je bedel nad celotno organizacijo ter dan in noč telefonaril, pisal e-maile, prosil, se dogovarjal, usklajeval, urejal, skratka mesec dni živel za turnejo, ko je večina brez skrbi spala! Posebno mesto med zahvalami pa zaseda Občina Mengeš z njeno finančno podporo, kot tudi župan g.Tomaž Štebe, ki nam je tudi tokrat brez obotavljanja priskočil na pomoč in se še dodatno angažiral, ter pripravil vsa darila s posvetili, ki smo jih potrebovali za sprejeme pri guvernerju Adane, županu, rektorju univerze in na gospodarski zbornici Adane. Na pomoč so nam priskočili tudi turško veleposlaništvo z brezplačnimi vizami, Turkish airlines z brezplačnim prevozom prtljage in ostali sponzorji. Še enkrat se najlepše zahvaljujemo vsem, ki ste nas podprli finančno, nam podarili majice ali nam kakorkoli priskočili na pomoč! Tako zaključujem našo »odisejado«! Čeprav sem se trudila, da bi vam naš teden v Turčiji kar najbolj nazorno opisala, a hkrati po najboljših močeh strnila v celoto, so besede enostavno premalo, saj najlepše ostaja v naših srcih, v naših spominih^ In ker nam vabil na turneje za drugo leto res ne manjka, se vam z veseljem oglasimo ponovno! Do takrat pa vas vabimo, da nas spremljate, vzpodbujate in radi prihajate na naše nastope, saj se trudimo za vas! Seveda vabimo tudi vse željne plesa in dobre družbe, da se nam pridružijo na vajah in na nastopih. Pokličite takoj! Prvih 10 dobi najboljše plesalce za učenje! (Edo, 031 393 161; Zoran, 031 335 362) Ob tem samo še vabilo vsem novim članom v našo skupino - dobrodošle plesalke, plesalci in muzikanti. Za skupino Tanja Dečman Enkrat so nas peljali v lokal s tradicionalno vodno pipo. DOGODKI PLANINSKI TABOR NA POKLJUKI '06 Pokljuka, največja med planotami Julijskih Alp, je skledaste oblike, katero je v veliki meri izoblikovalo zakrasevanje. Nekdanji »obiskovalci« te obsežne planote so bili ledeniki, preoblikovalci površja, a za malo manj kot teden dni smo to vlogo prevzeli planinci Planinskega društva Janez Trdina Mengeš. Šest vodnikov, 25 udeležencev, 3 kuharji in še nekaj tehničnega osebja, fizično nismo preoblikovali niti delčka Pokljuke; njene pestre naravne danosti in zrak smo spoznavali le z dotiki rok in nog in predvsem s premiki oči. Naše bivanje pod platneno streho se je odvijalo v spodnjem delu smučišča na Rudnem polju, kjer so nas obdajali bukovi in smrekovi gozdovi, najbolj značilna vegetacija tega območja, in gorska veriga Julijskih Alp. Prvi dan, 30. avgust: delno oblačno z občasnim gretjem s sončnimi žarki. Po prihodu udeležencev in njihovi nastanitvi smo se podali na prvo, lažjo turo, in sicer nas je Boško po brezpotju pripeljal do planine Uskovnica. Dan je minil, kot bi tlesknil s prsti, a pred nami je bil še spoznavni večer v družbi z ognjem. Nov dan za daljšo turo nas je pozdravil s pretežno jasnim nebom. Pripravnik Tadej nas je popeljal po gozdu in makadamski cesti do vmesne točke na planini Lipanca - Blejska koča. Energični in polni dobre volje smo nadaljevali proti grebenu na njegov prvi dvatisočak, Debela peč, 2014 metrov visok vrh. Nad nami nebo z oblaki, pod nami Pokljuka s planinami in ledeniško dolino Krmo na drugi strani, pred nami čudovit razgled na vse strani, mi pa smo po dveh daljših vzponih in slabih dveh urah hoje že stali na vrhu. Ob povratku smo se veselili, da smo brez poškodb prikorakali nazaj v tabor, a tudi žalostili zaradi dežja, ki nas je ujel na zadnjem delu poti. V popoldanskem času smo se vsi preselili v glavni šotor, kjer so eni kartali, drugi klepetali ob kavi, tretji, najštevilčnejša skupina, pa ustvarjali in risali na majice. Ponoči, zjutraj, popoldne, zvečer, ponoči ^ le dež, mokra oblačila in obutev. Govorili smo si, da bo z vremenom kmalu bolje in se spraševali, kaj pa sedaj - prvotni načrt, hoja po Pokljuški poti, smo spremenili in se hrabro posedali v avtomobile, odpeljali proti dolini na blejski grad, najstarejši grad na Slovenskem - dan smo si popestrili z ogledom muzeja in seveda poslastico dneva - kremšnite in druge sladkarije. Pred nami sta se odprli dve možnosti - ali stati pod dežnikom in premikati noge po poti okoli jezera ali pa vrnitev v »vlažen« tabor. Popoldne se je prav vsem v taboru na obrazu prikazal nasmeh, saj je prenehalo deževati in za kratek čas je posijalo Sonce. V tistem trenutku so se nekateri zakadili po svoja mokra oblačila in obutev, jih položili, kamor je bilo možno, le da so bila izpostavljena soncu. Nekateri se nismo menili za sušenje in se raje posvetili igri nogometa z drsenjem po travi - kakšni akrobatski gibi na premočeni podlagi! Višina okoliških vrhov je kaj kmalu napravila senco in dan se je prevesil v novo noč na pokljuških tleh. Veselo vstanemo, telovadimo in se lovimo, zajtrkujemo in glej, smola pa takšna - začelo je deževati ^ Nad nami se je dobesedno začeli bojevanje za prevlado. Kdo bo zmagal? Dežne kaplje ali sončni žarki ^ navijali smo za slednje in se z nahrbtniki, napolnjenimi z malicami in ostalo opremo, skupaj z vodnikom Jožetom usmerili proti severozahodu. Za cilj smo določili Viševnik, a kaj smo lahko naredili kot le to, da smo obrnili zaradi »zmage« dežja. Ko so se oblaki umaknili, smo jo »smuknili« na Galetovec. Takšno in nič drugačno vreme ni bilo všeč družini Golob. »Šefica« družine z imenom Lili, ki še vedno ni izdala svoje starosti (smeh), je v taborniški dnevnik zapisala: »Družina Golob predčasno zapušča prizorišče dogajanja, to je druženja v zabavni zasedbi. Razlog so mokre cunje in že kar zimski mraz. Prognoza je dež in celo sneg. Adijo, poletje! Bilo je lepo kot nikdar tako! Se še vidimo!« A prišli so tudi novi korenjaki, kamniški pripravniki alpinistične šole. Pozaba na dežne kaplje, prepojena oblačila in tudi okoliška tla je DOGODKI nastopila v trenutku večernega ogleda diasov s preteklih taborov in posebnih značilnosti alpskega sveta. Poseben poudarek je bil namenjen temu, da smo ljudje v naravi le gostje in da se moramo do nje vesti spoštljivo! Prav vsi smo upali, da nas bodo vsaj po novi prespani noči kaplje zapustile, a tudi peti dan tabora je bil deževen, že tretji dan po vrsti. Zavedali smo se, da se morajo otroci svoje, še vedno prisotne energije, nekako znebiti. To smo storili z obiskom telovadnice v bližnji vojašnici. Globoko zadihani smo se skupaj zabavali z žogami in brez žog, kotalili, skakali, plazili, lovili ^ Kljub vztrajnosti in prepričevanju, da se bo vreme mogoče le izboljšalo, je po premlevanju in poslušanju vremenske napovedi padla odločitev, da končamo in gremo domov. Res je, da smo bili prikrajšani za preostalo dvodnevno preživetje v naravi, a prepričani smo, da nam bo tudi letošnji tabor ostal v naših »škatlah spominov«, saj lahko na koncu rečemo le to, da bi lahko trajalo, a kaj naj, tudi vreme je od muh ^ V tolažbo bomo pripravili kakšno naknadno turo. Se vidimo! Zapisala: Nika Zavašnik Fotografirala: Katarina Marin NOVICE Spoštovani vaščani Loke in Dobena! Včeraj, danes, jutri, Prostovoljno gasilsko društvo Loka pri Mengšu, je v drugi polovici junija prejelo pravnomočno gradbeno dovoljenje za gradnjo novega gasilsko-kulturnega doma. Takoj smo pričeli s pripravljalnimi deli, to je rušenjem starega doma. Delo je bilo ob dobri podpori članov zaključeno sredi julija. Hkrati smo opravili izbor za gradbenega izvajalca. V začetku avgusta smo podpisali pogodbo z izvajalcem, družbo ŽURBI Team d.o.o. iz Kamnika. Leti so z gradnjo začeli 10. avgusta 2006. V teh dneh pa so zidarska dela že zaključena. Tako je stavba zdaj že pripravljena za tesarska in krovska dela. Gradnja poteka po projektu za stavbo, ki bo v dveh etažah ponudila 420 m2 uporabnih površin. Osnutek novega doma je bil prikazan na našem letošnjem stenskem koledarju. Osnovni podatki o novi stavbi so sledeči: v pritličju je garaža za tri gasilska vozila, sejna soba, sanitarije in manjša kuhinja. V nadstropju (mansardi) sta dva prostora za drugi dve društvi ter večji prostor - dvorana. Menimo, da bomo društva in vaščani z novim domom veliko pridobili ter, da bo nova stavba novim generacijam dajala zavetje in prostor za potrebe kraja, in nenazadnje tudi občine Mengeš. Po sklepu 5. seje Upravnega in Nadzornega odbora PGD Loka pri Mengšu, vam v nadaljevanju predstavljamo poseben način zbiranja sredstev za gradnjo, ki jo imenujemo: »zlati, srebrni in bronasti zidak za gasilski dom, Loka 