J •^■^^iŽ ■ s !: 1 ! i*'’!'' =p I| : J. Avtocesta »visi« nad Ptujem F> > CREDITANSTALT Banka uspešnih M. Sobota, Lendavska 11, tel.: 21 780 Podaljšam dopusti v Muri posledica recesije na svetovnem trgu ali bega poslovnih partnerjev VREME a 1 W2.^-'-^i i* 1 f - ■'P S? VItINIK ■ ES/tJ BhhHb SNEMANJ! CD ROM*ov CBEATIV iiapaipn Sk sliki in Beseti na toniki E t. Vestnikov koledar 30, marec, četrtek, Branko 31. marec, petek, Benjamin 1. april, sobota, Hugo 2. april, nedelja, Frančišek 3. april, ponedeljek, Helena 4, april, torek, Izidor 5. april, sreda, Cene Pregovor [ če je april deževen, f kmet ne bo reven. I I ''rt! okoli sin , , - - - ■ tolarjev. To vsoto bodo oientu. D, 'o tu len^ potrdili tudi v parla- ^nano kola-f ' Prav,-kajti v tem trenutku še ni ^‘ndni r Jr? ‘’°^nčr t,^ ----------.■ ’ CJO^. IZj.. L. 't pogače si bo odrezat posamezni Planje, ki pa je odprto, namreč je, P^tsredno teža pomeni lažje dihanje za davko-Pn zateguje njihove pasove in s tem prorač SPspodarstvu. Po nekih podai-. . “na namreč ni mačji kašelj ali lahka ali r^ttpira davčn, P'>datkih J vidika t. i. zgodbe o uspehu. Toda ta uspeh je po obremenitvi čepov davkoplačevalcev na majavih nogah in tako bo do takrat, dokler bo driava sprejemala pod svoje okrilje vse, kar je slabega, in jo bodo fmačni lobiji prisilili, da prevzema. Ob železarnah je tako spravila pod svoje okrilje Že Splošno plovbo in Tam z argumentom, da gre za podjetja nacionalnega pomena. Trditev verjetno vzdrži strokovne argumente, toda ob tem drži tudi nasprotna trditev, da je to morala storili zaradi pritiska finačnih lobijev, ki prek države rešujejo svoje slabe naloibe in ki niso bili pripravljeni ali niso hoteli ukrepati v omenjenih sistemih, ko bi to še lahko storili. Očitno je, da v tej državi vse na videz slabe naložbe finačnih lobijev, torej bank, postajajo ene najbolj donosnih naložb, ker jih pač vse spravijo pod okrilje države, in ne FotografVi: JURE ZAVNEKER le zsvejijnce, ki bi lahko napolninili nanireč Pij prej omenjenih nMiiri proračun obremenjuje vsa-z 850 tisoč to-‘žračunana vsota, če bi ves denar. tnr 791. r« ■^r steka It ^^POslenih. ^el neposredno iz žepov le polnijo različne vrste I I S povreče vsemu po svoje šokanten. ' '--di ne« Zaposlenega v gospodarnemu, kjer vseh delovnih mesi , -... '^nso direktno produktivna, le ne samo to, na drugi strani driava ne skopari z rado- * '^nremo '— ^uvKino pro ntbrement^‘ ^‘''‘^^tatskim, 00 arzava po-°istotki u‘ neposredno z nekaj več kot ‘nko L T/’ ■ ^?(5 dr/avfl J9O’ 6&remenirve p^9. Mlinopek M PC Z davkom 947,90 SIT/kg 947,90 SlT/kg 947,90SIT/kg sekana, Pomurka 755,90 SIT/kg 1.280,90 SIT/kg 529,00 srr 166,90 SIT 82,70 srr 66,M ga 200,00 SIT Od 8. do 15. aprila prodaja vuzenskih dobrot pred samopostrežnicami BLAGOVNICA, ŠOPING in PARK v Murski Soboti. Vestniku je danes priložena nulta številka mesečnika PEN, tabloidnega značaja in v barvah. V uredništvu smo tuhtali, ali s tovrstno vsebino spremeniti tednik alt ga z njo samo obogatiti. Upam, da smo se prav odločili. Vsebinska zasnova PENA je delo trojice; Bojan Peček, Jože Ritu-per - Dodo in Stefan Smej, grafično jo je upodobil Endre Gonter. Že v tej poskusni številki so prispevki številnih sodelavcev in upam, da jim je uspelo zasekati prav v sredino pena, PEN bo namenjen publiciranju nepovprečnega dogajanja, so zapisali v programsko zasnovo, in toliko bo tudi senzacionalističen, Vsebina naj bi imela kontroverzno noto - od reportaž med marginalci na eni strani do petičnežev iz nevečinskega gor-rgega sloja. Bralcem in bralkam, ki v večini ne pripadajo tem slojem, naj bi dal občutek, da so v teh robnih skupinah udeleženi. Zanimivo branje skratka in veliko veliko fotografij. Thdi v imenuje dovolj simbolike. Pen je tudi koren za peno, pendrek, penis, pc-neze, penkalo, penetracijo, penelopo, pentljo, penicilin Ko ga boste, spoštovane bralke in bralci, prelistavali in prebirali, bodite objektivno kritični. Upoštevajte, da je to poskusna številka, a ji hkrati v ničemer ne prizanašajte. Kakšno grajo ali čebelico z obrazložitvijo kar pogumno pošljite uredniški trojki. Za še boljšo prvo Številko PENA! O prilogi, ki je pravzaprav videti kot pravi časopis, samo še tole: je ta hip najcenejši časopis v državi. Dobite jo zastotg, če ste že vestnikovec ali boste to od danes. IRMA BENKO 2 vestnik, 30. marca 1ggS aktualno okoli nas Makedonija na razpotjih Obdana s sovražniki Od časa do časa preberemo časopisno vest, ki sporoča, da nekdanja najjužnejša jugoslovanska republika Makedonija kot država še obstaja; žal je to ponavadi povezano z incidenti ali prepovedmi. Včasih smo dnig o drugem vedeli več, zdaj nas povezujejo le gospodarske stiske in čarterski poleti, ki odpirajo Makedoncem in Albancem prek Ljubljane pot na Zahod.Kot vemo, je glavna ovira državi Makedoniji na poti k uradnemu priznanju Grčija, ki ji hoče prepovedati ime Makedonija, ker naj bi se tako imenoval del njenega ozemlja, sporna pa je tudi zastava s soncem. Gospodarski embargo Grčije nad Makedonijo, ker noče spremeniti imena - Grki imenujejo Makedonijo Skopje -, je bil le dodaten udarec makedonskemu gospodarstvu. Zdaj bi bila celo Jugoslavija oz. Slobodan Miloševič pripravljena priznati državo Makedonijo (poleg Slovenije), vendar se boji zamere Grčije, ki je pravzaprav edini zaveznik in podpornik Jugoslavije na Balkanu in svetu. stranka pa ima v parlamentu dve tretjini poslancev, 89 od 120. V parlamentu je 22 Albancev. Druga najmočnejša makedonska stran-ka je Partija demokratičnega razcveta, ki ima 10 poslancev (Albancev) in tri ministre v vladi. Bolj radikalna albanska Narodna demokratska stranka ima štiri poslance. Radikalna nacionalistična stranka VMRO -DPMNE pa v parlament sploh ni skopske Univerze. Makedonska oblast jih je iz leta v leto prepričevala, da še ni čas. Zmernejši makedonski komen tat Olji priznavajo, da je vzrok za krvave dogodke v Tetovu tudi to. Po vseh odlašanjih so Albanci zadevo vzeli v svoje roke in konec preteklega leta skušali v Tetovu uradno ustanoviti univerzo. Toda občinska oblast v Tetovu je 17. 12, 94 pregnala vse predstavnike albanskih političnih strank in profe-osije iz občinske stavbe in tako (le) odložila ustanovitev univerze, ki je bila na drugem skrivnem mestu, in za začetek delovanja univerze so določni datum 15. 2.1995, Seveda j e policija vedela, da se pripravlja skrivna ustanovitev univerze, zato so preventivno, brez vzroka in sodnih Makedonija pa potiho pripravlja teren, da bi tudi sama uvedla blokado solunskega pristanišča za prevoz jugoslovanskega blaga do Beograda. saj bi bU to velik udarec za Srbe, ki (menda) večino blaga kljub embargu pretihotapijo prek Soluna in Makedonije. Po nekaterih informacijah naj bi Makedonci pripravljali zaporo svojih meja za ves potniški, tovorni in železniški promet proti Grčiji in naj bi zaprli zračne koridorje proti Grčiji, To naj bi bil tudi pritisk na Evropsko sodišče pravice, da obsodi Grčijo zaradi blokade. Tudi Makedonci so pred grško blokado večino svojih potreb zadovoljevali prek pristanišča Solun; tudi sedaj je v skopskih trgovinah možno dobiti vse blago z zahoda, vendar je izjemno drago. Deloma so za to krive visoke carine, deloma tržna naravnanost. Tudi dodatne takse in dajatve na posamezno blago iz drugih držav - kot je to bilo spreje-to konec leta 1994 za slovensko blago in recimo mleko Pomurke iz Murske Sobote - ne morejo pomagata pri velikem finančnem primanjkljaju v menjavi s svetom in Slovenijo. Problemjetudivtem, da Slovenije makedonsko vino ne zanima. Ma-kedonija je prekinila sporazum s Slovenijo o brezcarinski trgovini in uvedla 7,5-odstone takse in še 7,5- odstotne posebne dajatve za izravnavo davčnih obremenitev. Po ma-kedonskih uradnih podatkih je gospodarska in prometna izoliranost države povzročila za pol milijarde dolarjev škode, drugi podatek pa govori o 3 milijardah dolarjev Izgube; vse to pa je povzročilo veliko gospodarsko krizo. Toda tudi Gr-čjja naj bi imela zaradi blokade izgube; menda celo večje kot Makedonija - predvsem prevozniki, trgovci in turizem. Makedonija sicer ima odobrena posojila v okviru dogovorov z Mednarodnim denarnim skladom in Svetovno banko, vendar jih ne more koristiti, ker ne odplačuje starih dolgov, teh pa ne more zaradi nepriznanja. .4 1 1 »i t Tj 'J 9 3 F*-. 1 1 t, ■ r' ■ h A z^ jgSS^^g.j 'S-: odločb, pozaprli nekaj najbolj sumljivih Tetovčanov, - Ponoči policijski kombiji obkrožijo stanovanjski blok, kjer stanuje osumljeni, civilisti potrkajo na vrata in pravjjo, da bodo izvedli pre-iskavo. Sodnega odloka nimajo, češ da ga bo osumljenec dobil na policijski postaji. Nato preiščejo stanovanje, iščejo orožje ah kaj podobnega. Odpeljejo ‘ ga v preiskovalni zapor in ga čez 24 ' ur izpustijo. Brez razlage in brez ■ možnosti pritožbe. Toda Albanci to ‘ vedo, zato so univerzo ustanovili ■ dva dni prej, kot so napovedovali. ' Slovesna otvoritev albanske uni-‘ verze v Tetovu je bila 15. 2. v Po' roju, v vasici pri Tetovu. Predavanja naj bi potekala na različnih krajih. Univerza naj bi imela oddelke za ‘ ekonomijo, filozofijo, pravo, filolo- ■ gijo, zgodovino, geografijo, mate- matiko in naravoslovje. Nanje je bilo vpisanih 260 študentov, ki še niso imeli indeksov, ker ni jih še niso izdelaU. Več tisoč ljudi je poslušalo govor rektorja dr. prof. Padi la Sulejmana, predavatelja albanskega jezika in književnosti, S peresom in knjigo v roki je govoril o boju Ai-bancev za pravice, ki pa naj izključI no poteka z znanjem. Prihodnost I Albancev je v izobraževanju, Nav-i zoč je bil tudi nekdanji ameriški re-I publikanski senator italijansko-al- banskega porekla Joseph Diogardi. Predavanja so bila v petek, 17,2.; specialne enote policije so nadzoro-I vale stavbe v Poroju in Mah Rečici. I zato jih je rektor prekinil. Toda v I Mali Rečici je prišlo do zapletov, saj I je nasproti stavbe Univerze pokopa-I liSče in ravno takrat je bil pogreb. I zato so se ljudje zadrževali ob cesti med pokopališčem in univerzo. I Policisti so zahtevali, da se razidejo, a tega niso hoteli storiti, zato so uporabili gumijevke in udarce. V I hipu se je zbralo nekaj tisoč ljudi, pet avtobusov je pripeljalo special-ce. Sledil je spopad s solzivcem, ka-me njem in streli iz navadnega in avtomatskega orožja. Posledice so bile; eden mrtev Albanec, nekaj j huje ranjenih in precej lažje poško-do Vanih, večina seveda Albancev, nekaj pa tudi policistov. Policija je I zapria rektorja in Še tri Albance. Rektor Fadil Sulejmani je še sedaj I v preiskovalnem zaporu v Skopju. Policija seje nato znesla nad stavbo univerze, kije velika in je videti la! mehanična delavnica; razbili sejo in porušili ter popisali s srbsti® simboli, spravili pa so se tudi nad okoliške domačine. Ubiti Albas* je bil Emini Ubdulselman, stari let; uradna obdukcija pravi, dajt® ubit z enim strelom in to kar naj bi celo dopuščalo nroii®® da ga je ubil kdo od albanskih lo monstrantov. Toda videoposnetki, ki s<> J zali na neodvisni ART”t jih pokazali na neodvisni. - . nedvomno kažejo, da je Člo*** prek prsi prerešetal rafal. ZdajO univerzi ni predavanj; velika študentov se je poskrila, nekateri* pobegnili v Albanijo. Zaradi intervjuja ob selektorsko mesto Med številnimi Albanci, mi sem se pogovarjal, je bil J Myftar Zyberi, najmarkantnei''^ najbolj znana oseba v Tetovu-^ leti je dva meseca preživel v ru, ko mu je spodaj podpis^* nar dal priponko, na kateri je P' lo v albanskem in srbskem »Življenje damo, Kosova ne Dejal mi je, da je v Makedootf' daj celo hujša represija, kotjeP med avnojsko Jugoslavijo. J Kandidiraljevmakedons^^. j lame n t kot neodvisni kandm" izgubil, izgubil pa je tudi službo s selektor makedonske odbojf reprezentance, ker je dal J nemški televiziji. Doktorira! - - odbojke na Univerzi v Tirani-Pravi, daje lahko biti Tetovu, težko pa drugje v «1“^ niji, Albanci v Makedoniji tovu so razpršeni po treh med seboj bolj ah manj sprti. brav nepovabljeni, smo se jim pridružili, ko so razpravljali o zaključnem računu gornjeiadgonske 1994 ter Največji »auizek so imeli glede predloga za razdelitev presežnih sredstev v višini okrog 61 milijonov tolarjev. M'—-’’ ' predloga a»stare» Slišali'23 leto zadrikpripomb. ttiutali Dri"'j Woriov * Menili so, da bi v primeru _____________ v primero srna (namenjenih S < ““j SIT) upoštevati v skupni delitveni bilanci tudi nerealizira-no naložbo za posodobitev ceste na njihovem območju Dtagotir. ci-Okoslavci,ki je bila prav tako v lanskem programu (13 milijonov SIT). Strokovna de Občine Gornja Radgona mnkabgdanec p-: -razložila, da so za omenjeno cesto računali na denar iz sklada w demografsko ogrožena območja, rte pa iz občinskega proračuna. K« država teh sredstev ni od(> krila, je naložba ostala nerealizirana, Jurjevski svetniki namera-^ajo vztrajati pri svojem predlo-torej da je potrebno v delitveni bilanci dosedanje skupne Občine Gornja Radgona zagotoviti 13 milijonov tola*'-" - — strukcijo .-.v uragotinci-Oko-slavci, preostanek pa naj bi potem razdelili med nove občine. Zavzeli so se tudi, naj Agencija za plačilru promet opravi revizijo poslovanja Občine Gornja Rad-v lanskt-m, leu ■' ne :o Sona 37 mi- tudi nerealizira- ;otin- ® delavka DA- Pa jim je iž sklada za proračuna, )redsiev ni odo- •a v delitve- tolarjev ^«te Drap ■ rekon- in ^htevati '^estnik ^vami BI Vas! seznam podjetnikov, ki so v letih 1993/94 prejeli ugodna posojila za razvoj podjetništva in pospešitev zaposlovanja; sredstva, ki jih bodo posojilojemalci vračali, pa bo potrebno deliti med občine po številu prebivalcev. Prav tako so terjali seznam kmetov, ki so dobili denar za razselitev farme prašičev pri Podgradu. Radgonskega župana Miho Vodenika in v. d. načelnika državne uprave v Gor- je treba poklicati na odgovornost. ker sta že razdelila opremo in osebne avtomobile prejšnje skupne občine. Bodančeva je v zvezi s tem pojasnila, da ni bilo še nobene delitve in tudi najemna pogodba med državo in Občino Gornja Ragona o najemu pro- ms ko območje Polana. Priznavajo tudi, daje 13. členzakonao lokalni samoupravi ustavno sodišče razveljavilo. Kot se bralci morda spominjajo, jc ta člen med pogoji »strogo* določal število prebivalcev 5.000, V zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi (Uradni list R Slovenije 57/94) je omenjenemu členu dodan 13. a člen, ki določa: »Zaradi geografskih, obmejnih, narodnostnih, zgodovinskih in gospodarskih razlogov sme imeti občina tudi mani kot 5.000 prebivalcev.* To določilo je za Polančane ugodno, saj je res, da v omenjenih krajih ne živi toliko ljudi, ampak polovica manj, so pa kraji že od nekdaj geografska, gospodarska, zgodovinska in še kaka celota. Spremembe 13. člena pa državni zbor, vsaj kar zadeva Veliko Polano. ni upošteval. Bi jo pa prav gotovo, ko bi se za Občino Velika Polana zavzeli pomurski poslanci! Se čutijo krive in zato (razen Pozsončeve) molčijo? Sicer pa gredo življu želj ene Občine Velika Polana delno v korist tudi dotočila zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi (Uradni list 14/95), ki v 1. členu določa: »Občina se ustanovi in iijcno območje določi z zakonom po prej opravljenem referendumu, s katerim se ugotovi volja prebivalcev na določenem območju.* V Veliki Polani vidijo v tem določilu že opravljen majski referendum in ne kakega novega glasovanja. Kaj pa zdaj? Odgovor vladne službe za reformo lokalne samouprave, ki ga je podpisal minister mag. Boštjan Kovačič, je načelen, splošen in kot tak ne zadovoljuje. Predstavniki Krajevne skupnosti Polana se zdaj odpravljajo v Ljubljano, kjer bodo zadevo ustno pojasnili. Pri tem pa ne bodo izhajali le iz želje po občini, ampak iz prepričanja, da bodo kraji, ki jih bo združevala Občina Velika Polana (potem, ko bo občina zaživela), hitreje napredovali, To pa nedvomno ni oziroma ne sme biti le njihova štorov še ni skJerucna, V želji po želja, ampak vsesplošen interes. lažjem delovanju v prihodnje so predlog odloka o zaključnem računu sprejeli, vendar hočejo, da upoštevajo njihove pripombe. Prej ne bodo potrdili dokončne razdelitve ostanka proračunskih sredstev. T. T. v Veliki Polani samokritično priznavajo, da bi lahko v minulih letih naredili nekaj veČ, kot so, Le zakaj bi jih zdaj »dušili* v spregi s Crenšovci, na katere niso navezani in tamkajšnje občine ne štejejo za svojo? Š. SOBOČAN Seja vlade Zakaj ni plačala dolgov? Novoustanovijeni občinski sveti v pokrajini ob Muri so nekako zaživeli, njihov znanilec so glasovi o novodobnih lokalnih veljakih, za katere po dosedanjih izkušnjah nič ne kaže, da bodo do naslednjih volitev razumeli svojo vlogo in poslanstvo. Zdaj se že več tednov ukvarjajo predvsem sami s seboj, s svojo pomembnostjo in tudi - po vzoru poslanskih kolegov - z ekonomsko platjo svojega početja. Svojo razgledanost in svetovljanstvo do-kaznjejo iz dneva v dan, zato nikoli ne zmanjka umnih besedovanj, kise vlečejo kot jara kača. Strankarski pripadnosti primerne so vsebine zagovorov in ugovorov, zato se marsikje stežka prebijajo skozi pravcate gore osnutkov gradiv. Nič ne kaže, da bodo kmalu dobili višjo obliko. Vse boU pa postaja tudi negotova usoda sprejemanja novih , občinskih proračunov. Eden od svetnikov v murskosoboškem , mestnem svetuje ob ugotovitvi, da si je lani še enotni občin- -ski proračun nakopal za okoli 37,8 milijona tolarjev obveznosti, ki si jih bodo morah letos deliti v kar devetih novih občinah, izrekel zanimivo misel: zakaj ni stara izvršna oblast ravnala kot dober gospodar in preprosto plačala večino dolgov z denarjem, ki se je ob koncu leta znašel kot presežek nad limitirano proračunsko vsoto denarja na žiroračunu še enotne murskosoboške občine? V Murski Soboti sc je namreč ob koncu decembra lanskega teta znašlo na žiroračunu občine kar precej neporabljenega denarja, ki ni bil niti razporejen. Nabralo se je torej precej več denarja, kot ga je ministrstvo za finance dovolilo porabiti občini iz njenega proračuna. Zgled je dovoli zgovoren, ker daje dovolj osnove za razmišljanje o tem, kdo so pravzaprav dobri gospodarji občinskih proračunov. So to tisti oblastniki, ki delajo v skladu z usmeritvami države in finančnega ministrstva in snujejo občinsko porabo zgolj v dovoljenih proračunskih okvirih? Ali so morebiti dobri gospodarji proračunov oni drugi, ki razmišljajo bolj podjetniško in znajo državne pipe iznajdljivo prisiliti, da z močnejšim curkom dolivajo denar v občinski proračun? Cc razmišljamo z zornega kota države, potem je jasno, da ima raje proračunske gospodarje prve vrste, saj ji omogočajo popoln , , nadzor proračuna in porabo njegovega denarja. Če pa razmi- , I šljamo z vidika davkoplačevalcev in hkrati občanov, potem so i; naše simpatije gotovo na strani bolj iznajdljivih in s stališča države neubogljivih gospodarjev proračuna, saj so le taki sposobni pospešiti občinske razvojne korake. Seveda le, če so složni pri uresničevanju interesov občine, čeprav so strankarsko razdeljeni. Pri vsem tem pa je razumljivo, da odklarijamo vsakršno nezakonito barantanje z visokimi vsotami denarja v razne namene, ki nima nič skupnega s pravno državo. Najslabše bi bilo, če bi tako ravnanje podprli, saj nima nič skupnega z zdravo gospodarsko logiko. Morebitne nepravilnosti bi nas namreč zelo oddaljile od cilja, da so z denarjem ravnali najbolj smotrno in učinkovito. Obtožbe na račun prejšnjih oblastnikov, češ da so vseskozi skušali umetno podaljšati svoj položaj na oblasti, ne glede na ceno, postajajo namreč čedalje glasnejše. Zato bodo morali na naslednji seji mestnega sveta razčistiti položaj in s pravim imenom pokazati na krivce za potratno trošenje proračunskega denarja. Vsakršna drugačna rešitev bi gordijski vozel samo še bo^ zapletla. MILAN JERŠE Proračun pripravljen za razpravo v državnem zboru Država porok bankam upnicam TAM-a-Ni še znana nova cena električne energije - Dobro poslovanje Slovenske izvozne banke - Predlagana sprememba zakona o kazenskem postopku v primeru pripora Vlada je na predzadnji seji v četrtek govorila o letošnjem proračunu, vendar se ministri niso mogli uskladiti. Predvsem min-stra za promet Igor Umek in za kmetijstvo Jože Osterc sta Imela večje zahteve, zato so razpravo o proračunu preložili na nedeljo zvečer, ko so dokočno sprejeli predlog proračuna za letošnje leto. Državni zbor ima sedaj tri mesece časa, da razpravlja o njem in ga sprejme. Na tiskovni konferenci po seji vlade v četrtek je minister dr, Maks Tajnikar razložil vladne amandmaje k zakonu o sanaciji Tama in Avtomontaže. Najpo- membnejši je predlog, da se bankam upnicam izda lOOodstotno poroštvo za restrukturiranje njihovih obveznosti v vrednosti 2,825 milijard tolarjev s pripadajočimi obresti do največ R -t 20, Država bo tudi porok za posojila, za katera bo veljal triletni moratorij z odplačilno dobo pet let in nižjo obrestno mero, kot je bilo predlagano (R * 12) - zdaj R + 9, Vlada tudi predlaga, naj bi prehodni in dokončni sanacijski program Tama, d.d,, in Avto-montaže Ambus, d.o.o., sprejela nadzorna sveta obeh podjetij hi ga v dveh oziroma šestih mesecih poslala vladi v potrditev, V dolgoročnem sanacijskem programu bodo poskrbeli za dolgoročno proizvodno in poslovno dejavnost; šele takrat sc bosta podjetji lahko ponudili na tujem tržišču tujim partnerjem. Za Tam sestavljajo tudi novo vodstvo podjetja. Ni soglasja za višjo ceno elektrike Vlada ni podprla predlagane 14-odstotne podražitve elektrike. Vzrok za zavrnitev ni bil v tem, da bi vlada mislila, da Eles ni upravičen do višjih cen elektrike, temveč ker se ministrstvi za gospodarske dejavnosti in ekonomske odnose nista uskladili o višini nove cene elektrike, Ministrstvo za gospodarske dejavnosti je mnenja, da se lahko elektrika podraži za 7,7 odstotka. Državna sekretarka Vojka Ravbarje povedala, daje vlada podprla lansko poročilo Slovenske izvozne družbe. Njen obseg dejavnosti sc vedno bolj povečuje in dobiva vedno bolj vlogo, ki jo imajo takšne družbe v zahodnih državah. Skladno z vladno poli- tiko in poslovno politiko Slovenske izvozne družbe je pospešeno odpirala nova tržišča, omogočila izvoznikom udeležbo v tenderjih v tujini, nižala stroške izvoznih poslov, omogočala izvoz na nove trge ter tako prispevala k povečanju izvoza blaga in storitev. Poleg financiranja in refinaci-ranja posojil in izdajanja storitvenih poroštev ter zavarovanja izvoznih poslov pred nekomercialnimi in komercialnimi riziki bo Slovenska izvozna družba tudi v prihodnje namenila posebno pozornost aktivnosti v zvezi z razvojem obstoječih trgov in prodiranjem ter uveli avljanjem slo-vensbh izvoznikov na novih tržiščih. Ugotavljajo, da je Slovenska izvozna družba lahko ena od oblik dela vlade - glavni delničar v tej družbi je vlada in prispeva k razbremenitvi stroškov naših izvoznikov na tujih trgih z zni-ževaitiem obrestne mere in zavarovanjem pred komercialnimi in nekomercialnimi riziki. Slovenska izvozna družba je lani sodelovala pri izvoznih poslih, vrednih 310 milijonov dolarjev, pri zavarovanju izvoznih poslov, vrednih 60 milijonov dolarjev, izdala pa je tudi za 200 milijonov dolarjev poroštev. ' Ministrica za pravosodje Meta Zupančič je predstavila vladne predloge za spremembo zakona o kazenskem postopku. Gre predvsem za člene, ki določajo možnost za odreditev pripora. Po še ne dolgo sprejeti zakonodaji se pripor lahko odredi tistemu človeku, za katerega obstaja utemljen sum, da je storil kaznivo dejanje, za katerega je predpisana zaporna kazen 20 let. Toda tako visoka kazen je v našem kazenskem zakoniku predpisana le za nekatere izjemne primere, zato je vladin predlog, da se kazenski zakon spremeni tako, da bi sc pripor lahko odredil, če bi bil utemljen sum, daje osumljenec storil kaznivo dejanje, za katerega jc predpisana ^zen 10 let zapora. Po besedah ministrice gre za izjemno občutljivo zadevo, saj posega tudi v temeljne človekove pravice, zato bodo o predlogu Še temeljito razmislili tudi strokovnjaki. Na predlog za spremembo zakona pa jc verjetno vplivalo tudi javno mnenje, ki seje čudilo, da za nekatere zločince oz, morilce ni bil odrejen pripor. MARJAN HORVAT 4 vestnik, 30. marca 1995 1 gospodarstvo Skromno obiskani 3. sejem EKO v Celju Pni redni občni zbor enovite Kmetijske zadruge Panonka Za koga? Negotovost ostaja v Bovem 25-č!anskein upr«rttewt odbcav upravnem oaoofu c«««"- , Kmetiisk« zadruge Panonka { je devet kmetov iz zadraž® j enote Murska Sobot«, 60 razstavljalcev, skoraj toliko predavateljev in dnevnih obiskovalcev Za predsednika izvolili Alojza Gomboca iz Gerlinec pet sCanioveinizBeltineft ; trije iz Marljatiec, dva b.. Petrovče in eden ir J žne enot« Proseil^akto^ i Med dvema kandldatotot. Celjski sejem se letos že lahko ponaša z novo razstavno oziroma večnamensko dvorano, ki so ji nadeli ime Celjanka. Njena funkcionalnost je sicer nekoliko vprašljiva, sni razmere za organiziranje predavanj niso bile najboljše - poleg tega, da je vse dopoldne dišalo po golažu iz bližnje restavracije, kjer so kot edini ponudniki tople malice na vsem sejmišču premogli le kranjske klobase, je bil prostor preveč osvetljen - verjetno pa imajo nnancerji s Celjanko še druge načrte in ne zgolj organiziranje predavanj. Tretji sejem EKO v Celju bi si pravzaprav zaslužil drugo ime in ne sejem; bolje bi bilo reči: predstavitev komunahie opreme, prija-rijenih ali nagrajenih izdelkov $ področja varovanja okolja in načrtovanje varovanja okolja. Pravzaprav je bil to sejem Ministrstva za obilje in prostor Republike Slov«lje, ki je bO tudi organizator strokovnih predavanj in katerega predstavnike bomo spet zastonj pričakovali na sejmu gradbeništva v Gornji Radgoni (tako kot jih ni bilo na lanskem mnlNPAK). Poleg ministrstva je bilo na sejmu mogoče opaziti še razstavne prostore drugih pomembnih zavodov in organizacij: zavod za zdravstveno varstvo, zveza inovatorjev, turistična zveza, Slovensko ekološko gibanje, hidrometeorološki zavod, inštitut za varstvo okolja, inštitut za kovinske materiale in tehnologijo, zbornica gospodarskih javnih služb in varstva okolja in drugi. Iz Pomurja so se sejma udeležili le Saubermacher Sud Slovenija in Murska Sobota (ki je dobilo v minulih letih številne posnemovalce), Tehnostroj Ljutomer in v okviru razstavnega prostora Zveze inovatoijcv Slovenije podjetje Still-Crash M. Sobota. Tako kot na razstavnem prostoru tudi na posvetih ni bilo veliko poslušalcev - vsekakor se je struktura tistih, ki so bili, zelo razlikovala od udeležencev posvetov in seminarjev, ki smo jih vajeni v Gornji Radgoni. Večina poslušalcev so bili srednješolci, ki so morali biti tam po zapovedi učiteljev in so se v glavnem na moč dolgočasili. Kdo je kriv, da javnost ni bila bolje obveščena o dogajanju v Celju v okviru sejma EKO - je kriv organizator sejma ali ministrstvo, ki morebiti ni želelo, da bi preveč ušes poslušalo, kaj imajo povedati? Začudenje je toliko večje, ker so bile teme karseda aktualne in pomembne za prihodnje urejanje našega prostora; v sredo. 