2006«. Znesek za zlati zidak je 30.000 SIT, srebrni 20.000 SIT in bronasti 10.000 SIT. Lahko pa vplačate več zidakov, vsak po svojih zmožnostih! Seznam vseh darovalcev bomo ob otvoritvi novega gasilskega doma pripravili v taki obliki, da bo ostal trajno zabeležen in bo na ogled v prostorih doma. V vsa gospodinjstva v Loki in na Dobenu bomo v prvi polovici novembra razdelili navodila, katerim bo priložena posebna položnica. Seveda ste k tej akciji vabljeni tudi ostali občani Mengša. V kolikor želite položnico nam to sporočite na naslov: Prostovoljno gasilsko društvo Loka pri Mengšu, Gasilska cesta 46, 1234 Mengeš. Lahko pa sredstva nakažete na naš TRR:18301 - 0016356351, pri Banki Domžale. Pričakujemo, da bo akcija naletela na vaše pozitivno odločitev. Vaš denarni prispevek bo sodil v skupino davčnih olajšav pri plačilu dohodnine, katere navaja 112. člen Zakona o dohodnini. Ta olajšava je v višini največ 2 % od vaše letne davčne osnove. PGD Loka pri Mengšu je humanitarna, nestrankarska in nepridobitna organizacija, ki vključuje v svoje članstvo občane ki želijo sodelovati pri razvoju gasilstva in operativni dejavnosti ob požarih in drugih elementarnih nesrečah. Že v naprej se vsem darovalcem zahvaljujemo za njihove prispevke. Za PGD Loka: Miro Urbanc, tajnik GRADNJA NOVEGA GASILSKO KULTURNEGA DOMA V LOKI Na tem mestu je še julija stal stari gasilski dom, ki so ga pred mnogimi leti zgradili naši predniki. Zdaj se je moral zaradi vse večjih potreb gasilskega društva, nefunkcionalnosti in majhnosti, umakniti. Mineva tretji mesec gradnje doma, ki ga predvsem gasilci željno in težko pričakujemo, saj se brez njega počutimo kar malo nebogljene. Nov dom bo za nas, prebivalce Loke in našo sosesko, velika pridobitev, saj bodo v njem poleg gasilcev, svoje prostore dobili tudi kulturniki in športniki. Kljub temu, da je zima pred vrati, gasilci verjamemo, da bomo gasilska vozila še pred mrazom prepeljali iz začasne lokacije v nov dom. Streha in garažni prostori naj bi bili gotovi v mesecu dni, ostalo pa v naslednjem letu, seveda, če nam bodo to dopuščala finančna sredstva. Foto: arhiv PGD Loka, Tekst: Jože Brojan DOGODKI ZMAJFEST 2006 V MENGŠU V petek, 27. oktobra, je bil 3. mednarodni festival veteranskih folklornih skupin. Festival sta organizirali veteranski folklorni skupini Tine Rožanc in »COF« - Klub optimističnih folkloristov, iz Ljubljane. Gostitelji in soorganizatorji koncerta v Mengšu, smo bili tudi člani folklorne skupine KD Svoboda Mengeš. Nastopajoči plesalci, pevci in instrumentalisti so prišli iz Nemčije, Avstrije, Madžarske in Srbije. Otvoritev in zaključek koncerta pa smo pod budnimi očesi vseh povabljenih odplesali in odpeli Mengšani. Razpoloženje nastopajočih in publike v dvorani je bilo izredno prijetno in veselo. Na obrazih si lahko prebral zadovoljstvo, srečo. Z izrednimi plesi so navdušili prav vsi nastopajoči, vsak na svoj na- čin. Težko je opisovati plese, vendar kljub desetim plesom niti za trenutek ni bilo dolgčas. Posebna umetnost so seveda tudi noše, oz. kostumi. Vsaka država se ponaša z drugačnimi. In vse so prava paša za oči. Koliko barv, različnih modelov, kombinacij. Dobra volja se je nadaljevala tudi po koncertu, v preddverju kulturnega doma, kjer smo s plesom in pesmijo ob dobri pogostitvi nadaljevali z druženjem še pozno v noč. To je bil koncert, kakršnih si v Mengšu še želimo. Zato že danes vabim vse Mengšane in okoličane, ne oklevajte, ko boste nekje prebrali, da bodo nastopali folkloristi (po novem folklorniki). Z udeležbo se zavedate tudi pomembnosti ljudskega izročila, tega, kar je bilo nekoč in zaradi česar smo mi danes tu. Hvala vsem, ki nas v tem podpirate. Lidija Ropotar m M ^t NOVICE RAZSTAVA STARIH IGRAČ V VRTCU MENGEŠ Začetek šolskega leta je bilo za vse v vrtcu še posebej zahteven, saj se je zamenjala dolgoletna direktorica vrtca. Delovna zagnanost ni zaspala. Prijetno so nas presenetili z razstavo starih igrač z naslovom »V NAROČJU ČASA«. Po navodilih Ministrstva za šolstvo, naj bi bilo to šolsko leto obarvano s kulturno dediščino, medsebojnimi odnosi in kulturo medgeneracijskega povezovanja. Vse te smernice so povezane s predsedovanjem Slovenije Evropski uniji leta 2008. V vrtcu Mengeš so vse smernice ter združili in pripravili razstavo starih igrač z naslovom »V NAROČJU ČASA«. Zbiranje starih igrač je edinstvena priložnost za med-generacijsko sodelovanje, tako lahko tema vsakodnevnih pogovorov med starejšimi in mlajšimi generacijami poleg vsakodnevnih postanejo tudi stare igrače, obujanje spominov, nostalgije starih staršev, iskanje igrač, njihovo popravljanje, pripravljanje na razstavo. Zanimivo sodelovanje, ki lahko poveže babice in vnuke, starše in otroke ter gradi osebne odnose. Prav tako se pri zbiranju starih igrač srečujemo s kulturno dediščino, ki nam vsem pokaže, kako so na svet gledali včasih, kaj je bilo zanje pomembno. Tu lahko potegnemo primerjavo med poplavo modernih, vsakovrstnih igrač in starih igrač, ki so povezovale, gradile medsebojne odnose, saj jo je bilo potrebno največkrat izdelati, šele nato so se lahko z njo igrali. Ravnateljica vrtca je navdušena nad odzivom staršev in starih staršev ter strokovnih delavk. Možnost soustvarjanja je vse povezalo in ponovno so se izboljšale vezi med starši in strokovnimi delavkami v vrtcu. Hkrati so se postavili temelji za nov odnos do vrtca Mengeš, za katerega si ravnateljica želi, da bi postal prostor povezovanja v občini in da bi prebudil spoštovanje ljubezni do nečesa, kar je bilo. Razstava je nastala pod vodstvom Marte Sitar in Marte Gerkman. Seveda pa imajo zasluge vsi, dedki, babice, starši, delavci v vrtcu. Posebna zahvala velja tudi Muzeju Mengeš, ki je odstopil vitrine, saj so nekateri predmeti tako dragoceni, da jih je bilo potrebno umakniti. Veliko teh igrač je narejenih doma, največkrat so jih dedki in babice delali za svoje otroke ali pa jo jih prav dobili v dar od svojih staršev. Prav odnos do teh igrač kaže na odnos do naših starejših generacij in sebe, saj bomo vsi enkrat stari. Ravnateljica je še poudarila, da želijo v vrtcu graditi na medosebnih odnosih kot protiutež današnji potrošniški družbi, kjer je teh odnosov vse manj. po pogovoru z ravnateljico zapisala urednica SPORT JOMA FUTSAL TEAM ničesar ne prepušča konkurenci, dobesedno! Vodice - torek, 26. september 2006. Tega dne je zasebna ekipa I.T. FUTSAL TEAM iz Mengša (v sezoni 2006/07 nastopamo pod imenom prestižnega sponzorja JOMA*) z neverjetno serijo zmag in "statistiko vseh statistik'', suvereno osvojila (še) letno Futsal ligo kluba Kubu 2006, v Vodicah. V eno krožnem ligaškem sistemu in kasnejšem navzkrižnem razigravanju najboljših 12 ekip lige, smo dosegli naslednje rezultate: Eno krožni ligaški sistem: • 1. krog (18. april): Joma Futsal Team 13 : 2 Fc Trzin • 2. krog (25. april): Balkan Boys 4 : 3 Joma Futsal Team • 3. krog (9. maj): Joma Futsal Team 14 : 2 Mim'grede Caffe • 4. krog (16. maj): Fructal & k. Šakanović 4 : 11 Joma Futsal Team • 5. krog (23. maj): Joma Futsal Team 3 : 2 Kraljevi klub Vodice • 6. krog (30. maj): Maracana 1 : 4 Joma Futsal Team • 7. krog (6. junij): Joma Futsal Team 10 : 0 ŠD Loka • 8. krog (13. junij): Peko's Pub 3 : 6 Joma Futsal Team • 9. krog (20. junij): Joma Futsal Team 8 : 3 Kubu • 10. krog (27. junij): Fc Vaše 0 : 7 Joma Futsal Team •11. krog (22. avgust): Joma Futsal Team 10 : 0 Padalci • 12. krog (29. avgust): Četrtkov večer 0 : 3 Joma Futsal Team • 13. krog (5. september): Joma Futsal Team 16 : 2 Eko Stil Turnirsko razigravanje 12-ekip lige (po vzoru 1. SFL / Slovenska Futsal Liga): • 14. krog (12. september) - četrtfinale: Joma Futsal Team 8 : 2 ŠD Loka • 15. krog (19.september) - polfinale: Maracana 4 : 11 Joma Futsal Team Tekmi s preostalima dvema najboljšima ekipama, super finalistoma lige: • 16. krog (26.september) - finale: Joma Futsal Team 7 : 2 Kraljevi klub Vodice • 17. krog (26.september) - finale: Balkan Boys 3 : 9 Joma Futsal Team S kar šestnajstimi (16) zmagami (nekatere med njimi imajo še posebno "težo") in enim (1) minimalnim porazom (zanj smo se tretje uvrščeni ekipi ''z obrestmi'' maščevali v super finalu) iz sedemnajstih tekem in neponovljivo statistiko vseh statistik - beri gol razliko +111 (143:32), smo seveda ponovno popravili lastni lanski ligaški rekordni dosežek vseh dosedanjih lig