22. marca, je vodil posvetovanje na temo Zakonodaja o varstvu okolja državni sekretar mag. Radovan Tavzes. Predaval je o harmonizaciji predpisov o mejnih vrednostih onesnaževanja z zakonodajo držav Evropske unije, Bojan Paradiž paje predstavil onesnaževanje okolja zaradi prometa (kakovost tekočih goriv, homologacija vozit, meritve emisij...). 23. marca so dopoldne govorili o ravnanju z odpadki, sežiganju, deponiranju in financiranju projektov, popoldne pa o obremenitvah okolja v celjski regiji. Zadnji dan so namenili temi Varstvo narave. Leto 95 ni le leto varstva narave, temveč tudi leto strpnosti; Peter Skoberne, pomočnik direktorja Uprave za varstvo narave, si je zaželel predvsem vzpostavitev zaupanja (in strpnosti) med strokami, saj spori med strokami vzbujajo dodatno nezaupanje javnosti. Prav osveščenost javnosti pa je za varovanje narave bistvenega pomena (Če ne celo odločilnega!), kajti dokler varovanje narave ne bo postalo državna strategija, bo tudi v uveljavljanju interesov posameznih strok in ministrstev veljal zakon močnejšega in glasnejšega. Celjski sejem EKO je bil torej pod zaščito ministrstva za okolje in prostor dobro organiziran in opremljen s primernih propagandim gradivom. Imel je le eno napako: bil je sam sebi namen. Razstavljal-ci bodo v prihodnje res morali natančneje izbirati, katerega sejma se bodo udeležili, kajti ni pomembna zgolj predstavitev v pisnem materialu, ampak tudi obisk poslovnih partnerjev. Da samo predstavitve na papirjih niso dovolj, se je kot bumerang povrnilo Ljubljanskemu sejmu, saj velike firme že bojkotirajo (bolje rečeno: odločajo se gospodarno) nekatere njihove sejme, čeprav imajo zveneča imena. BERNARDA B. PECEK Politične stranke v Ljutomeru dobijo za vsak glas po 30 tolarjev Volilna pogača vredna 3 milijone SIT Po zakonu o polftičnih strankah imajo stranke, katerih kandidati so bili izvoljeni v državni zbor, pravico do proračunskib sredstev, in sicer za vsak glas volilnega upravičenca po 30 tolarjev. Podobno možnost financiranja daje ta zakon (26. člen j tudi lokalnim skupnostim (za glasove izvoljenim djčinskim svetnikom in županu). V občini Ljutomer so dobili največ glasov na minulih volitvah svetniki z liste Slovenskih krščanskih demtAratov (SKD), in sicer 1666, sledijo svetnUri Slovensko ljudske stranke (1407\ Liberalne demokracije Slovenije (1402). Demokratske stranke upokojencev Slovenije (793), Združene liste socialnih demokratov (759), Socialdemokratske stranke Slovenije (684), Zelenih Slovenije (585), Slovenske nacionalne stranke (549) in Slovenske obrtniške stranke (281). Na zadnji seji občinske^ sveta so sklenili, da bodo strankam nakazovali denar mesečno ne njihove žiroračune. Po omenjenem kriteriin bo dobila največ SKD (letni znesek blizu 600.KW SIT), najmanj pa SOS (nekaj čez 100.000 SIT). Ne gre torej za vebke zneske posameznim strankam, skupen izdatek pa je kar visok. Ampak nobena stranka se ni želela odpovedati kosu svoje pogače. J. O. Je ugibanj ® nadaljnji usodi Kmetijske zadruge Panonka po nedeljskem občnem zboru članov nove enovite zadruge konec ali se bodo razmere še naprej zapletale? Prepričljivega odgovora na to vprašanje si ne upamo dati, saj so razmere v tem zadružnem sistemu tako zapletene, daje marsikaj nepredvidljivo. To se je pokazalo tudi na nedeljskem občnem zboru, na katerem so potrdili isilanski upravni odbor ter izvolili predsednika in podpredsednika upravnega odbora, prvi pa bo hkrati tudi opravljal funkcijo predsednika zadruge. Čeprav so po vseh zapletih okoli sanacije Panonkinega poslovnega sistema v vseh splošnih kmetijskih zadrugah na koncu vendarle pristali, da se združijo v enovito zadrugo in jo s skupnimi močmi sanirajo, na nedeljskem zboru nismo dobili občutka, da je bila takšna odločitev zares iskrena. V spremenjenih zadružnih pravilih, ki so jih prav tako sprejemali na lem občnem zboru, je namreč zapisano, da se po opravljeni sanaciji poslovnega sistema lahko katera koli zadružna enota izloči iz sestave zadruge, SO pa nekateri že na tem zboru zahtevali, da se ta določba spremeni in se izločitev omogoči že po štirih mesecih, čeprav ta dopolnitev ni bila sprijeta, imamo občutek, da se nekateri nikakor ne morejo sprijazniti z enovito zadrugo in bodo zato skušali izkoristiti sleherno piilo^ost, da uid^o iz tega sistema. Kako bo to vplivalo na sanacijo, je seveda vprašanje, skorajda gotovo pa je, da bo prihajalo do zatikanj. Pri tem mislimo predvsem na področje dezinvestiranja, sni se bodo v sedanjih zadružnih enotah gotovo upirali prodaji premoženja na svojem območju. Čeprav naj bi na nedeljskem zboru osrednja pozornost veljala gospodarskemu položaju (finančnemu in poslovnemu) zadruge, smo pogrešali predvsem razpravo, saj se je ta točka omejila na poročilo predsednika upravnega odbora in v, d, direktorja Jožeta Škulja. Po besedah slednjega je trenutni položaj v celotnem zadružnem sistemu izredno težak, zato je osnovni cilj njegove sana- cije prehod na pozitivno poslovanje. V dveh mesecih so v Pa-nonki sicer ustvarili za 400 milijonov tolarjev realizacije, vendar bistvenega premika pri kakovosti poslovanja še niso dosegli. Prav prehod od kvantitete h kakovosti pa je ena od prednostnih naloh sanacije. Kljub vsemu pa Panonka zdaj tekoče posluje, oskrba s kmetijskih reprodukcijskim materialom je v vseh sk- ladiščih zadovoljiva, to pa je zdaj, ko se začenja sezona spomladanskih del, najpomembnejše. Kot smo že večtarat zapisali, je osnovni problem Panonkinega zadružnega sistema prevelika zadolženost, iz katere izvirajo tudi izgube, zato bo potrebno Pa-nonko še letos razdolžiti za 800 milijonov tolarjev dolgov. Po Škuljevih trditvah možnosti za to so, saj ima zadruga za toliko premoženja, ki ni v poslovni rabi in ga bo potrebno vnovčiti. Nikakor pa ne bi smeli zapraviti tistega, kar je bilo v preteklosti v zadružništvu doseženo, so menili nekateri razpravljalci, zato tudi trenutnega položaja v Panonki ne bi smeli ocenjevati le povsem črnogledo Zadružna pravila, ki io jih v nedeljo Spreminiflli, so ricer izrednega pomena za funkcioniranje zadružništva, vendar so se tokrat le nekoliko preveč posvečali nekaterim podrobnostim. Zataknilo seje pri pooblastilih, saj zakon o zadrugah rtaje možnost članu zadruge, da lahko pooblasti drugega zadružnika za zastopanje na občnem zboru, vendar je to področje možno urediti tudi drugače z zadružnimi pravili. Kaže, da se je tokrat zataknilo predvsem zato, ker je imelo 214 udele- za predsednika upras oag&ra je na vftT^ TeCLiio fiBjpr dosiir AIpjz -GfeitsfeJSi ' Saje tako poslal tudi dnik zadruge, funkcijb^ predseditika upravno^ ™ (tora pa bo opravljal F"**’ žencev nedeljskega občnega ra pooblastila 118 Članov, b prišli na zbor, zato so nek*« skušali preprečiti gl**®*^*. pooblastili. To seveda ni možno, saj dosedanja zadruz*" pravila tega ne omejujejo, 0^ te v pa po različnih nasprotuf^ si razpravah vseeno niso vn [udi med spremembe zadruž^ pravil, ki sojih sprejriiMdl^ Sntu pn lahko slišali utem^ kritike na račun sestavi)*!«’ zadružne zakonodaje, bi» zakon zapisali, da član za zastopanje na občnem lahko pooblasti le drugeg* zadruge, ne more pa g* ti družinski član. Čeprav del*। isti kmetiji. Takšna določba nesmiselna in Škoda, d* « nonkini zadružniki niso spo^ li, da bi ta nesmisel v sv J zadružnih Murini delavci na letnem dopustu Prilagajanje potrebam trzisca ■ I ■ 1, ' r ja Letošnje proizvodne zmogljivosti prodane 0. t I p I so čutili v finančnem V Muri so kljub vsemu 1*^ poslovno leto uspešno za reprodukcijo izlo^H* d milijardo tolarjev, kar roekonomski politiki, kij”/, V Mun država, zadovoljivo, V M. * sti opozarjajo na nerealni^ r I I Iz največjega pomurskega po-4je4a, soboške Mure, ki zaposlile okoli 6.500 delavcev, bodo tudi letos pretežni del proizvodnje prodali na tojih trgih. Za izvoz dela več kot 90 odstotkov proizvodnih zmogljivosti, z zadovoljstvom p« ugotavljajo, da so te razprodane tako rekoč za vse leto. Strah, da so ostali Murini delavci brez dela, je odveč, saj sedanje dopuste, ki jih imajo v posameznih tovarnah, le prilagajajo trenutnim potrebam. Položaj v svetovni konfekcijski industriji se je v zadnjem času bistveno spremenil, prilagajati se mn morajo tudi slovenriri konfekcionarji, in nikoli ne bo več tako, kot je tolo včasih, pravdo v sobo^ Muri. Če so še pred leti pretežni del letnih dopustov koristili v juliju, zdaj kolektivne dopuste v Muri prilagajajo potrebam v proizvodnji. Tako so zaposleni v Zenskih plaščih pred kratkim končali s štirinajstdnevnim dopustom, v Moških oblačilih ne delajo prav zdaj, prihodnji teden pa bodo z dopusti začeti še v Ženskih oblačilih. Morda je problem v tem, da dopustov ne koristijo v vseh tovarni istočasno, vendar je to nemogoče, saj so potrebe po različnih oblačilih različne. Tako ostanejo delavci na dopustu, ko ni dela, ko je potrebno, pa delajo tudi ob sobotah. Ibdi nekoliko podaljšan sedanji dopust bodo nadomestili z delom ob sobotah, ki bi sicer po letnem programu dela morale biti proste. if i.' ii I L V konfekcijski industriji recesija na svetovnih trgih Se ni končana, v Muri, ki je pretežni izvoznik, pa zato te težave čutijo Se toliko bolj. Zlasti močna je konkurenca iz nekdanjih socialističnih držav, ki pritiskajo z nizkimi cenami, Muro pa zaenkrat še vedno rešuje kakovost. Govorice, da so si nekateri Murini partnerji poiskali druge kooperante, v podjetju zanikajo, je pa dejstvo, da ti širijo krog tistih, s katerimi sodelujejo. Na zahodnih trgih je dela za konfekcionarje sicer veliko, vendar ne po cenah, kot jih za svoje delo iztrži Mura. Zato se je potrebno obdržati tam, kjer so že, v zadnjem času pa si Murini izdelki uspešno utirajo pot tudi na nekatera nova tržišča, V lanskem letu so opravili nekatere uspešne predstavitve na Češkem, rezultate bi morali že kmalu občutiti v prodaji, agresivneje pa se lotevajo tudi madžarskega, hrvaškega in avstrijskega tržišča. Mura je na najzahtevnejših zahodnih tržiščih navzoča predv- J tiS/ I z J I' sem z dodelavnimi posli, v zadnjem času pa posebno pozornost namenja tudi klasičnemu izvozu. Delež tega v skupnem izvozu bo potrebno povečati, to pa naj bi v Muri dosegli tudi z novimi lastnimi blagovnimi znamkami. S klasičnim izvozom bi bili namreč manj odvisni od tujih partnerjev, vendar je z lastnimi blagovnimi znamkami težko uspeti, poleg tega pa so za njihovo promocijo potrebna velika sredstva. Sicer pa so se doslej v tem največjem pomurskem delovnem kolektivu uspešno prilagajali zahtevam tržišča in opuščali proizvodnjo, ki dohodkovno ni bila več zanimiva. Iz teh razlogov so se odločili tudi za preustroj proizvodnje v Tovarni lahkih oblačil, ki so jo v lanskem letu skoraj povsem opustili, okoli tisoč delavcev iz te tovarne pa preusmerili v druge programe. Tbdi to je zahtevalo določene žrtve, saj se je zaradi uvajanja v drugačno delo produktivnost teh delavcev zmanjšala, posledice pa tolarja, ki je v primeri*^* e* ško marko precenjen. K® št med inflacijo in naprej povečuje, na ta lani izgubili okoli 10 mark, gospodarstvo tudi prevelike obrcmeiurie^{ mora plačevati za države. Pri tem so zl*^ ’ ta delovno intenzivna med katera spada tudi M ____=____Jauki n* r SO prispevki in davki o® previsoki. . Čeprav zaenkrat m v preplah, so budnost m spremljanje razmer ‘ gujaujc Ic-tem prednosm Na prvo mesto tev trženjske funkcije,ju prodaje na obstoječih tl* osvajanje novih, govnega izvoza in nih firm v tujmi. naj bi tako že letos pr : četrtino celotnega j bi letos zom pa naj bi ieio» brihl46mUijonovmar» ga prihodka. ludviK I vgstnik, 30. marca 1Q95 5 t 1 I i; ! gospodarstvo Radenska: aprila javna prodaja delnic Nekaj velikih, a mnogo majhnih Napovedujejo dobro prodajo daji lahko sodelujejo državljani Slovenije s certifikati ali gotovino. preoblikovanja Radenske je u Jmne prodajo 721 mili' '»dstottov družbenega kapitala podjetju, lo je millarda delnic. Kadenski bodo za to nifntTifU mlJItaD in 721 žakonoilaii i kv delnice za certifikat je 1310 tolarjev in se bo po vpIif^jL J povečala ali zmanjšala za 30 oJMoiltov, ajvison pd vplačilu nil .**' ^a^ttnalna možna ce-na delnice bo ob maršem P« delnic tolaije in minimalna 917 tošiij«; C* ku- h vL v'' Ul iiiiiiiiiiaiiiB .ZB 1 >ir revslnriL^ plaeal s certifikati, ampak z gotorlno, « nMAvl faji bo ™ januarja 93 za rast drobnoprodajnih ccn. Javna pro-W lato k« * • " od srede aprila do srede lutj*, preišiidomi ^ednosb** Radenska pridobiti Se potrebna .sogltaja Jigmcije * dnevt? v’**?® razpisa- V.bSTvJ” Vrtet to tedniku predvi-in na V MurekiTk^ Radenske ‘^'“Soboti,Lendavi in Lju- tomeru. Eno vpisno mesto je predvideno tudi v Ljubljani v prostorih prodajnega centra Radenske,* je povedal odgovoren za informiranje o javni prodaji iz Radenske Martin SreŠ. V javni pro- - Kaj pa, če bo prodaja slabša od pričakovanja, upoštevajoč zakonsko dovoljeno odstopanje tridesetih odstotkov? Ali se bo obneslo, da ste pri pripravi programa lastninjenja opustili razmišljanje o tujem vlagatelju, strateškem partnerju, in se odločili za domače vlagatelje? Razmišljanja o strateškem partnerju so bila samo na začetku, v programu lastninjertja pa ni predviden. Se pa lahko zgodi, da pride zraven po končanem lastni pjei^u v obliki dokapitalizacije ter da prinese posel, tržišče. Zato nit šlo za izbiranje, ali domači ali tuji. Mi se ne bojimo, da bi bilo za delnice v javni prodaji premalo zanimanja, vsaj po dosedanjem zanimanju in povpraševanju. Menimo, da bo prej prišlo do presežka. Za Radensko in delničarje pa bi bilo idelano, da bi bilo toliko vpisa, kolikor je razpisa. Po odzivu in nekaterih anketah sodeč, je Radenska zanimivo slovensko podjetje. - Prav na ankete o privlačnosti posameznik podjetij letijo kritike, češ da so prikrojene in zelo visoko postavljajo podjetja, ki dejansko niso tako dobra. Kako boste ljudi prepričali, da dobro kupujejo, da je vaša informacija o podjetju resnična, poštena, in da ne bodo kupili mačka v zaklju? Država sama skrbi za to, da so stvari res poštene. Vsako podjetje se je moralo pošteno ovrednotiti, po drugi strani pa za Javno prodajo moramo pripraviti prospekt. Tudi pri tem sodeluje država, V prospektu je realno predstavljeno stanje, po drugi strani pa razvojna strategija in politika podjetja. Vsako podjetje, odgovorni ljudje v podjetju so za točnost teh podatkov kazensko odgovorni. Nasveti za vrtičkarje Ko berač obira berača Kako bodo Pomurci ustanovili 18 državnih ekonomij zbornična organiziranost Za večjo ^^Centralizacijo --Sl^^rnbo statuta do ciljev organizira- nnstslnvei^v ^nična organizira-ua zaUf. 8’^Podarstva te-*t91990 le ’ je bil sprejet ^Prtni^f^^^^^n^ga slste. tudi ' sprememb go-Političnega slste organizira- se zgle-izcelin- čeprav je z novim statutom predvidena večja avtonomnost območnih zbornic in združenj, pa je nelogično, da območne zbornice izgubljajo status pravnih oseb. Cilj nove organi žira n šoti mora biti večja učinkovitost zborničnega sislcma, trdijo pomurski go- spodarstveniki, ki se zavzemajo tudi za branžno ter regij sko organiziranost in povezovanje. V združenju podjetnikov Pomurja pri območni gospodarski zbornici zahtevajo tudi večjo navzočnost zasebnih podjetnikov, saj mora biti po njihovem mnenju zastopanost le-teh v organih zbornice vsaj takšna, kot je delež zasebnega podjetništva v sestavi gospodarstva. Pripombe pa so tudi na račun članarine, saj je ob obveznem članstvu prav članarina za mnoga podjetja prevelik izdatek. Prizadeta so zlasti delovno intenzivna podjetja, saj plačujejo članarino od bruto osebnih dohodkov. Nov statut Gospodarske zbornice Slovence naj bi sprejeli že na aprilski seji upravnega odbora. L. KOVAČ - Kakšna bo strategija pristopa do javnosti? Morda imate v mislih ciljne skupine, morda s poudarkom na domači regiji? V tem prospektu, ki ga bo mogoče dobiti na vpisnih mestih, bo zapisana tudi strategija. Kar se pa tiče sodelovanja z delničarji, bo poseben položaj, saj se pojavljajo štirje državni skladi s 40 odstotki delnic, na drugi strani pa več kot deset tisoč malih delničarjev s približno enakim številom delnic in tudi glasovi. Zato razmišljamo, kako male delničarje organizirati, da bodo uspešno zastopali svoje interese. Želja podjetja je, da bi pri odločanju sodelovalo Čim več delničarjev, Menimo, da bodo interesi malih delničarjev, ki so povezani s podjetjem, z notranjim odkupom in interno razdelitvijo, ter delničarji severovzhodne Slovenije drugačni kot interesi državnih skladov. MAJDA HORVAT kitem^??“®"®9rganii|-, ‘“sivu. Vuu J? "n obveznem ^01 sicer po-J? slabim '■riavnemu s SlansK model prosti ” in tako ««i’^“****‘ * Predlog zakona o najnižji in najvišji plači Plače po meri uravnilovke ali po meri preplačanih menedžerjev ne za odboru Takn^ dokonč-ža jn^^ ^Itornice i?**" ‘>žac^K,. ‘^"'»večjodecentra- gospo- Ker Paviem z ^onaozbor-^®®^noorg^^“"^5enebo, bo žalA seristatu-sprem <19centra^ J.’’* organi ’ ®kvi- '»andai •'icah dru. no “‘J' ta v ( ril Po- mo- V ob- Miloš Pavlica je imel zagotovo dober namen, ko je sestavljal predlog zakona o naj nižji in najvišji dejanski plači, todn vprašanje plač je hotel rešiti nadvse preprosto. Vlada ga je že zavrnila in predlagala, da za poslanci ne sprejmejo, še posebej ne sedaj, ko si prizadevajo za sklenitev socialnega sporazuma in dogovora o politiki plač, saj je nestrokoven in nepopoln ter pušča ob strani socialne partneije. Do zakona so tudi negativno razpoloženi v podjetjih, saj pravijo, da spominja na obu-jaitje uravnilovke pri pla-čah in da ta v tržnem gospodarstvu ni dobra. Mar ni plača mene-džerjev stvar lastiuka, pravijo drugi, saj se vendar moramo zavedati, da bo po procesu lastniitlepja sledila privatizacija. Na seji odbora za zdravstvo in socialne zadeve so se torej dogovorili, da gre predlagani zakon skozi parlamentarno proceduro po redni poti, skoraj zagotovo pa nad itjim ne bodo navdušeni vsi poslanci. In kaj je poslanec sploh zapisal v predlogu zakona? Povprečna plača na zaposlenega občina po starem fcroto neto I :''a pre- Predvide- ni PP položaju. sprejemljivo’ Najnižja dejansko izplačana plača za polni delovni čas in pričakovano delovno uspešriost bi znašala 50 tisoč tolarjev (socialni partnerji sc dogovarjajo za 45 tisočakov), najvišja pa bi po njegovem smela biti 600 tisočakov, torej bi tudi najuspešnejši Ljutomer Lendava Gornja Radgona Muj^a Sohota 96 619 JU 657 103278 108 211 62 652 59 948 66 623 65 684 menedžerji zaslužili 283 tisoč tolarjev, prav tako politiki in vsi drugi. Z naj nižjo plačo bi določili Še sprejem^iv prag plačila za normalno delo, z naj višjo pa še sprejemljivi obseg socialnega razslojevanja v prehodnem obdobju. Pretirano visoke plače resnično bodejo, kar je res, res pa je tudi, da niso pri vseh, kijih prejemajo, zaslužene, upravičene. Tudi to je res, da je po nekaterih podatkih konec septembra prejemalo plačo zunaj kolektivne pogodbe že več kot 15 tisoč ljudi, in povečevale so se prav te. Tako so se v letu 1994 povprečne plače povečale za 26,4 odstotka ob 18,8-odstotni inflaciji in 19,5-odstot-nem povečanju življenjskih stroškov. Plače, določene po kolektivnih pogodbah, pa so se povečale samo za 5,3 odstotka, zajamčena plača pa za 7 odstotkov. Milošu Pavlici je treba ob tem. da je imel z zakonom dober namen, priznati tudi naslednje: opozoril je, da v Času, ko lastnišvo šele nastaja, nekateri znajo izrabiti vrzel in si priznavajo plače, kijih s svojim delom ali rezultati ne opravičujejo. Melji, dokler se vrti, vendarle še velja. Tega mlina pa s tako sestavljenim zakonom, kot ga je predlagal Miloš Pavlica, ni mogoče ustaviti. In kolikšne so bile plače v lanskem letu? V povprečju na zaposlenega nekaj več kot 94 tisočakov, vgospodarstvu 89 in negospodarstvu 111 tisoč tolarjev. V januarju je znašala povprečna plača že 107 tisoč tolarjev, kar pa je za 0,2 odstotka manj kot v decembru. Toda v negospodarstvu so se plače v povprečju znižale za 1,8 odstotka, v gospodarstvu pa porasle za 0.5 odstotka. Plače zaposlenih v naši pokrajini so v povprečju spet močno zaostale za slovenskim povprečjem. MAJDA HORVAT Že lep čas lahko poslušamo novopečene lokalne politike, kako prizadeti da so bili v preteklem času, eni izkoriščani od drugih, in da je sedaj d* temu naredijo konec, Še posebno glasno razmišlja v tej smeri nekd^i predsednik ljutomerske vlade in sedanji župan Ludvik Bratuša. Pri teh tr^tvah je radikalen do konca, saj nenehno poudarja, da je bila Prlekija, konkretneje Ljutomer, v preteklosti kapitalsko povsem izčrpana, če ne celo okradena na račun centra, predvsem Murske Sobote. Do sedaj javnosti na žalost še ni postregel s konkretnimi podatki, koliko denarja je pomolzla Murska Sobota na račun Ljutomera. Ne glede na oprijemljivost njegove teze zahteva radikalen zasuk pri regionalem povezovanju in Ljutomer vidi že v nori pokrajini skupaj a Ormožem in Ptujem. No pa pustimo to, kajti tudi tu si bo nekdo polomil zobe, ko bo Šlo za določitev sedeža nove pokrajine ali kakorkoli se bo to že imenovalo. Politični privesek Bratuša ima morda s svojo tezo o večnem zaostajanju Ljutomera celo prav, če se na problem ozremo z izrazito političnega zornega kota. Kajti regionalizem je v preteklosti resda pomenil politično integriranje za doseganje neekonomskih ciljev. Kljub vsemu pa ta teza v pomurskem prostoru ne vzdrži v celoti. Je pa res, da je položaj Ljutomera v tem prostoru povsem specifičen. Vprašanje, ki se zastavlja, namreč je, ali je sploh kdaj imel potrebo po kakršnem koli drugem povezovanju z nekdanjo regijo kot političnem. Na mikroravni namreč kljub vsemu to okolje ni bilo in ni ekonomsko tako dezintegrirano, kot se zdi na prvi pogled. Res je sicer, da je na tistem resursu (kmetijstvu), ki je zanj najbolj propulzi-vno, v tem času povsem dezintegrirano, saj je bilo v preteklosti tudi politično integrirano, medtem ko v vseh drugih resursih obstajajo dokaj trdne ekonomske povezave. Pri tem ne mislim na institucionalno, ampak dejansko povezanost gospodarstva. Vprašanje, ki se ob tem odpira, je, kakšen je obseg teh povezav in kako vplivajo na razvoj pokrajine. Vse resnejše ekonomske anahze, namreč kažejo na velik zaostanek regije. Ta naj bi bila po svojih danostih (ah primerljivih razvojnih resursih) nekje na vrhu med slovenskimi reg^ami. Po svojem razvoju in gospodarski moči pa je vtem času na predzadnjem mestu. Daje tako, veliko prispevata teh-noška razvitost in povezanost gospodarstva. Ob povezanosti gospodarstva se seveda zastavlja vprašanje zgornje ali spodnje meje povezanosti, ki je nujna za dinamično rast gospodarstva. Če se ozremo na prej omenjeni podatek, je Pomurje nedvomno regija, ki po svojem razvoju tehnološko stagnira. To pomeni, da z obstoječo ali zasterelo tehnologijo proizv^a izdelke, ki so tržno čedalje manj zanimivi. Udarec po jajcih Pomursko gospodarstvo, saj kljub BratuScvim tezam ni mogoče izvzeti Mure, ki ima obrate v vseh regionalnih središčih, kot tudi ne Radenske in delno Nafte, ki sicer ni navzoča v vsej regiji, je pa tehnološko pomebna, je vendarle povezano. Zanimivo pa je, da je ravno panoga, ki se ji pripisuje prednostni položaj - po naravnih danostih - seveda pred vsemi drugimi, to je kmetijstvo, v preteklosti politično in s tem tudi vsaj navidezno ekonomsko najbolj integrirana danes najbolj razbita. To samo po sebi morda niti ne škodi preveč, toda razvojno in tehnološko vsekakor pomeni velik minus za razvoj regije. V tem trenutku namreč reglja ne glede na politične usmeritve ne premore dovolj kapitala in ne razvojnega kadrovskega potenciala, ki bi lahko izkoristil te naravne prednosti, ki jih izkazujejo vse takšne ali drugačne analize. Če morda izvzamemo vino, so vsi drugi resursi v kmetijstvu in tudi drugi razvojni resursi neizkoriščeni in ostajajo na ekstenzivni ravni izkoriščanja. Bistvenega izboljšanja svojega položaja si regija ali Ljutomer kot izrazito izkoriščan (po Bratušu) kraj od preostalega Pomurja ne more obetati. Ne nazadnje potrjujejo, daje res tako, spodleteU poskusi na ravni države opevanega podjetniškega centra, katerega projekti so skorajda vsi zavoženi, čeprav so bili velikopotezno, da ne rečem megalomansko zastavljeni. Ko bomo delali porcelan in ladijske motorje Kaj torej manjka okolju, ki se nenehno sklicuje na to, da ga ubija država. Inekc|ie smrti naj bi mu po eni strani zadajala z neustreznim deviznim tečajem, na drugi pa s premajhnim posluhom za podporo kmetijstvu. Ot tem seveda zanemarjamo, da nam na našo žalost ali pa veselje kljub vsemu financira precejšen akademsko izobražen strokovni aparat, ki pa da žal razen papirnatih poročil o tem, koliko tečajev ali prilog je spisal, kaj malo novega od sebe. Ne nazadnje je bi) tudi sam župan Ljutomera nekoč eden od teh razvojnikov. Ob vseh teh politikantskih razmišljanjih v tem okolju še nismo prišli na raven, da bi svoje fi-načne možnosti izkoristili za razvoj izdelkov ob pomoči obstoječih ali kupljenih telmologijah. Za razvoj kmetijstva bi kazalo proučiti japonski model nekje iz sredine tridesetih in po drugi vojni ali pa temeljito proučiti npr. danski model. Sedanja razklanost Pomurja ne samo na ravni Prek-muije - Prlekija, ampak tudi ob ustanavljanju tehnološkega razvojnega centra ali parka in tudi ob pripravi statističnega povzetka (pravijo mu razvojna strategija) ne prinaša nič dobrega. Kaže samo to, da smo zadovoljni s statusom trinastega praseta pri državnih jaslih, ki je že tako shiralo, da ni sposobno samo shoditi, in je zadovoljno s tistimi nekaj državnimi kapljami mleka, ki so mu na voljo. Kdaj bo Pomurje začelo s pospešenim tehnološkim razvojem? Thborg Nesporno je, da Pomurje potrebuje pospešen tehnološki razvoj po vzoru Japonske ali Danske. Oglejmo si danski primer. Le-ta je bila od začetka tega stoletja pridelovalec rži in pšenice za Anglijo. Ko je uvoz iz Čezoceanskih dežel onemogočil njeno prodajo rži in pšenice v Anghjo, se je preusmerila v rejo svinj in bekonov prav tako za Anglijo, kjer je dosegla zavidljivo tehnološko raven. Ker s tem niso mogli zvišati narodnega dohodka, so začeli še z rejo kokoši nesnic, in ker še to ni bilo dovolj, so začeli z industrijskim razvojem, čeprav za to niso imeli nobenih naravnih danosti. Razvoj je temeljil na že obstoječih tehnologiji, ki so jo na začetku kvalitetno usmerili. Zgradih so tovarno porcelana, kije med zbiralci porcelana znana po svoji kvaliteti, nadalje tovarno žganja, ki šteje med elitne pijače, podobno je s pivom iz njihovih dveh tovarn. Prav tako so začeli s proizvodnjo motorjev za ladje na osnovi licence, ki so danes v svetovnem vrhu. Brez lastnega lesa in rudnin za kovine in drugih surovin za pohištvo je Dans a glavni izvoznik pohištva v ZDA. Iz tega je razvidno, da se je Danska lotila razvoja specialnih tehnologij in jih razvila do te mere, da poleg izdelkov izvaža tudi tehnologije. Pomurje resda ni Danska, toda iz opisanega se da razbrati, da morajo biti cilji nekega okolja jasno definirani, a tega Pomurje kot reglja nima, na tej ravni smo priče porivanju, kdo ho koga in kdo je koga, potencial, ki naj bi zagotovil ta razvoj, pa odhaja. J. VOTEK 6 vestnik, 30. marca I99j gospodarstvo V Aksi SO si opomogli v lesnopredelovalnem podjetju Aksa iz Murske Sobote, kije naslednica nekdanje Platane, je zaposlenih 72 delavcev. Kljub kriznim časom v lesarski industriji so se odločiti za notranji ' odkup podjetja. Na ta način so se v bistvu izogniU prodaji podjetja, ki ga je že pred časom zaradi slabega gospodarjertja prevzel Sklad Republike Slovenije za razvoj. Spodbudno je, da imajo v podjetju Aksa dovolj dela, saj kar Četrtino proizvodnje prodajo na tujem trgu. Največ njihovih izdelkov, predvsem knjižnih pobe in pisarniškega pohištva, izvozijo v ZDA, Ravno z dobrimi izvoznimi posb so si povrniU ugled tudi na domačem trgu. Nič čudnega, če je vedno več naročil domačih kupcev. Med dosežki v zadnjem obdobju velja omeniti, da so kot kooperanti lendavskega podjetja Gidos izdelali notranjo opremo za obnovljeno restavracijo hotela Ajda in beli salon v Moravskih Toplicah. Ker so imeb v Aksi z izvoznimi posh za ameriški trg zasedeno skoraj polovico proizvodnje, s čimer so ustvarili tretjino dohodka podjetja, je prišla kot strela z jasnega novica, da so prekinili izvoz pisarniškega pohištva in knjižnih poUc v ZDA. Za ta korak so sc namreč odločih, ker je prišlo do precejšnje podražitve domačih surovin, zlasti laka in iveri c, vrednost dolarja pa je padla. Kot pravijo v soboški Aksi, bodo z omenjenimi posli nadaljevali takoj, ko bo tečaj dolarja na svetovnih borzah dobil višjo vrednost, ki bo omogočila rentabilno prodajo njihovih izdelkov na zahtevnem ameriškem trgu, M. JERŠE Vlado Breščak o načrtovanju avtoceste proti Madžarski Z avtoceste na kolovoze? Najprej naj bi začeli graditi odsek med Lenartom in Beltinci, toda nikakor ne že prihodnje leto, kakor je zapisano v programu gradnje avtocest Certifikati VG Kapela Za upokojenski certi^at, koledar in dežnik »Na VG Kapeli imajo lepo navado, da svoje upokojence ob koncu leta povabijo na skromno zakusko. Le-ti so upravičeni do določene količine vina po nižji ceni... Za kazen pa ti upokojenci (op.: ki niso dali cetrifikat v podjetje) niso bili več povabljeni na kozarček pa tudi pravico do sindikalnega vina so jim vzeli,» je v pismu zapisala bralka našega tednika. Ali so res naredili razliko med upokojenci glede na to, ab so vtožib svoj certifikat v podjetje ab ne, smo povprašali direktorja VG Kapela Alojza Vogrinčiča. Sam o ugodnosti ni govoril, ampak je povedal, da ob koncu leta ti upokojenci, ki niso prinesli svojega certifikata v podjetje, kjer so se upokojili, ob koncu leta niso dobili koledarja in dežnika. Tako sta sklenila delavski svet in strokovni kolegij. Podjetje je namreč povabilo vse upokojence, da prinesejo svoj certifikat, predstavniki so hodili tudi k njim domov, toda vsi tega kljub temu niso štorih ter, po direktorjevih besedah, izjavljali, da s podjetjem nimajo nič več. Če so sami tako izjavljali, da ne čutijo pripadnosti podjetju, potem ... je še menil direktor Anton Vogrinčič. V podjetju imajo namreč zaradi tega, ker niso dobili certifikatov vseh upokojencev, velike probleme pri lastninjenju, zato bodo morali zaposleni in drugi premoženje podjetja odkupovati drugače, na prostem trgu. In kam so ti posebej vabljeni upokojenci VG Kapela svoj certifikat odnesli? Bralka nam še piše: »Mnogi njihovi upokojenci so že stari in niso vedeli, kam s certifikati, pa so jih, recimo, dali svojim otrokom, da so jih le-ti vložili v svoja podjetja.» Morda k zapisanemu vendar misel: otroci so torej staršem ponudili tudi drugo možnost za vložitev njihovega certifikata. In kako svobodno ali po svoji volji so ti potem (lahko) izbirali in odločili? In še: pozornost podjetja do upokojencev ob novdm letu je znak spoštovanja, del bogatih medčloveških odnosov pa tudi zahvala za opravljeno delo. Kaj potem reči k storjenemu razlikovanju med upokojenci glede na to, ali so prinesli certifikat v podjetje ali ne? Certifikat naj bi vendar vlagali prosto in svobodno. Vladimir Breščak je direktor projekta 1 z naslovom Severovzhodna Slovenija in kamor zaenkrat spadata le dva odseka: Sentilj-Pesniea in Hoče-Arja vas. Čeprav odgovorni v okviru Darsa In prometnega ministrstva celotni štajerski krak radi poimennjejo kar prekmurska avtocesta, pa se zdi, da je takšno govorjenje predvsem zavajanje javnosti in poslancev v državnem zboru. Za slovenskogo-riški in obmurski del avtoceste bodo šele začeli izdelovati lokacijsko dokumentacijo, Številke o gostoti prometa pa ngj bi gradnjo v prihodnje opravičile ali zavrgle - od 1996. se bo program avtocestne gradnje financiral predvsem s tnjim posojilom, saj bo sredstev bencinskega tolarja premalo, po-rabiU jih bodo v glavnem za sedanje gradnje. Medtem ko se je znamenita vzhodna ljubljanska obvoznica kar naenkrat spremenita v projekt 3, imenovan Gorenjska- Ljubljana-Dolenjska, je gradnja avtoceste proti meji z Madžarsko še vedno vprašljiva. Ali so torej zahteve tukajšnjih prebivalcev po obvoznicah in ukinitivi tovornega prometa povsem upravičene? na terenu že postavljajo signalne točke. Do jeseni naj bi bik ti topografski načrti končani in tudi določena trasa. Edina nesporna trasa je med Cogetinci in Vučjo vasjo. Dan je premog ministrstvu za okolje in prostor, da začne z usklajevalnim postopkom glede mejnega prehoda.« Tako Pomutje kot ministrstvo za okolje in prostor sprejemata le avtocestni mejni prehod p Genterovcih, medtem ko ministrstvo za promet in zveze še vedno vztraja pri Pincah? »Ne vem, če samo ministrstvo za promet in zveze. Gre za stališče, ki ga je treba upoštevati, torej za stališče druge strani -Madžarske. Mi ne moremo zgraditi avtoceste, ki sc bo končala nekje na polju, potreben je kon- I ic ■ i g; MH Vestnik z vami in za vas! Na vprašanje, kaj je bilo doslej narejeno s pre^idenim odsekom avtoceste od Maribora do meje z Madžarsko, je Vlado Breščak odgovoril: »Izdelane so bile študije, na odsekih med Mariborom in Lenartom in med Krogom in državno mejo je še vedno več variant tras. Te variante so bile z gradbenega in prometnega vidika ovrednotene v Študiji variant. Na osnovi te študije smo potem mi oziroma ministrstvo za promet in zveze dali pobudo oziroma predlog ministrstvu za okolje in prostor, da začne s postopkom izdelave osnutka lokacijskega načrta. To je bilo nazadnje 16. januarja. Zdaj se začenja aerosncmanjc celotnega terena z vsemi možnimi variantami. Na osnovi topografskih podlag, bomo začeli podrobneje obdelovati izbrano varianto na teh odsekih. Ekipe Geodetskega zavoda iz Ljubljane asa S '^2 Vladimir Breščak, direktor avtocestnega projekta Severovzhodna Slovenija senz, kakšna je avtocesta in kakšen bo pomen mednarodnega prehoda.* Kakšno je sploh zagotovilo, da se bo ta odsek avtoceste v resnici tudi gradil? »Zagotovilo, da se bo avtocesta proti meji z Madžarsko gradila, je v zakonu o namenskem zbiranju bencinskega tolarja, ki je namenjen izključno za cesto od Kopra do meje z Madžarsko z odcepom Maribor-Šentilj in Razdrto-Nova Gorica,« Kako se opravičuje ciodatr-C vključitev gradnje v okviru utr sa do Ptuja in Ormožal N nacionalnem programuK rekonstrukcija do Ptuja in ža (to je rekonstrukcija magiSt’’ ne ceste, op.a.) vključena it leta 2000 m se bo financirala/ denarjem Darsa, Odsek Fram pa ni v tem srednjetoča^ obdobju. Ob ugodnem načrtovanih del drugo leta tr lahko začeli graditi obvožfl^’ Ormoža,« Tudi Lendavčani obvoznico, prav tako SobocUf ■ »V lokacijskem načrtu bo a®/ ščena tudi obvoznica Lendav^ je odvisna od mejnega V vsakem primeru jo bo po^ no zgraditi ali kot del avtoces" ga sistema v primeru Pino "i del magistralnega cestnega ma v primeru mejnega pi®b Gen ter ovci. ,, Problem Murske Soho« rešen z gradnjo avtoceste. U začeli z gradnjo že pn leto, je res malce težko. Pred/^ sticijska študija bo pokazala, tere odseke med Maribofo^ Lendavo bi morali ti. Po mojem mnenju pndt prej v poštev odsek med tom in Beltinci s ptitbu^P proti Murski Soboti, s tem bi bremenili odsek med □tciritjniii uuscB. uiv** ■-— ■ Radgono in Mursko Soboto, W bil rekonstruiran. prihaja iz Madžarske, navezali na smer kjer potem v nadaljevanju dobra lekonstruK* sorazmerno na cesta.* BERNARDA B. Odgovor direktofja Urada za prostoFsko planiranje Jožeta Novaka na pripombo predstavnika Darsa, da zavlačujejo z Izdelam potrebne dokumentacije' I ProblematI čne »različne točke prehoda« Dhektor Urada za prosttirsfco jfeBiranje MF delom Evrope. Drugačni predlogi samo : nistrstva ra tdeolje in ptstor/ože Natak vpra- Jejo, odmikajo ali odo onemogočajo uresnie® šanje, ati res namuno zavlačujmo z izdelavo to- cilja, ki je opredeljen v odloku prej omsS^^ L kacOske dokmnestac^e aa xdsek avtoceste od prostCkT^^ sestavin. .^1 »toranie mteeste * S cijsklh načrtov za naslednje odseke AG Zasnova daljinskega cestnega omrežja bot-Lenart, Lenart-Gogetinei, Gogctioci ) 1 I r Na osnovi strokovne preveritve poteka daijin-skiti cest v vzhodnem delu Slovenije, ki jo je opravit Grad za prostorsko planiranje, je bil podan predlog novega koncepta avtocestne povezave na osnovni smeri: Maribor-Murska So-bota-mejfli prehod Genterovci-Lenti kot možna izhodiščna točka za prometne smeri proti jugu, centru in severnemu delu Madžarske, Y postopku sprtaetnatiia v Državnem zboru Je pmdlo^ sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročna m srednjeročna plana, to kot prostori prasmoi podlago določa potek trase AC na pomurstem delo Sioven««, S tem dokamentoDi je v Državnem zboru todiizraž«! slovaški mteres dajllnskecestne povezave s tem z-:* ■ J Je ukinitev »potujoče avtoceste Fernetiči-Budimpešta« le začasna? »Ne« do Budimpešte, »ja« do Mohačeva Že lani 13. marca so na zahtevo Madžarskih železnic ukinili oprtni vlak od Fernetičev v Sloveniji do Budimpešte na Madžarskem. Potujoča avtocesta Fernetiči-Budimpešta, kakor so nekateri poimenovali oprtni vlak, ki Je vozil na tej relaciji od 14. maja 1993, Je bila ukinjena po manj kot enem letu, 13. marca lani, na zahtevo Madžarskih železnic. Svojo zahtevo so utemeljiti s slabo izkoriščenostjo vlaka in ne-podporo madžarske vlade, nnjve^etneje pa bo držalo, da vseh problemov in zahteve po ukiiutvi ne bi bUo, če omenjeni oprtni vlak za prevoz tovornjakov ne bi bil tako drag. Ceno mu je dvigovalo nekaj kilometrov vožnje po hrvaškem ozemlju, saj med Slovenijo in Madžarsko ni neposredne železniške povezave. Slabo zasedenost bi lahko obe državi »pomagati« izboljšati, če bi prepovedali vožnjo po cesti vsaj tehnično neprimernim in ekološko oporečnim vozilom. sobljena, posodobiti in poenostaviti pa bi bilo potrebno le zamudne obmejne postopke na hrvaško- madžarski meji in zanje uvesti sodobne mednarodne železniške standarde. Napovedovali so tudi izboljšanje špediterskih in carinskih služb ter poenostavi te v obmejnih postopkov na postaji v Budimpešti. Vlak naj bi vozil vsak dan razen ob nede^ah. Z uvedbo oprt- Sredi maja leta 1993 je šel na pot prvi oprtni vlak, ki je napovedoval okolju prijazen transport med Slovenijo in Vzhodno Evropo. Poskusna vožnja je pokazala, da je proga tehnično dobro uspo Ker se želijo na Slovenskih železnicah v prihodnje 5e intenzivneje ukvarjati z madžarskim trgom, so dejavnost razdelib na dva dela, in sicer komercialni in prometni. Feri Gamplin kot strokovnjak iz frnometne služfec bo predstavnik za promet v Mu-rakereztura (pri Leteayju), kraju, kije za pretok tovora za Slovenijo odločilnega pomeša. Komercialni del poslov (akviztclja. sodelovanje s komercialo MAV) bo Se naprej opravljala v Su-dimpešci nova predstavnica ga. Vilma HanžeL kije bila zaradi izkušeni v prodajni službi izbrana zsi to delovno mesto. tinei, Bolrinci-drža-vna meja. Na Uradu smo v sklopu mariborskega ■ .; raziiSča že pripravili osnovno primerjavo ’ riant AC na odsetah Maribor-Lenart at j Gogelinci! Za odsek Gogctinci-Beltinojj,^" pripravi razpis zs oddajo izdelave lokacijs*^ i načrta, ki bo vseboval tudi ptimetiA'^! AG. Za odKk od Beltincev do meje 2 ■ sKo Je problem težji, ker se pobuda hCniad^p za protnet in zveze ne nanaša na skupno diSčno in končno točko odseka, temveč ao ' dlagane različne točke mejnega prehoda, ne samo v mikrolokaciji, temveč tudi v ; nem namonalnem m regionalniHn koncef^^^ pa je vsekakor potrebno rešiti pred pfiP^® lokacijskega načrta za ta odsek A£^. nega vlaka naj bi se zmanjšala gneča na mejnem prehodu v Dolgi vas in na pomurskih cestah -tako smo vsaj upali. Pa se ni obneslo. Do predvidenih izboljšav, pocenitev in poenostavitev ni prišlo. Šoferji tovornjakov so raje vozili po cestah (čeprav so prav lani obnavljali magistralno cesto M 10-1 in so bile zamude dvakrat večje), kljub čakanju na mejnem prehodu in drugod. Madžarska vlada ni bila pripravljena finančno podpreti prizadevanja madžarskih in slovenskih železničarjev. Hrvaška pa jim je zviševala ceno, tako daje bila vožnja z oprtnim vlakom res zelo draga (skrbeli so za konkurenčnost svojih vlakov). Pomočnik direktorja za trženje pri Slovenskih železnicah Peter Rutar pa je takole pojasnil odločitev: Potujoča avtocesta Fernetiči-Budimpešta Je bila ukinjena 13. 3. 1994 po enem letu na zahtevo MAV-a, kljub zahtevam slovenskega ministr- jtva za promet-in kontb^j^l Zahtevo za ukinitev je ute^ pjt slabo Izkoriščenostjo dosegala okoli 20 in subvencije s strani madioršt^ Slovenska vladaje vlak suo jtf rala-tako da je bila zahto'' daljnji voirtji utemljena-y tem trenutka (eee)‘> gajanja za uvedba relaciji Mohačeva Odgovorni s Sloveusk^^ zatrjujejo, da se madžsr®’^^ ne bodo tako zlahka j svojih načrtih so se oP aktiven tržni pristop, to P tul^ tudi večanje navzočnost' trgih (nam je sporočil tovorni promet Zoran č kajti Madžarska je ^a • železnice eno najboU tržišč, v katerega ’’ vaška, Romunija in Gk< Rusija. BERNARDA B.n vestnik, 30. marca 1995 7 >**4»c%sSk? 1 si»- j,- -.M* 's ' M-/« kmetijska panorama I I I 1 Jf 4? Brez «r- I 3 razvojnih spodbud so ostali tisti, ki 2^ajo informacij ”****" i'™' rti*pie$kibez - Z" ta namen ustrezne načine • ftblikT« - “S®«™« načme ‘5^ — to pa se zagota- *«*. Ski- zato ob proKram »hra-k“etUstv» in Oslini tekpa aa '•**<« * uredbami OMitp J, , — ..- ‘M*«« rip-j_ _ podpore in ugod- b. * “'* nT>mii,a f,n. .podpore premij je z — Proizvodnih us-naj bi - pridelovalce in pora- bnikc, z regresi naj bi pospeševali uporabo kakovostnih reprodukcijskih materialov, podpore oz. ugodnejša posojila pa so namenjena za regresiranje obrestne mere za naložbe v kmetijstvo. Kot smo že zapisali, gre v bistvu za dve obliki intervencij. Intervencije za celostno urejanje podeželja in obnovo vasi se usmerjajo v usposobitev kmetijskih zemljišč, da bi dosegli optimalno pridelavo, ter v ureditev in prenovo podeželja. Intervencije za ohranjanje in razvoj kmetijstva pa naj bi pospeševale strukturne spremembe, bile v podporo cenovni politiki pri ključnih kmetijskih pridelkih, pospeševale razvoj kmetijstva na območjih z omejenimi naravnimi možnostmi ter zagotavljale proizvodnjo deficitarnih proizvodov. Poleg državnih intervencij lahko tudi v občinah v skladu s svojimi razvojnimi cilji srejmejo svoje programe ohranjanja in razvoja kmetijstva, sredstva za to pa zagotavljajo v občinskih proračunih. Takšne občinske programe so imele sprejete vse nekdanje štiri pomurske ^Iha kleti Tflk ■^itTiadtlp. •10^^ klHj Nbi iT^JeEi obhiftEjt s % S ni- “o=ryn,Li *^viln, 'ssjua^i Novak s Ohranjanje in spodbujanje kmetijstva Oblast Herbicidi v žitih požrla spodbude? občine, s tovrstnimi oblikami -pomoči kmetijstvu pa bodo nadaljevati tudi v novih občinah. Ponekod so takšne programe že sprejeli, drugod jih pripravljajo. Mali bogovi skrbijo za posvečene In zakaj smo se pravzaprav odločili, da ponovno pišemo o teh vprašaiyih? Ugotavljamo namreč, da nekateri kmetje še niso povsem seznaiveni z možnostmi pridobitve posameznih intervencij, zato so zanje prikrajšani. Ob tem se seveda postavlja vprašanje, kdo je za to odgovoren, kaže pa, da odgovornosti za to ni pripravljen prevzeti nihče. Zahtevke za posamezne oblike intervencij so včasih za kmete vlagale kmetijske zadruge oziroma oiganizatoiji proizvodnje, po reorganizaciji zadružništva pa se je tudi na tem področju marsikaj spremenilo. Vlogo nekdanjih pospeševalcev v kmetijskih zadrugah je delno prevzela javna kmetijska svetovalna služba, vendar tudi ta odgovornosti za to delo ne prevzema. Tako imamo občutek, da sc tudi tu ponavlja že znana praksa, da so na boljšem tisti, ki imajo na voljo ustrezne informacije, prikrajšani pa so tisti, ki teh informacij nimajo. Res je sicer, da je vse to objavljeno v Uradnem listu Republike Slovenije, dejstvo pa je tudi, da velika večina kmetov tega ne prejema in ne prebira. Prostor nam ne dopušča, da bi podrobno predstavili vse intervencije, njihovo višino in pogoje za pridobitev, zato le zapišimo, da sta bili uredbi za obe obliki intervencij objavljeni lani v 38. številki Uradnega lista, določali pa sta intervencije za drugo polletje lanskega leta. Navodilo za uveljavljanje finančnih intervencij je bilo otgavljeno v 39. številki lanskega Uradnega lista. V slednjem so objavljeni tudi roki za vlaganje posameznih zahtevkov, ker je večina teh že potekla, sc bojimo, da so jih mnogi upravičenci zamudili. Ker še ni sprejet proračun za leto 1995,je vlada veljavnost obeh odredb začasno podaljšala, zato opozarjamo kmete, da se seznanijo z vsem potrebnim, saj bodo sicer spet ostali praznih rok. Ob tem pa naj ponovno poudarimo, naj ne prezrejo tudi občinskih intervencij, kijih v posameznih občinah namenjajo za ohranjanje in pospeševanje proizvodnje hrane. LUDVIK KOVAČ Letošnjo pomlad bo zatiranju plevelov v posevkih ozimnih ŽH potrebno posvetiti več pozornosti kot prejšnja leta. Ugodne vremenske razmere po setvi žit Jeseni so prispevale k temu, da so se poleg posevkov zelo razvili tudi pleveli.Spomladanska uporaba herbicidov v žitih je odvisna od zaple-rejenosti parcele, vrste žita, razvojne faze žita, vremenskih razmer, pričakovanih temperatur ob škropijenjo in po škropljenju ter navsezadnje od razpoložljivih herbicidov. Kmetje delajo največjo napako, ker žita večinoma škropijo prepozno, čeprav za večino sredstev velja, da je optimalen čas njihove uporabe in delovanja na plevele od začetka do konca razraščanja žit. Kmetje pa škropijo večinoma sredi aprila ali še pozneje in je delovanje pripravkov potem slabše, včasih pa se pojavijo tudi različne poškodbe. Pleveli v večini posevkov imajo tedaj 2 do 4 tiste, smolenec pa tudi Že 4 do 5 etaž, kar pomeni, da je za uporabo nekaterih pripravkov zadnji čas. To veha predvsem za pripravke, ki jih lahko uporabljamo pri temperaturi nekaj nad 0 “C. in njihovo delovanje ni pogojeno s temepraturami v naslednjih dneh. Uporabimo lahko: ZA ZATIRANJE OZKOLISTNIH PLEVELOV (srakopcrcc, divji oves) TIGREX v odmerku 2,5-3,5 1/ha. Spomladi ga lahko uporabljamo do konca razraščanja. Deluje na srakoperec in tudi na nekatere šiiokolistne plevele, STOPM 330 E v odmerku 4 do 6 1/ha je sicer namenjen predvsem za jesensko zatiranje plevelov v žitih, vendar ga lahko spomladi uporabimo, če travni pleveli nimajo več kot 1 do 2 lista. Deluje tudi na nekatere širokoli-stne plevele, če ti nimajo več kot 2 do 3 liste. ZA ZATIRANJE ŠIROKOUSTNIH PLEVELOV SATIS IS WP v odmerku 0,2 kg/ha. Uporablja se do konca razraščanja žit Dobro deluje na večino širokolistnih plevelov. ZA ZATIRANJE OZKOLISTNIH IN SIROROLI.STNIH PLEVELOV DICURAN FORTE v odmerku 1,5 kg/ha. Uporabljamo ga lahko do konca razraščanja žit. Poleg dobrega delovanja na srakoperec in druge ozkoli-stne plevele dobro deluje tudi na širokolistne plevele. Na parcelah, kjer je veliko Slaka ali osata, bo potrebno še dodatno škropljenje s hormonskimi pripravki. Za vse navedene pripravke torej vejta, da jih lahko uporabimo, ko so temperature nad 0 °C, in delujejo dobro, dokler so pleveli majhni. Če bomo iz kakršnih koli razlogov zamudili pravi čas uporabe, rajši počakajmo na ugodnejše razmere in višje temperature ter takrat uporabimo enega od pripravkov, ki učinkujejo tudi na večje plevele. O teh pripravkih pa več v nadaljevaju članka v naslednji številki VESTNIKA. DRAGO LEGEN, dipl. inž. kmet. Kmetijska svetovalna služba pri ŽVZ-ju Murska Sobota V občini Lendava v letu 1995 Za Spodbude 20 milijonov tolarjev Največ za uvajanje novih programov v novi občini Lendava nadaljujejo s tradicijo nekdanje lendavske občine in pospeševanju pridelave hrane namenjajo posebno skrb. V letu 1995 bodo iz občinskega proračuna za to namenili skoraj 20 milijonov tolarjev, in to za namene, ki so jih opredelili v občinskem programu, medtem ko se bodo pospeševalni ukrepi nacionalnega pomena tudi v letu 1995 financirali iz republiškega proračuna. Največ sredstev, ki so jih v občinskem proračunu predvideli za pospeševanje pridelave hrane, bodo namenili za kreditiranje uvajanja novih proizvodnih programov, saj so za to rezervirali S milijonov 550 tisoč tolarjev, 8 milijonov tolarjev bodo namenili subvencioniratyu v kmetgstvu in 3 milijone tolarjev za kreditiranje nakupa plemenskih telic. * Da prav uvajanju novih programov namenjajo največ sredstev, ne preseneča, saj je posestna sestava kmečkih gospodarstev na tem območju zelo neugodna, zato je potrebno uvajati programe, ki bodo družini zagotavljali dovolj dohodka. Pod to postavko je kar 5,5 milijona tolarejev predvidenih za naložbo v lendavsko vinsko klet, s pomočjo katere naj bi že letos odkupili celoten domači tržni pridelek grozdja, medtem ko bodo za uvajanje novih kmetijskih programov namenili 3 milijone tolaijcv. Ker ugotavljajo, da stalež osnovne goveje črede v lendavski občini že dalj časa upada, bodo posebno skrb namenili njegovemu povečanju. Zmanjšuje se že od leta 1978, ko je bilo na tem območju osemenjenih kar 8.400 plemenic, v letu 1989 jih je bilo osemenjenih 4.879, lani pa le še okoli 3.500. Za ohranjanje staleža goveje črede bodo zato iz občinskih sredstev kreditirali nakup plemenskih telic, regresirali povečanje staleža krav, del sredstev pa bodo namenili tudi za regresiranje zavarovalnih premij pri zavarovanju plemenskih krav. Ne bodo zanemarjali tudi regresiranja povečanja staleža plemenskih živali v prašičereji, regresiranja nakupa kakovostnega semena (tudi strniščnih posevkov), posebej pa bodo podprli uvajanje tržne pridelave vrtnin. Precej sredstev je v programu predvidenih za regresiranje nakupa trsnih cepljenk (3,8 milijona tolarjev), medtem ko so za skupno regresiranje semen in sadik predvideli 4,3 milijona tolarjev, , Zahtevke za pridobitev teh sredstev lahko vložijo kmetje sami, v njihovem imenu tudi kmetijska zadruga ali kdo drug, če je tako predvideno v programu, vedno pa mora biti priložena pisna odobritev področne kmetijske svetovalne službe. L. KOVAČ P® 4 UMKo ČlAjJA ^tlAVTiUM ZASTO?A LtZ>R.tX> ČLANAM ČUAHICA S fle V£H|KAICo to REAfriPiLA ŽEiiA, Ko 6o itnvEVA NAMEiTU TooBUAičAN £Ai>e4Z|dico ZAAKlflCO Sajenje krompirja Krompir potrebuje ves Čas svoje rasti rahla in strnkturua tla, Prurihmia začnemo pripravljati njivo za sajenje krompiija že Jeseni, ko tudi podorjeaM* hlevski gnoj. Spomladi orjemo le na lahkih peščenih tleh. Kadar spomladi zaoravamo gnoj, mora biti le-ta dobro uležan in dozorel. Zaoravaaie nedozorelega hlevskega gnoja ah večjih kohčln nepredelanih organskih oslaakov, kot so koruznica ali rastline za podor, lahko ustvari ugodne možnosti za razvoj bakterije, ki povzroča krastavost krompiria. Pri spomladanski pripravi pazimo, da zemlje preveč ne stlačimo. Ko je zemlja dovolj suha, po njej potrosimo celotno količino mineralnih gnojil, ki jih s predsetveno obdelavo vdelamo v tla. Tla za sajenje krompirja pripravimo po možnosti z enkratnim prehodom, in to tik pred sajenjem. Za ravnanje pevkine in rahljanje tal uporabimo predsetvenik z zobato vzmetno brano in zgoščevalnimva{em. Lahka peščena tla zrahljamo 8-15 cm globoko. Težja glinasto-ilovnata tla moramo zrahljati "^j 10 cm globoko. Na težjih tleh se zobate vzmetne brane ne obnesejo in so primernejše zobate toge brane ali vrtavkaste oz. oscilirajoče brane. Gnojenje krompirja Krompirj gnojimo z organskimi in mineralnimi gnojili. Njive pognojimo s 25-30 tonami hlevskega gnoja na hektar. Gnoj izboljšuje strukturo ter s tem zračnost in rahost tal. Povečuje tudi sposobnost tal za vpijanje in zadtževaiue vode, kar je za krompir zelo pomembno. Kadar nimamo gnoja, sejemo in podorjemo rastline za podor. Krompir gnojimo z mineralnimi gnojili NPK v razmerju hranil 1:1:1,5-2. Znano je, da potrebuje kron^rir mnogo kalija. Ob pomanjkanju kalija so listi temno zelene barve s pegami bronaste barve. Gomolji z malo kalija so zelo občutljivi in se zlahka poškodujejo. Če sadimo krompir, ki mora imeti čim višji odstotek suhe snovi ali škroba, uporabljamo gnojila. Iti imajo kalij vezan v sulfatni obliki. Količino mineralnih gnojil prilagodimo namenu pridelovanja in rodovitnosti tal. Najboljše je, da se za odmerite odločimo na podlagi kemične analize tal. Na dobro založenih tleh poleg hlevskega gnoja dodamo še 100-120 kg/ha N. 100 do 150kgP2O5in 150-250 kg K2O za rani in semenski krompir. Pozni in industrijski krompir gnojimo nekoliko obilneje, in sicer 120150 kg N. 120-150 kg P2O5 in 200-300 kg K2O. Bodimo pozorni, da ne pregnojimo z dušikom. Pretirano gnojenje z njim pospešuje razvoj cime na račun gomoljev, poveča se občutljivost za plesen ter poslabšata okus in kakovost gomoljev. Ves odmerek dušika damo ob saditvi. Dognojevanje je smotrno le na lahkih tleh in ob obilnem spomladanskem deževju. Dognojujemo le pozni krompir, preden se sklenejo vrste. Gnetenje krompirja z dušikom lahko opravimo tudi z ureo po tleh ali listih. Ob škropljčitju primešamo škropivu za 1 hektar 20 kg uree. Za gnojenje krompirja so primerna gnojila z večjo vsebnostjo kalija, kot so: NPK 10:15:20, NPK 6:12:24, NPK 7:20:30, Trosimo jih v količim 600 do 800 kg/ha. Za pokritje potreb po dušiku dodamo ob osnovnem gnojenju še 100-200 kg/ha uree. Za semenski in rani krompir, kjer je rastna doba kratka, uporabimo manjšo količino gnojil, pazimo, da jih skupno ne bo več kot 120kgN/ha, Najbolj natančno pa lahko dotočimo odmerke gnojil na podlagi kemične analize zemlje, ki jo opravimo vsaj enkrat v kolobarju. Na podlagi rezultatov kemične analize zemlje izdelajo vsem zainteresiranim pridelovalcem terenski kmetijski svetovalci, na posebno željo pa tudi specialist za prehrano rastlin, gnojilni načrt za kolobar in izračunajo potrebne odmerke za gnjojenge glede na založenost tal in pričakovani pridelek. Če je zemlja slabo založena s kalijem, ki ga krompir potrebuje največ, priporočamo dodatno gnojenje s čistimi kalijevimi gnojili. Za gnojenje krompirja priporočamo uporabo kalijevih gnojil, ki imajo kalij v sulfatni obliki - kalijev susfat, patent kalij (ka-limagnezia); kalijevi kloridi (kalijeva sol) so za gnojenje krompirja, zelenjave in Jagodičevja manj primerni. Krompir dobro uspeva v zmerno kisli zemlji, prenaša pa tudi nekoliko večjo kislost v primerjavi z drugimi poljščinami. Nikakor pa ne prenaša neposrednega apnjenja, apnena gnojila povzročajo namreč krastavost. Glede na to, da so naša zemljišča v povprečju zelo kisla in jih moramo apniti, priporočam, da to opravimo po spravilu krompirja oziroma ga načrtujemo v kolobarju tako, da pride krompir na apnene površine šele tretje leto po me-liorativnem apnjeju. ŽITA FLISAR NOVAK dipl, inž, agr. ŽVZ za Pomurje, kmetijska svetovalna služba 8 vestnik, 30. marca 19^ sociala, šolstvo, zdravstvo Živeti ob njej, pa vendar brez nje - droge Se opazil nisi, da si Ijanje prostega časa pa so večkrat omejene, zlasti denarno. Športno udejstvovanje je skoraj vedno zgolj profesionalna in ne pusti prostora rekreativcem ali pa je zelo drago, urniku neprimerno ter prostorsko omejeno. Likovne šole so velikokrat predrage, glasbene so prirejene vzgajanju no- tudi tako: »Beseda mamilo pnJ^ biva pomen od ust tistega, ki izreka. Ni teorem, ki bi ga la® enoznačno razumeli sociolog, zdravnik ali javni tožilec. Razlita je, če o njej govorijo starši. sveHJ J * v v X SJVJ v T v* »J W h-—- - - .r valeč, učitelj ali policaj.