kluba Kubu (+55 / 83:28 iz petnajstih tekem). V svojih vrstah imamo tudi najboljšega vratarja (Goran), najboljšega strelca (Dorin) in najboljšega igralca lige (Damir). Poleg nas (za zmago smo prejeli lepo finančno nagrado in pokale - glej fotografijo) se je letošnje lige udeležilo še trinajst ekip, ki so v zaporedju osvojila naslednja končna mesta: 2. Kraljevi klub Vodice (v odločilni tekmi za 2. mesto so s 4:2 popolnoma zasluženo premagali tretje uvrščeno ekipo, ki je bila neporažena po uvodnem eno krožnem sistemu lige - tj. prvih 13. krogih), 3. Balkan Boys Medvode, 4. Kubu Vodice, 5. Maracana Repnje, 6. Eko Stil Komenda / Mengeš, 7. Fructal & krovstvo Šakanović Duplica, 8. Četrtkov večer Mengeš, 9. Peko's Pub Trzin, 10. Mim'grede Caffe Ljubljana, 11. ŠD Loka pri Mengšu, 12. Fc Vaše, 13. Fc Trzin in 14. Padalci Bukovica. Futsal liga se je igrala na stranski odboj, po pravilih FIFE z neodbojno žogo v.4, dvema polčasoma po 20-minut neto igralnega časa, petimi igralci v polju plus vratar (5+1) in na akumulirane prekrške. Vsako ekipo je sestavljalo 12 igralcev. Zato je prav, da tvorce še enega Mengeškega zgodovinskega Futsal dosežka (četrta letošnja najvišja stopnička - in to ligaška, ki se tudi ne zgodi kar tako, npr. ob vikendih) še enkrat več naštejem: vratar (Goran Bartulović), obrambni igralci (Peter Tomažin, Pavel Lukič, Peter Tome - kapetan ekipe), vezni igralci/napadalci (Aleš Mežnaršič, Dragan Topić, Damir Husić), napadalci (Dorin Milić, Haris Durić, Iztok Sivec). Ker letošnji nepremagljivosti na širši regionalni sceni (oziroma relacijah Domžale / Ihan - Trzin - Loka / Mengeš - Moste / Vodice - Komenda - Kamnik - Tuhinjska dolina), oziroma na t.i. uradnih tekmah (pri tem vseh zmag na številnih prijateljskih niti več ne štejemo), še ni videti konca, čeprav je sezona zunaj dvoran že zaključena, v skladu z napovednikom (glej junijsko izdajo MENGŠANa na str. 21) konkurenčnim ekipam (nanizali smo jih kar 38) sporočamo, da z oktobrom 2006 za nedoločen čas tekmovalno zapuščamo zgoraj navedeno regijo. Razlogi zato so poznani, ali ne!? Za vse tiste, ki prvič berete MENGŠANa pa samo kratko pojasnilo; suvereno smo namreč osvojili vse, kar je dobesedno bilo na voljo. Celotna ''kolekcija 2006'' s fotografijo in nepozabno statistiko bo na voljo (že) v naslednji številki. Za zaključek prispevka se mnogim, posebej pa še nogometnim navdušencem v občini Mengeš, zahvaljujem za izraženo podporo v zvezi s prispevkom iz septembrske številke z naslovom (NE)NOGOMETNI MARATON IN AVTOGOLI. Odgovore aktualnega predsednika Nogometnega kluba Mengo 28 od leta 1994, zdajšnjega občinskega svetnika in aktualnega županskega kandidata iz vrst LDS na tokratnih lokalnih volitvah, Aleša Janežiča, si vsi volilni upravičenci nedvomno zaslužimo in jih pričakujemo. Še posebej zato, ker se nikakor in tudi pod razno ne strinjam(o) z mislijo, prejeto po e-pošti, da je - citirano dobesedno: Aleš Janežič LDS član sveta in ''nogometaš'', ki pa za sam nogomet osebno bolj malo naredi; - konec citata. Ob tem vsem še enkrat več sporočam, da so moje ambicije vezane zgolj in samo na mali nogomet (za poznavalce Futsal)^ kjer skupaj s temi neverjetnimi fanti še zdaleč nismo rekli zadnje besede. Nasprotno. Ideja o tem, da bi že v naslednji sezoni zaigrali v 2. SFL postaja vse bolj zanimiva in tudi realna - seveda ob podpori občine Mengeš, njenih lokalnih skupnosti, po volilnem formiranju športne zveze vseh društev in klubov v občini, s trajno urejenim financiranjem za njihovo delovanje. Podpiram čimprejšnjo gradnjo šolske telovadnice, funkcionalnih dimenzij (z velikostjo igrišča vsaj 40 krat 20 metrov plus nekaj vrst tribun za gledalce, obiskovalce) z vso ostalo spremljajočo infrastrukturo (npr. garderobe, ozvočenje, semafor, _), za potrebe osnovne šole in drugih športnih sredin oziroma društev v občini. Z največjim veseljem bomo njeni uporabniki tudi mi. Vesel sem, da se vas je kar nekaj odzvalo povabilu na ogled zaključnih tekem Futsal lige. In prepričan sem, da ste imeli kaj videti. Navkljub kroničnemu pomanjkanju časa v predvolilnem obdobju, je bilo med številnimi gledalci pričakovati več kot (samo) enega mengeškega županskega kandidata (od štirih) na letošnjih lokalnih volitvah (iz občine Vodice sta bila npr. prisotna dva od treh). Seveda je bila to svetla, ljudska izjema, Franc Jerič. Tako kot se je on skupaj z nami razveselil odmevnega malo nogometnega rezultata, se bomo zagotovo tudi mi njegovega - volilnega. Pa naj bo ta kakršen koli že. In kadar koli - pa bom spet zaključil po nogometno 1. krog, 2. krog. Ni pomembno. Igor TISAJ, vodja in trener ekipe JOMA FUTSAL TEAM JOMA* je blagovna znamka za nogometne drese, obutev, žoge - proizvajalec iz Španije pa z najkakovostnejšo opremo ekskluzivno pokriva predvsem FUTSAL - mali nogomet, in velja za enega izmed vodilnih svetovnih dobaviteljev .^ob tem zgolj kot zanimivost navajam, da v navedeni opremi igrajo tudi nogometaši HIT-a Gorice - trikratni zaporedni državni prvaki; potem letošnji finalisti in lanski zmagovalci slovenskega pokala - nogometaši CMC-ja Publikuma; udeleženec SP 2006 v Nemčiji - reprezentanca Kostarike in navsezadnje zmagovalci evropskega Super Cup-a, Sevilla - v finalu so kot zmagovalci pokala UEFA s 3:0 nadigrali zmagovalce Champions League 2006, nogometaše Barcelone. SPORT Uspehi mladih mengešlcih slcalcalcev na mednarodnih telcmah Mladi skakalci SSK Mengeš so poleti tekmovali tudi v mednarodni turneji smučarskih skokov ALPE-ADRIA 2006, v kategorijah od sedem do enajst let V kategoriji dečkov do devet let sta nastopala dva naša mlada skakalca in med 35. tekmovalci, dobitniki točk, osvojila odlično deveto in enajsto mesto. V kategoriji dečkov do deset let smo imeli tri zastopnike. Šare Leon je zasedel odlično skupno 7. mesto, ki si ga je priskakal z zmago na zadnji tekmi v Tržiču. Še prav posebej pa moramo pohvaliti ostala dva, Anžeta in Gašperja-Antona, saj je bila za njiju to prva sezona poletnih tekem v mednarodnem merilu, ki sta jih že okronala s točkami. Pri dečkih do enajst let smo imeli tudi dva skakalca, ki sta med 37. tekmovalci, dobitniki točk, prav tako dosegla lepe rezultate z desetim in sedemnajstim mestom. Če potegnemo črto nad tekmami ALPE-ADRIA, smo lahko ponosni na naše mlade skakalce in jim želimo, še veliko odličnih rezultatov, tako v mednarodnem, kot domačem merilu. Skupna uvrstitev naših tekmovalcev v letošnjem pokalu Alpe Adria: DEČKI DO 9 LET Žirovnica Celovec(AUT) Trbiž (ITA) Tržič S K U P A J Zun Andraž ni nastopal 8. mesto 3. mesto 10. mesto 9. mesto Pibernik Jan 15. mesto 10. mesto 7. mesto 8. mesto 11. mesto DEČKI DO 10 LET Žirovnica Celovec(AUT) Trbiž (ITA) Tržič S K U P A J Sarc Leon 7. mesto 12. mesto ni nastopal 1. mesto 7. mesto Komatar Gašper- Anton 15. mesto 14. mesto 12. mesto 16. mesto 14. mesto Lanišek Anže 12. mesto ni nastopal 19. mesto 17. mesto 20. mesto DEČKI DO 11 LET Žirovnica Celovec(AUT) Trbiž (ITA) Tržič S K U P A J Ogrinc Aljaž 8. mesto 14. mesto 11. mesto 8. mesto 10. mesto Pavc Alibabič Jan ni nastopal 19. mesto 12. mesto 14. mesto 17. mesto O rezultatih za pokal COCKTA in državnih prvenstvih pa kaj več v eni izmed naslednjih številk, ker se tekme še niso v celoti zaključile. Tekst in foto: MFŽ TEKMA V SKOKIH ZA POKAL COCKTA V MENGŠU Dne 14.10.2006, se je na skakalnicah v Mengšu pod Goba-vico, odvijala tekma v smučarskih skokih za slovenski POKAL COCKTA, v kategorijah dečki do deset in enajst let, ter deklice do enajst let. V vseh treh kategorijah je tekmovalo 110 mladih skakalcev iz 18. slovenskih klubov. Mengeški klub je zastopalo pet skakalcev, ki so bili poleg podpore staršev, deležni navijanja tudi peščice Mengšanov. Škoda, da kljub lepemu vremenu in dobro pripravljeni tekmi obisk ni bil večji. V kategoriji do deset let sta nastopila dva mlada skakalca, ki sta se odlično odrezala. Med šestdesetimi nastopajočimi skakalci sta si priskakala Jan Pibernik drugo, Andraž Žun pa tretje mesto,. Tudi fantje v kategoriji dečkov do enajst let nas niso razočarali. Med šestintridesetimi skakalci je Leon Šarc zasedel zelo dobro peto, Anže Lanišek sedmo in Gašper-Anton Komatar dvanajsto mesto. V kategoriji deklic do enajst let, nismo imeli predstavnic. Seveda pa dobrih rezultatov ni brez dobrih trenerjev Zdeneta in Aleša in dobro servisiranih smuči. Ob