« Ampi* priznajmo si. čeprav v različnih poklicnih vlogah, smo venda' enak kot jaz Dftvoliena mamila^i i Iz Česa plesti mrežo preventive Če vidiš človeka, njegov položaj, problem, potem naj ti bo statistika nepomembna, nepotrebna, nanjo sploh ne misli, sem pred časom spoznala v nekem pogovoru. Otresimo se je, njenih spon in uokviijanj pa tudi pričakovanj, češ da bomo $ svojini delom spremenili statistične podatke.Tako bomo lažje neobremenjeno razmišljali tudi o temah, kot je vprašanje mamil, njihovi uporabi in zlorabi. Opustimo statistiko in si povejmo, da je tu človek. Človek je imel omamo takšne ali drugačne vrste ob sebi doslej in jo bo odslej, le način ali morda oblika in vsebina se spreminjata ter to, ali je legalizirana, priznana, dovoljena, družbeno sprejemljiva ali nelegalna, prepovedana.. Droga ni od danes, ampak je tu od včeraj in predvčeraj. Morda smo prestrašeni, v šoku, ko po njej bolj kot doslej in javno posegajo mladi, naši nasledniki, potomci našega sveta. Nekateri starši v strahu in nemoči kriče, naj država vendar nekaj naredi, prepreči, ubrani! Toda Četudi bi se sedaj lotili gradnje zidu okoli države, zaprli vse meje ali »počistili teren«, drogi ne bi zaprli poti. Droga je tu, med mladimi in manj mladimi, z njo seje ali se bo prej ali slej srečal tudi moj, tvoj, njegov otrok... Bo znal reči NE, sedo tudi v medijih, ampak kot pravi T, S, Szazs, je vojna proti mamilom neuspešna, saj bije bitko proti človeškim željam, Borut Kožuh s Svetovalnice centra za pomoč mladim iz Ljubljane pa je v svoji knjižici O mamilih tudi tako, zapisal nekatere stereotipe, ki breme ne naš miselni odnos. Mamila so povsod predstavljena kot zlo, tisti, kijih uporabljajo ali zlrabljajo, pa kot hudodelci, lopovi ali bolniki. To povzroča, da v stiku z osebo, ki uživa mamila, doživimo občutek strahu in panike (opraviti imamo vendar s hudodelci), ti pa v nas pogosto sprožijo nemoč, prezir, osebno stisko. Smrt ni obvezna spremljevalka mamil, saj jo pogosteje srečujemo v drugih vsakdanjih življenjskih situacijah. Statistika in navajanje Črnih številk pa ni le odvratno, ampak zavajajoče. Naslednji stereotip je v sklepanju; Večina uživalcev marihuane preide pozneje na heroin. Če bi uživalce heroina spraševali, ali so morda kadili cigarete, bi verjetno vsi odgovorili pritrdilno. Je potem tudi sklep, da uživalci tobaka pozneje preidejo na uživanje heroina, upravičen? Zabava »Petek jc dan za me-tek«, je marsikdaj edina možnost preživljanja prostega časa mladih. Mladostnici sta zapisali: »Za pripadnike starejše generacije je »happening« nekaj prezira in groze vrednega, za večino ljubljanskih mladostnikov pa nekaj pov- Aikoboi NEkodn TofSa hvala, je ne potrebujem? Bo 9 vzdržal in znal živeli ob njej, a vendar brez nje? Kaj narediti, da I Mamilom smo napovedali voj- no, najmočnejšo sc gremo z bc- lizirati, mar pod nos moliti črno i statistiko umrlih zasvojencev? se bo moj, tvoj, njegov otrok CKlJočil za NE? Mar prepovedo- h vati? Mar grajati, obsojati, mora- V; ' * n :K. > Ba M ' i ! ! £ix. odvisEtast -» fc.; da da jKeveSki ilozi visoka da da kaj^iem ci$^te .v; >4]toiiui{a« Eeitanta igralni avtomati Marihuana Hašiš Hašiševo o|je Tripi(LSD) Metadon OrV.oU* Becuitt sem normalnega, sprejemljivega aii celo vzornega.« Monotono življenje mladih spodbuja željo po doživetjih, možnosti za drugačno preživ- a 4! A ■ti “BI V.! Spet povabljeni k sodelovanju na mednarodnem knjižnem kvizu Zemlja je dom Sktmiija se je tudi letos (zduj že četrtič) odzvala povabilu nemške ustauuve Stiftung Lesen iz Mainza za sodetovanje v mednarodnem knjižnem kvizu za učence nižje in višje stopnje osnovnih šol. V tem kvizu sodelujejo tudi šolarji iz Nemčije, Avstrije, Francije, Hrvaške, Nizozemske, Poljske, Rusije, Slovaške, Španije in Švice. Letošnje naloge so »obarvane« predvsem ekološko, saj je Svet Evrope teto 199S razglasil za evropsko leto varstva narave. je na njej. Knjižničarji zato tudi upamo, da bo ta kviz pripomogel k osveščanju mladih bralcev, kajti knjige, ki so vključene v kviz, nam v vrsticah in med pjimi kažejo pravo pot, kako pravilno ravnati z okoljem. Mogoče se bomo ob bra- nju vsi skupaj zamislili, morda se s kom pogovorili in že s tem bomo dosegli veliko.« Kviz je razdeljen na razredno in predmetno stopnjo, Še bolje pa bo. Če vsi resno vsa vprašanja in tako odgovorijo na obe gesU. O vprašalnikih pa je potrebno povprašati svojega šolskega knjižničarja. Šolarji lahko rešujejo sami, skupaj z vrstniki, v družinskem krogu, knjižnici ali kjer koli. MEDNARODNI KNHZNI KVIZ S H ; g ■ 3 Pomoč je ne le dovoljena, ampak celo priporočljiva. Tako se bo namreč s temi vprašanji seznanil kar najširši krog ljudi. Trud pa ne bo zaman, vsaj za nekatere ne. Predviden je poseben Žur za reševalce, na katerem bodo izžrebali več nagrajencev (predvsem knjižne nagrade), glavna nagrada pa je udeležba na sklepni prireditvi, ki bo 17. septembra (dan zlatih knjig) v Ljubljani. Vsi sodelujoči pa bodo imeli tudi možnost, da bodo med izžrebanci mednarodne nagrade - udeležba na mednarodnem bralnem taboru s svojim najboljšim prijateljem. J. G, da da viaoka da «6 da da pf^ivnost izgnba prijateljev JhPatOiVEdaaa mat mc^na možna mo^a visoka visola visoka visoka znternaT^Ei zmerna ■, .v. nizka ' ' irisoka visoka visoka socialna smrt ■ ne ■: ■ se ** —“ ne '"ne ds ds da da r I I I Pri nas pripravlja kviz Pionirska knjižnica Ljubljana skupaj z Zvezo prijaieijev mladine Slovenije, in sicer v sodelovanju s splošnoizobraževalnimi knjižnicami po vsej Sloveniji. V dosedanji soboški občini je to Pionirski oddelek Pokrajinske in študijske knjižnice M. Sobota, koordinacijo pa je prevzela knjižničarka VESNA RACMAN -RADOVANOVIČ, ki nas je med drugim seznanila, daje v lanskem kvizu sodelovalo okrog 10.000 šolarjev. V mestu Murska Sobota je zanimanje nekoliko upadlo, več sodelujočih pa je bilo na goričkih Šolah. Kakšen je osnovni namen kviza? »Zemlja nam je edini dom. ki ga moramo ohranjati zdravega, to pa lahko dosežemo samo s spoštljivim in ljubečim odnosom do vsega, kar I c s «9 £ s s ss; fC „ [ namreč inšpektorji Zavoda za var-§ f stvo pri delu izdali odločbo, s ka- n s.: vih Mozartov, plesne šole pa sprejemajo samo dekleta z merami 90 - 60 - 90 in fante modela Rambo, Torej s športom in kulturo nič, Ali ne ponujajo potem mamila lepšega sveta???«Mladi spoznavajo, preskušajo, da je življenje mnogo drugačno od posladkanih, lepih besed. Pa vendar se vrnimo k vprašanju, ki smo ga postavljali na začetku sestavka: kaj narediti, da moj, tvoj otrok vendar ne bi rekel DA? Prepoved je brez učinka, tako tudi moraliziranje ali celo omejevanje, zapiranje otroka v stanovanje ah pretirano siljenje v obremenitve in dolžnosti. Kaj torej, kako preplesti in sestaviti preventivno ograjo ali kaj dati otroku, da bo imel nekaj bolj vrednega, kot je omama? Martina Domanjko, profesorica pedagogike in sociologije ter svetovalna delavka križevske in cezanjevske osnovne šole, je cilje prevetive razvrstila okrog središčnega trikotnika »živeti zdravo ali na distanci z drogo«: na vrh je postavila vzgojo občečloveških vrednost (sožitje, solidarnost, spoštovanje življenja, odgovornost, samodisciplina, toleranca...), levo spodbujanje osebnostne rasti (pozitivna identiteta, razvijanje samospoštovanja, spretnost v medsebojnih odnosih, veščine komuniciranja, reševanje konfliktov ...) in desno razvijanje zdravega življenja (pozitiven odnos do zdravja, informiranje o pozitivnih učinkih in. škodljivih posledicah drog, pozitivni odnos do narave ,..). Model je predstavila na seminarju Preprečevanje drog in alkohola, namenjenem za svetovalne delavce po šolah, ki je projekt šolskega ministrstva. Pa sem kolegico, ki je sodelovala na seminarju, vprašala: »Kako sedaj razmišljaš, ali kot mati ali kot strokovna delavka?« »Pred seboj imam svojega sina,« mi je odgovorila. Ali če zgornje vprašanje razširim z mislijo, ki jo je zapisal avtor knjižice O mamilih najprej starši, in ko gledamo^ blem, ne le da primerjamo. pak kot v zrcalu vidimo svoje otroke, odnose s svoji najbiižjimi. Zato naj nait bo 1 Gornjeradgonsld zdravstveni dom Rentgenski aparat Gornjeradgonski zdravstveni dom je bogatejši za rentgenski aparat firme Bennet X-Ry, katerega vrednost je 10 milijonov 721 tisoč tolarjev. Nekdanja Občina Gornja Radgona je zanj namenila 4 milijone, preostanek pa bo prispeval zdravstveni dom. V ta namen so najeb pri dobavitelju Sanolaborju posojilo, ki ga bodo odplačali v treh letih. Za nakup novega rentgenskega aparata, ki ga bodo uporabljali pui-mologi, čez čas pa ga bodo lahko uporabljali tudi za slikanje skeleta, ' so se odločili zaradi zastarelosti in I neustreznost: starega. Julija so te ro so jim ga zaradi prevelikega sevanja prepovedali uporabljati, V zdravstvenem domu so na to odločbo dali ugovor in zaprosili za dovoljenje za podaljšaiue uporabnosti, vendar so dobili negativen odgovor. Nekoliko nepričakovano so torej morali prenehali slikati s iiaj uiJij uui« . vprašanje, kako živimo im. ° sla generacija, na riuiv g ustih vednc pričakovanjem do mladih-Mladoletnik je zapis^^ sem jaz narkoman, odvisnik, pa ti. vsako jutro eno kavo, pa v bifeju enega takratkega, roke ne tresejo za strojem v t^^ ni. popoldne pa Se nekaj vre zvečer pa zijat kakšen tv-Sou■ to v^k dan. Če ti tv-crknc.J® sploh nervoza v hiši. A ti boš mene obsojal- 1 tvoj sistem, to da Je tiarcjau tvoji meri. A Sc nikoli nisi op da si isti kot jaz, z razliko.da J to vem, tebi pa se še svita Mogoče kdaj, ko imaš mafk sobotni pijanki, po praP'^^ oštariji.« Klofuta, kije hola^’^^ flC je resnična? Pa vendar m starše, katerih otroci so se žh v velikih težavah. Zato obup, zc, razočaranje: moj narkoman? Mar sem v* fllOj J robe? Ne razumem, ^akaJ otrok to počne? Staršem in ki imajo opraviti z uživa^ mamil, Borut Kožuh pajte v svojo moč in spoao'^(j, Izoblikujte svoj odnos do kretnega problema. Staršev^,j|j E prijateljska čustva vas v v ___!__________I____t« ■!* > primerov ne bodo izdala-reakcij, ki sledijo mcljentm na starševskih au tcljskih vezeh, doseže men, če gre za prvo mamili. Uživanje mamil v n* . j stniškem obdobju je običajnimi razvojnimi strni obnašanja, zato. * i...AriiU mladega, ki je užil mamilo, ne kličite takoj P Pogovorite se. izrazite čutja in poiščite svetovalca-^^. govoru z mladostnikom ne jj, hzirajte. Pogovorite se strpno. MAJDA starim aparatom in od ciente pošiljajo na slikani® P“’‘ * ielt»^ Novi rentgenski apataC ščen, z njim pa so natediu^ nekaj poskusnih posnetku jih raz^i v novi avtoinats jp ci Kodak. Stala jih je tisoč tolarjev. Novemu pP avtomatski temnici pa prilagoditi električno zamenjavo dovodnega ® kabla ter vodovodno opraviti manjšo adatacU^ rov. V tem tednu bodo varstvo pri delu zaprosi^^j vi meritve in jim za rat izda uporabno dovolj dno bodo začeli delati pt^ M" čez Štirinajst dni. ■I 5 ‘a 4 vg^ik, 30. marca 1995 9 kulturna obzorja ► f 1 I I IF Drobci nekega vsakdana Srednjeveške in novoveške najdbe iz Mheoloških izkopavanj KOROŠKE, ^JERSKE in PREKMURJA ' uri se bliža dvanaj- cer kako v prihodnje vključiti to obdobje (srednjeveški in novoveški čas), da bo na Slovenskem enakovredno drugim, že zelo dobro raziskanim arheološkim obdobjem. Razstava nas popelje v čas nastanka fevdalizma, nastjajanja gradov in propada grajske zapuščine v severovzhodni Sloveniji. Poleg dobrega historičnega in kulturnozgodovinskega pregleda razvoja gradov v tem delu Slovenije se ob tem tudi postavlja vprašanje, kako so živeli ljudje ob teh in v teh mogotcih, iz Česa so jedli in pili, kako so bili oblečeni in s kakšno obrtjo so sc ukvarjali, kako in s čim so se vojskovali..,?! Omenjena razstava bo premaknila le kamenček, ki se bo najverjetneje odkotalil v pravo smer, v tisto, ki bo odpirala in omogočala, da sc bo lahko srednjeveško in novoveško arheološko gradivo izkopavalo in našlo tudi svoje mesto v strokovni lite- in [< I ' pa o nekdanji go-teki tako skopa, med obi (Ivan Stopar). v obdobji, ki ®'^'>b^ki"nm^“^ P'" g®*®™ li... *) Proucubio 4<.. S«v proučujejo način živ-srodnjem in novem veku. slovenski P^Mine. ki ne ‘•■Mh ni gradov, in sko- f® kradimo najdb-a?i t ® velikokrat P® "® pospra-puhn '^“^stavlkno ae manj pa ®’Pvenskih P" "•'pologih dozorelo ^'adivu DinvV? arheološko '‘^»t naidk.. roko pomembno, jejske depoje. Nikoli se mary pa ..idE'*’«"'’ najabe iz “••dobii - ------------------------------------------------ ’'®*’odovij)-j ’ F-^is^ijevanja prazgodovinskih preseljevanja ""‘tsketnu PO- $'*'8tvu na ogled ..Ra.!,®**« nekega vsaklna 'It na ogled ■ «ie M 7 vsakdana M S »Puti- na' 'V "Ovov^^J?srcdryevc-'^''’^’»boi>o"^2t«roj,sajga Cas, v čas, ki o I »1 Talilni lonec (lS,-]6. stol.) iz srednjeveške metalurške delavnice in kovačnice odkrite v Gradu na goričkem. Oddcleku za arheologijo Filozofske fakultete v Ljubljani je pod vodstvom predstojnika oddelka prof, dr. Mitje Guština z velikimi napori le uspelo postaviti razstavo, ki bo verjetno za sabo pustila nemalo problemov, in si- raturi. To pa se je že zgodilo, saj je pred kratkim izšel prvi zvezek Arheologike histerike Slovenije. Na razstavi v Pokrajinskem muzeju v Murski Soboti bo torej javnosti, če povzamemo misli dr. Mitje Guština, "prvič predsta- vljeno arheološko gradivo mlajših zgodovinskih obdobij, večinoma izkopano v zadnjih nekaj letih. Številni gradbeni posegi v historičnih jedrih mest ter obnovitvena dela na grajskih in cerkvenih objektih v zadnjih desetletjih so arheologom prinesli množine podatkov in najdb iz časa po letu 1000. Pojavile so sc potrebe po hrambi tega gradiva ter njegovi strokovni obravnavi. Razstava želi opozoriti na rezultate izkopavanj v severovzhodni Sloveniji in vzbuditi sistematično obravnavo in studv ter ustrezno promocijo arheoloških raziskav mlajših zgodovinskih dob.” Na ogled bodo razstavljene arheološke najdbe iz Celja • knežji dvorec, iz Saleka pri Velenju, Legna, Maribora (srednjeveški stolp in Piramida), Ptuja (Zlati -noj, mestni stolp in kapucinski samostan), Ormoža, Lendave (grad), Grada na Goričkem, Podsrede, Brežic in predmeti iz zbirke Pokrajinskega muzeja v Mariboru, Poleg arheoloških predmetov razstavo popestrijo se fotografije in informativni opisi najdišč. Razstavo pa zaokrožijo na domiseln način oblikovani posamezni prizori iz življenja v srednjem veku. Slabost razstave je morda v tem, da avtorju ni uspelo natisniti razstavnega kataloga, ki bi bil krona razstave. Vsekakor je razstava Drobci nekega vsakdana ... velik uspeh za promocijo arheologije srednjega in novega veka, hkrati pa tudi velik izziv, da bo v prihodnje takih razstav se več. Avtor razstave je Oddelek za arheologijo Filozofske fakultete v Ljubljani pod vodstvom prof, dr. Mitje Guština. Gradivo za razstavo so prispevali pokrajinski muzeji iz Murske Sobote. Maribora in Ptuja, zavoda za varstvo naravne in kulturne dedisčne v Celju in Mariboru, Posavski muzej Brežice, Velenjski muzej in Spominski park Trebče. Otvoritev razstave je bila 23. marca v razstavnih prostorih Pokrajinskega muzeja v Murski Soboti in bo na ogled v soboškem Pokrajinskem muzeju do 24. aprila 1995 (vsak dan razen ponedeljka in nedelje) od 10. do 12. ure, ob četrtkih pa tudi od 16, do IS. ure. B. KERMAN Baboš „ T Aftnr (Objav^uno prvi del Črtice, s katera k profesarica soboške Srednje In tekstilne šole Bet Baboš - Logar sodelovala na Ute-__ rameni natečaj« Mladike la Trsta. V kategorizaciji nagrad Je črtica take kvalitete, da Jo je komisija priporočila za objavo.) ^spod Šegula Jto i to tihotapiti Čudno hrepenenje, da bi končno govoriti šrečen v dvoje. Groza ga Je spreletavala, Ujfj fiifjf osam^'^ starosti, saj ne da bi Imel kpj proti miru, a >iiotno kot vrsto sivih megle- Ub katerem ’’ drugega, in na koncu še zamegljen ^tai^ *’ prsih žarka vmes. Kot kamen »ad neam ‘ osamljene večere, čudne Jedi, vonj po ^Itgami, ^^hiavanje irlevizUtklh programoVi dn-m/mje let zanimale, k'mestu, g kfllrnrmjf AhN že Sovoriti fiad bth r ! Novice in vesti * Aaaah Piihitin! Takole, da, štirje a-ji, potem pa velika začetnica v besedi Prihaja. To je naslov, V okrajšavi se pojavlja kot »AP» - kot Associated Press, Letnik: 2/5 1995. Ni glasilo, revija je, »Revija prekmurskih srednješolcev*, ki »nastaja v sodelovanju z Gimnazijo M. Sobota*. Drugo v kolofonu: »glavni in odgovorni urednik: Sebastijan Brunec; trženje: Milan Slana; urednik za ljubezenske teme in Jodelpunk: Anita Mikolič* (bogme, lahko bi napisala »urednica*, op, pisca); »urednik za šport in slovnično pravilnost: Simon Ulen; urednik za križank) in zanimivosti: Alenka Gačanovič* (že spet z napačno navedbo spola, op. pisca). Ja, kaj pa tisk, neemancipiranc urednice in mačistični uredniki!? Pisec teh vrstic vem, ker so mi povedali, revijo jim tiskajo nekje v Ljubljani in ni videti nič slabše kot kako Ognjišče. To se dandanes že da doseči tudi pri gimnazijski reviji, tehnika in te reči, to klapa, Aaaah Prihaja je dokaz. Spretni so in podjetni. Glej kolofon, imajo vodjo trženja! Napovednik v AP 2/5- 1995: Feri, Škaper, Horkič, Lov stori, Križaljka. Prvo je intervju z Lainščkom, drugo s Ška-perjem, tretje je horoskop, četrto je pomoštorija, trda kot kamenkost (malo spominja na Petra Mlakarja iz mladih dni ali pa so morda kje prebrali kaj markiza de Sada?), peto je »krojtzvortretzch - da ne bodo mislili, kako je »križaljka* skrajni doseg detabuizacije materinščine, V reviji je tudi Se drugo, od tu in tam, samo pikantno mora biti. Avtorji berejo Vestnik in se jim to pozna. Medijski ljudje so. Dobre parabo- le, sintagme mešajo brez predsodkov kot mladosti pritiče. Zdaj i pa bo nehal biti frik in rekel: Kako lepo bi šele bilo, če bi se [ zagrebli in v eni od naslednjih številk objavili manifest in dc- mostracijske tekste za kuhumi preporod, uko po klasično gimnazijski navadi, nedolžno in zaneseno, za spomin na mlada leta. Nič ne rečem, tudi to, kar delajo, je poskus spreininjaiya sveta, a kaj, ko je tako «m'zinovski» in zabavljaški obenem, da se bo pozabil, če ga ne bodo zvedli v klasično formo. Kot jim pritiče po stanu! Ocena: imamo veselje. * Arhivarji v Radencih. Od 27. do 29. marca so se v radenskem hotelu Radin posvetovali arhivarji. Sedemnjasto posvetovanje sta organizirala Arhivsko društvo Maribor ter Mednarodni inštitut arhivskih znanosti pri Pokrajinskem arhivu Maribor. Med posvetovanjem so se izobraževali odokumen-taristiki. arhivistiki in računalništvu, predavali so domači in tuji strokovnjaki. * Mešani pevski zbor Štefana Kovača je imel 28. t. m. v soboški kinodvorani pomladni koncert. Logar Vdovec, in to ne več čisto mlati vdovec, se ttpec, kose je skušal tako ad drugače b/cm potovali skazi žlvl/enje,Je ugotovil, da so dru^ koralo hm • - ^ittžniP ^ize m' f^tislil, predstavlja! sije naklonjen pogled ‘^l oklepajo vkodeOrr čaja ali ponujajo m if^ga in pogled bi mami biU, takšen, ki ga nebi vi-Jetnlie zaradi prihalajoče starosti, ki mu poča' ‘^^doižnorJt^ ^bdarJe postaja! nestrpen, kojejhigledat v Ic mu Je i ^izslifai /Jen otročji, dotrtala ičebe- Pao'^ '‘^fadno sm kovonla ta tridesetletna punčku; vedno, ^^^/tuA nihče Rrti’^ L inorda A t mami. Ob UMrvi A/n pa seje ha! m JVjtj «(f/o člo^ k^^^^ka vse ^ntpak tudi star. In Sw si .viar, n ^ina 1 • starec L tizkrat st samo to. ioir U - stonpr m ki rezij^ ^orost. Rer j''^\P'^oben, turkoff/p w/, vse Jih druži hrr-kosn.^j^^ in priDnv.,J^ tnd>. tdibčna podoba d-rdka z vnučki, Jto OČt b'‘avi da,! bi/,1 ...ic-i da in /ip-govo ifjrosf /drllčne 'nto^' ^ogo^^- fblh. nt vedel. aU bi znal biti m nntjiri ivičakovati, pa ludi želel sl takrat si samo ft, tor U - stoflpr m (JJ Ajt- Mogoče “n pa bi >»'•/ * WfJr. rJf VcUEft. Ual JN eNDI JJVM dolo^ bijtm ptipavrdoval.ndt asih. Mladi ljudje si nikoli ne morejo pred stavljati, kakšni so bili starejši v svojih mladih letih, zdi se Jim, da so bili vedno takšni, kot so zdaj, mogoče niti ne verjamejo, da so bili kdaj tudi starci otroci, mislijo si, da so se že rodili gubasti, osiveli in na robu življenja, prav tako kot si nikoli ne znajo predstavljali lastne starosti VseJe ostalo le v glavi, si misli gospod Šegula, v mt^i in mojih vrstnikov, vse burno utripanje življenja, šumno pretakanje krvi. Drug drugega nosimo v sebi, dokler ne začnemo umirati in nas Je vedno manj, ki bi lahko drug za drugega izpričevali, da smo v resnici živeli. Prav tako pa se gospod Šegula ni strinjal s splošno in pogosto slišano resnico, da se je s starostjo treba sprijazniti, nič kaj dosti več pričakovali od življenj^, saj se človek v tem obdobju že obrača nazaj, začne se hraniti s spomini. Oči, obrnjene navznoter, sijejo ob tihih prizorih srečnega otroštva in zlatih mladih dni, ko se zdi, daje vedno poletje. On pa si res ni želel živeti od spominov, ti bi mu najbrž še dodatno in docela zagrenili Življenje. Kako naj se tudi z melanholičnim smehliajem spominja svojega zakona, vseh dolgih, mučnih kt, ki sta jih preživela z Rozi. Žaloval Je za njo, predpisano in tudi v resnici, hudo mu Je bilo, da nista znala drug drugim ravnati bolje, a njena smrt je bila hkrati tudi olajšanje, saj si nikakor ni mogel predsta vljati njune skupne starosti. Rozi mu že ne bi prijazno ponujala juhe, mučila bi ga z jedkimi pripombami ali z molkom stisnjenih ustnic. Spoznat jo je, ko se je odločil, da bo iz glavnega mesta šel opravljat službo državnega uradnika r zaprašeno ravninsko mestece, ki se mu je v začetku zdelo odbijajoče in dolgočasno s svojo skorajda nerazumljivo narečno govorico, v katero so nekateri zamešali še dobršen delež madžarščine, potem pa se je navezal na vonj akacije, prašne ulice, cigansko violino v kavarni, celo na Rozine starše, ki so menili, da Je njegov jezik slavski in da je on sam prišlek. Ker Rozi Je bila iz meščanske družine, izobražena in dobro vzgojena, stanovali so v lepi vili na robu mesta. Njihovo življenje se mu Je sprva zdelo le preveč nekdanje, osupnilo ga je, ko je slišal, da Rozi v dijaških letih ni smela v kino s sošolkami, ampak vedno le ob nedeljah s starši. Potem pa mu Je ta starosvetna in tujerodna omikanost počasi začela ugajati, Rozi se mu Je s svojo tiho obvladanostjo zazdela primerna žena za visokega državnega uradnika, tako rekoč prvega v mestu. Morda je bila včasih malo pusta, ni prenesla grobih šal In glasnega krohotanja, a gospod Šegula si ni želel veseljaške gospe, za katero se ozirajo moške oči, in kar hitro je pozabil in zavrgel svoje dekle iz študentskih let, živahno modrooko lepotičko, kije rada plesala In se prisrčno smejala. (Nadaljevanje prihodnjič) Gorički klantoši: Šandor Bencik, sedeč na obodu vodnjaka, na »osejkaj» po stari ogledniški in snubčevski navadi objema Dragico Balek -Maučec, onadva sta pevka in pevec; »fo-de» igra Drago Ciz, torej Je harmonikar («Ta je boli suh,» pravi zanj Marija Ritu-per. »Tak je, da če ga naprej ži^aš, se od-zaja pejiii»); klarinet ali saksofon poljublja Štefan Banko; violino ali gosli, kakor vam liubo, igra Nada Tinev - Berden; kontrabasist Je Moj-mir Wolf, ki svojemu kontrabasu, zajetne- mu kot kravi, pravi »bajsika«. Marija Rituper jih je »vkuper spravila« in je ojihov umetniški vor^a, na nastopih pa tudi moderatorka, »zaba-v(ačka», povezovalka, mostrica predstave, če Je to prevod za »šouma-steriio«. Največ p po glavi hodi Šanp, ker Je tako »neverjetno vitalen«, ker Je tako živahen. Fotogralija; Simonka, Šsm kulturni koledar RAZSTAVE MURSKA SOBOTA: V razstavišču Pokraj inskega muzeja je na ogled prenmltena razstava stalne zbirke Od poznega srednjega veka do modemizma. LENDAVA; V galeriji lendavskega gradu razstavlja madžarski akademski slikar Laszlo Nemes. LENDAVA: V galeriji hotela Elizabeta razstavlja akademski slikar Janez Knez. LJUTOMER: V galeriji Anteja Trstenjaka razstavlja slikarka Jasna Kozar - Hu-theesittg. MURSKA SOBOTA V soboškem gradu je razstava starih kttjig, raritet iz zbirke županijske knjižnice Deak Ferenez iz Zalaegerzsega. MURSKA SOBOTA: V Galeriji je razstava 22. mednarodne likovne kolonije v Lendavi, ki jo posoja Zavod za kulturo občine Lendava. Na ogled je do 4. aprila. PRIREDITVE GORNJA RADGONA V četrtek, 30. marca, ob 18. uri bo v Muzeju (prej Spita-lu) otvoritev likovne razstave slikarja samouka Branka Borka. RADENCI: V petek, 31. marca, bo ob 19. uri v galeriji muzeja Radenske otvoritev prve samostojne razstave akademskega slikaija Mitje Stanka iz Radence. KANČEVCI: 31. marca in 1. aprila bo v Domu duhovnosti postno srečanje. Potek za petek, 31. marca: od 19. do 20. ure zbiranje; ob 20. uri pričuje zakonski par o tem, kako sta se iskala; ob 21. uri je pogovor v skupinah, potem je plenum, petje in pogovor s parom; ob 24. uri Je večerna molitev in počitek, V soboto, 1. aprila, poteka srečanje takole; ob 7. uri petje hvalnic; ob 7.30 zajtrk; ob 8.30 pričevanje zakonskega para, zatem pogovor po skupinah, ki mu sledi plenum in spraševanje para; ob 11.30 je priložnost za velikonočno spoved; ob 12.30 je maša z nagovorom dr. Krambergerja. V nedeljo, 2. aprila, ob 15, uri bo postno srečanje za starše. Predavanje in pogovor o medsebojnih odnosih bo vodil nevropsihiater, psihoterapevt in komunikolog dr. Pava o Brajša. GORNJA RADGONA: V nedeljo, 2. aprila, bo v kulturnem domu koncert kulturnega društva MOL iz Lenarta. V sredo, 5, aprila, ob 19,30 bo v kulturnem domu nastopila dramska skupina KUD-a Ivan Kaučič iz Ljutomera s komedijo Hrup za odrom. 