tej priložnosti bi se zahvalili Blejčevima iz Liparjeve ulice, ki sta brezplačno prispevala "pripomočke", da so smuči na naletni smučini gladko in s še večjo hitrostjo stekle. V tem tednu nas je zelo razveselila tudi novica, da je LEK d.d. doniral večja sredstva Smučarsko skakalnemu klubu Mengeš za izgradnjo večje petindrideset metrske skakalnice. Tako bodo naši skakalci še nekaj časa lahko trenirali doma in prihranili veliko časa na poti in prepotrebnega denarja pri prevozih. Vsem Mengeškim skakalcem želimo še veliko lepih, dolgih in varnih skokov ter čimboljših uvrstitev, katerih si tudi sami najbolj želijo. Tekst in foto: MFŽ SPORT ŠD PARTIZAN, TENIŠKA SEKCIJA MENGEŠ 10. TRADICIONALNO TENIŠKO SREČANJE VELIKI - MALI MENGEŠ Letošnje tradicionalno srečanje med ekipama Velikega in Malega Mengša, ki je potekalo v soboto 09.09.2006, je bilo že 10. po vrsti. Vreme nam je bilo kljub slabi napovedi naklonjeno, tako da smo srečanje brez težav izpeljali do konca. Na programu je bilo 10 tekem posameznikov in 5 tekem dvojic. Zmagala je ekipa, ki je dobila več dvobojev. Po odigranih tekmah med posamezniki, je bil rezultat 6:4 za ekipo Velikega Mengša, ki je bila s 3:2 boljša tudi v igri dvojic. V skupnem seštevku je torej ekipa Velike Mengša premagala ekipo Malega Mengša z 9:6. Rezultat med ekipama je po 10. srečanjih neodločen (5:5). Po končanem srečanju smo organizirali srečolov in druge družabne igre. Kot vsakič, se je zakadilo z žara, tako da je bilo za hrano in pijačo poskrbljeno. Naše druženje se je zavleklo še dolgo v noč. Misli pa so že uhajale k naslednjemu, 11. srečanju, ko se bo ponovno odločalo o prestižnem vodstvu ene od ekip. Sponzorji: KALCER D.O.O. TRZIN, IGMA LJUBLJANA, MARCEN ALEKSANDER, SCP D.O.O., ADMA ALEKSANDER MARCEN S.P., ARO.VANA D.O.O., UPS FILIP VRHOVNIK S.P., ZUPO D.O.O., FRIZERSKI STUDIO MENGEŠ, LABI D.O.O., ŠTEBE IGOR S.P., SAVŠEK GORAZD S.P., KARO D.O.O., TEHROL D.O.O. MENGEŠ, KOLINSKA LJ, LEK MENGEŠ, PORŠE SERVIS LJUBLJANA, OPTI-COM MENGEŠ, UPS BRNIK HITRA POŠTA, BAMATEXS D.O.O., VENDO-PUŠNIK D.O.O., BOTANA, STEP BY STEP, HANI MENGEŠ, MONTAŽA ŠKRJANC, SIJ, HUBAT HP COMMERC, OKS LJUBLJANA, MARJETA ŽAGAR S.P., MLADINSKA KNJIGA- TRGOVINA, ČEBELARSTVO PAVRIČ, Za teniško sekcijo: Marjan Mušič ŠD PARTIZAN, TENIŠKA SEKCIJA MENGEŠ JESENSKO KLUBSKO PRVENSTVO, ZAKLJUČEK LIGE VSAK Z VSAKIM IN ZAKLJUČEK TENIŠKE SEZONE 2006 V soboto, 07.10.2006, je Teniška sekcija organizirala jesensko Klubsko prvenstvo za posameznike, priložnost pa izkoristila še za zaključek lige vsak z vsakim in zaključek teniške sezone 2006. Na turnirju je sodelovala večina članov teniške sekcije - 47 igralcev. Tekmovalci so bili razdeljeni v tri kategorije: otroci, moški do 55 let in moški nad 55 let. Do polfinala so tekmovalci igrali na devet dobljenih iger, v polfinalu in finalu pa je bilo za zmago treba osvojiti dva niza. Rezultati: Moški do 55 let: 1. mesto: Filip Vrhovnik 2. mesto: Boris Žnidaršič 3.-4. mesto: Resnik Marjan 3.-4 mesto: Matjaž Majcen Moški nad 55 let: 1. mesto: Janez Lopatič 2. mesto: Darko Župančič 3.-4. mesto: Franc Flerin 3.-4. mesto: Marjan Sršen Otroci: 1. mesto: Tim Janežič 2. mesto: Matic Tuma 3. mesto: Liza Mušič 4. mesto: David Majcen Za prva tri mesta so bili podeljeni pokali in medalje, otroci pa so poleg tega dobili tudi praktično nagrado. Čeprav je bilo med tekmovalci kot ponavadi prisotno tekmovalno vzdušje in resen boj za čim boljšo uvrstitev, smo po končanem turnirju ob odlični hrani prijateljsko poklepetali o naših teniških dosežkih in se strinjali, da je za nami še ena uspešna teniška sezona. Ne smemo pozabiti na zmagovalce posameznih skupin lige vsak z vsakim, ki je potekala skozi sezono. To so: Boris Žnidaršič, Sašo Strgar, Marjan Mušič, Matjaž Glinšek, Drago Topličan. Ob zaključku sezone lahko torej rečemo, da je bila zelo uspešna. Dobro pripravljena igrišča praktično niso nikoli samevala, številni odlično organizirani turnirji pa so bili dobro obiskani. Ne smemo pozabiti na uspešno izpeljan poletni teniški kamp za otroke, s katerim smo si zagotovili podmladek, ki z vadbo pridno nadaljuje v športni dvorani. Za teniško sekcijo: Teja Jenčič, Marjan Mušič DRUŠTVO UPOKOJENCEV - BALINANJE Balinarska sekcija Društva upokojencev ne miruje! Izpolnjujem svojo »domačo nalogo«, opisala bom delo naše skupine. Ženska sekcija šteje 12 članic, vse smo včlanjene tudi v balinarsko sekcijo TD Mengeš. Treniramo 3x tedensko, ob ponedeljkih in petkih od 9. do 11. ure, v sredah od 17. do 19. ure na našem lepo urejenem balinišču v športnem parku. Udeležujemo se tekmovanj, ki jih organizirajo društva v bližnji okolici, enkrat letno pa tudi sami organiziramo tekmovanje. Udeležile smo se Pokrajinskega prvenstva DU Gorenjske v Škofji Loki, kjer je tekmovalo 12 ekip, dosegle smo 9. mesto - žal je bilo bolj malo športne sreče. So bili drugi pač boljši! Važno je druženje in prijetno prijateljsko vzdušje, ki je vedno prisotno na vsej naših tekmovanjih. Tekmovale smo še: 1. BŠK Svoboda - Ljubljana - 12. ekip - 8. mesto; 2. DU Gameljne - 4 ekipe - 4. mesto; 3. Bičevje Ljubljana - 14 ekip - 6. mesto; 4. Lesce - 12. ekip - 6. mesto; 5. Predoslje, Milje - 8. ekip - 6. mesto; 6. Kamnik - 6. ekip 5. mesto. dekletom pri pripravljanju srečolova. Da je tekmovanje potekalo po pravilih je bil prostovoljno zadolžen predsednik BS, g. Nikola Ludvik, kateremu gre zahvala za uspešno izvedeno tekmovanje. Rezultati tekmovanja: 1. Predoslje 2. Moste Ljubljana 3. Mengeš I. Aleš Mimi, Kuhar Cvetka, Kržan Gena 4. Kamnik 5. Komenda 6. Mengeš II Jerše Sonja, Koželj Angelca, Lavrič Marjan-ca 7. BS 3 - Bežigrad 8. Škofja Loka 9. Gameljne 10. Bičevje - Ljubljana 11. Lesce ŽENSKI TURNIR V BALINANJU Turnir v balinanju trojk, po pravilniku balinarske zveze, se je vršil 19. avgusta 2006. Po zajtrku ob 8.30, se je izvedlo žrebanje ekip, zbor in pozdrav z otvoritvijo, ki jo je izvedel v imenu DU Mengeš, g. Janez Janežič. Po končanem tekmovanju za polfinale, je bilo ob 13 ih kosilo. Med tekmovanjem v polfinalu in finalu smo organizirali »bližanje v krogu«. Bližanja se je udeležilo 133 tekmovalcev in tekmovalk. Prvo žensko nagrado, to je pokal »naj bližaljke« je prejela ga. Meta Urbančič iz Predoselja, drugo mesto je priigrala ga. Angelca Koželj iz Mengša in dobila športno torbo in tretje mesto ga. Gena Kržan iz Mengša, prejela je šampanjec. Prvo mesto med moškimi tekmovalci je dosegel g. Edo Malus in prejel lepo športno torbo. Poleg nagrad »bližanja v krogu« smo organizirale tudi srečolov - zadela je vsaka srečka. Za srečolov so dobitke prispevali različni sponzorji, ki se jim toplo zahvaljujemo. Glavni sponzor je bil ISOSTAR, denarno pa nas je podprla tudi Občina Mengeš - hvala! Zahvaljujemo se tudi vsem, ki so pomagali zbirati dobitke in našim Prehodni pokal so lansko leto osvojile Bežigrajčanke, letos so jim ga odnesle tekmovalke iz Predoselj. Vsem udeleženkam in sponzorjem se zahvaljujemo in kličemo »Nasvidenje v letu 2007«. V svoje vrste vabimo vse, ki so radi na svežem zraku, v prijetni družbi in se želijo malo rekreirati. Pridružite se nam! Vodja sekcije: Marjanca Lavrič OBVESTILA Mengeška godba na gostovanju v Franciji V juniju smo na povabilo godbe iz Zinswillerja odšli na gostovanje v Francijo. Zinswiller je majhna vasica, 30 km oddaljena od Strasbourgha. Kljub skromnemu številu prebivalstva, ki šteje približno 600 duš, ima vas svojo godbo, ki jo sponzorira firma DeDietrich, ki ima v kraju proizvodni obrat. Godba Zinswiller letos praznuje 125 let obstoja. Prav v času našega gostovaja se je odvijalo praznovanje tega jubileja. Domačini so nas zelo gostoljubno sprejeli in nam omogočili lep vikend v romantični Alzaciji. Tako smo v dneh gostovanja nastopili na dveh koncertih in poželi obilo pohval, saj je naš stil muzike zelo razpoznaven, predvsem po zvokih Avsenikov in Alpskega kvinteta. Poleg igranja smo si privoščili tudi ogled znamenitosti v okolici in na koncu zavili še v Strasbourgh. tekst in foto Franc Žun Mengeška godba med koncertom v Zinswillerju Dogajanje na proslavljanju je popestril tudi adhoc ansambel Mengeške godbe OBČINA MENGEŠ - Telefoni, eNaslovi, www informacije OBČINA MENGEŠ - Telefoni, eNaslovi, www infonnacije Delovno mesto / Področje............................................................................................Telekom.......................................................GSM.........................................................eNaslov ..Marta.Kui „Tomaz.l ..Irena.Podborsek@menges.si .............................Andrej.Urbanc@menges.si Robert.Spenko@menges.si .............................Boris.Kavcic@menges.si .............................Mitja.Dolinseki ... Lidija.Uraiikar@meiiges.si Splošne zadeve, vložišče, tajništvo župana in uprave..................................................01 723 70 81 01 724 71 00 ...............................................040 852 352................ Župan / Poslanec...............................................................................................................................................................................051 372 782................ Podžupan......................................................................................................................01 724 71 07................................................040 852 351................ V. d. direktor občinske uprave......................................................................................01 724 71 02................................................ 040 852 360................ Svet občine, splošne zadeve, sociala, vzgoja, zavodi, društva.....................................01 724 71 06................................................040 852 355................ Vodenje, investicije, okolje..........................................................................................01 724 71 04................................................ 040 852 357................ Prostor, lokacije, zazidljivost, zemljišča......................................................................01 724 71 09................................................040 852 359................ Vzdrževanje, nadzor.....................................................................................................01 724 71 01................................................040 852 353................ ..........................................................01 724 71 05................................................040 852 354................ Knjigovodstvo, finance................................................................................................01 724 71 02................................................ 040 852 360................ Fakturiranje, obračun...................................................................................................01 724 71 03................................................ 040 852 356................ Knjižnica Mengeš 01 723 73 74 Vrtec Mengeš............01 723 75 00 Glasbena šola Mengeš..................................................................................................01 723 71 93 Glasilo MENGŠAN (tudi na www.menges.si)............................................................01 723 70 81 (oglasi, zahvale, uprava).......031 831 500 (odgovorna urednica) Prodnik - Javno komunalno podjetje: Koncesionar za vodovod, kanalizacijo, odvoz odpadkov / ekološki otoki - DEŽURSTVO 01 729 54 30 Zimska služba - Izvajalec GRASTO.................................................................................................................................................031 648 407 PLINovodno omre^e - Dežurna terenska služba PETROL d.d.......................................................................................................040 679 344 PoUcija Dežurstvo Mengeš PONEDELJEK 8.00-11.00, SREDA 15.00-18.00...........01 723 75 68 Policija NUJNO-Domžale......................................................................................... 113,01 724 65 80 Center za obveščanje, gasilci, reševalci......................................................................112 Središče »Naš Slanmik« - Študentski klub Mengeš (Čitalnica in internet).................01 723 02 06, faks 01 723 02 07 Karitas..........................................................................................................................01 723 89 77................................................041 912 550..............................................031 294 933 (Jerca Stopar) Rdeči križ............................................................................................................041 288 612..............................................01 723 74 42 (Majda Trobec) Inšpekcijska služba Domžale.......................................................................................01 729 59 50 Inšpektorat za okolje....................................................................................................01 478 71 01 Veterinarska postaja Domžale......................................................................................01 721 28 84,01 721 61 94 Elektro Domžale...........................................................................................................01 724 12 89 Banka Mengeš..............................................................................................................01724 55 80 ..........................................................................................................(0)1729 63-40 Opomba: Po fiksnem telefonskem omrežju (Telekom) so možni trije pogovori hkrati (Ixanalogno, 2)iISDN). Po mobihiem telefonskem omre^u (SiMobil) so sodelavci dosegljivi vsak posamezno v času spodaj navedenih ur. V nujnih primerih in ko ni dosegljiv neposredni sodelavec pokličite vodjo podroi^a, direktorja uprave ali župana, župana (ali direktorja uprave) pokličite tudi v primerih ko menite da je bilo karkoh narobe v ravnanju občine in organizacij ter podjetij, ki delujejo v občini ah izvajajo dela.Pri županu je možno dogovoriti sestanke za občane vsak ponedeljek popoldan med 15.00 in 18.00. Termin rezervirajte v tajništvu, župana lahko pokličete v kateremkoli času. V nujnih primerih se lahko oglasite na občini med 7.30 in 8.00 uro. URE DOSEGLJIVOSTI SODELAVCEV UPRAVE NA MOBILNIH TELEFONIH(Kličite v primeru zasedenosti fiksnega telefona na delovnem mestu v času uradnih ur ah v nujnih primerih v navedenih urah) Ponedeljek, torek, četrtek: od 7.00 do 15.00; Sreda 7.00 do 17.00; Petek 7.00 do 13.00 Opomba: Po fiksnem telefonskem omre^u (Telekom) so sodelavci uprave dosegljivi v času uradnih ur.PONEDELJEK: 8.00 -11.00 12.00 -14.30; SREDA: 8.00 -11.00 13.00 -16.30; PETEK: 8.00 - 12.00 OBIŠČITE: www.menges.si - Novosti: Odloki, Video predstavitev »Mengeš - Glasbeno mesto«. Glasilo Mengšan, Podatkovna zbirka gospodarstva, društev... IZOBRAŽEVANJE - DROBTINICE - VABILA BOZIČNO-NOVOLETNI KONCERT Podjetniško združenje Mengeš in Občina Mengeš vabita na svečani božično-novoletni koncert Simfoničnega orkestra Domžale-Kamnik, ki bo potekal v Kulturnem domu Mengeš v petek, 15. decembra 2006, s pričetkom ob 19. uri. Orkester bo igral pod vodstvom dirigenta g. Simona Dvoršaka. Koncert posvečamo tudi Dnevu samostojnosti Slovenije. Vljudno vabljeni! Podjetniško združenje Mengeš Nuša Jelen MARATON V MALEM NOGOMETU Za ''piko na i'' pa še to: iz zanesljivih virov sem izvedel, da ŠD Loka pri Mengšu ni avtor prispevka MARATON V MALEM NOGOMETU iz septembrske številke MENGŠANA na str. 26, ampak "nekdo" drug, ki si je privoščil kar nekaj ((ne)namernih?) spodrsljajev - in to povsem nepotrebno. Zato ga je nujno potrebno kar nekajkrat popraviti: 1. branil ni Miha temveč Miro Pogačar, ki je vse prisotne resnično navdušil; 2. Igralci Joma Futsal Team-a smo po izzvanem preštevanju dosegli vsaj 48-go-lov (od skupno doseženih 103) in prispevali celo vrsto asistenc za dosego golov ostalih soigralcev, pa si zato nismo pripisali nič večjih zaslug za skupno zmago kot nekateri (beri "nekdo" drug); 3. Maraton je v celoti minil v sproščenem, prijateljskem duhu in izraziti Fair Play igri. Tako se tudi kri na igrišču nikakor ni prelivala zaradi incidenta med sodelujočimi igralci (tako kot vas je večina pomislila ob branju članka in komunikaciji z menoj), temveč zaradi sila nerodnega padca našega soigralca ob vračanju v obrambo. Poškodba glave (temena) je na vso srečo minila brez posledic in je že preteklost. Me (nas) pa prav zanima ali se bo avtor razkril sam in se opravičil sodelujočim oziroma ali ga bo potrebno razkriti v eni izmed naslednjih številk. Igor TISAJ, vodja in trener ekipe JOMA