10 vestnik, 30. marca 19jl vestnik Izvoznikov peščica, uvoznikov cela četa Obmurski »šoping« V državah EM E Z državami EFTE je iz lendavske občine trgovalo 28 podjetij. Izvozniki: Nafta, Variš, Industrija konfekcije V. Polana, Var-stroj. Pet izvoznikov je ustvarilo za 4 milijone in 837 tisoč dolarjev ali 96 odstotkov celotnega izvoza. Uvoz lendavskih podjetij iz držav EFTE je bil lani zelo s^o-men. Uvozniki so: Variš, Var stroj. Nafta, Industrija konfekcije V. Polana. Ti štirje so uvozili za milijon in 802 tisoč dolatjev. ustvarilo le za 304 tisoč dolarjev izvoza, lani manj kot 2 odstoto Seznam večjih uvoznikov pi daljši: Refleks, R end Steinle. 1® Gornja Radgona, Radenska Tn srca, Arcont, Radgonske god«. Tovarna močnih krmil Crnoi. Energetika in elektronika van, Elrad, Sonimez Gornja Ra dgona. Radenska Radenci. EM-najst uvoznikov je uvozilo za milijonov 460 tisoč dolarjev bh ga ali lani ustvarilo 88,8 odstop celotnega uvoza gomjeradgonst^ * Minister za gospodarske dejavnosti dr Maks Tajnikar sije po mnenju nekaterih privoščil drzno izjavo, in sicer da čim večji čisti izvoz ne more biti cilj podjetja in da si izvozniki naj ne prizadevajo za presežek izvoza nad uvozom. uvoza je bilo le za 6 milijonov in nci, KZ Gornja Radgona, Ener- 675 tisoč dolarjev, torej je negativ- getika in elektronika Kocovan ni primanjkljaj znala! 18 milijonov Videm Biserjane, Elrad Elektro- 453 tisoč dolarjev. Iz seznama izvoznikov smo izpisali naj večje: Mura, Mesna industrija Pomu- nika, M,P, Trade Impeks, Kraj-topfehr, Heinz Buhnen Ščavnica. Njihov skupni uvoz je znašal 7 IYgovaiye z državami EU mnogo pestrejše in s presežki izvoza občine, _ Z državami EU Je trgovale -podjetij in uporabnikov ske občine, izvoziti so za 4 nuv ne 925 tisoč dolarjev in 4 milijone 889 tisoč dolarjev, r* se-žek je torej na strani izvoze t rka, Kutsenits in Pan Agra. Ti milijonov 094 tisoč dolarjev ali štirje so ustvarili 4 milijone 637 nekaj več kot 90 odstotkov vsega tisoč dolarjev izvoza ali 69 od- uvoza. Le tri podjetja prejSnje stoikov celotnega izvoza podjetjij gomjeradgonske občine iz držav 36 tisoč dolarjev. . Med 14 izvozniki smo izp*^ Podjetja soboške občine šolani ______________________________________________ . v države E U izvozila za 210 milijo- tri naj večje: Mu rales. Te luiostrt!l. nov 101 tisoč dolarjev blaga in sto- " " ' Z večjim uvozom namreč lahko nadomestijo izgubljeno. Gospodarstvo da je sestavljeno iz dveh delov. Je še rekel, in če bi poslušali le izvoznike, bi dobili napačno sliko. S stavkom o dvopolnostl našega gospodarstva pa je zadel v črno- (e izvozniki izgubljajo, uvozniki zaradi tečajnih razlik pridobivajo, in če prvi negodnjejo, drugi dobro poslujejo. In liste uvoznikov 50 dolge kar nekaj metrov, torej so nova podjetja zrasla na priložnosti za dobro poslovanje. Priložnost je torej ustvarila številne uvoznike, nadvse zanimivo pa bi bilo kdaj izvedeti tudi podatek, koliko ljudi že živi od tega zaslužka. tudi nekaj nosilnih, za njimi pa cela četa majhnih, merjenih seveda po znesku uvoza. To so večinoma zasebna podjetja, Sicer pa to še najbolj potrjujejo podatki, ki smo jih zbrali. Podatki veljajo za lanskoletni uvoz in izvoz, zbrani pa so v prejšnjih pomurskih štirih občinah. Za tokratni pregled smo izbrali trgovanje obnmrskih podjetij z državami EFTE in EU, soboške občine v države EFTE. Izpisani največji uvozniki pa so bili: Mura, ABC Pomurka In- EFTE niso uvozda ničesar. I^tomerčani so lani iz držav Eti E uvozili za 4 milijone 761 ti- ritev, uvozila za 150 milijonov 426 tisoč, torej je bil uvoz presežen za 59 milijonov 675 tisoč dolarjev. Z državami EU je trgovalo 158 podjetij, izpisali pa smo naslednje ternacional, Potrošnik, Pomur- ioč dolatjev, tja izvozili za 2 milijo- naj večje izvoznike: Mura, Mesna ske mlekarne, MTC-SL Murska Sobota, GEP Kartonaža, Mesna industrija Pomurka, Megras, Re- na in 957 tisoč dolatjev blaga in industrija Pomurka. Tekstil Pleti- storitev, torej je za milijon in 804 Istvo Prosenjakovci, Beltinka Bel- tisoč dolarjev trgovinskega pri- bel, Venda. S seznama uvoznikov manjkljaja. Z obravnavanimi tuji- iz držav EFTE smo izpisali deset podjetij, ki so uvozila za 21 milijonov 413 tisoč dolarjev ali ustvarila 85 dstotkov celotnega uvoza. Pregled liste podjetij pomurske pokrajine, ki sodelujejo v mednarodni trgovini, je potrdil ugotovitev ministra za gospodarske dejavnosti, da je gospodarstvo. kar se tiče mednarodne trgovine. sestavljeno iz dveh delov. Izvoznikov je peščica in ti opravijo večino izvoza iz obmurske pokrajine, uvoznikov pa je kar nekajkrat več. Med njimi je res Slovenska in pomurska uvozna odvisnost od držav EFTE in EU Slovenske analize uvoza in izvoza so ugotovile, da sc je lani povečala naša uvozna odvisnost od držav EU in EFTE. Sledrtje bi lahko ugotovili tudi za pomursko mednarodno trgovanje. Uvozniki nekdanje murskosoboške občine so iz držav EFTE uvozili za 25 milijonov 128 tisoč. Konus Usnjarna, Skupaj so-državah EU prodali za 4 mn®* ne 226 tisoč dolarjev ali ustvahB 86 odstotkov občinskega iavaf omenjene razvite države. Uvo nikov, takih z večjim uvozoJ^F bilo šest: Imgrad, Murales, “1 kopromet. Mizarstvo, Ljutom rčan in Tehnostroj. Ti so uvo^ za 3 milijone 311 tisoč dolah ali skoraj 67 odstotkov celotneS* tinci, Venda. Pan Agra, ABC Pomurka Internacional. Njihov izvoz je znašal 204 milijone 30 tisoč dolarjev ali 97,3 odstotka celotnega izvoza. Uvozniki pa so: Mura, ABC Pomurka Internacional, Tekstil Pletilstvo mi državami je sodelovalo 32 podjetij 311 uporabnikov, Z liste smo izpisali izvoznike: Tehno- »j.™... stroj M,O„ Imgrad, Konus Us- niki pa so: Mura, ABC Pomurka lijonov 916 tisoč dolarjev, ki po^ g njarna Ljutomer, Ti trije so izvo- Internacional, Tekstil Pletilstvo na račun štirih izvoznikov: žili za 2 milijona 654 tisoč do- Prosenjakovci, Venda, Mesna in- Varisa, Indipa in Industrije^ 105 podjetij nekdanje murskoso- larjcv ali ustvarili nekaj manj kot dustrija Pomurka, Kutsenits In- Jkcije K Polana. Z državami So boške občine. 90 odstotkov celotne^ občinske- ternacional, sodelovalo 43 podjetij in upore^,^^ I^ska trgovina z državami ga izvoza, Thdi največja uvoznika Uvozili so za 142 milijonov nikov, ki so izvozili v EU EFTE je bila za gornjeradgonsko sta samo dva: Tehnostroj M.O, in 9 5 5 tisoč dolarjev ali 10 podjetij milijonov 455 tisoč dolatjev in^ občino taka: uvoz Je znašal 7 mi- Gala Ljutomer, njun uvoz pa pre- 90 odstotkov celotnega uvoza iz žiti za 10 milijonov 539 tisee v uvoza. . Lendavčani so lani prav it ustvarili presežek izvoza za " Z državami EFTE je trgovalo Prosenjakovci, Venda, Mesna in- 90 odstotkov celotnega občinske- ternacional. ga izvoza, Tbdi največja uvoznika sta samo dva: Tehnostroj M.O. in Gala Ljutomer, njun uvoz pa pre- lijonov 739 tisoč dolarjev, izvoz 4 dstavlja 89 odstotkov vsega uvo- milijone 212 tisoč dolarjev, pre- sežek uvoza nad izvozom pa je bil larjcv. 3 milijone 522 tisoč dolarjev. Izpisali smo naslednje izvoznike: Arcont G. Radgona, R end Steinle, Radenska tri srca. Tri podjetja so torej izvozila za 3 milijone in 704 tisoč dolarjev ali ustvarila nekaj več kot 80 odstotkov vsega ZA ali 2 milijona 641 tisoč do- Za podjetja v nekdanji lenda- Uvozili so za 142 milijonov 955 tisoč dolarjev ali 10 podjetij 90 odstotkov celotnega uvoza iz držav EU. V Gornji RadgoniJe z državami EV lani trgovalo 71 podjetij in uporabnikov, izvoza je bilo za 13 mi- vski občini pa bi lahko ugotovili, da lijonov 865 tisoč dolatjev, uvoza pa so v državah Ek'LE našla svoj trg. Tja so namreč izvozili za 5 milijonov 42 tisoč dolarjev blaga in storitev, uvoziti pa za polovico manj ali za 2 milijona 465 tisoč dolarjev. izvoza. Seznam uvoznikov pa je Pozitivna trgovina znaša 2 milijo- precej daljši. Največji so MIR G. Radgona, Arčont. Radenska Tri srca, R end Steinle, Renex, Prašičereja Podgrad, Kmetijstvo Čr- za 20 milijonov 785 tisoč. Razlika Je negativna za 6 milijonov 920 ti-sočdolarjev. Izpisali smo največje izvoznike: Arcont, R'cnd Steinle, Elrad Elektronika, Radenska Tri srca, Gales Radenci, Reflex, na 577 tisoč dolarjev, ampak po- Trojka Gornja Radgona. Njih Ing-Gra. zitiven saldo so imela le štiri podjetja, od tega Nafta Lendava kar za 2 milijona 691 tisoč dolarjev. izvoz je znašal 13 milijonov 561 tisoč dolarjev. Ostalih 11 izvoznikov, ki jih nismo našteli, je tarjev. .u Naj večji izvozniki: Nafta, ris. Indip, Elektromaterial, la strija konfekcije V, stroj. Skupaj znaša njihov iž*® 21 milijonov 502 tisoč dolaO ali 95 odstotkov. , j Izpisani največji uvoznih lendavske občine pa so bili: Indip, Elektromaterial, hidusui) konfekcije V. Polana, IlirO® MAJDA S rt I I- I RAČUNALNIKI, KI LETIJO! znosim znanjem in opremo smo posodobili vestnik in murski v a I I 4; it v^nik, 30. marca 1995 11 4 I J nasveti Dogajanja na ljubljanski borzi Spošttnanc bralke in bralci, tokrat ba ponsčanjt n dogajaitiib na IjibljaBsU borzi oz. trgu vrednostnih papirjev zajemalo obdobje nti torkom, 21,3., in ponedeij-kom M 'J 17.3.1995, Borzna Rotacija A -redne delnice Z delnico LEK se jr ' nu trgovalo šele v petek, lastnika X zatncnjala le ena delnica po teč^u 11500, kar predstavlja padec tečaja za 500 tolaijev. V torek je enotni tečaj delnice Probanka iz 13802 padci na 13525, ko je bilo za 541 tisoč to-latjev prometa, naslednjega dne pa na 13200 ob 1,5 mio tolarjev prometa. V četrtek jc men enotni tečaj porasel na 13319, ko je bilo za 559 tisoč tolarjev prometa, v petek na 13576 ob 4,2 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa padel na 13289 (558 lispi tolarjev). 21.3. je enotni tečaj delnice Salus iz 20452 padel na 200<'f' “ bilo za 400 tisoč tolarjev naslednjega dne pa na 19906 ob 3.6 mio tolaijev prometa. V četrtek ie njen enotni tečaj porasel na 20067, ko je bilo za 602 tisoč tolarjev prometa, v petek na 20608 uB 4.1 mio tolarjev prometa, v po-nedeljet pa padel na 20490 (410 tisoč tolaijev prometa), . Na toifcovera borznem sestanku 1® enoti tečaj redne delnice SKB iz 3«O4 padel na 34250, ko je bilo 1,4 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 33443 ob 29,4 mio tolarjev prometa. V četrtek je njen enotni tečaj porasel na 3 3661, to je bilo za 14,5 mio tolarjev pro-v petek 33905 ob 12,9 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa padel na 33415 (9,7 mio tolaijev Ptoineia), sc je v tem led laijev tisoč padel na 20000, ko je prometa. Proniela. V četrtek je ‘‘otacu ia A - Enotni enotni tečaj obveznice RSL 1 j® v torek iz 97,7 poiascl na 97 • Lu je bito za 17,9 mio tolarjev prometa, vendai je naslednjega dne zdrsnil na 97,5 ob 73,3 mio tolatj«'' prometa tet se na tem nivoju zadržal tudi v četrtek (32,2 mio tolarjev prometa). V petek je nj®^ enotni letaj padel na 97 4 *''' ’* bilo za 31,3 mio tolaijev v ponedeljek pa na ' - tolarjev ~- ta 97 A. ko je -J-Z prometa, pa na 97,2 ob 36 mio "ujev prometa. iz W>3,3 na W3,4 je v torek porasel enotni tečaj obveznice RSL 2 • ub 7,8 nuo tolaijev" dnjega dne f-je bilo za 3,3- ' Da la nasle- P\^drsnilna 103,1. ko ____ISO -i,i mio tolarjev prometa, v četrtek pa na 103,0 (440 tisoč tolarjev prometa), V petek, je njen enotni tečaj zdrsnil na 102.8. ko F bilo za st mio rotarjev' ponedtftekpan» ' levi*'*- tolarjev 2. obveznico RSL 8 sta toBa?' srečo pnjavVjtna dva aplrkacljsV.^ poslavs|^^p^^iyft(^^^osrt 198,5 mio tolarjev, v četrtek pa v vrednosti 293 dsot tolarjev po tečaju 80,b> kat ptedslavlja padec tečaja L96 oduotka. torkovem borznem sestanku k enoti tečaj obveznice RSL 11 padel na 90,0. ko je bilo J07 tisoč tolatitv ptoineta. V sredo le tmouu teč«} obveinv w Eni, i z »zkprtiiecio davčno aUjšavo j* 96,8 taWo padel na 96,7, ko je bilo za 243 tisoč to-latjev ptotneta, v čcttiek i 96,5 ob ptoroeto 413 tisoč W Vadel je njen enotni leča) t petek, in sicer na 96.3, ko j za 309 tisoč tolarjev prometa, ponedeljek pa na 96,0 ob prom to 302 tisoč za H iz za ce Jrio davčno ‘ pa na bsoč tolarjev. ■ *«taj tudi v je bilo v PiPmc- 'tlarjev. Za 1,0 odstotno točko na 101,0 je v sredo poskočil enotni tečaj obveznice RSL 2 z izkoriščeno davčno olajšavo ob prometu 173 tisoč tolarjev, naslednjega dne je bil v vrednosti 86 tisoč tolarjev prijavljen aplikacijski posel po tečaju 100,1, v petek pa v vrednosti 171 tisoč tolarjev po tečaju 100,0. z obveznico SKB l je bil v sredo v vrednosti 70 tisoč tolarjev sklenjen aplikacijski posel po tečaju 95,5 (Al odstotne točke), v petek pa je njen enotni tečaj padel na 95,0, ko je bilo za 6,5 mio to-laijev prometa. Borzna kotacija B -redne delnice z delnico BTBR je bil v sredo sklenjen aplikacijski posel v vrednosti 610 tisoč tolarjev po tečaju 11500 (porasi tečaja za 500 tolarjev). Naslednjega dne jc njen enotni tečaj padci na 10500. ko jc bilo za 105 tisoč tolarjev prometa, v petek poskočil na 11389 ob 2,8 mio tolaijev prometa, v ponedeljek pa padel na 11369 (239 tisoč tolarjev prometa). Enotni tečaj delnice Dadas je na torkovem borznem sestanku iz 127943 padel na 124402, ko jc bilo za 5,8 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 116367 ob 32,5 mio tolarjev prometa. V četrtek jc njen enotni tečaj porasel na 119593, ko jc bilo za 13,2 mio to-laijev prometa, v petek na 124915 ob 19,7 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa padci na 119396 {11 mio tolarjev piomcta). V sredo jc enotni tečaj delnice Finmediaiz 15807 padel na 14877, ko je bilo za 8 33 tisoč tolarjev prometa. naslednjega dne porasel na 15200 ob prometu 30 tisoč tolarjev, v petek pa na 16000 (480 tisoč tolarjev prometa). V petek je njen enotni tečaj padel na 15491, prometa pa je bilo za 341 tisoč tolarjev. Z redno delnico Gradbeno podjetje Grosuplje je bil v četrtek in petek sklenjen aplikacijski posel po tečaju 18000 (+1000 tolarjev), skupno pa je bilo za 9 mio tolarjev prometa (v Četrtek le za 18 tisoč tolarjev -I lot). V ponedeljek je njen enotni tečaj poskočil za 10 odstotkov na 19800, vendar je lastnika zamenjala le ena delnica, Z redno delnico Hmezad banke je bilo nekaj prometa (78 tisoč tolarjev) Sele v petek, njen enotni tečaj pa je padel za 1100 tolarjev na 15500, V ponedeljek je njen enotni tečaj prasci na 16500 ob le enem lotu promeia, 21.3. je enotni tečaj delnice MK Založba iz 9130 padel na 9100, ko je bilo za 910 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 9038 ob 3,4 mio tolarjev prometa. V četrtek je njen enotni teč^ porasel na 9177, ko je bilo za 4,1 mio tolarjev prometa, v petek na 9264 ob 11 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa padel na 9134 (183 tisoč tolarjev prometa). Na torkovem borznem sestanku jc enotni tečaj redne delnice NIKA iz 4021 porasel na 4030, ko je bilo za skromnih 81 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne pa padel na 3912 ob 2,7 mio tolarjev prometa. V četrtek je njen enotni tečaj porasel na 3965, ko jc bilo za 924 tisoč tolarjev prometa, v petek na 4037 ob 3.7 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa padel na 3911 (755 tisoč tolarjev prometa). Enotni tečaj delnice Term Čatež je v torek iz 711,4 rahlo padel na 710,0, ko je bilo za 71 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 704.0 ob prometu 845 tisoč tolarjev. V Četrtek je njen enotni tečaj porasel na 721,5, ko je bilo za 2,2 mio tolarjev prometa, v petek na 747„8 ob 16,8 mio tolarjev prometa. v ponedeljek pa na 788,1 (16,3 mio tolarjev). Borzna kotac^a B -prednostne delnice v sredo jc enotni tečaj delnice KBTP iz 36467 padel na 34888. ko jc bilo za 907 tisoč tolarjev prometa. naslednjega dne na 34021 ob prometu 374 tisoč tolarjev, v petek porasel na 34380 ter se na tem nivoju zadržal tudi v ponedeljek (skupno 3,4 mio tolarjev prometa). Tudi enotni tečaj prednostne delnice Primofin je v sredo padel, in sicer iz 36000 na 35710, ko je bilo za 4,2 mio tolarjev prometa, naslednjega dne na 35695 ob prometu 714 tisoč tolarjev, v petek pa porasel na 36466 (9,8 mio tolarjev prometa), V ponedeljek je njen enotni tečaj zdrsnil na 34767. prometa pa je bilo za 313 tisoč tolarjev. Enotni tečaj prednostne delmcc Rogaška je pravtako kot pri prejšnjih dveh delnicah v sredo padel, in sicer iz 2034 na 1900, ko je bil-10 za 57 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne na 1998 ob skromnem prometu 12 tisoč tolarjev, v petek pa na 1840 (569 tisoč t^ larjev prometa). V ponedeljek > njen enotni tečaj zdrsnil na 1716, prometa pa je bilo za 213 tisoč tolarjev. 22.3. je enotni tečaj prednostne delnice VBK iz 12000 padel na 11442, ko je bilo za 961 tisoč tolarjev prometa, v ponedeljek pa porasel na 11642 ob prometu 116 tisoč tolarjev. V petek je 10 delnic VIPP zamenjalo lastnika po tečaju 41000, kar predstavlja porast tečaja za 200 tolarjev- Borzna kotacija B - obveznice Z cuim lotom obveznice LEK 2 je bil v sredo sklenjen aplikacijski posel po nespremenjenem tečaju 97,5, Po enakem tečaju je bil sklenjen aplikacijski posel še v četrtek v vrednosti 17 tisoč tolarjev, pravtako pa tudi v petek v vrednosti 117 tisoč tolarjev, V sredo je enotni lečoj obvezni* ce Občina Zagorje iz 89,7 padel na 89,4,1® je bilo za 75 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 88 0 ob prometu 309 tisoč tolarjev. Enotni tečaj PTT Celje je v sredo zdrsnil za 0,6 odstotne točke na 97,6 ob prometu 42 tisoč tolarjev. Za' 1,0 odstotno točko na 97,9 je zdrsnil v sredo enotni tečaj obveznice PTT Ljubljana, ko je bilo za 29 tisoč tolarjev promeia, naslednjega dne pa je bil po enakem tečitju sklenjen aplikacijski posel v vrednosti 405 tisoč tolarjev. Enotni tečaj obveznice PTT Nova rica je v četrtek padel na 1,1 odstotno točko na 94,0, prometa pa te bilo za 1,5 mio tolarjev 2 obveznico Rogaška 1 je bil v sredo aplikacijski posel v vrednosti 16 tisoč tolarjev po tečaju 90,0 (-1,0 odstotno točko), naslednjega dne pa se je njen enotni tečaj zadržal na istem nivoju ob 2,4 nuo tolarjev prometa, V petek je pade na 89,5 ter se v ponedeljek zad^l na istem nivoju, skupno pa je bilo 576 tisoč tolarjev prometa, Izvenborzno trgovanje na trgu OTC OTC - redne delnice V sredo so tri delnice GEA COLLEGE zamenjale lastnika po tečaju 265(i(-l650 tolarjev), v četrtek pa ena delnica po tečaju 4400. Tri redne delnice Grad so zamenjale lastnika v četrtek po tečaju 6000 (-500 tolarjev), Z enim lotom redne delnice HB Brežice je bil v torek sklenjen aplikacijski posel po tečaju 3000, naslednjega dne je njen enotni tečaj padel na 2010 ob prometu 40 tisoč tolarjev, v petek pa je bil prijavljen aplikacijski posel v vrednosti 10 tisoč tolarjev po tečaju 2401, V ponedeljek je njen enotni tečaj padel na 2305, prometa pa je bilo le za 7 tisoč tolarjev. Ta ko rekoč na ponedeljkovem nivoju (iz 3690je porasel na 3691) sc je v torek in sredo zadržal enotni tečaj redne delnice Intara. skupno pa je bilo za 74 tisoč tolarjev pometa. V četrtek je bil sklenjen aplikacijski posel v vrednostii 108 tisoč tolaijev po tečaju 3590, naslednjega dne je njen enotni tečaj padel na 3538 ob prometu 88 tisoč tolarjev, v ponedeljek pa na 3500 (140 tisoč tolarjev prometa). TONČKA BOŽINOVlC Prišli vsi ravnatelji, župan pa le eden Šolski plotovi? V šolah težave zaradi začasnega financiranja Razdruževanie nekdaitie gorr^eradgonske občine prinaša nemajhne težave in zaplete. Ravnatelji osnovnih šol so mnettia, da ne bi smeli postavljati novih občinskih plotov, ampak še naprej kar n^e-sneje sodelovati. Žal pa raz-lični pogledi in interesi lokalnih politikov kažejo drugače. Ko so minulo sredo na (še) skupnem aktivu ravnateljev OŠ Apače, Gornja Radgona, Radenci, Videm, Negova, OŠ dr. Janka Šlebingcija G. Radgona in Glasbene šole G. Radgona spregovorili o financiranju šolstva v prehodnem odobju, so ugotavljali, da so se že pojavile nekatere razpoke. Tako šole teden dni prej niso mogle poravnati vseh zapadlih računov, zaradi česar so jim grozile obresti. Ponekod so bili v skrbeh, kaj bo s kurjavo, vse šole pa so se znašle v precepu, kako naj se odločijo glede zavarovanja svojega imetja. Konec marca namreč potečejo pogodbe z zavarovalnico. Pri vsem tem pa v glavnem ni problem pomanjkanje denarja, saj ga država redno prispeva na še skupen račun pri »stari« občini v Gornji Radgoni, ampak se zapleta, ker morajo biti na vsakem račun podpisi župa-nov vseh treh novonastalih ob-čin, to pa je večkrat zamuden in nepotreben postopek, Kot je med drugim povedala vodja prejšnje-ga oddelka za občo upravo pri prejšnji skupni občinski upravi v Gornji Radgoni DARINKA BO-HA-NEC, bi bilo zaželjeno, da bi imeli župani več zaupanja v strokovno službo in jo pooblastili za sprotno reševanje finančnih vprašanj v vzgoji in izobraževanju. Do sprejetja proračunov za leto 1995 velja namreč začasno financiranje na osnovi dvanajstin. Žu-pan občine Gornja Radgona MIHA VODENIK pa je bil mnenja, da bi morala država omogočiti miren prc-hod na novo lokalno samoupravo, in to tako, da naj bi veljal dosedanji sistem financiranja šolstva do L l. 1996, medtem pa bi nove občine sklenile ustrezen dogovor o prenosu vseh pristojnosti in se tudi dogovorile, kako bo s financiranjem nekaterih skupnih ustanov (glasbene šole, ljudske univerze, matične knjižnice, šole s prilagoje-nim programom idr.), ki jih ne bi smeli prepustiti kar tako samo skrbi nove, bistveno manjšne Občine Gornja Radgona, saj bodo delale tudi za druge šolarje in občane. Delež vpisanih učencev v glasbeno šolo je, na primer, večji iz drugih krajev kot iz mesta Gornja Radgona. TONE KOVŠMK, vodja aktiva ravnateljev in ravnatelj OŠ Apače, je predlagal, da bi bilo dobro in koristno, če bi ta obliko dela ostala tudi v prihodnje, in temu predlogu nihče ni na; sprotoval. Še naprej naj bi imeli tudi združeno amortizacijo. Zakaj naj bi namreč opustili dobre stvari, sc je prav tako vprašal ravnatelj OŠ G, Radgona DUŠAN ZAGORC. Marsikaj pa bi lahko lažje reševali, če bi imeli skupno upravo, je menil MILAN NEK-REP. Druga tema, ki so jo obravnavali na omenjenem aktivu ravnateljev, se je nanašala na investicijska vlaganja in vzdrževanje šolskih objektov. Rečeno je bilo, da ne bi smeli povezovati sprejemanja zaključnega računa Občine Gornja Radgona za leto 1994 s tem, češ če bodo izločena sredstva za gradnjo OŠ Negova, morajo biti rezervirana tudi za posodobitev ceste Okoslavci-Dragotine!, DRAGICA STAROVAS-NIK, ravnateljica OŠ Negova, je ob tem poudarila, da so denar za njihovo šolo zagotovili že lani, in če bi se deta takrat tudi začela (žal se je zataknilo pri urqa-nju dokumentacije), zdaj tega denarja sploh ne bi bilo. Tako ne more biti tudi predmet skupne bilance. Negovski učenci pa žal še vedno obiskujejo pouk tudi v 213 let starem poslopju, kjer odpada omet, kaplja voda skozi strope... Radgonski župan je bil kljub vsemu optimističen in je napovedal, da se bodo 15. aprila začela dela, ki bodo veljala okrog 163 milijonov tolarjev, Priho-dryc leto pa bodo začeli s pripravami na dograditev OŠ Apače. Kaj bi rekla na vse to župana občin Radenci in Sveti Jurij? Žal nista prišla na pogovor in tudi nista opravičila svoje odsotnosti. Tako je vsaj uvodoma dejal vodja aktiva. JOŽE GRAJ 23.000 PREUDARNIH POMURCEV JE ZE ZAUPALO SVOJ CERTIFIKAT POMURSKI INVESTICIJSKI DRUŽBI 1 IN 2! t Pomurska ItJvesncifSKA Družba naložba domači kraj PRIDRUŽITE SE JIM TUDI VI! POMURSKA INVESTICIJSKA DRUŽBA 2 d.d. Svoj certifikat lahko vložite v vseh enotah LB Pomurske banke, d.d., in na drugih vpisnih mestih v Pomurju. 12 vestniki 30. marca iz naših krajev "Ljudje iz naših krajev Sovaščanka Rozina Obiskali smo Dragotince Vsak človek ima svoje živ- ' Ijepje in svojo usodo. Tako tudi moja črenšovska sovaščanka Rozina Ternar, ki jo je mati, ~ ■—TTT” I li ko je odšla v Francijo, pustila pri družini Ternar. Tam je morala že kot otrok delati na kmetiji. Bila je v dobri družini, sni so z njo ravnali in učili za življenje. Ko Je bila mlada, dolgo ni mogla govoriti. Prva beseda, ki jo je povedala, je bila Bomblek. Tako so ogo-vaijali soseda, ki so se ga otroci hudo bali. Rozina jc bila dolga leta desna roka Ternaijeve Olge. Potem ko je ta umrla, J c ostala z vdovcem Imrejem, Tako zdaj skupaj korakata skozi življenje. Rozina jc še vedno tiha in mirna dušica, Čeprav je imela ponudbe za zakon, jih je zavrnila in ostala samska, Rada skrbi za živino, opravlja kmečka dela in skrbi za urejenost kmečke domačijice. Tudi sosedje jo hvalijo kot požrtvovalno žensko, Z ljudmi se rada pogovarja, tako tudi ob nedeljah, ko gre od maše. Takšna je moja sovaščanka Rozina; poštena, plemenitega srca in pridnih rok. _ L. NEDELJKOVTČ ■ LJUTOMER - Občinski Štab za civilno zaščito Ljutomer je pripravil usposabljanje članov ekip PMP po programu za pomožne bolničarje. Strokovno usposabljanje jc potekalo v organizaciji občinske organizacije RK. V prvem delu so slušatelje seznanili s sistemom zaščite in reševanja, z organizacijo CZ v občini in načeli reševanja, V drugem delu pa so predavali zdravstveni delavci in imeli praktične vaje, V ljutomerskem občinskem štabu CZ načrtujejo tudi usposabljanje vodij ekip prve pomoči. (D. Kosi) ■ VIDEM OB ŠČAVNICI - Svetniki Občine Sv, Jurij Videm ob Ščavnici so med dosedanjimi sklepi sprejeli tudi sklep o praznovanju občinskega praznika. Slavili ga bodo vsako leto v nedeljo, ki bo najbližje godu sv. Jurija. Letos bodo praznovali 23. aprila, (F, KI.) ŽIŽKI - v gostišču Žabjek v Žižkih je bilo žrebanje nagradne križanke revije Lojal iz Beltince. Prišlo je kar 3.000 obiskovalcev. Prvo nagrado vvredn osti 25.000 tolarjev je žreb namenil Boštjanu Zveru iz Turnišča, drugo v vrednosti 15.000 tolarjev je dobila Anamarija Topoljski iz Beltince, tretja nagrada v vrednosti 10.000 pa «potuje» k Mariji Stanovnik v LjuMjano. (F. M.) GORNJA RADGONA - Društvo invalidov v Gornji Radgoni, ki ima aktive v Gornji Radgoni, Kapeli in Apačah, šteje okrog 1.000 članov. Na letni konferenci so potrdili poročilo o lanskem delu, imenovali so nov izvršni odbor ter sprejeli načrt dela za letos. Še naprej bodo skrbeli za svoje članstvo, predvsem pa za tiste, ki so v slabšem gmotnem stanju ali so onemogli. Na srečapju so opozorili na arhitektonske ovire, zato invalidi na vozičkih ne morejo v marši kak prostor ali na pločnik. (T. T.) ■ LJUTOMER - Člani lovske družine Ljutomer so se v nedeljo sešli na jubilejnem 50, občnem zboru. Pregledali so delo v lanskem letu in sprejeli smernice za letos. Na zboru so opozorili na nenehen padec staleža male divjadiin na pojav stekline. Orisali so tudi potek gradnje lovskega doma v Mitrgi, 50-letnico bodo slavili 18. in 19, avgusta, imenovali pa sojo Lovski dnevi, (D. K.) ■ ČREŠNJEVCI - V okviru območne organizacije Rdečega križa Gornja Radgona je 17 krajevnih organizacij, Id so dokaj delavne, le v krajevni organizaciji ČreSnjevci -, Zbigovci jc škripalo. To je aktiviste spodbudilo, da so sc sešli v vili Hold v Črešnjevcih in ustanovili novo organizacijo, za predsednico pa izvolili Tončko Breznik. Ker se jc včlanilo več mlajših, upajmo, da bodo delavni. (F, KI.) Jim bo Sv. Jurij naklonjen? V zmoti so vsi, ki mislijo, da so Dragotinci le skupina hiš v okolici gasilskega doma in trikotne vaške kapelice. Kaj pa Dragotinski vrh? Dragotinci so manjši kraj, ka- ' terega glavnina je na ravninskem delu. Tam je tudi vaško središče. Nekaj hiš pa je na pobočju v zaselku Dragotinski vrh, kjer so nasadi trte in sadnega drevja. Iz Dragotinec je do Gornje Radgone ] 10 kilometrov, do Vidma ob ra- vnici pa le 3. Po novem spadajo Dragotinci v občino Sv. Jurij Videm ob Ščavnici. Bodo Dragotinčani v novi občini deležni večjega razumevanja za svoje probleme kot v prejšnji gomjeradgonski? Za zdaj je to težko predvideti, saj izkušnje kažejo, da v krajevni skupnosti Videm ob Ščavnici niso kaj prida storili za »svoje« Dragotince. Zato naj bi bili krivi sami, češ da so odborniki iz tega kraja bojkotirali sestanke in seje občinske skupščine. Kaj tare prebivalce Dragotinec? Skozi ravninski, torej osrednji delje leta in leta tekel potok, ki izvira v Kocjanu. Ko so pred leti urejali strugo Ščavnice - ta pa teče na robu vasi - so vodotok preusmerili v Ščavnico že sredi vasi, kar je povzročilo, da po strugi potoka od zajezitvenega območja voda naenkrat ni več tekla. Še več: v sušnih obdobjih je celo izginila, V mislih imam vodne izvire. Povsem brez vode pa zajezen potok le ni ostal, k^ti vanj so po ceveh še naprej pri- e' c -.1; , i-.