FUTSAL TEAM Krožek ZAKAJ - ZATO Krožek ZAKAJ - ZATO je namenjen učencem 4. razredov osemletke in devetletke. Obiskuje ga 27 učencev. V razredu pridno delamo različne poskuse o vodi, zraku, magnetih, rasti...Imamo tri čudovite komplete raziskovalnih kovčkov, ki nam omogočajo raziskovalno delo. Največ veselja pa je, kadar se kam odpravimo. Tako je imela prva skupina učencev 30. septembra delovno soboto. Obiskali smo Hišo eksperimentov v Ljubljani, ki jo učenci vedno z velikim veseljem obiščejo, nato pa smo si ogledali še 3 D film o divjem safariju. V Hiši eksperimentov učenci sami in ob pomoči študentk, ki so tam zaposlene, delajo različne poskuse s področja kemije, fizike, biologije. Pri vsakem poskusu so navodila, ki jih učenci najprej preberejo, nato pa poskus naredijo. Učenci so naredili vse poskuse, enega od njih pa so si morali natančno zapomniti. Ta poskus so nato pri krožku v razredu opisali, narisali in ga predstavili sošolcem. Kako sta svoje poskuse predstavili Tinkara in Katja ? Tinkara :V majhnih posodicah so raztopljene različne soli: natrija, litija, stroncija, kalija in bakra. Konico pomočimo v raztopino in jo nato z ročko postavimo nad plamen. Plamen se različno obarva. Natrij zagori rumeno, baker temno zeleno, litij rdeče, stroncij karminsko rdeče kalij vijolično in baker zeleno. Po barvi plamena lahko ugotovimo, za katero sol gre. Poskus je bil zelo zanimiv. Katja : Izbrala sem si poskus o obrazu, ki ti sledi. Stopiš tri metre stran od obraze, ki je na steni. Z roko si zakriješ levo ali desno oko, nato pa se z zakritim očesom pomikaš levo ali desno. Kaj se zgodi? Obraz ti sledi. Ker eno oko pokrijemo, možgani ne ocenijo pravilne razdalje do obraza in zato se ti zdi, kot da je obraz izbočen in da sledi našemu gibanju. Seveda so vsi učenci še prav posebej uživali pri napihovanju balonov, tudi takih, ki so bili večji od njih samih. V imenu učencev bi se rada zahvalila županu Tomažu Štebetu, ki ima za tovrstne dejavnosti veliko posluha. Kot že prejšnja leta, nam je pomagal pri izvedbi tega dne. Plačal nam je prevoz in vsakemu učencu vstopnico za Hišo eksperimentov. Vstopnico za kino pa so prispevali učenci sami. Še enkrat hvala. Hvala tudi našemu šoferju Maksu Slaparju, ki nas potrpežljivo prevaža, kamor in kadarkoli se spomnimo. Mentorica Nada Javh KULTURA UmGost v Filcu ob • likovni dogodek UmGost je projekt, ki združuje umetnost in gospodarstvo. Njegova avtorica, Maja Modrijan, v izbranih podjetjih, ki se odločijo za sodelovanje, gostuje po mesec dni. V tem času se pobliže spozna s posameznim podjetjem in mnogimi zaposlenimi ter zasnuje in izvede umetniški projekt, ki je tematsko vezan na podjetje in prilagojen danemu okolju ter možnostim. Oktobra je gostovala v podjetju Filc d.d. Mengeš. V izbranem prostoru podjetja, ki se je spremenil v začasno galerijo, bodo rezultati projekta predstavljeni tudi širši javnosti. V četrtek, 9. novembra, je bil med 16. in 20. uro ob* likovni dogodek na Slovenski 40. Postavitev v začasni galeriji bo na ogled do 23. novembra. Za čas ogleda se lahko dogovorite na 01 72 47 001. Maja Modrijan (1979), profesorica likovne umetnosti, je v času študija sodelovala na več skupinskih razstavah in pripravila dve samostojni. Na področju izobraževanja je aktivna od leta 2001. Organizirala in vodila je slikarski tečaj za mlade ter številne otroške ustvarjalne delavnice. Redno deluje na področju oblikovanja. Pogosto konstruira raznovrstne vsakdanje uporabne predmete in pohištvene kose iz odpadnega materiala ter odvrženih predmetov, predvsem pa se ukvarja s tekstilnim oblikovanjem (unikatna oblačila in torbe ter kostumografija). S sodobnim plesom se spoznava na delavnicah in tečajih različnih pedagogov. Zadnjih nekaj let sodeluje s Simonom Modrijan v ustvarjalnem tandemu smmart. UmGost je večpomenska skovanka iz velikih začetnih glasov sodelujočih področij (umetnost + gospodarstvo) ter malih črk, ki simbolno nakazujejo njuno povezavo (most). Besedo lahko beremo tudi kot okrajšavo za »umetniški gost«, saj gre pri projektu za nekakšno gostovanje umetnika znotraj gospodarstva (podjetja), kot posebna oblika »artist in residence«. Gre za enega izmed projektov, ki so bili preko javnega poziva izbrani za predstavitev na letošnjem 5. trienalu sodobne slovenske umetnosti U3 v Moderni Galeriji v Ljubljani (kustos Jurij Krpan). To je tradicionalna razstava, ki predstavlja aktualne avtorje zadnjih ali prihodnjih treh let, ki so že pomembno zaznamovali tok slovenske sodobne umetnosti ali za to kažejo kvaliteten potencial. Projekt je nastal iz želje po raznovrstnem sodelovanju, združevanju različnih področij, raziskovanju novih prostorov, tehnologij, materialov in postopkov ter predvsem odkrivanju možnosti za umetniško delovanje, ki kreativno sobiva s sodobno družbo. Podjetje, ki se odloči za sodelovanje pri projektu, nudi zaposlenim izjemno priložnost, da so vključeni v proces nastajanja umetniškega projekta. Soudeleženi so v razvoju neke vrste site-specific umetniške prakse (prilagojene specifičnemu prostoru oziroma okolju), zaposlenim pa je izvor dela blizu in zato lažje razumljivo. Po dogovoru ima podjetje tudi možnost za obogatitev ali začetek lastne umetniške zbirke. Filc je bila prva izbira na avtoričinem seznamu podjetij in hkrati prvo podjetje, ki se je pozitivno odzvalo na pobudo k sodelovanju ter s tem izkazalo svojo podporo umetnosti ter naklonjenost inovacijam in ustvarjalnosti. V novembru bomo torej videli rezultate prvega gostovanja v sklopu projekta UmGost, ki se bo nadaljnja leta v različnih oblikah pojavljal še v drugih partnerskih podjetjih. Tekst: smmart Na fotografiji: detajl dela »Merilec obiskov«, foto: smmart OBVESTILA harmonija središče ugodja V HARMONIJI BODO MENGŠANI NAŠLI SVOJ DRUGI DOM V Mengšu pod Gobavico je nastal eden najbolj modernih in atraktivnih športnih parkov in wellness centrov v Sloveniji. Rekreacija in raz-vajanje sta na voljo na 4.500 kvadratnih metrih površine. Razširitev in posodobitev je kot izziv sprejel podjetnik Miloš Junkar, ki je z ekipo usposobljenih sodelavcev Sloveniji ponudil več kot ostali centri, Mengšu, pa zagotovo možnost edinstvene turistične promocije. »Igrišča za tenis in badminton ostajajo v ponudbi, ker obe športni panogi po 18-ih letih delovanja centra še vedno privabljata rekreativce od blizu in daleč,« pravi Miloš Junkar, ki je obstoječi ponudbi dodal wellness center s SPA-jem, ki vključuje pet modernih savn z atraktivnim hammamom, fitnes 21. stoletja Kinesis, skupinske vadbe in vadbo na napravi Power Plate, 12 hotelskih sob s prenočišči, turistično agencijo in restavracijo z zdravo prehrano. Storitve kar kličejo po turističnem razvijanju kraja, ki je Evropi poznan po odličnih glasbenikih, od zdaj naprej pa naj bi privabljal tudi z wellness ponudbo. Harmonija je prvi wellness center v Sloveniji, zgrajen po Feng Shui metodi V zadnjih dvajsetih letih se je na področju športa in rekreacije veliko spremenilo. Način življenja človeku današnjega časa prej kot priporoča, zapoveduje krepitev duševnega, telesnega in duhovnega stanja. Pripeljati človeka do zadovoljstva in sreče s telesnimi aktivnostmi in sprostitvami je bilo vodilo izumiteljev wellnessa že v 60-ih letih prejšnjega tisočletja. Wellness, kot celovito psiho fizično človekovo dobro počutje, so si umislili Američani. V Evropi se je najprej udomačil v zdraviliških centrih, v zadnjih nekaj letih pa ga naprednejši vključujejo tudi v ponudbo rekreacijskih centrov. »Wellness je mnogo več, kot le učiti se zdravo živeti, jesti zdravo, znati nadzirati stres in biti telesno aktiven,« pripoveduje vizijo Harmonije njen lastnik Miloš Junkar in dodaja: »Novo središče ugodja, Harmonija v Mengšu ima v načrtu programe, ki bodo vsakemu obiskovalcu ponudile možnost doseči višjo kakovost življenja! Prepričan sem, da je ponudba hkrati dobra iztočnica za razvoj Mengša na turističnem področju. Sicer pa imam rad srečne ljudi, zato v koncept verjamem in komaj čakam, da ga doživi čim več gostov. Tudi tistih, ki se ne morejo znebiti odvečnih kilogramov. Na njih smo v Harmoniji pripravljeni s posebnimi shujševalnimi programi.