- »A ? S* \ J., v I svoj čas izborili projekt za kanalizacijo. Le-ta je predvidel vgraditev 80 metrov cevi za glavni vod in 20 oziroma 80 metrov cevi za stranska voda, a do uresničitve ni prišlo, ker krajevna skupnost te naložbe ni dala v svoj letni' program, zato je tudi občina ni mo-^a dati v svoje načrte zaradi sofinanciranja. Vse je ostalo na papirjih! Cesta, ki pelje v Dragotince od Vidma ob Ščavnici oziroma njim še bližjih Biserjan, je asfaltirana. Drugače je z dober kilometer B i ni il'<: fct ■> bp- tinskega območja niso ho >1 i V vinogradniškem dru^j v vinograorusKcin Kobilje so razočarani, njihovem vmogradniSkci” močju ne bo vinske nogradništvo na tem - čju se je sicer začelo že v dnjem veku, dosegalo vf sit t nižja gasilska častnika. J. 2. ce in tudi padce. -Zdaj naj bi spet pd* -itn, r: 'ScT »zacvetelo«. Tudi člani društva ne bodo do*^^ li, da bi kak vinograd *'' neobdelan. J. ŽERDIN ■ LENDAVA - V območni organizaciji Rdečega križa v so sklenili popis beguncev iz Bosne in Hrvaške, nekdapje občine jih živi še 44, in sicer predvsem pri sorod" _ znancih. Status beguncev imajo za zdaj do 5. junija. j' Lani, ko je bilo beguncev veliko več, so jim pomagali kat zlasti z dodelitvijo živil. Pri Rdečem križu pa tudi niso js" potrebe domačinov, ki so ogroženi. Takim so 513-krat dod® in higienske potrebščine (J, Ž.) vestnik, 30. marca 1995 13 9S j iz naših krajev I rj dl' I,]« v) : iš’ (Št Odličja za čentibska vina . Vsako leto ob tem času ; im čentibsko vinograd- ruško društvo ocei|jevanje vin. ki ga opravijo domači is- Ti iH ir 1» S d* a 4* Cjf srt id id* #■ ii I t f I I I r i- i i r t V KS Mala Nedelja tudi letos smeli načrti Bi si morali malo O svetovnem prvenstvu v sledenju psov, ki bo v več krajih v Pomurju Kateri bo najbolje »vohal« arokovnjaki. Letos je bilo , ocenjevanje Se posebno Slovesno. Društvo vino-ffa^kov je namreč v zadetku marca sodelovalo ua ocenjevanju vin v Zala-^gersttgu. Na to pripredi-so se je udeležili pfvič. so poslali 22 vzor-*7'Mli vin. Dobili so 12 ^0 srebrnih odli-J- fega occnjevatua sc “OeiCMjeJo vinogradniki ^Žalske županije. Do- k,-i ^i^enjevanje vin je /lo nekolik pozneje, po. pa je, da so čenti- vinogradniki čedalje “»Ob usposobljeni «č jih ima kiiaha za kle- ' ^tovostna vina in vedno I r . — TOMIJU I E^J^hrlhklsn - ■ ' CqJ - —JI- uspeh je zaradi neneh- S^J^raž«anjLvX Popravijo strr^v"* Itaterih jih domači in ® tehnoto-“ pravilnim '^eiarjenjem, Jani na katerih jih domači in • Vred’ '^jk dodatkov za dru- '‘''uiočiu 1^^ “ občanom na *°>ai3ev^^“' 395,460,000 • ^y^o, (ia ‘delavci ugota-prosilcev šote vijoči Dovečdi^ rp IZ1 območja sta- ■- ■’ ’*rska Sohuti, ki sedeža ’; ______ Urada 7 Prostorih krajev- ^^4a ^Sitev prostor- Bshiili ? vami i:.. odpočiti? Bilo je kar dolgo obdodje, ko je vladalo v Krajevni skupnosti Mala Nedelja nekakšno mrtvilo, oziroma niso izvedli skoraj nobenega večjega razvojnega programa. J ■■ IT' " r .. I i®- 'i - f' . O gf t S t 1 ij djetja M, Sobota, Poleg tega pa pričakujejo, da bodo v Občini Ljutomer storili vse potrebno, da bi prišel v program za spodbujanje razvoja geografsko ogroženih območjih tudi cestni odsek Moravske Toplice-Gomila, Njihov delež za to cesto nnj bi znašal le 20 odstotkov, To pa Se ni vse, kar bi radi postorili letos ali v čim krajšem času. Čaka jih namreč tudi dograditev gasilskega doma pri Mali Nedelji, ki ga gradijo že 3 tri leta, na obnovo pa že težko Čaka kulturno-prosvetni — . M Ml Prijavljenih že 23 tekmovalcev iz 14 držav Tehniška komisija Svetovne kinološke zveze se Je lani septembra odločila, da bo zaupala organizacijo svetovnega prvenstva v sledenju psov (psov slednikov) naši državi oziroma kinološkim delavcem v Pomurju. Na posebni tiskovni konferenci, ki je bila pred dnevi v hotelu Radin v Radencih, so organizatorji med drugim povedali, da bo svetovno prvenstvo potekalo od 11. do 14. maja, in sicer na območju nekdanjih občin Gornja Radgona, Ljutomer, Lendava in Murska Sobota. Tekmovalci in drugi udeleženci se bodo zbrali v Banovcih, kjer naj bi prvenstvo odprl (ob bogatem kulturnem programu) predsednik slovenske države Milan Kučan. Po tekmovalnih disciplinah v Apaški dolini, okolici Ljutomera in Lendave pa bo sklepni del prvenstva na štadionu NK Mura v Murski Soboti s predstavitvijo službenih psov slovenske vojske in policije. T. T. Lendavsko diabetično društvo Diabetično društvo v Lendavi vključuje 141 Članov, kar Je v primerjavi s številom bolnikov, ki jih Je okoli 500, še premalo, vendar društvo kljub temu uspešno deluje. Od začetka lanskega leta imajo diabetiki v lendavskem zdravstvenem domu stalne zdravniške preglede. Lani so pripravili uspešno srečanje sladkornih bolnikov Pomurja, ki se ga Je udeležilo 150 sladkornih bolnikov in 14 pokroviteljev, ki so na srečanju prikazali svoje pripomočke za zdravljenje sladkorne bolezni. Društvo je pripravilo tudi nekaj izletov in predavanj, navezalo pa Je tudi stike z diabetičnim društvom iz Veszpreama na Madžarskem. Delovanje društva so podprli tudi nekateri pokrovitelji: Pomurska banka, Merkator Univerzal, Logo in drugi. Thdi letos si bodo prizadevali za vključitev norih članov in pripravili več izletov ter predavani, da bi sladkornim bolnikom olajšali življenje. Jani Odkar so del Bučkovec preimenovali v Malo Nedeljo, in takso ime je potem dobila tudi krajevna skupnost, o Bučkovcih skoraj nič več ne slišimo, ko pa Je v tem predelu (na fotografiji) strojeno skoraj vse - od gasilskega doma do cerkve in šole. V resnici pa gre le za 10 stavb, Id so označene kot Mala Nedela. (Fotografija: J. G.) V zadnjem Času pa je tamkaj toliko novega, da je temu težko verjeti. Največja pridobitev Je bila vsekakor nova šola z vrtcem, skoraj hkrati pa so lani uredili tudi novo zdravstveno ambulanto in nov vodni bazen, asfaltirali del ceste ter postorili skoraj vsa dela v novi mrliški veži. Di in tam kdo poreče, da bi morali tamkaj zdaj nekoliko postati, toda domačini niso tega mneina. Kot nam je povedal predsednik sveta KS VILKO VAJDA, imajo tudi za letos dokaj smele načrte. Tako nameravajo urediti cestno razsvetljavo do žup-ntjske-ga pokopališča, na njen pa urediti stezice. Poleg tega bodo poskrbeli za opremo v mrliški veži in ozvočenje. Nasledila naloga je obnovitev dotrajanih vodovodnih cevi v Bodislavcih in Kuršincih (okrog 4 kilometre) tor priključitev na hidrantno omrežje. Ko bodo izvajali ta dela, bodo lahko priklopili tudi nove naročnike, če bodo tako želela gospodinjstva, ki Se nimajo skupnega vodovoda. In spet bodo na vrsti tudi ceste. V dokaj slabem stanju je odsek Mala Nedelja-Moravske Toplice (1 kilometer), ki ga je nujno potrebno preplastiti; fmo zgornjo prevleko pa bo dobil tudi odsek Mala Nedelja-Moravski Vrh v dolžini 3,7 kilometra. Gre za nedokončana dela Cestnega po- dom. Ostrešje je že skoraj čisto »hin«. Do 1. maja pa nameravajo nekoliko preurediti in opremiti tudi nove prostore krajevne skupnosti, in sicer se bodo preselili v prizidek stare šolske stavbe, kjer je doslej deloval otroški vrtec. J, GRAJ Uspešni kobiljanski gasilci Gasilsko društvo v Kobilju deluje že 105 let. Lani so imeli precej uspehov, med njimi pa izstopa desetina pionirk, ki je na državnem tek- movariju dosegla drugo mesto. Pomembna pridobitev zadnjega časa je tudi modema motoma brizgalna. Pohvalno je, ker društvo pridobiva strokovnost, saj vsako leto pošljejo nekaj mladih na dodatna usposabljanja. Glavne aktivnosti bodo tudi v prihodnje usmerjene v preprečevanje požarov. Tako naj bi na Kobiljan-skem potoku uredili nekaj zajetij vode, saj je v poletnih mesecih gladina nizka. Še naprej bodo sodelovali s sosednjimi gasilskimi društvi in industrijskima gasilskima društvoma trboveljske cementarne in termoelektrarne. Želja kobiljanskih gasilcev pa je, da - enako kot lani - tudi v prihodnje ne bi bilo požarov. s. FRAS SOS telefon za odrasle v stiski 069/33 006, petek in sobota od 20. do 23. ure. ----------1 I II ^??W^vičeno odlaganje odpadkov ^®Po Ure’ ~~------------------T*-------- Post- T pokopališko okolje so vaščani Murskih Črnec že pred ‘■‘7"-—^etnjak za zbiranje odpadkov s pokopališča. namenu, je 4.1 zami,J^° ui.- ' Posebno pa Sc nečloveški »to"’™" "‘i’ iz dneva (iJm, . a . I. gospodinje in drogi »-ako ' ” ravnanju tudi g lasten dom, KitKO i p. V ni L, laaicij uviih ivnii/’"’ Maribora, sajje t' »astoii. ‘'.predstavnik iz Maribora, sajje eelo 2 različni Itratkim odložil karto-TaS^^ P® okolici™ P‘*P®dnimi materiali in ga BtKOVO Sl OD do ki odpadku’,' UMvnriio vtik 2a P® luko v dan in to vidijo tudi Jfraj, Prav gotovo si ob re lo " ®*oriti, da ne do tega, ki n^ bi velja- se razmere spremenijo? Okolje črnskega pokopališča postaja vedno bo|j F. GOMBOC javno odlagališče odpadkov. LENART - V tem mestu imajo že od 1987, leta kabelsko televizijsko omrežje, na katerega je zdaj priključenih 550 naročnikov, Pred kratkim so ustanovili društvo za razvoj kabelskega oziroma satelitskega sistema. Gledalci zdaj lahko spremljajo 20 tv-programov in 5 radijskih pos a). (F. KI.) ■ LENDAVA - Društvo za pomoč duševno prizadetim so v Lendavi ustanovili 1976. leta. Njegov cilj je pomagati duševno prizadetim, ki jih je narava popeljala na težje poti razumevanja. Društvo neguje pristne stike s starši, rejniki in skrbniki otrok, ki sicer najbolj skrbijo za te otroke. Takih Je na območju prejšnje občine Lendava okrog 100, (J. Ž.) BISERNA POROKA - 60 let zakona sta praznovala Antonija in Franc Šterman iz Banovec. Na skupno živtjeiijsko pot sta stopila daljnega 18. februarja 1935. leta v Križevcih pri Ljutomeru. V zakonu se Jima Je rodilo šest otrok, od katerih jih živi pet, imata enajst vnukov in dva pravnuka. Franc vsak dan kolesari. K maši v Veržej pa na kolesa pripelje tudi svojo živ)jei|js)H> sopohiko. • S. N. j J J 14 vestnik, 30. marca 1 ggj kronika Nevarnost požarov v naravi TVe kurite kjerkoli! Obči&sk* gasilska zveza Ljutomer, občinski štab za civDno zaščito, lovske družine is Zelem občine Ljutomer so začeli pre- vHitiTBo akc^ neproči :čevaiij& nevaraosti požarov v naravi. Preventivna dejavnost in vedenje vseh nas je temdjneg^^. pomena za preprečevanje požarnih nevarnosti. S pomladnimi' . ČiŠčet^ se nabere veliko lahko vnetljivih materialov, katerih kurjenje na prostem lahko povzroči večje požare. Z nepremišljenim početjem ogrožamo svojo varnost in rastlinski ter živalski svet in druge dobrine. Kaj moramo vedeti o kurjenju na prostem? N« sme hiti vetra, kurišče mora biti oddaljeno od zgradb najmanj 50 me- ■ trov. od gozda in lahko vnetljivih objektov pa najmanj 100 metrov; ogenj mora biti pod stalnim nadzorom, dokler popol-soma ne ugasne, pepel pa polijemo ali zakopljemo. Povj^-sko kaljenje (suha trava, podrast, grmovje) ni dovoljeno. Po sončnem zatonu pa je sploh strogo prepovedano vsakršno kurjenje na prostem, Želimo, da hi Ijui^e ta navodila upoSte-vali. Velikonočni in prvomajski kresovi naj se ne sprevržejo v kurjenje odpadnih olj. goriv, barv, lakov in rabljenih gum! Pa Še to: Če boste s kurjenjem povzročili .nevarnost ati požar I (travniški, gozdni aii kak drugi), boste kazensko odgovarjati (zagrožena denarna kazen je 2^5.000 tolaijcv), zaračunali pa vam bodo tudi stroške gasSskega in drugih posredovanj. . DUŠAN KOSI Vojna za Slovenijo Mar veste, da ste veteran? Kje ste bili med 17. majem 1990. in 26. oktobrom 1991. leta? Če ste bili pripadnik manevrske strukture narodne zaščite, policije, varno-stno-obveščevalnih služb, narodne zaščite, enot za zveze republike in občin, član upravnih organov, pristojnih za obrambne zadeve, civilne zaščite, prostovoljec ali vpoklicani na podlagi odredbe in ste neposredno sodelovali pri nalogah priprav, organizacije in oborožene obrambe Republike Slovenije, potem lahko upravičeno pričakujete, da vas bodo sprejeli v Združenje veteranov vojne za Slovenijo. Dobili boste člansko knjižico, znake pripadnosti združenju in deležni boste določenih ugodnosti, denimo oprostitve prispevka za dodatno zdravstveno zavarovanje. Imeli pa boste tudi nekatere obveznosti, denimo skrb za ohranjanje verodostojnosti prikazovanja dogodkov v pripravah in neposredni aktivnosti v vojni za Slovenijo. Članarina je 1.000 tolarjev. V Pomurju, konkretno v Ljutomeru, je sedež pokrajinskega odbora združenja veteranov, ki si prizadeva za ustanovitev območnih odborov v Murski Soboti, Gornji Radgoni, Lendavi in Ljutomeru. Z območja naše pokrajine je posredno in neposredno v prizadevanjih za samostojnost in v vojni sodelovalo čez 2.000 ljudi. Vsi ti so zdaj vabljeni s pismi, ki so jih dobili na domove, in s tem pisanjem, da sc včlanijo. V Gornji Radgoni in Murski Soboti že imajo več kot 200 članov, vsak dan se včlanjajo novi. Pričakujejo, da bosta veteranska odbora zaživela tudi v Lendavi in Ljutomeru. Vsi, ki bi o veteranskem združenju radi zvedeli kaj več, dobite informacije pri njegovem predsedstvu v Ljubljani, Rojčeva ulica 16, telefon (061) 386 61 ali 441 784. Tja lahko posredujete tudi predloge v zvezi s predlaganim zakonom o veteranih vojne za Slovenijo (»dosluženih vojakih«). 5, S. ( 1 m!.' II 1, ČAKALNICA - Na Tišini je pred leti ljutomerski Imgrad postavil lično avtobusno čakalnico, ki pa so jo kmalu oblepili z raznimi plakati. Potem ko so plakatiranje prepovedali, Je bilo nekaj časa v redu, zdaj pa so nepridipravi razbili steklo, spraviti pa so se tudi na sedeže. Jih bodo ujeli? - Fotografija: F. Kuhar Igra z zvenečo žogo - V Škof ji Loki je bilo tretje kolo državnega prvenstva slepih in slabovidnih v igri z zvenečo žogo. Ekipa Murske Sobote je zasedla tretje mesto. Po treh kolih so Sobočani s 24 točkami na tretjem mestu, s tem pa so st zagotovili Sodelovanje na velikem mednarodnem turnirja v Kranju, M bo S, aprila. (TK) Odbojka - V Ljutomeru je bilo polfinalno tekmovanje državnega prvenstva v odbojki za deklet a. Med tremi ekipami je ekipa Žibrata iz Ljutoemra zasedla tretje mesto. (NŠ) Badmintoa - V Budimpešti na madžarskem je bilo tekmovanje v badmintonu za dečke in deklice za pokal Lili. Sodelovali so tudi Lendavčani in se odlično odrezali. Najuspešnejši so bih; Koncu-tova,_k) je zmagala med deklicami do 12 let let. DjurkaSovapaje bila druga. V dvojicah pa sta Koncutova in Djurkačeva zasedli prvo mesto. Kermanovain Varfokijeva pa sta bili drugi. Pri dečkih sta Horvat in Novak zasedla drugo mesto. (VS) Moja (ne)varna dežela Podkupovanje korupcija, mafija V Sloveniji je bilo lani na 100.000 prebivalcev 4,9 umora, 12,5 spolnega delikta, 20,9 hude telesne poškodbe, 14,9 ropa in roparske tatvine, 527 vlomov, 20,6 kaznivega dejanja v zvezi z mamili. Je moja dežela (ne)varna? Minister za notranje zadeve Republike Slovenije Andrej Šter in sodelavci so na tiskovni konferenci povedali, da se sicer nadaljnje upadanje števila kaznivih dejanj, ki se je začelo 1992. leta, po drugi strani pa se povečnje število kaznivih dejanj, ki ji storijo erganizi-rani storilci. V mislih so imeli kazniva dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili, izsiljevanje, prepovedan prehod čez ^žavno mejo, podkupovanje, poslovne goljufije ... Več je bilo tudi hudih kaznivih dejanj zoper življenje in telo, potem hujših premoženjskih in gospodarskih deliktov ter hudih kaznivih dejanj, za katera so bili osumljeni mladoletniki. V povprečju je bilo lani obravnavanih na 10,000 prebivalcev 221 kaznivih dejanj C leto prej 224). UNZ Murska Sobota je obravnavala 1.882, bližnja UNZ Maribor pa kar 7.667 kaznivih dejanj. Orožje z dušilci Omenili smo, da seje povečalo Število kaznivih dejanj organiziranih storilcev, torej skupin. Slovenski policisti sovletu 1994 odkrili 1.706 takih dejani, od tega največ (496) tatvin avtomobilov, potem ponarejanja denarja (481), izsiljevanja (266), neupravičene proizvodnje in prometa z mamili (261), prepovedan promet čez državno mejo (87), protipravni odvzem prostosti (65), dajanje podkupnine (32) in tako naprej. Kriminalne skupine so začele pridobivati lažne priče, zagotavljati lažne alibije, vzpostavljati zveze z vplivnimi osebami ter spretno prikrivati protipravno pridobljeno premoženje. Slovenci menda nismo nori na orožje, kot denimo Srbi, pa vendarle: na črnem trgu je bilo lani naj večje povpraševanje po specialnem orožju z dušilci, avtomatskih puškah in pištolah, eksplozivih v veliko rušilno močjo in specialnih vžigalnikih. Lani so slovenski policisti našli, zasegli ali odvzeli 2.031 kosov vojaškega orožja. 241 ročnih bomb, 446 granat, 165 kosov lovskega orožja ter 1.238 kosov hladnega, plinskega in signalnega orožja. Ponarejevalec pettisočakov Razpečevanje ponarejenega denarja v Sloveniji pridobiva značilnosti organiziranega mednarodnega kriminala in poteka samostojno ali v povezavi z ilegalno trgovino z orožjem, mamili ali preprodajo ukradenih vozil, ugotavljajo organi za notranje zade-nivih dejanj v zvezi s ponarejanjem denarja in ovadili 191 oseb, 5 kot so povedali na tiskovni ton-, ferenci, menijo, da glavnino denih avtov odpeljejo na krims območja nekdanje SFRJ, pa tudi na Madžarsko, v Ukrajino in Bolgarijo, kjer taka vohls »legalizirajo« s ponarejenimi (k" kumenti. Na to, da kaki dami na lep*® gosopodarskih deliktov so ovadili kar 5.000 osumljencev, od teh je bilo 800 direktoijcv, čez 400 komercialistov in trgovcev, več sto zaposlenih v gostinstvu in turizmu, pa tudi finančniki so biU na seznamu osumljencev. Slovenski policisti so lani raziskali 44 eksplozij, v katerih so bile tri osebe hudo poškodovane. Štirikrat so uspeli pravočasno dcaktivirati eksploziv. V preteklem letu se je sicer v Sloveniji zmanjšalo število bombnih eksplozij, povečala pa se je uporaba eksploziva in zažigalnih naprav. Mnogi se še spominjate poročil o eksploziji ročnih bom pred stanovanjskima hišama na območju Maribora pa eksplozij v nočnih lokalih na Obali in drugod. Eksplozije, ki so raznesle nekaj avtomobilov, pa naj bi bile povezane z zavarovalniškimi goljufijami. (na sprehodu, denimo) torbica, ki jo sune kak ztnikH^ smo se že navadili. Tildi vemo,® so žrtve starjše osebe, storilci mladoletniki. Polovico soj® t" odkrili, HujSi pa so ropi. Id jibJ* bilo lani 275. kar je 70 ved 1993. leta. Ropaiji, ki sojihv« odstotkih prijeli, so petnajsti®^ napadli menjalnice, trikrat voznike denarja, po dvakrat P^ što in zlatarno ter enkrat bari’ in bencinsko črpalko. Kar 33-13^ so v stanovanjih napadli statep osebe, jih zvezali in maltretu**' Med prepiraidem vpijemo i 1 ** - M v Sloveniji ne manjka 10*^-javnega reda in miru, saj so **’ odkrili kar 35,898 takih krSit^ Skoraj polovica jih je bilo di prepiranja in vpitja, kršitvje javnega reda in radi ropota in kričanja ter oi!*^ žanja varnosti v zasebnem štoru, pogosta so omalo^ sfiSfci Vanja uradnih oseb; kršitve js'^ r ga reda in miru so tudi: prei j panje, puančevanje, denje, točenje alkoholnih vinjenim In mladoletnim. tenje in potepanje, hazardirs^ zanemarjenje otrok in Lani so slovenski policisti dovali pri 24 množičnih kriih*J javnega reda in miru. NajP^P šteje v gostinskih lokalih, športnih in drugih prireditvan P tudi na mestnih ulicah. Vec®’ ma so bili kršitelji mladolet^*^ Največ kršitevje bilo ■ 22. in 6, uro zjutraj. Najpog«®^ so javni red in mir kršili < sleni. Krvni davek spet vecJ* Slovenske ceste Se kar 9*^!^ kar je za četrtino več kot leto prej. Kriminalisti so zasegli 5.876 bankovcev različnih valut, od tega največ mark in lir. V Sloveniji so odkrili ponarejevalca bankovcev za 5.000 tolaijev. Ponarejal jih je z računalniško tehniko. Skrb zbuja že omenjeno število (266) kaznivih dejanj izsiljevanj, v katerih je bila polovica mladoletnikov, V primerih, ko je šlo za organiziran kriminal, so (odrasli) storilci pri izsiljevanju žrtev uporabljali tudi ekstremne oblike zastraševanja (grožnja z nasiljem nad otroki in drugimi družinskimi člani). Zaradi bojazni, da bi se storilci maščevali, ostajajo taka dejanja večinoma prikrita, neprijavljena. Ovadeni »beli ovratniki« Razrašča se kriminal tako imenovanih belih ovratnikov. Slovenski kriminalisti so lani obravnavali veliko poslovnih goljufij in nepravilnosti pri lastninskem preoblikovanju podjetij. Zaradi gospodarske kriminalitete naj bi bilo za 23 milijard materialne škode. Kriminalistična policija je tudi v zunanji trgovini uspešno sklenila več operativnih obdelav, ki so zadevale kazniva dejanja tihotapstva, utaje davščin, odliv denarja v tujino in tuja vlaganja. Zaradi Kdo SO posojevalci? Temna stran življenja v naši državi (drugod je še huje!) pa so tudi kazniva dejanja zoper življenje in telo ter spolno nedotakljivost in moralo, Lani je bilo v Sloveniji 33 umorov, 54 poskusov umorov, 8 detomorov, 48 posilstev, 31 poskusov posilstev, 32 drugih spolnih nasilij. 18 kršitev spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja (šefi!), 102 spolna napada na osebo, mlajšo od 14 let... Dolgoprstežev nam tudi ne martjka, čeprav se je zmanjšalo število žepnih tatvin, tatvin iz stanovanj, tatvin koles, delov motornih vozil... Je pa bilo več velikih tatvin - kar 12.000. Prevečalo se je Število vlomov v avtomobile in trgovine. Najpogosteje pa so nepridipravi še naprej vlamljali v stanovanjske hiše, počitniške hišice, trgovine, gostinske lokale, stanovanja, kioske, šole... ___________________ Štev^" žrtev v nekaj letih! 1988: 1989:554, 1990:517, 1991: 1992:492, 1993:493, 1994:=^ žrtev! Iz tega pregleda je bilo 1990. leta najmanj 7-letnem obdobju, potem P* začelo iz leta v leto spet h s ti. Še sreča, da se ni pnnovnh^j^ , 1989, ko je na slovenskih p, ugasnilo kar 554 življem^, deležu mrtvih na število valstva je bilo najslabše startF območju UNZ Koper, ’ Krško, Lani seje v Sloveni^. dilo 6.552 prometnih telesnimi poškodbami, v ka* \ je - kot že zapisano -izgubilo življenje, skoraj terjajo žrtve. Poglejmo s je bilo poškodovanih. h«15pl prometnih nezgod s tel®®_^ posledicami sc je zgodilo rj cestah (189), Največ nezš®®,^ je bilo na lokalnUi tn drtt8>S9 stah. Največ prometnih Sloveniji v letu 1994 je sobotah, nato ob petkih j® deljah. Od skupnega stnih žrtev jih je kar 192 med 20, in 3. uro zjutraj, . UitU iv- IH □ Jf ceste bolj prazne, možna večja hitrost. To spodbuja alkohol. I je neprimerna hitrost stejši vzrok prometnih nes**’ se ponavlja že nekaj let. ŠTEFAN SOBO'^ j’ ! Avtomobili izginjajo Imate novejši in drag avto? Zanj se lahko upravičeno bojite, saj take najpogosteje kradejo. Število lani ukradenih avtomobilov se je povečalo s predlanskih 485 na 496, delež raziskanih tatvin pa seje povečal z 21 na 22 odstotkov, kar je sicer napredek, a nespodbuden. Velika večina avtov še naprej »za vedno« izgine, V ministrstvu za notranje zadeve. I I I za otroke in maladostn^®’'( vsak deiavnil^ F Oi l8. io20. I"*'' I 069/33 00^1 l vestnik, 30. marca 1995 15 II T J I kronika Ljudje na Goričkem so vznemirjeni Ropaija sta prišla po polnoči 80-letna Pavla Žohar od Sv. Jurija pri Rogašovcih je vzela uspovalno tableto, a jo kmalu po polnoči prebudila, zveza-3 in oropala neznanca - Kakšne so posledice? * * nede^, 19. marca, na jožefovo, kol običajno legla i* hrti ‘ni*** “ nekaj Časa zaradi živcev ni mogla (za)spati, it vzela' tableto, ki omogoča šest ur trdnega spanja. To, da > teito, d. « rikšata repola, ki ilt IB ra^sji prav - - K^^^J^hiternato ki *** Pavliao spabiko. liun sta p z električnim kad <*^vczala od sesabiika za prah, zvezala roke, nato pa ji to prities predmet (cunjo ali vzglavnik) in z njim moč- premetavati po omarah v Pavlini ^teainsnalMin tudi po kuhinjskih omarah je stikal, sa temu ?-?r*** ®te J***® ropaija maskirana. Izpod nogavic ali nece-let ig Rtoa gledale le oči. Stara naj bi bila okrog 20 mtiig n svojim zgražanja vrednim početjem nista go- J ’**^''* torej (po)$krbela, da bi zabrisala sled. namreč pripomr^la, da bi ju kriminansti ^"'^"Lahkn”'’ j** 'loveltu ti zvežejo oziroma Wnadn“‘''®®®"'-'iabomvsak ’"^eu nam jc ob ® Žohar. Še vedno jc namreč okence kletnih {»rostorov in se spin- po betonskih stopnicah prišla t stanoraniske pro- J^iii Min Ožil < : f ’1 y, L- ‘•»Ulm bila Okence pri stopnicah v kletne prostore je bilo zaprto, a sta ga roparja odprla, ne da bi ga poškodovala, in se splazila skozenj. Humanitarna društva ES? vini pa sta sunila 7.000 mark, 20.000 šilingov in približno 80.000 tolaijcv. Denar sta našla v škatlici, ki-jc bUa v večji škatli, obege pa v omari v moji spalnici. Potem sta prostore zapustila in izginila skozi vhodna vrata, ki sta jih odprla s ključem v ključavnici na notraiiii strani. Kar nekaj časa je trajalo, da sem lahko ko- A;. Z reedm^^*’’”^*******! povzročil jib je ropar, ko jo je dušil Pod rta vtisom lega k'? “"na spal- id r'* pokaza- ^>1 naisi j”drugi oa "I Wel^., drugi pa te ml zaduši, ^'ebostfl » misel, dvižna ^Vabila I*®hojnina *^Parja štoparja 'Jeti, da h “"^ak sta r- ■ ** Je H i' 1939 ri dopolnila ffe?*’*^,** J945,letapa ''^Icposcstvu • v.vuipavLjubba- ^"»««0 vlogo. toorala ve- rojena ‘■^v^lbrje 14, so zato ~ denarje iranilno v goto- likor toliko normalno zadihala, a kričati si nisem upala, saj bi se roparja lahko vrnila in mi storila še kaj hujšega. Veliko časa sem tudi porabila, da sem se nekako sama osvobodila kabla, s katerim sta mi zvezala roke. Pravzaprav sem jih potegnila iz zanke in si pri tem huje poškodovala desno roko. Ko bi imeli telefon, bi seveda brž poklicala na pomoč, a ker ga nimamo, sem kaki dve uri čakala, in ko sem pri sosedovih videla luč, sem poklicala Jožeta Škodnika, ki seje zarana odpravljal na delo v Avstrijo. Ker se mu jc mudilo, je stopil k sosedom Madjarovim, ti pa so po telefonu rop prijavili policiji. Kmalu so prišli policisti in kriminalisti, ki sem jim potem povedala, kaj hudega se mi je zgodilo to noč. ki jc nikoli ne bom pozabila. Marsikaj sem doživeta v življenju, a tako hudega Še nikoli doslej.* Tako Pavla Žohar, ki so jo Se isto jutro z rešilnim avtomobilom prepeljali na preiskave v bolnišnico v Mursko Soboto. Specialistka otorinolaringologinja dr. Mateja Horvat jc v izvidu navedla ugotovljene poškodbe, od katerih so najhujše odrgnine, opraskanine in podpludbe. K sreči pa ni bilo tako hudo, da bi morala ostati v bolnici. Sama samcata je po pregledu pešačila na avtobusno postajo v Mursko Soboto, da bi čim- Krvodajalci V Veržeju Krajevna organizacija Rdečega lirižk v Veržeju bna 200 članov, med katerimi je SO krvodajalcev. Na občnem zboru so pohvdfflo ocenili odziv v akciji darovanja krvi na Zavoda za trtn-sfuzijo krvi v Ijubljaiii, od njegove direktorice p« so pršeli celo pozdravni telegranu Občnega zbora se je udeležil todi župnik Franc Marošič, preds^nik tamkajšnje žtq>nijs]re Karitas, kar kaže, da st dve humanitarni organizaciji v tem kr^u nista konkurenčni, ampak lepo sodelujeta. V Veržeja so poleg dajapja knd poskrbeti še za bolne, invalide in ostarele. Krajevno organizacijo bo še naprej vodil Drago Fras. Za 40-kratno darovanje krvi je prejel Maks Strnad posebno priznanje. Odličja so dobili tudi dru^: Slavko Pečic. Id je dal kri 30-krat, po 2 S-krat pa so to fivlieiysfco tekočino darovali: Jože Svatina. Viktor Harižekovič, Jože Bru-nec in Franc Hedžet. F. MATKO prej ujela avtobus proti Sv. Juriju oziroma Rogašovcem, in med potjo ugotovila, da s seboj ne le da ni vzela zdravstvene izkaznice, ampak niti tolarja. Skrbelo jo je, ali jo bodo sploh vzeli na avtobus. ko pa nima denarja. K sreči se je dobro končalo, saj je tam srečala sovaščana, ki jo je z avtomobilom popeljal domov. Novica o roparskem napadu na Pavlo Žohar od Sv. Jurija seje razširila kot strela. Zanimivo je, daje za napad na mater prej zvedel sin, ki živi v Nemčiji. Neki saj Pavla pravi, da je bil med njimi tudi mož srednji let: sedeli so v kuhinji, nekaj malega popili, postregla pa jim je še s keksi. Pavla Žoharje kljub temu, da je ob vse prihranke,-srečna. da se ni zgodilo še kaj hujšega. Zatrdila nam jc: »Roparja sem rotila, naj vzameta denar, mene pa naj pustita živeti. Bala sem sc, da me bosta do smrti pobila ali pa me bosta ,smeknila’ (zabodla).« Š, SOBOČAN iM: J*: ll I, Motite se, če mislite, da je Žoharjeva domačija kje na robu vasi ali na samem! Je skoraj v središču Sr. Jurija, tik oh njej sta dra soseda, od katerih ima eden telefon... Ropaija se nista ozirala na nič od tega. - Fotografije; J. ZAUNEKER njegov znanec mu je namreč takoj telefoniral. Njegova žena pa je potem iz tišine telefonirala v Ljubljano in nesrečno novico sporočila še drugemu sinu. Ta -Vili - sc jc kmalu zatem pripeljal domov k materi in pri njej ostal dva dni; tako dolgo, da je vsaj nekoliko prišla k sebi. Pripravljenost pomagati, pa so izrazili tudi sosedje, saj so ji rekli, da nekaj Časa lahko prenočuje pri njih, a se je zato zahvalila, saj se roparja zdaj, ko sta pobrala ves denar (drugega nista vzela), najbrž ne bosta vrnila. O roparjih še ugibajo In kdo sta bila predrzna roparja? Odgovor na to vprašanje zaposluje kriminaliste in policiste. Sumijo, da sta prišla iz btiž-njega gozda, ki jc za Žoharjevo domačijo. Sta tjakaj prišla peš ali sta se pripeljala? Ce nista pripe-šačila, sta se morda pripekala z zelenim avtom, ki gaje Pavla (in najbrž tudi drugi) videvala nekaj dni prej, ob tem pa razmišljala, le zakaj neki je tam. saj zdaj ni gobarska sezona. Kaj pa če sta roparja katera od prijateljev ljubljanskega vnuka? Kak mesec dni je minilo, ko ntd bi sc na poti iz Avstrije, kamor naj bi Šli zaradi nakupa avta, mimogrede ustavili pri »mamci« pri Sv. Juriju. Avto, s katerim so se pripeljali, naj bi parkirali v bližini vaSko-gasilskega doma - vsaj tako so dejali neka soseda pa zdaj ve povedati, da so sc tedaj pripeljali po cesti, ki pelje mimo gozda. Preiskovalci zdaj poizvedujejo tudi pri vnukovih prijateljih, s Čimer pa seveda ni mogoče reči, da sta žensko oropala katera od tigih. Zgodilo seje... Janez Gomboc iz Lendave je v četrtek z reševalnim vozilom peljal v bolnico v Mursko Soboto 89-lctno Matildo Oblak z Benice, sicer oskrbovanko novega doma počitka v Lendavi. Očitno je vozil preveč po desni, zato je kolo avtomobila zadelo ob robnik mostu pred Radmožanci, nakar je avto zapeljal v melioracijski jarek, kjer se jc prevrnil na streho. Šofer se ni poškodoval, sopotnica pa tako hudo, da je umria. V soboto ob 23. uri je ITJetni Janos N, iz Genterovec na Kranjčevi cesti v Lendavi z osebnim avtom naletel na 24-letnega Jožeta Trajbe-ija iz Lendave, ki je ležal na tleh, in ga hudo poškodoval. Nesreča se je zgodila tudi zato, ker naj bi avtomotulist vozil prehitro in domnevno vinjen. Na nogometni tekmi med Muro in Mariborom je bilo veliko posebej vnetih navijačev, ki so presegli meje dovoljenega. Policisti so posredovali ter s tekme odvedli in pridržali do iztreznitve tri Murine navijače in dva navijača Maribora, Na magistralni cesti med Mariborom in Lenartom pri naselju Vosek se je predzadnji petek zgodila huda prometna nesreča, saj je 46-letni Anton G. iz Gornje Radgone ob prehitevanju z osebnim avtom zadel, zbil po cesti in hudo poškodoval 14-letnega kolesarja M. Č. iz Vukovja, Policisti so sporočili, da voznik ni ustavil, zato so ga iskali in našli na domu. Na magistralni cesti v Cvetkovcih sta trčila voznik osebnega avta Božidar H. iz Gornje Radgone in Jože K. iz Veličan, prav tako avto-mobUisL Božidar H. se je hudo poškodoval, sopotnica v vozilu Jožeta K, (Angela K,) pa lažje. Gmotna škoda znaša 500.000 tolarjev. V noči s 23. na 24. marec je nekdo vkunil v Potrošnikovo trgovino v Sodišincih in ukradel žgane pijače, cigarete in denar, vse v skupni vrednosti okrog 155.000 tolarjev. Za storilcem poizvedujejo. V isti noči je nekdo poskušal vlomiti tudi v kioske na tržnici v Murski Soboti. L. V. iz Radmožanec je oškodovan kar za 2.500.000 tolarjev. Toliko naj bi bili vredni: gospodarsko poslopje, kmetijsko orodje in drugo, kar je zgorelo 23, marca. Ogenj seje pojavil ob 6. uri, domnevajo pa, da zaradi odvrženega cigaretnega ogorka. Š, S. Prošnje predsedniku Milanu Kučanu Se jih usmili? Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan je v lanskem letu prejel kar 641 vlog državljanov. In kako je reagiral? Po številu izstopajo vloge zaradi državljanskih staiti, stanovanjske problematike, premoženjskopravnih zadev, socialnih stanj in stisk, uveljavljanja pravice s področja pokojninskega in invalidskega zavarovaiija, zaposlovanja oziroma brezposelnosti in s tem povezanih problemov. V službi za pomilostitve in vloge, ki deluje v Uradu predsednika Republike, ugotavljajo, da državljani opozarjajo na kršitve predpisov, prisvajanje pooblastil, nehuman odnos služb in posameznikov v njih in še posebej na posameznih področjih na izrazito počasnost pri reševanju stisk in problemov. Posamezne vloge pa so tudi odsev stisk človeka, ki se znajde v položaju, v katerem se čuti prizadetega, odrinjenega in oškodovanega. Med vlogami, ki prihajajo na predsednikov Urad, prednjačijo vloge s področja dodelitve državljanstva Republike Slovenije. Največ je vlog oseb, ki so iz najrazličnejših vzrokov (tudi po lastni krivdi, zaradi nevednosti in tudi malomarnosti) zamudile rok za uveljavnanje državljanstva po določilih 40. člena. Ih seveda predsednik ne more pomagati, kajti o tem odločajo na ministrstvu za notranje zadeve, in sicer ne na temelju večje ali manjše upravičenosti, ampak po datumu prispetja vloge. Je pa res, da so posledice nereševanja oziroma dolgotrajnega reševanja lahko hude za posameznika, saj je mogoče določene zadeve urediti le, če si državljan Slovenije, na primer nakup stanovanja. Število lanskih vlog, naslovljenih na predsednika Republike, je le neznatno manjše kot v 1993, letu. Čeprav so imeli občani v letu 1994 možnost pritožbe na novooblikovano službo Vox, ki deluje pri predsedniku vlade, proti koncu leta 1994 pa smo v Sloveniji dobili tudi varuha človekovih pravic. Približno tretjino vlog (219) jc služba Urada predsednika Republike odstopila v obravnavo in morebitno ukrepanje Službi za peticije Državnega zbora Republike Slovenije. Hkrati je vlagatelja o tem seznanila in ga pozvala k sodelovanju. Več vlog je služba dala pristojnim državnim organom (ministrstvom), občinskim organom, centrom za socialno delo ter pokojninskemu in invalidskemu zavarovanju. Slutimo, da so zadeve, ki jih je spremljal dopis predsednikovega Urada, hitreje reševali. Predsednik države pa je v lanskem letu - v skladu z določili Ustave Republike Slovenije - odločal o pomilostitvah 143 obsojencev. Največkrat so prošnje vložili obsojenci (102), ministrica za pravosodje pa je po uradni dolžnosti vložila 41 prošenj za pomilostitev. To pa ne pomeni, da je vsem prosilcem ugodil! V dveh primerih je bila kazen odpuščena, prav tako dvakrat je bila zaporna kazen znižana, v en primeru je bila kazen spremenjena v milejšo (denarno kazen), trem je bila zaporna kazen spremenjena v pogojno obsodbo, enkrat pa je predsednik pomilostil tujca, ki mu je sodišče izreklo ukrep izgona iz države. Odstotek pozitivno rešenih prošenj, ki sojih naslovili obsojenci sami, je nizek: 8,8. Po drugi strani pa je ugodil vsem 41 osebam, za katere se jc "zavzela" ministrica za pravosodje. Tako je trem osebam predsednik odpustil kazenski pregon, štirim je odpustil izvršitev preostanka izrečene zaporne kazni, Štiriintridesetim obsojencem pa je znižal izrečene zaporne kazni. Odločitve o pomilostitvah objavljajo v Uradnem listu Republike Slovence. S, SOBOČAN 1 vestnik, 30. marca 199S I I 1 i 1 J Vi zvezde vam kažejo OVEN A Ona: Pustolovščina, ki te tako mika, bo precej manj -1 zanimiva, kot si pomislila na prvi pogled. Seveda pa / je vse odvisno predvsem od tega, ali ti je v ljubezni pomembnejša stabilnost ali trenutna zabava. On: Spoznal boš, da niso vse predstavnice ženskega sveta iz istega testa, kajti srečal boš njo, ki te bo popolnoma očarala. Ne smeš se preveč prenagliti, saj se ti lahko sicer ugodna priložnost sprevrže v katastrofo. BIK Ona; Stvari se bodo nepričakovano zapletle in kar naenkrat se boš znašla sredi kopice težav. Uspelo ti bo razočarati nekoga, ki ti želi samo dobro. Raje se za nekaj časa potuhni in čakaj na ugodnejši trenu- tek. On: Če boš zatiskal oči pred resnico, boš prišel do spoznanja, da boš s tem škodil le samemu sebi. Nekaj le bo sicer hudo mamilo, vendar se ne boš mogel pravilno odločiti. Torej bo še vedno vse v zraku ... I DVOJČKA Ona: Odločitev je sicer precej težavna, toda s čakanjem se lahko vse skupaj le še poslabša. Pomisli m^o tudi na morebitne posledice, ki lahko sledijo tvojemu neodgovornemu ravnanju. Popazi malo na partnerja! On: Sodelavec se bo sicer uklonil tvoji avtoriteti, toda potihem in na skrivaj bo še vedno delal popolnoma po svoje. Toda tudi takšno početje ti bo prineslo samo koristi, zato se z njim nikar I ne trudi. RAK Ona: Le kako si zamišljaš partnerjevo zvestobo, ko pa vendar dobro veš, da mu svoje enostavno ne moreš zagotoviti. Prijeten znanec ti bo všeč že na prvi pogled, kasneje pa bo sledilo še vse kaj druge- i I I f 1 i I ne zgodi se vsak dan arjenje je veliko n?h rii™ razdcUcna na številne —u njiva razdeljena netil gredice kot na S„^lih .Kierjele možno, ne iz pridelkom rastli- torei cm'*®** ‘Iružin. Kolobariti kulture času In ^^rnljigcu v določenem želimo "raniti rodovitneef___________ ^rodovitnost, moramo gnojem, pravilno *‘a istem rastlina raste več let mestu, se zaradi eno- Ktra*« 1 »Ulj SC 3 ’iolo£enihi.®”°^** r^rpanje ^Irupenih^v^*^’”!’' "“kopičenje izločkov “ razmnožitev J Irranil, rastlin g-*?®.rast "“SriotaS^^^r prilagodimo vrtnin na ’'’^en ^i^ioi^ju in za do- J rastlinska hranila Umestimo z intenziv- hranil tla le ne uspevajo območju in za do- iahto gnojc- nejšim gnojenjem z organskimi gnojili. Tla obogatimo z organsko maso (sejemo podornine). V vrtnarstvu delimo rastline glede na zahteve po gnojeitju s hlevskim gnojem v tri skupine; - izdatno gnojenje s hlevskim gnojem zahtevajo kumare, paradižnik, bučke, zelje, cvetača, brstični ohrovL zelena itn., - srednje izdatno gnojenje z dozorelim hlevskim gnojem zahtevajo solata, endivija, zgodnji krompir, rdeča pesa, korenje, špinača, redkvica, kolerabica, paprika, radič itn., - rastline s skromnimi potrebami po gnojenju gnojimo z manjšimi količinami kompostiranega gnoja ali zrelega komposta. Sem spadajo stročnice (fižol, grah, bob, leča, soja), ki z dolgimi koreninami prodirajo v globlje plasti, dvigajo izprane hranilne snovi, rahljajo tla in bogatijo tla z dušikom, ki ga vežejo iz zraka s pomočjo nitrifikacijskih bakterij. Skromne potrebe po gnojenju imajo še Čebula, česen, motovilec in večina dišavnic. Najbolje je, če si zelenjavni vrt razdelimo na Štiri polji ne in vsaka od njih je sestavljena iz več gredic. Na prvo poljino sejemo zelenjavnice, ki zahtevajo veliko dušika in obilno gnojenje s hlevskim gnojem. Pognojimo s 300600 kg hlevskega gnoja na ar. Po potrebni dognojujemo foliarno z rudninskimi gnojili. Na drugo poljino sejemo tiste zelenjavnice, ki ne prenesejo neposrednega gnojenja s hlevskim gnojem. Drugo poljino gnojimo z zrelim kompostom 10-25 kg na ar in z rudninskimi gnojili, predvsem s fosforjem ali NPK-gnojili, v katerih prevladujeta fosfor in kalij. Na tretjo poljino sejemo tiste zelenjavnice, ki niso zahtevne za gnojenje s hlevskim gnojem. Gnojimo predvsem z rudninskimi gnojili, v katerih prevladujeta fosfor in kalij. Na četrti pogini pa rastejo trajnice (rabarbara, dišavnice, jagode itn.). Najprimernejše je kolobarjenje s Štirimi pojjinami, pri katerih je ena nameivcna trajnim ze-lertjavnicam (npr. jagode), druge tri poljine pa vrtninam glede na njihove potrebe po hlevskem gnoju. Najbolj upoštevan je dveletni kolobar, kar pomeni, da vsako drugo leto gnojimo s hlevskim gnojem, vmes pa z rudninskimi gnojili. Tako pogosto gnojenje zagotavlja visoke in kakovostne pridelke in bogatenje tal s humusom. Uporaben je le, če imamo dovolj hlevskega gnoja. Najbolj razširjen je triletni kolobar, pri katerem se upošteva, da se 50 % hlevskega gnoja izkoristi v prvem, 30 % v drugem in preostalo v tretjem letu ali celo pozneje. Enake rastline pridejo na isto mesto šele četrto leto. Primer tri- in Štiriletnega kolobarja; A) 1, leto: paprika, paradižnik* 2. leto: korenček, peteršilj 3. leto; fižol -a glavnati radič B)l. leto: zgodnji krompir* + radič 2. leto; solata + kitajsko zelje 3. leto; zgodnje zelje + endivija, zimska solata C)l. leto: kumare* 2. leto: korenček, peteršilj, zelena 3, leto: grah + rdeča pesa A) L leto: por* 2. leto; paradižnik 3. leto: kumare* 4. leto; čebula B) 1, leto; kumare* 2, leto: čebula, česen, korenček, rdeča pesa 3. leto: zgodnji krompir, ohrovt 4, leto: nizki fižol + endivija, glavnati radič (* gnojenje s hlevskim gnojem) SIMONA POTOČNIK, kmet. inž. rasti, proizv. SKŠ R^čan Ričet Ričet je enolončnica, ki jo lahko pripravimo in ponudimo v vsakem letnem času. Živila ga sama primemo zgostjjo in zanj ne potrebujemo nc prežganja ne podmeta. Za ričet potrebujemo: 25 dag ješprenja, 50 dag suhega prekajenega mesa, 2 srednje veliki korenini korenčka in toliko peteršilja z zelenjem vred, vejico zelene, manjši por, srednje veliko čebulo, mio česna, žlico paradižnikove mezge ali svež olupljen paradižnik. 1 svežo ali zamrznjeno papriko, 3 srednje debele krompirje, lovor, poprova zrna, sol in 15 dag fižola. Na predvečer priprave namočimo prebran in opran ješprenj in fižol ter ju drugi dan skupaj skuhamo v večjem loncu. Če imamo meso starejše živali, ga damo kuhat skupaj s fižolom in ješprenjem, sicer pol ure pozneje. Po približno enournem kuhanju dodamo skrbno očiščeno in drobno narezano zelenjavo, razen čebule. Le-to drobno sesekljamo in prepražimo na žlici o|ja ter jo dodamo proti koncu kuhanja skupaj s sesekljanim zelenim peteršiljem. Ko je meso kuhano, ga vzamemo iz kozice, narežemo za grižljaj velike koščke in damo nazaj v jed. Krompir dodamo pol ure prej, preden računamo, da bo jed kuhana. Solimo prav na koncu, ker moramo upoštevati slanost prekajenega mesa. Ves čas kuhanja po potrebi dolivamo vodo, vendar mora jed ostati gostljata. Ričet ponudimo s koščkom črnega kruha. CILKA SUKIC •I^KLO ^ehna iSSJMA TEDNA d.d. Maribor PRODAJNI CENTER MURSKA SOBOTA Cvetkova 2a tel,: 31 760 ’ Orodje, ležaji, vodovodni in elektromateiial, barve, laki in talne obloge. * PONUDBA: motoma kosilnica RALY s ' taktnim motorjem BRIOGS 29.900 SIT. Veselimo se vašega obiska! m Glasbene . lestvice -RVOLSKLADB ’*tU^gTSNMV * Simple Minds Oasis 4. .. Ikfcrr h SATURDAVNIGHT Ct»»benles 1 - Green D«j •'»flor--------- »J, v,« A '-V rj.-.'.-.' .V. - Bon Jovi SINC *MY WAY* - Spuks ZABAVNE GLASBE 1 Zeza - AndKj šifrer - Helena Blagne - Royal Flash S Kresilo in Jonas Ž. glasbe ’ 'TRtoaro '■* MaRELOF ZoAd •' Moj NE tJMRE - Trio ! - Uinzii I UMRE > Trio Svetlin in Marjana Mlinar 'tCA - Mladi prijatelji hpod lq II. ^"Pon št. 13 * tuja I *■ WB* IWS» ■» »«1«»: - *90M Murslu SoMU, ii iluMue kstrtet. “* ^'Skladbo: * 'l^mača tnit I 1 le Iti Pf^imek ter naslov 1 Premalo tekočine lahko povzroči težave, posebno pri starejših. Tako se neki pacient pritožuje pri očesnem zdravniku zavoljo motnega vida. Zdravnik meni, da gre za prekrvavitvene težave in ga pošlje k internistu. Kasneje sc izkaže: pacient jc zaradi prehlada opustil vse pijače. Ko spet zaužije dovolj tekočine, sc mu izostri tudi vid. Zdravniki svetujejo; zjutraj zaužijte vsaj dve skodelici kave ali čaja, dopoldne dva kozarca soka, opoldne krožnik juhe in kozarec mineralne vode, zvečer pa pivo ali kakšno mešano pijačo z mineralno vodo. S tem bodo starejši ljudje zadostili svojim potrebam po tekočini. Vestnik z vami in za vas! RADIO im - MURSKI VAL - UKV 94,11 MHz (damunetiidi SV 64811Hz) /i4iy jmmi Petek - 5,40 Prebujajte se i nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7,30 Informacije v sloveničini, nemAčini in madŽaiSčini - 7.45 Mariborsko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8,30 Mali oglasi - 9.15 Zamuijenci (kabaret) - 10.30 Kino ventilator - 10.00 Poročila - 11.15 Od petka do petka - 12.00 Poročila BBC - 12.30 Deiurni novinar v 1, osebi ednine -13.00 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila - 14.30 Romska oddaja - 15.30 Dogodki in odmevi -16.30 Poročila - 17.00 Ob koncu tedna - 17,30 »Stpli mi« ' 22.00 Vključujemo Radio Slovenija Sobota “ 5.40 Prebujajte se z nami - 7,00 Druga jutranja kronika - 7,30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7,50 Tržnica - 8,00 Poročila - 8.10 Dopoldne na M V - 9.15 Predstavljamo vam - 10,00 Poročila - 10,30 Potepajte se z nami - il.OO Sobotni gost - 12.00 Poročila BBC -12,30Dežurni novinar v 1. osebi ednine- 13.00 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila na MV - 14.30 Evropa v enem tednu - 16.23 Obvestila - 16.30 Poročila - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 19.00 Dnevnik Radia Slovenija - 19.30 Astrosobota - 22.00 Vključujemo Radio Slovenija Nedelja - 8.00 Začenjamo nov dan - 8.05 Horoskop -8.15 Panonski odmevi 8.50 Zamurjenci (kabaret) - 9.15 Misel in Čas - 9.30 Srečanje na Murskem valu - 10.30 Nedeljska kuhinja - 12.00 Poročila - 12,15 nedeljsko premišljevanje - 12.30 Minute za kmetovalce - 13.00 Naj lepše Želje s čestitkami in pozdravi - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Ponedeljek -*5.40 Prebujajte se z nami - 7,00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Porabsko zvočno pismo - 8.00 Poročita - 8.10 Dopoldne na M V - 8.30 Mali oglasi - 10.00 Poročila - 10.15 Tema dneva - 12.00 Poročila BBC- 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila - 17.00 Spon - 17.3OS krSČakon, cekron pa z maretof- 18.15 Bilo je nekoč - 19.00 Dnevnik Radia Slovenija - 19,30 Dober večer, Beno - 22.00 Vključujemo Radio Slovenija Torek - 5,40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7,45 Ljubljansko zvočno pismo - 8,00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 10.00 Poročila - 10.30 Kratki slik — 11,15 Mali oglasi - 12.00 Poročila - 12.30 Dežurni novinar v 1, osebi ednine - 13.00 Iktpoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila - 14.00 Subjektivno - 15,30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16,30 Poročila - 17,00 Poslušamo vas - 17,30 Mali oglaisi - 18,00 Na narodni farmi - 19.00 Dnevnik Radia Slovenija - 19.30 Večer s Smiljo in Milanom - 22,00 Vključujemo Radio Slovenija Sre^ - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Zagrebško zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8,30 Mali oglasi - 9.15 Iščemo za vas - 10.00 Poročila - 10,15 NSTSNMV - 11.15 V Živo.- 12,00 Poročila BBC - 12.30 Dežurni novinar v I, osebi ednine -13.00 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila - 15.30 Dogodki in odmevi -16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17,00 V stiski - 17.30 Srebrne niti - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 19.00 Dnevnik Radia Slovenija - 19.30 Mursko-morski val - 22.00 Vključujemo Radio Slovenija Četrtek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.40 Svetuje kmetijski strokovnjak - 8.00 Potočila - 8.10 Dopoldne na MV -9.15 Sedem veličastnih - 10.00 Poročila - 10.30 Pika na i - 11,15 Mali oglasi - 12.00 Poročila BBC - 12.30 Dežurni novinar v 1, osebi ednine - 13.00 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila - 15.30 Dogodki in odmevi - 16,25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Mali radio - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 19,00 Dnevnik Radia Slovenija - 19,30 Geza se zeza - 22,00 Vključujemo Radio Slovenija. Kadilci, ki pojedo veliko rib, so varnejši pred obolenji srca in ožilja pa tudi pred motnjami dihalnega sistema. To je odkril epidemiolog Eyal Shahae z univerze v Minnesoti, ki je preučeval prehranske navade 9000 kadilcev. Kot je ugotovil, tisti, ki pojedo manj kot 60 gramov rib na teden, pogosteje obolevajo za bronhitisom. Veliko bolje se godi onim, ki jedo ribe povprečno štirikrat na teden. Shahae žal ne more pojasniti, zakaj je tako, možno pa je, da imajo najpomembnejšo vlogo ribje maščobe, ki blažijo vnetja. Velikonočne dekoracije Pomurski floristi so se udeležili v nedeljo, 12. marca, v Miklavžu na Dravskem polju zanimivega seminarja v znamenju prebujajoče se pomladi in bližajočih sc velikonočnih praznikov. V prijetnem razpoločenju so svoje ideje prikazali znani cvetličarski mojstri, ekipa Studia cvetja Eli iz Ljubljane in g. Wim Hazelaariz Nizozemske. Z zanimanjem smo opazovali njihove umetniške mojstrovine, njihove iznajdljivosti in spretnosti. Velikonočno dekoriranje j c potekalo od 9. do 16, ure. Prikazani so bdi aranžmaji v različnih posodah, pletenih košarah, v visokih barvastih vazah, nizkih lesenih posodah in raznih čebrič- kih. Posamezne veje rdečega drena je g. Wim Hazclaar polagal v suho gobo (suho zato, ker je bil celoten aranžma z dodatki suhega in svilenega cvetja). V sredino aranžmaja je položil gnezdo iz sena in vanj razporedil modro-bela jajca. Vse jc prepletel z zelenim petjem in zlato nitko. Ob strani jc bilo modro-belo cvetje -žafrani, kajti celotni aranžmaje bil v visoki ozki modri vazi. Tak aranžma je primeren za izložbe, velike dnevne sobe in niše. V Miklavžu so prikazati zanimive in lepe velikonočne dekoracije. Bomo videli, kaj bomo lahko občudovali in kupovali za veliko noč v naših cvetličarnah. OLGA VARGA SESTAVIL ilARKO UPAST AHIERIO SMfiiOZA MOČNA, KRČEVITA JEZA SOPREa-VAIK TRGA AMBtŠKA FUlSKA IGRALKA MACGRAIV BEOGRAJSKA ijm zmSzba ČAŠČOUE lESENIi PODOe M NPOV NAJMANI-SIOEIEC MATERue poavrvjvio JAXE ZAVGRO NOC HADinosr, OŠABNOST a, ur. ZGODO* HtRMOMI-GUAHO OVOklU PRITOK DONAVE VH^ JI jj DUŠK J. ŽITARCE TBKARSKA lETVIGA I JUŽNA RASTUHA ZMESNA TIH usn DRŽAVNA eiAGUNA fCKA VJUŽH ANGLU PLESNA aasvA ■FTa n JANE GRAOSUK SOFOKlf-JBH TRAGEDIIA IGRAINE PUKOet PAIKIVJI HA SREDO tmžwA SOSEDA tousnu SKA lUSnjHA SNŠIAAr. PBEMlEn TEBEbSir TSir nUA VRSTA KOKISKE' GA TEKA IGRAIHA KARTA REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — vodoravno: kašnica. ultimat, markiza, umetnik, Lena, No, odelo, R, Na, otva, I, por, mati, IV, Briju-ni. Ukraden, SAS, oko. 18 vestnik, 30. marca 19jžJ podlistki f; Socialnomedicinska podoba nekaterih prekmurskih vasi 1 V 30. letih 1 Primarij dr. Jože Zadravec 17 Kuštanovci so tip široko razložene vasi jugovzhodno od Mačkovec ob banovinski cesti: Mačkovci-Križevci in južno od tod na pobočjih položnih gričev. Vas ima povprečno nadmorsko višino 330m. V 83 domovih živi 430 vaščanov, od teh sta le dve družini katoliški, vse drugo pa evangeličanske. Vas ima obliko kroga, vaški bobnar porabi dve uri, da prehodi vas. Srez, sodišče in davčna uprava v Murski Soboti, 20km; žandarme-njska postaja, občina, šola in evang. župnišče v Križevcih. 