« Celotna prenova centra, poleg raznolike ponudbe, naredi vtis na obiskovalca tudi z opremo notranjosti, ki se spogleduje z brezčasnimi načeli starodavne kitajske umetnosti in znanosti Feng Shui. »Kitajci so znali živeti v uravnoteženem odnosu z naravo in njenimi energijami in s tem v harmoniji z okoljem že pred 6000 leti. Zahodna civilizacija to vedenje šele spoznava. Energija primarnih elementov Feng Shuia lesa, ognja, zemlje, kovine in vode se odraža tudi v Harmoniji,« z zanosom pripoveduje lastnik centra, ko razkriva duhovno komponento posodobljene Harmonije. Pravzaprav je to prvi center v Sloveniji, ki je zgrajen po Feng Shui metodi, ki v svojem bistvu govori o urejanju okolice v kateri živimo ali delamo na tak način, da ustvarimo harmonijo v nas samih. Mengšani bodo v Harmoniji lahko vse aktivnosti in razvajanja izkoristili po 13% nižjih cenah. »Sosede in sokrajane spoštujemo in si želimo, da bi bilo sobivanje vsem v zadovoljstvo. Prepričan sem, da bodo naredili nekaj zase in za svoje dobro počutje z rekreacijo ali uživanjem v Harmoniji, ki je v njihovi neposredni bližini,« zaključuje Miloš Junkar, ki v prihodnosti za goste in obiskovalce centra pod pobočjem Gobavice, pripravlja tudi družabna srečanja, kulturno umetniške instalacije in športne prireditve. Za koristno in prijetno preživljanje prostega časa se v prihodnje ni treba bati. Možnosti so številne, zato lahko Harmonija hitro postane vaš drugi dom. T.P. IZ SOSEDNJIH OBČIN J 1 del. Likovna kritika o akademskem slikarju in nagrajencu Prešernovega sklada Francetu Slani Kranjski muzej je ob življenjskem jubileju nagrajenca Prešernovega sklada, osemdesetletnici Franceta Slane, pripravil razstavo. Postavljena je bila na različnih lokacijah in tako še bolj dostopna širšemu krogu ljudi, 21. septembra je bila v galeriji Zavarovalnice Triglav, 22. septembra pa Galeriji Elektra v Elektru Gorenjska, Galeriji Mestne občine Kranj. Slovesno odprtje razstave je potekalo v Galeriji Prešernovih nagrajencev, Prešernovi hiši in Mestni hiši. Slavnostno odprtje je potekalo na Glavnem trgu ob vodnjaku in se je nadaljevalo v jazz večer s Primožem Grašičem in Boškom Petrovičem. Biografija France Slana se je rodil 26. oktobra 1926 v Bodislavcih pri Mali Nedelji. V Splitu je obiskoval osnovno šolo in nato še prvi razred gimnazije, ki pa jo je nadaljeval v Ljubljani. Na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani je študiral slikarstvo pri prof. Gabrijelu Stupici. Diplomiral je leta 1949. Leta 1964 je prejel nagrado Prešernovega sklada za ciklus umetniških stvaritev z motiviko po potresu porušenega Skopja. Živi in dela v Ljubljani in v vasi Krka na Dolenjskem. FIGURALIKA Figuralika je v opusu Franceta Slane področje, ki se sicer navezuje na njegove krajine ter slike z živalskimi in rastlinskimi motivi, obenem pa predstavlja poseben ikonografski sklop. Slanov opus se velikokrat opredeljuje kot umetnost, ki je izrazito vezana na domače okolje, na prepoznavne motive slovenske krajine in ljudsko umetnost. V figuraliki pa se umetnik loteva univerzalnejšh motivov in tem likovne umetnosti, od upodobitev množice do že kar arhetipskih podob Don Kihota in klovnov, intimnih interierjev in podob otrok, čutnih ženskih aktov, žanrskih risb živahnih džez ansamblov. Don Kihot, romantični junak v prepoznavni renesančni vojaški opravi na svojem starem konju, se pojavlja v več različnih oblikah in velikostih: kot doprsna upodobitev, kot jezdec na horizontu ali pa je prepoznaven tudi v različnih izpeljankah: kot konjenica, ki s sulicami v zrak hiti v boj proti neznanemu sovražniku, kot simbolna maškarada - sprevod s konji in maskami ali celo kot upodobitev zgrbljenega starega konja brez jezdeca. Ta komični, a obenem tragični lik, ki simbolizira brezploden boj za ohranitev starih vrednot proti nevidnemu sovražniku, nepremagljivemu času, ki sproti pometa z ostanki preteklih misli in dejanj, lahko razumemo kot bolj osebno in personificirano upodobitev teme minevanja in propadanja, ki je tako pogosta v Slanovih krajinah z motivi zapuščenih mlinov in propadajočih bark. Obenem je to tudi slika osebne drže umetnika v nenehnem konfliktu ne le s časom, s tistim in tistimi, ki jih prinaša na pot, ampak tudi s samim seboj in s svojim slikarskim platnom. Sorodno tematiko lahko pri Slani srečamo tudi v motivu klovna. S kričečo šminko pobarvan obraz človeka, ki s svojim nastopom in umetnostjo zabava občinstvo v soju odrskih luči cirkuške dvorane, je tudi tragikomičen lik, ki je bil v zgodovini likovne umetnosti že večkrat povezan z vlogo umetnika v družbi, sprejemanjem njega in njegove umetnosti. Motiv množice je tudi pogost motiv v umetnosti Franceta Slane, največkrat gre za le shematično podane večje skupine figur, povsem zlitih s krajino, ali kot slika »praznika«, pisane množice različnih ljudi sredi velikega mestnega trga. Obakrat gre za upodobitev človeštva kot skupine, in ne človeka kot posameznika, skupen pa je tudi oddaljen, odtujen pogled, ki je dosežen ne le s fizično oddaljenostjo od dogajanja, ampak je poudarjen tudi z nekoliko dvignjenim horizontom opazovalca, ki tako nekje od zgoraj opazuje dogajanje, katerega (hote ali nehote) ni deležen. Oddaljenost od dogodka opazovalca (slikarja) postavlja v položaj, v katerem sicer ni deležen radosti dogodka, ima pa zato širši vpogled v dogajanje in se s tem pravzaprav postavlja v pozicijo ustvarjalca, vzvišenega nad ljudskim vrvežem. Značilen je tudi podolgovat format, ki izrazito poudari motiv horizonta in s tem ujetost človeštva med nebo in zemljo, brez možnosti za vpogled v eno ali drugo. Če je melanholija in minevanje del Slanovega slikarstva, lahko tako kot v njegovih podobah petelina tudi v figuraliki začutimo drugo plat, tisto, ki se odpira življenju in srka iz njega. Ženski akt, kot eden od ikonografskih motivov, ki predstavljajo stalnico v njegovem opusu, je pri Francetu Slani vedno izrazito čuten, navzoč z vso svojo telesnostjo. Slikarja zanima žensko telo kot simbol, kot večna podoba življenja in bivanja. Še bolj je to očitno pri podobah kopalk, ki so tudi eden od klasičnih motivov v likovni umetnosti. Kopalke na obali so še ena simbolna podoba, slika raja, ki je kljub navidezni bližini nedosegljiv, tako za umetnika kot za gledalca. Občutek oddaljenosti in nedosegljivosti je še poudarjen v podobi z ženskimi akti med ostanki antičnih skulptur, ki ključno povezuje motiv akta s Slanovimi podobami propadajočih ostankov človeškega bivanja in delovanja in nam govori o tem, da umetnik vseskozi vidi svet kot celoto, v kateri so preteklo, sedanje in prihodnje le različni konci iste niti. Zanimive in posebne so v opusu Franceta Slane risbe džez glasbenikov, ki so začele nastajati konec 50-tih let v Parizu, kjer je bil na študijskem bivanju. Ni čudno, da je svojo mojstrstvo v tehniki risbe pokazal prav s to motiviko, saj je velik ljubitelj glasbe, posebej džeza. Podobe predvsem odlično podajajo ozračje dogajanja, z bistvenim elementom - glasbo, katere vibrajoče ritme lahko začutimo skozi nemir črt, pikic in potez, ki se zgubljajo kot ritmično pojemajoči zvoki. Kljub temu, da se France Slana figuralike loteva v vseh zanj značilnih tehnikah (akvarel, olje, risbe), pa v okviru te tematike nikoli ni veliko eksperimentiral v iskanju novih slikarskih poti in izrazov. Figura se pri njem pojavlja v vseh obdobjih njegovega ustvarjanja enako intenzivno, vedno kot izrazito simbolna podoba, človek pa je v njegovem slikarstvu tudi sicer vedno navzoč, če že ne kot fizična podoba, pa kot skupek ostalin, ki simbolno pričajo o njegovi nekdanji navzočnosti. TINA JAZBEC KRAJINA Izraz uporabljam v najširšem možnem smislu - drugače ga v primeru Franceta Slane tudi ni mogoče, saj njegov opus zajema vse od »čiste« krajine do vedute ter marine in končno do podskupin, kakršna je npr. zimska krajina. Poleg tega se krajinska tematika v njegovih delih vedno Šopek, Olje na platnu 1988 Petelin, No 5, Olje na platnu, 2003 IZ SOSEDNJIH OBČIN znova prepleta z drugimi (npr. veduta z žanrom, marina z najrazličnejšimi simboličnimi poudarki in tako naprej), vse do stopnje, na kateri je marsikatero delo nemogoče uvrstiti v eno samo ikonografsko kategorijo. Nekaj podobnega velja tudi za likovne poudarke. Za Slano je značilno, da isti motiv interpretira na najrazličnejše načine in da se tudi ti, podobno kakor vsebinski poudarki, nemalokrat prepletajo na enem samem delu. Vse to je posledica ene ključnih značilnosti umetnikovega ustvarjanja: Slana se z določeno motiviko ukvarja, dokler nima občutka, da jo je - vsebinsko in/ali likovno - izčrpal, nakar jo odloži in se k njej vrne šele ko mu budi nove ideje. Nekatere od motivov, npr. marine (te so umetniku še posebej drage zaradi spominov na srečno otroštvo v Splitu), lahko zato srečujemo v vseh desetletjih slikarjevega ustvarjanja; drugi so omejeni na - relativno - krajša obdobja, tudi takšne motive pa praviloma prekinja in spreminja in se zato bistveno razlikujejo od »ciklov«, kakršne srečujemo v opusih drugih umetnikov. Zanimivo je, da je ob vsem tem umetnikovemu razvoju (in s tem tudi razvoju njegove krajine) še najbolj preprosto slediti po zaporedju tehnik, ki so v določenem obdobju prevladale v njegovem opusu. Prvi pomembni - in po svoje najpomembnejši - ustvarjalec, ki ga je Slana srečal na svoji umetniški poti, je bil Hinko Smrekar, najpomembnejši kot risar, in nedvomno je to eden bistvenih razlogov, zaradi katerih je risba vse do danes ostala tisti likovni element, ki daje osnovni ritem vsem njegovim delom. Zanimivo pa je, da Slana (z izjemo nekaj zelo zgodnjih, v glavnem še predvojnih del) ni prevzel slikovitega Smrekarjevega principa, ampak je nanj očitno naredil precej večji vtis »socialnokritični« tip risbe. Ta je temeljil predvsem na nemški Novi stvarnosti in ga je že pred drugo svetovno vojno v Jugoslaviji uveljavil Krsto Hegedušić, po vojni pa ga je vneto gojila tudi prva generacija študentov ljubljanske akademije, v katero je seveda spadal tudi Slana. Pozneje, v petdesetih letih, je za ta tip risbe značilne močne in odločno potegnjene konture počasi zamenjal precej bolj krhek, »intimistični« način risanja; tako je npr. oblikovana skupina risb, ki so leta 1960 nastale v Aleksandriji in v katerih je umetnika - značilno - veliko bolj ko mesto zanimalo dogajanje v njegovem pristanišču. Še nekoliko pozneje je umetnikova risba predvsem pod vplivom sodobnega informela postajala vedno bolj svobodna in ekspresivna, vse do docela avtonomne, likovno dokončno sintetizirane stopnje. Ta proces je mogoče najbolje opazovati ob delih, ki jih je Slana ustvaril v Skopju, ki ga je leta 1963 porušil potres in kamor ga je revija Naši razgledi poslala, da bi upodobil njegove posledice. Prve risbe iz te skupine še vedno učinkujejo intimistično, v naslednjih študijah (pri teh ne gre več samo za risbo, ampak je tehnika mešana, praviloma kombinacija risbe in akvarela) pa je umetnik od »impresionističnih« zaznamkov (»impresionističnih« po osnovnem konceptu in ne po likovni interpretaciji) počasi prešel k vedno bolj ekspresivno sintetizirani interpretaciji, vse do stopnje, na kateri so zdaj že docela abstrahirane variante prerasle v široke panorame, po kateri so posejani ostanki človeške civilizacije, v posplošene postapokaliptične krajine. Takšna dela, ki predstavljajo eno najpomembnejših Slanovih tém, so seveda velikokrat nastajala leta ali desetletja po potresu (ob čemer, mimogrede, tudi ni odveč omeniti, da si je pomensko enako pokrajino umetnik ustvaril tudi okoli svoje dolenjske hiše); za Slano pa je značilno, da njihovega izhodišča ni predstavljalo samo razrušeno mesto, temveč tudi od ljudi uničena pokrajina, zlasti obmorska. Simboliko takšnih del poudarja tudi eden značilnih umetnikovih motivov, zapuščena in propadajoča ribiška barka, ki jo praviloma spremlja »tihožitje« drugih ostankov, raztresenih po obali. Takšne upodobitve so likovno znova bolj ali manj sintetizirane, vse po vrsti pa zaznamuje globoko melanholično razpoloženje, kakršno praviloma zaznamuje še enega od ključnih umetnikovih motivov, razpadajoči mlin. Vse to da morda misliti, da je Slanova umetnost - ali vsaj njegova krajina - zgolj melanholična, vendar bi bila tudi takšna ocena prehitra. Ob njegove upodobitve »pozabljenih« mlinov je mogoče postaviti delujoče, ob slike opustošenih gozdov druge, na katerih že kar užitkarsko kopiči oblike in barve, ki mu jih ponuja cvetoče drevje, in celo s smetmi nastlana obala se na njegovih platnih utegne spremeniti v surrealistično hudomušen svet nenavadnih vsebinskih in še zlasti likovnih asociacij. Skratka: o Slanovi krajini je mogoče povedati marsikaj, le kot enoplastno je nikakor ni mogoče označiti. LEV MENAŠE Nadaljevanje v naslednji številki France Slana, svojeglavi otrok, ki se noče postarati Ko je bil Pablo Picasso že zelo v letih, tako kot danes France Slana, je dejal: »Bil sem še otrok, ko me je oče najprej sam klasično izobraževal, potem pa me je poslal v klasično šolo. A sem se tega osvobodil, še preden sem odrasel. Dotaknile so se me druge šole, post-impresionizem in simbolizem, potem pa sem prekinil z vsemi tokovi in tradicijami in začel slikati po svoje ter ustvarjati svoj stil. Danes, ko mi je čez osemdeset let, bi rad risal in slikal kot otrok.« Hotel je reči povsem svobodno, brez podrejanja in predsodkov, kakor otrok, kadar se sam igra. Francetu Slani si tega ni treba želeti, saj ni nikoli prenehal slikati kot otrok: za svoje veselje. Veselje, ko pod svinčnikom nastajajo oblike, veselje in užitek, ko oči ožarijo barve. Vendar je moral tudi on spoznati in preživeti akademsko šolanje, a se ga je kmalu otresel in ni več sledil pravilom, pač pa samo svojemu instinktu in užitku. Ali je zaradi tega naivni slikar? Nikakor, kajti prav vse, razen neke posebne odkritosti in notranjega poštenja, ga razlikuje od naivcev. Naivni slikarji si za svoje področje izbirajo predvsem sanje, medtem ko Slana izbira resničnost, ki ni niti idealizirana niti simbolična. V njegovem slikarstvu ni nerodnih potez, ravno nasprotno, njegova tehnika je izdelana in njegova spretnost obogatena z njemu lastnimi postopki. Razlika je tudi v tem, da so naivci hkrati pripovedovalci in slikarji, medtem ko Slana pripoveduje samo samemu sebi in ne slika, da bi reproduciral, ampak ustvarja dialog z vsem, kar slika rad: ženska telesa z oblinami, ki jih njegov čopič ljubkuje ^ erotično? In kaj zato? Povsem naravno. Pa tudi rože, živali ali ruševine, nasedle barke, tragične krajine ali modrozelene marine, kot da bi bila zanj lepota povsod, tako v življenju kot v smrti. In kadar Slana ustvarja dela, ki jih navadno imenujemo abstraktna, ne prekine s svojimi figurativnimi slikami, pač pa se zdi, da med njimi obstaja nekakšna sorodstvena povezava. Tisti, ki še vedno niso razumeli, da se Slana ne meni za to, kar kritiki, ljubitelji ali kdorkoli drug mislijo o njegovem delu, mu ta eklekticizem včasih očitajo. Poizkusite ošteti otroka, ki z obema nogama skače po lužah, da bi iz njih priklical mavrico. Kakor Slana vam bo odgovoril s prešernim smehom. Noël Favrelière ZAHVALE Ostala boš v naših srcih ZAHVALA V 94 letu starosti nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica, sestra in teta ANA URMAZ Iz Loke pri Mengšu Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za iskreno so-žalje, darovano cvetje in sveče. Iskrena hvala g. župniku Mateju Zevniku za lepo opravljen pogrebni obred, vsem gasilcem ter pevcem za zapete pesmi. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni! Toliko dobrote, ki sem jo dobila od tebe, toliko ljubezni, ki si mi jo dal^ Ob rojstvu sina si solze sreče izlil, nate spomin na ljubezen in na tvojo dobroto bo večno živ. Žena Anka ZAHVALA 9. septembra je prenehalo biti plemenito srce dragega moža, očeta, očima, brata, strica, svaka in zeta, STEFANA VESA Ob njegovi prerani smrti se iskreno zahvaljujemo vsem za ustno in pisno izrečena sožalja, za cvetje, sveče, svete maše. Hvala vsem, ki ste nam z besedo in dejanji pomagali pri premagovanju hude bolezni in ob urah slovesa. Na njegovi zadnji poti bi se še posebno zahvalili vsem, ki ste ga pospremili, pevcem za sočutno zapete pesmi in trobentačema za tako čutno zaigrano pesem. Iskrena hvala stricu gospodu dr. Alojziju s. Snoju za opravljeni pogrebni obred in tolažilne ter vzpodbudne besede pri sveti maši. Hvala vsem, ki ste se in se še boste ustavljali ob njegovem preranem grobu ter se v mislih spominjali nanj. VSI NJEGOVI y v Kako boli, ko od bolezni usihajo moči veš ti in vemo mi, ki smo bili ob tebi zadnje dni. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, babice in prababice, MARIJE ŽIBERT roj. 8.3.1919 + 20.9.2006 Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem za iskreno sožalje, darovano cvetje in sveče, ter spremstvo na njeni zadnji poti. Vsi njeni y v m 'im m