5 km J oddelek finančne kontrole je v 13 km oddaljenih Salovcih, najbližja železniška postaja v Mačkovci h, Ikm; tam sta tudi pošta in telefon. Podnebje je izrazito panonsko: temperaturna razlika med letom in zimo je precejšnja, prehod iz zime v poletje je hiter, zato se v tem času pojavljajo bolezni dihal -pnevmonija. Poleti prevladuje suša, izjemno je 10 leto, ki se odlikuje po padavinah. Skozi vas teče potok, ki se v bližini Moščanc izliva v Mačkovski potok. Potok nikdar ne usahne, letos je prvič prestopil bregove in poplavil bližnjo okolico. Vsa leta pa potok odnaša občinsko cesto, V interesu občine bi bilo, zgraditi čezenj most, materijal bi stal 20.000 din, druge stroške bi pokrili občani sami. Zemlja je nerodovitna, z veliko gramoza, gnojiti je treba ob vsaki setvi. Veliko skrbi povzročajo kmetom nalivi, ki z gričev odnašajo najboljšo zemljo. Od kulturnih rastlin najbolje uspevajo: krompir, rž. fižol, ajda, mnogo slabše pa pšenica in koruza. Travniki so slabi, krme primanjkuje, za živinorejo ni idealnih razmer. Sicer ima vsaka družina kravo, povprečno imajo kmetje po dva do tri glave rogate živine, prevladuje svetlo lisasta pasma; selekcijskega društva v vasi ni. Sedem posestnikov ima 12 konjev, vsaka hiša ima več prašičev, rdečica in svinjska kuga se pojavljata vsako leto, več kot polovica posestnikov da letno cepiti svoje svinje. Perutninarstvo dobro cvete. V vasi je poseben prostor, visoko ograjen z lesenimi latami, kjer pokopavajo poginule živali, ta prostor imenujejo »mrlinšček«. Za sadjarstvo je podnebje zelo ugodno: jablane, hruške, slive, kostanji itd. Zaradi slabih prometnih povezav in sramotno nizkih cen (za kg jabolk plačajo 0,50 din) sadje, čeprav kakovostno, minimalno vnovčijo, večinoma ga stolčejo v jabolčnik ali kuhajo v žgan je. Žlahtna trta ne uspeva. Sadijo samorodno šmarnico, ki niti od daleč ne zadošča za domače potrebe. Pijejo radi skoraj vsi, mlajši so zmernejši od starejših, s pijačo zastrupljajo tudi otroke, misleč, da jim alkohol daje moč in pospešuje rast. Lesa je dovolj, polovica je listnatega, polovica iglastega drevja. Lesa ne prodajajo; Im' borovi n e stane 23 din; industrije ni. Za popolno preskrbo petčlanske družine bi bilo treba od 20 do 25 oralov zemlje ali mesečno 1.400 din. Cena orala zemlje se je gibala približno takole: leta 1900 350do 400 K; leta 1914do 600 K; leta 1920 4,000 din, leta 1930 3.000 din in danes: 1,800 din. Najbogatejši kmet v vasi ima 32 oralov zemlje; od 20 do 30 oralov zemlje ima 6 posestnikov, od 15 do 20 oralov ima 10 posestnikov, od 5 do 10 oralov ima 40 jKrsestnikov, vsi drugi imajo manj kot 5 oralov. Obrt: v vasi-je 1 mladini stroj, 1 trgovina, 1 mizar in dva kovača. Gostilne trenutno ni. Pred desetimi leti so bile v vasi dve gostilni in dve trgovini. Obrtniki odpovedujejo obrt zaradi prevelike davčne obremenitve. Nad polovico vseh vaščanov je zadolženih (obleka, dokupovanje živil, bolezni in druge nesreče). lq penice sc proda za 160 din, za kg krušne moke plačajo od 3 do 3,50 din, Ikg govedine pri mesarju stane 10 din. Kmečke domove tvorijo hiše in gospodarska poslopja. Največkrat ni vse pod eno streho, hiša stoji zase, gospodarska poslopja blizu skupaj, razvrščenost narekujejo gospodarski in gospodinjski motivi. Česio opaziš tudi hišo na ključ. To je tipično panonsko prekmurska hiša, hiša s stanovanjem in gospodarskimi poslopji pod skupno streho. Kar se tiče gradiva, so hiše približno takole zgrajene: nad polovico hiš je lesenih, nekaj manj zidanih iz doma žgane opeke, okoli 10 pa iz blata. Navadno so gosfiodarska poslopja v boljšem stanju kol hiše. Slama, s katero so krite še starejše hiše, se zamenjuje z ognjevarno streho - opeko, Nad polovica hiš, in to predvsem novejših, ima dvosobno stanovanje: prednjo in zadnjo hišo ter kuhinjo; drugi imajo enosobna stanovanja. Polovica sob ima lesena tla, druga polovica ilovnata, dve hiši imata beton. Nad 10% stanovanj je vlažnih. Stanovanja belijo dva-do trikrat letno, za zračenje skrbijo tudi pozimi, uši in stenic menda ni. Družine imajo po dva do tri otroke, žene in otroci so podrejeni očetu, mož je glava družine. Ljudje imajo povečini najpotrebnejša usnjena obuvala. Vsi imajo nedeljsko obleko, ledensko menjajo perilo, umivajo se. Hrana je primitivna, vegelerijanska. Meso jedo povečinoma pozimi, poleti kuhajo dva-do trikrat dnevno, pozimi le dvakrat, pravijo, da je dan kratek. Nekaj je celo takih družin, ki so daljši čas v letu brez kruha in zabele. Pečejo črti ržen kruh. Voda je dobra, skoraj polovica hiš nima vodnjakov, ker so predragi. Štirinajsl metrov globok vodnjak, zidan, stane do 3.500 din. Povprečna globina vodnjakov je 20 do 25 m. Vsi so na vreteno, nad vretenom je streha, sicer so pa vodnjaki odprti. Vsi vodnjaki so primerno oddaljeni od gnojišč. Gnojišča so pretežno na dvorišču, le redkokdaj za gospodarskimi objekti, razlog Je pomanjkanje prostora. Umetnih gnojišč ni, dva posestnika imata betonske greznice. Vsaka hiša ima svoje stranišče, tri od teh so zidana, druga lesena. Na higieno stranišč skoraj ne polagajo nobene pozornosti. Ljudje so zdravi, večinoma dočakajo visoko starost. Umrljivost dojenčkov in majhnih otrok je neverjetno majhna. Tuberkuloze ni drugih nalezljivih bolezni ni, največ ljudi umrle zaradi starosti. Starejši in mlajši radi kličejo zdravnika, poznajo običajna ljudska zdravila. Pri porodih pomaga ženam babica. Nezakonskih otrok ni, žene splavljajo,v ta namen se zatekajo k neki stari precej vešči »babi«, ki ob pomoči svojega zeta v gozdovih odpravlja plodove, Pravijo, da se večkrat zgodi, da piolegnejo iz kake mlake ali iz žive meje v cunje zavit nedoraščen človeški plod. Že v študentskih časih sem si rada ogledovala tuje kraje, se srečevala z ljudmi in si nabirala nove izkušnje, Ta želja me ni minila niti, ko sem iz študentke zrasla v zdravnico in se zaposlila v bolnišnici v M. Soboti. Spoznala sem, kako Živijo ljudje na severu Evrope, na britanskem otočju, nekoliko manj, kako v južni Evropi in vzhodnem delu, za tako imenovano železno zaveso. Primerjala sem lahko življenje v bogati zahodni Evropi in v daljni Indiji tudi s profesionalnega stališča - kot zdravnica. In ko začneš spoznavali svet, te nanehno vleče kam drugam in vedno si zastaviš kak nov cilj - to je neznana sila v človeku, ki ga nekaj vodi dalje k napredku ter novim dosežkom in dc^odkom. Goetheje že v svojem času zapisal: »Boj sc tega, česar si želiš v prvem delu življenja, ker boš to v drugem delu dosegel in tedaj boš dejal: Ah je to vse?* Vedno me je preganjala želja, spoznati južnoameriški temperament, in samo neznanje španščine je bilo ovira pri spoznavanju te celine. Kanada in Severna Amerika pa sta državi, ki sta informacijsko najbolj odprti in se ti zdita kar domači, torej za obisk, kakršen bi bb po mojem okusu, ne na prednostni listi. Vendar pa je živjenje reka, bolje povedano morje s polno nepredvidenih tokov in naplavin. Tudi mene je odneslo, in to na obale pacifiškega oceana, natančneje najprej v KaUfornijo. In kako sem se znašla v prestolnici svetovne filmske industrije -Los Angelesu? Ne tako preprosto, moram povedati, Bila pa je nagrada za vložen trud. Začelo se ja nekako tako: Raziskovala sem, zakaj Pomorci še vedno bolj obolevamo za rakom na želodcu kol prebivalci preostalega dela Slovenije, in prišla do določenih ugotovitev, ki sem jih predstavila v svoji magistrski nalogi, vendar so imeli člani komisije nenehno komentarje na slovnico, ne toliko na vsebino, in venomer je bilo potrebno nekaj popravljati. Jeza je naraščala in kot rezultat seje v trenutku pojavila nasle- 4 I, M 1; 7 Ferdo Godina dnja misel: »Če ne obvladaš maternega jezika, pa napiši sklepe v angleščini in jih pošlji na svetovni kongres gastroenterologov, mogoče bodo svetovni strokovnjaki bolje razumeb našo prolemaliko.« Pregovor pravi, da jeza rodi sadove, in res jih je, V maju je prišlo iz Washingtona obvestilo, da je organizacijski komite 10. svetovnega kongresa gastroenterologov sprejel moje delo v program kongresa in da ga bom na določeni dan predstavila kot poster, ki mora imeti določeno velikost in sporočilnost. Sprva nisem dojela obvestila, nato je veselje prešlo v skrb, kako izdelati poster, da bo zadovoljil organizatorja, in kako priti z njim v oddaljeni Los Angeles. Se ena misel me je preganjala; »Škoda, da ni več mame, ki bi z mano delila veselje.s S pomočjo številnih pokroviteljev sem zbrala potreben denar za plačilo kotizacije, bivanja in potovanja, ki naj bi se začelo septembra. Pri izdelavi posterja, ki je imel določene mere celo za velikost črk, mi je pomagal Marjan Kočila s svojo ekipo pri podjetju CREA-TTV, umetniško dušo s sporočilnostjo pa mu je vlil akademski slikar Sandi Červek. Z delom smo konča-b tik pred vzletom letala, mislim, da je bito samo še pel ur do poleta številka 840 Gradec-Frankfurt in nato še isti dan v Los Angeles. Polet, dolg več kot 9000 km, je trajal 12 ur in časovno sem P^ bila 9 ur po srednjeevreps j času, saj v Kalifornij velja dni pacifiški čas. ki j« Greenwichem. Ta časovni mi ob prihodu v tretjo državo Severne Amerike 0) preglavic, povzročil pa j® spane noči ob vrnitvi v in nastanek spleta vtisov s koščka sveia, «' Številni turistični vodniB sujejo la predel kot zetneljš^ radiž sonca, peska, deskaiv^ morja, poleg tega pa lahioJiv^ visokogorke verige, puščave. Razprostira jj 256.000 kV. lem in razdal)' , skrajnim jugom in | ogromne (približno jf nepremagljive z enodnevnUJ^j Vanjem, če ne štejemo letalom. Iz San prideš v 45 minutah In San Diega, če ujameš in imaš srečo, da je pon« Prometne povezave so čisW drugega kot v naši deželi. za turista najcenejSc pi^’' najetim avtomobilom, 2 som ali železnico. lom,»" .^1 Podnel^_^* a btropsko, na jugu so sončni dnevi, od maja do SO tople in suhe tudi severne Kalifornije pa j* neverne fvduiurjiijc p« j-Ša in bolj mokra. Od junija najdeš v gorah Sied® I de tudi smučišče. Nadaljevanje NADA J VRNI SE 50 »Javnega tožilca osebno ne maram, ampak pri komercialnem mu moram priznati, da ravna pošteno. Vztraja pn kazenskem postopku, a kljub temu ne bo nič iz tega. Oče komercialnega direktorja je predsednik občinske socialistične zveze. Tako. Potem pa vse tiho je bilo,« konča Kolbl, pristavi pa Še: »Pijmo! Sobota je. Bodimo vsaj mi ljudje dobre volje.« Prijeli so kozarce, se z njihovimi robovi dotikali drug drugega in nato pili. Ker se je Sonji mudilo, saj jo je Nada zunaj čakala, bi rada načela svoje vprašanje, zaradi katerega je prišla, in ji je nazadnje vseeno, če si direktorji zidajo hiše ali si jih ne zidajo. »Pa nismo dobre volje,« je za Kolblom poprijela Sonja in se tako izmotavala iz Kolblove pasti. Kar takoj je vzela v precep Frčaka. Med njima se je začel razgovor, Kolblovima seveda poznan, ko mu je očitala, da ji čas mineva, ko on živi, kakor hoče. Vendar je la razgovor začel dobivati ostrejšo vsebino kot ponavadi. »Ko me ne boš imel več, vem, da boš to bolj malo pogrešal.« »Nehaj, Sonja. Spet kališ razpoloženje,« jo je zavračal Frčak nejevoljen. Kolblova sta molčala. »Mogoče sedim zadnjič s teboj pri mizi. Jaz si bom svojo srečo že poiskala, ti jo boš pa še laže.« Oni trije so nehali jesti in so jo samo gledali. »To sem ti morala povedati. Ležalo mi je na duši, da ne smem brez tega oditi. No. še to: rada sem te imela, zelo rada. V začetku seveda. Ko pa sem zanosila in ko si tako trdo obakrat zahteval, da splavim, sem videla, da ti je samo za moje telo in da me mimo puščaš v siromaštvu in me boš nazadnje odvrgel na smetišče.« Kolbl se je zganil, ko je rekla tisto o telesu, saj je tudi njega zbodlo. Olga je Sonjo molče opazovala in ni mogla razumeti, kaj se je zgodilo. O splavih sta Kolblova sicer vedela, a moralo se je nekaj zgoditi, saj kljub vsemu ni bila Sonja še nikoli tako odločna, da gre in se ne vrne. »Dosti sem pretrpela. Pred ljudmi in tudi sama sem se grizla. Samo to sem ti hotela povedati, da je osem let kar dolga doba, ki si mi jo vzel in ki se mi seveda ne bo nikoli vrnila.« »Sonja ima prav,« je znenada rekla Olga. »Jaz jo razumem. Če moreš, si uredi življenje, kakor misliš, da ti bo najlepše.« »Bom,« je rekla preprosto Sonja. Frčak je bil v taki zadregi, da ni vedel, kaj bi odgovoril. Končali so z večerjo v čudnem razpoloženju. Kolbl je šel s Sonjo plesat. Rad bi se z njo na samem pomenil, kaj je za njenim ravnanjem. »Ali resno misliš, kar si rekla? Danes si nekam čudna,« »Vedno sem enaka, Aleksander. Sploh smo vsi enaki in se ne moremo spremeniti.« »Vem, ja. Z Olgo sva bila vedno na tvoji strani. Veva, da nimaš bodočnosti pri Frčaku. Tako je. A to ti sama bolje veš. Z Olgo sva te zmeraj razumela in te imela rada -.« Sonja se je nasmehnila in med plesom pogledala po plesnih parih, kakor da bi se hotela izogniti temu, kar je načel. Vsi so v bistvu enaki, vsi. Kolbla je zaneslo in mu je bilo žal, da je to rekel, »Oprosti.« Vedela je, kaj misli. »Nič, nič. Kaj takega še nisem doživela, kar je bilo pri vama. Mogoče je bilo celo prav. Sicer pa enkrat ni noben krat« Kolbl ni pričakoval, da bi Sonja tudi to skušala razumeti. Napravila je vtis, kakor da se med njimi tremi ne bi bilo niČ zgodilo, kar je Kolbla spravilo v boljšo voljo. Niti sledu ni bilo, da bi jima skušala kaj očitati. Sonja je izkoristila čas, ko so pari na plesnem prostoru čakali, da bi muzika začela z novim komadom. Vse je bilo razgreto. Obrnila se je h Kolblu in ga vprašala: »Kako je mogoče, da sta se z Olgo za to odločila? Nikomur ne bom ničesar povedala, saj me poznaš.« »Vem, da ne boš, zato ti povem. Najbrž si opazila, da z Olgo pri seksu nisva do kraja usklajena. Ona konča, brž ko se je dotaknem, jaz pa potrebujem dolgo pot, kot si videla. Tudi ti si take vrste.« »Sem opazila. Samo tega, da sta se odločila za kaj takega, ne razumem. Kako je mogoče, da je Olga v to privolila. Videla sem, da je nič ne moti. Še celo živahno naju je spremljala.« »Skrival sem pred njo, da hodim k ženskam. Skriti pa se seveda ne da. Po dveh treh škandalih sva se potem zmenila. Zgodilo se je celo, da me je neka ženska skušala prisiliti, da se z njo poročim. A jaz tega ne bi nikoli storil. Olge ne bi nikoli pustil. Po vseh težavah sva spoznata, da je tako najboljše. V začetku je bilo bolj težko, zdaj pa vidiš, da gre.« Sonja si prej ne bi mogla misliti, da je to mogoče. Ona najbrž ne bi mogla prenesti. S Frčakom je bilo vse v razkroju. Vedela je, da ima tudi druge. A ni si mogla misliti, da bi šla z njim v troje. Posebno pa si nikoli ne bi želela, da bi prišlo tako z Viktorjem. Ujemata se in kaj takega gotovo ne bosta nikoli poskušala. »Tako je, Sonja. Nič ne vemo, kaj vse pride v življenju, s čimer se moramo sprijazniti, Ti nosiš svoje skrivnosti v sebi in vsak nosi svoje. Cas mineva pred našimi očmi, a kaj se dogaja v nas, težko dokopljemo. No, mi trije vemo marsikaj drug Zaveso smo si precej odgrnili.« »Mi trije z Olgo misliš?« do o d? 'To mislim. Zdaj mi pa nekaj odkrito povej. Te ne bo vec. »' ■ Si koga?« H Sonja ne bi rada o tem govorila. Toliko je prestala, da se izgubiti, kar je sedaj imela. Tega, kar se z njo dogaja, ne bi nikomer odprla, Posebno ne pred Frčakom in tudi ne pred vima. Ves čas jima je bila vsem trem samo privesek. Kolblu m Tl odgovoriti. Izgovorila se je: »Zdaj bom šla. Samo enkrat bova še zaplesala.« , »Kako boš šla? Sama?« »V resnici sem bila vedno sama. Zakaj ne bi tudi zdaj | Ko sta z Nado sedeli v avtu in sta žarometa mogočno in delala prostor drvečemu vozilu na ravni cesti, je Nada r' »No, si dosegla, kar si žel a la?« . , »Zadovoljna sem. Povedala sem, kar mi je ležalo na dos'' »Misliš, da Je bilo vredno?« »Nisem mogla drugače.« »Smešna si. Ženeš se za stvar, ki je figo vredna, pri tem p® kocko svojo bodočnost.« »Ali ti nisi dala na kocko stvari, ki je bila figo vredna.*" Nada je utihnila. Čez čas pa je priznala: l »Bila sem neumna, kakor si zdaj ti.« ,, j)*® Sonja ji je opisala kolikor mogoče natanko, kakšno je bd ■ «1 r-fV 1 - - 1 •. ...n.y'A__ j_ iilTl ' .^ir Frčaka. Začudeno je sprejemal njeno odločitev, dokler jij' trda gre sama domov. Ce ne prej, je Frčak zdaj spoznat j- odhaja. »Poznalo se mu je na obrazu. In prav to sem hotela,« -iiv--Prišli sta domov k Dominkovim še dovolj zgodaj, da // pri igri. Nadina otroka, Bojan in Angelca, sta spala pri Dominkovih. Imeli so pravi semenj, da jih je b* »jjrf* krotila. Babica je tudi povedala, da je bila tu strina Frank je prišel iz Kanade in ji prinesel pepel pokojne mane. »Treza je prišla zato, da prideta k njej. Bila je pobit*'^ ■■ »Jaz bom šla, samo če boš šla z menoj,« je takoj rekla N pa ni bila pri volji. »Rajši jutri. Ponoči me bo strah,« »Strina so v stiski. Ko je pri nas hudo, nam vedno , pristavila Nada. S tem je hotela reči, da ni Človeka v 'j bi se tako postavil za vse tri, kakor stori strina Treza. ^jir f I »Kaj bo pa z otroki,« se je skušala Senja obisku le izw I n. »Nič, Počakali bodo, da se vrneva, Morava iti.« f Na strininem dvorišču sla srečali tri ženske, ki so sl I Vladalo je pač vzdušje, kakršno je, kadar je pri hiši ji/ z ženskami srečali, se je njihov pozdrav zataknil in Strino sta nasb v kuhinji pn kombiniranem stedil® vstopili v preklit, je takoj ugasila plin pod kozico. (Nadaljevanje™ 5 30. marca 1995 19 ( odsevi mladosti K j kuharski 1 poskus Ali veste? V času dedkov in babic J c i ■■ i' 4 I i!' J * tl 1>) ji i* sl f) g) I* '»< K i' W' i) P i let. Bila 'O »10 lačna, si ocvrta jajčka, zlomila vlila v,1” ' vilicami stepla in sera, da ■“uiniK, Ul ko Sla Ce ladiu, ko Sla se malo oh- "“j prvi kuharski poskus. SUZANA ŠOBER, 3. b OŠ Sv, Ana ^mlad ^Ori l£. Bako vci (Pokrovitelj nagradnega kviza je Kpligarna in papirnica DOBRA KNJIGA M. Sobota) 27. vprašanje se je glasilo; Kdo pride redko sam? Pričakovali smo, da vam odgovor ne bo delal večjih težav, pokazalo pa seje, da ni bilo ravno tako. Redki ste namreč napisali, da nesreča pride redko sama. Tako se namreč glasi slovenski ljudski pregovor, ki je znan tudi DUŠANU PAHORJU z Lendavskih Goric 620. Čestitamo! Nekoliko drugače in dokaj zanimivo pa je odgovoril B. P., in sicer: Redko pride sama smrt. Če pride s koso, ti ni več pomoči, drugače pa imaš možnost, da boš še nekaj časa živel. KUPON št. 29 - ALI VESTE Ali veste, kdo je s sloni prekoračil Alpe? Vaše odgovore pričakujemo nakasneje do srede, 5. aprila. Pomlad je spet tu Prišla je pomlad. Spet so zacvetele lepe rožice. To so vijolice, trobentice, narcise, tulipani, kronice, mačice, žafrani, regrat, marjetice in zvončki. Zjutraj sem zavpila: »Jupi, v naše kraje je prišla pomlad!« Takoj sem se oblekla, tudi zob si nisem pozabila umiti. Potem sem šla v gozd, da bi natrgala po-mladne rože in iz njih naredila šopek. Ampak nisem našla nobene bilke. Končno sem zagledala en sam zvonček. Utrgala sem ga s čebulico in ga odnesla domov. Doma sem ga posadila, da bodo ljudje vide- li, da je že pomlad. TAMARA KOSI, 1, b OŠ Radenci ^^j^ bogastvo ''olel deHn^^ deček, kije bil zelo bogat. Vendar svojega bogastva niti s svojim bratom ne, ” "'atopai ” Damir, Bil je naslednik velikega bogastva, ki ga *'Jtgov N J® zagrozil, da nikomur ne sme izdati, Uamir j ’ pretepel. Oba pa sta hodila v isto pism denar, Janko pa varčeval. Nekega jutra pa *** ''^oar l^terem je mama sporočila, da je Damir porabil Vi 1"ii ran /IaNIG ni da So prijatJ.T IC, ua ga sprejme za oraia m ua iiaj ne puza-Itot bogastvo, Damir se je res poboljšal in od to c? , ® bratom in prijatelji. .... jui je vu ouei m •'‘"O. kar jih je - prijateljstvo. ■ Bcer ga bo hudo pretepel. Oba pa sta hodila v isto napravljal denar, Janko pa varčeval. Nekega jutra pa moral dobiti Janko. Brat mu tega ni ‘ 'iiaiJ-* da ga sprejme za brata in da naj ne poza- znala ravnati z dragocenimi stvarmi, je njuna tistim, ki jih je okradel njun oče. Njima pa je ostalo MIHAJELA ČRNKO, 5. b OŠ lisina Pripoved Jaz sem bil velik sladek grozd. Rasel sem na trti v vinogradu. Najlepše mi je bilo, ko me je božal topel sonček. Ljudje so me večkrat škropili s smrdečo vodo. Polivali so me zato, da ne bi zbolel. Zelo radi pa me imajo otroci. Sem zelo sladek. Dozorim komaj jeseni. Takrat se začne trgatev. V vinograd pridejo ljudje s škornji in posodami. Ko me poberejo, me nesejo v stiskalnico. Tam me zmeljejo in iz mene steče vsa kri. To je sladek sok, iz katerega nastane vino. Ljudje me radi pijejo, MARINA GOMBOC, 2. a OŠ Cankova od tu so se za dobro- i TlPrfw: llfl b ^rai) So rr^slno revijo, r Učenci 4. razreda OŠ Bistrica smo se lotili projektno-raziskoval-ne naloge na temo Življenje na vasi v Času dedkov in babic. Zelo zanimiva tema! Najprej smo naredili program. Učiteljica nam je naredila anketne liste. Z njimi smo se odpravili k svojim starim staršem in poizvedovali, kako so nekoč živeli na vasi. Hiše so bile pokrite s slamo, kuhinja je bila majhna. V veliki sobi je bila krušna peč. Tam so spali in se zadrževali čez dan. Ni bilo radia in televizije. Veliko so bili skupaj, se pogovarjali in opravljali razna dela. Pozimi so lupa-li bučno seme, luščili fižol in čej-šali perje. Takrat se je zbrala vsa družina in bili so dobre volje. ms; Hrano za preživetje so pridelali doma. Edino, kar so kupovali, sta bila sol in sladkor. Na polju so delali predvsem ročno in s pomočjo živine. Orali so s konji ali kravami. Ni bilo škropiv in umetnih gnojil. Čevlje jim je izdeloval vaški čevljar. Šola je bila v vasi, niso pa imeli zvezkov in knjig. Dedek sc spomipja, da je imel tablico in kamenček, s katerim je pisal, Starše so imeli stroge. Morali sojih ubogati, če ne, jepela šiba. Niti vodovoda nisO imeli, kaj šele kopalnico! Umivali so sc v lesenih škafih. Tudi stranišča so bila lesena in so stala zunaj. Čeprav je bilo njihovo življenje trdo in slabo, so se med sabo dobro razumeli. Spoštovali so drug drugega, drug drugemu g i C f g iovjE s. '' 6 v 1 so pomagali in niso tako drveli kot danes, ko skoraj ne boš poznal svojega soseda. Mogoče bi bilo lepo, ko bi se vsaj en dan v letu povrnili v Čas. ko sta bila dedek in babica majhna. _ MIHA PRŠA, 4. raz. OŠ Prežihovega Voranča Srednja Bistrica Zvezdice Zvezdice smo mi. učenke in učenci četrtih razredov, ter učiteljica Zofija Bale. Nismo pravi razred, ampak skupina veselih in ukaželjnih otrok. Skupaj smo od 12.00 pa tja do 15.00. Te ure preživljamo v majhni, toda lepo urejeni učilnici. Poslikali so jo učenci višjih razredov. V njej pišemo domače naloge, se igramo, pogovarjamo in ustvarjamo. Sedaj ste. dragi bralci, že lahko ugotovili, da imamo podaljšano bivanje. Ime Zvezdice smo si izbrali že v lanskem šolskem letu. Naša učiteljica nam pomaga pri nalogah, se z nami igra, nas uči, se pogovarja in je sploh naša prijateljica. S prijazno besedo nam pomaga, da lepše in prijetneje pričakamo konec šolskega dne. Včasih, kadar smo slabše volje, pa se učenci med seboj tudi skregamo. Takšen prepirček pa traja kratek čas in potem smo spet kot zvezdice. Le še nek^ mesecev bomo skupaj. Šolsko leto se bliža h koncu. Že sedaj vem, da bom pogrešala našo učiteljico in sošolce pri podaljšanem bivanju. Zmeraj pa se jih bom spominjala. NINA TOPOLINJEK. 4, raz. OŠ Gonu a Radgona Rubriko pripravlja; ALEKSANDRA NANA RITUPER Ko so se sredi šestdesetih let po zidovih Londona pojavili grafiti »Clapton je bog«, se je Erič odločil, da korenito spremeni svoje življenje. Je eden redkih, ki sebi ni dovolil, da kariera vodi njega (v smrt?), ampak on iyo. Rodil seje 30, marca leta 1945 v mestu Ripley v Veliki Britaniji kot nezakonski otrok. Svoje otroštvo in mladost je preživet pri starih starših, V začetku šestdesetih so ga izključili iz šole za umetnost. ker je na zaključnem izpitu pokazal zavidljivo raven neznanja iz umetnosti, V tem česu je bil Erič že precej obseden z blue-som. Legenda o Claptonu se je začela z njegovim prihodom v takrat že uveljavljeno skupino Vardbirds, s katero je posnel nekaj singlov in album Five Live Vardbirds. Kmalu je skupino zapustil in se pridružil Johnu Mavallu, ki je znan kot glasbenik, ki ne mara, da se mu kdo meša v glasbo. Vendar je Clapton edini, katerega ime je dal natisniti poleg svojega na ovitek albuma John MayalTs Bluesbreakers with Erič Clapton. kije izšel leta 1966. Že konec leta je Erič zapustil Mayalla in posnel novi album Frech Cream z novo zasedbo Cream. Skupina velja za prvo superskupino rocka, v kateri sta sodelovala še bobnar Gin-ger Baker in basist Jack Bruce. S svojo glasbo je postavila temelje t. i. progresivnemu rocku, ki temelji na »težkem« zvoku in dolgih improvizacijah. S skupino Cream posname tri albume Di-sreaii Gears, dvojnega Whecls Of Fire in Goodbye. Čeprav je bila na vrhuncu svoje slave in ustvarjalne moči, jo je leta 1968 zapustil. To seje zgodilo pod velikim vplivom nove glasbe, ki je prihajala z vzhodne obale združenih držav, predvsem glasbe skupine The Band in njihove plošče Musič From Big Pink. f^Oft RpC^ ”QyjiCeee Glasbena uganka Tokrat pa ste me prcnsenetili, saj mnogi niste vedeli, da je skupina Let 3 pri nas že nastopila, in ne samo enkrat. Pravilno pa je med drugimi vedela Melita Šhhthuber, Puconci 186, 69201 Puconci. Čestitamo! Obvestilo o nagradi, ki jo poklar^a trgovina M-Shop bomo poslali po pošti. Vse pa vas vabimo k rešeavnju nove glasbene uganke: ZsV’*---'* 'C znanih ma- nai 'Zstn^, ^Ijetrio Primer Clau-\ K po Ujej T! izstn.„,^®fiettiriiri gla- f - -»uv najbolj 'ovali ^^loncjr^^aniobra- Kupon št. 7 !i Kato se imenuje nam plošča Andreja Šifrerja? Odgovor: "■‘'»am i Plošča ** katL '*** Marvy- 5*»-Madonna |1 H posnel skla- 'io Wonder, f ..... J "’»‘«ablePianetsm ; *>Jbio "Video ,1 taa b !l »uSllOP ®300fiT*" a. Odgovore s kupončki pošljite na dopisnici do 7. aprila na naš naslov: Podjetje za informiranje. Arhitekta Novaka 13. 69000 Murska Sobota, spripisom: Za Pop Rock Noviceee. Erič Clapton Utrujen od zvezdništva in prevelikih zahtev občinstva se je zatekel k mali hišni zasedbi, ki sta jo vodila Delaney in Bonnie. Vse skupaj je bilo dokaj nelogično, vendar se je na koncu izkazalo kot nekaj, kar gaje proslavilo kot legendo rocka. Z novo zasedbo Derek and the Dominoes so posneli pioščo Laj-la (and other assorted love songs), ki se danes skupaj s skladbo Lajala uvršča med klasike rocka. V sedemdesetih letih je Erič izdajal albume, kot so 461 Ocean Boule-vard, There’s One In Every Crowd, No Reason To Crj', E.C. Was Here in Slowhand, ki so Eriča vsak po svoje predstavljali v različnih obdobjih. Osemdeseta leta je začel z albumom Mon^-and Cigarettes, potem pa se začne obdobje, v katerem Erič kar precej zajadra v pop vode in posname albume August, Behind The Mask in Pretender, s katerimi se ne more ravno pohvaliti. Kar nekaj časa traja to ob- J dobje, vendar se leta 1992 Erič I končno vrne k svojim koreninam 1 in posname večkrat nagrajeni al- j bumMTV Unplugged. naslednje I leto pa izide njegov zadnji, zelo I hvaljeni album From The C radie, I ki Eriča predstavlja v njegovi najboljši luči in dokazuje, da »sta- J ri« Clapton le Še ni za staro šaro. ' vestnik, 30. marca]^- 20 Šport Prva državna nogometna liga Mura: M. Branik 0:0 .Murska Sobota - Igrišče Mure, gledalcev 5.000, Sodnik : Žunič (Kranj).” Mura: Volk, Baranja, Kokol, Breznik. Poljšak, Alihodžič, Stampfer, Brezič, Belec, (Dominko), Bakula, Rous, (Džafič) Publikum : Beltinci 2:2 (1:0) Celje - Igrišče Publikuma, gledalcev 800, Sodnik: Vidali (Kubed). Strelci: l;0 Sešlcr(26). 2:0 N. Toko (49), 2:1 Cirkvenčič (61), 2:2 Baranja (63), Beltinci: Zver, Tratnjek, Vorobjov, Jengurazov, Jančič, Božič, Črnko (Baranja), Cirkvenčič, Herceg (Osterc), Nejman, Škaper. I.SNL Rezultati - 20. kolo Publikum : Beltinci 2:2 (1:0) Mura : Maribor 0:0 Vevče : Živila 1:0 (0:0) Železničar : Gorica 1:2 (1:1) Koper: Jadran 2:0 (1:0) Korotan : Izola 7:0 (2:0) Primorje : Rudar (V) 1:1 (0:0) Gaj: Olimpija 1:2 (0:0) Olimpija 20 16 1 3 59:19 33 Maribor MURA Gorica 20 11 6 3 37:19 28 20 12 3 5 36:19 27 20 11 3 6 39:24 25 I NOGOMETNI KOMENTAR J Derbija sta se končala z remijem Druga državna nogometna liga Turnišče: Elan 0:0 Publikum 20 10 5 5 31:17 25 Železničar2O 11 2 7 40:25 24 BELTINCI 20 9 5 6 41:20 23 Korotan 20 10 2 8 37:24 22 Rudar (V) 20 9 4 7 33:25 22 Ilimišče - Igrišče Turnišča, gledalcev 300, Sodnik: Sart (Prevalje). Tiirnišče: Stamenkovi, Ternar, Lackovič, Vori, Mujdrica, Lackovič, Baranja, Voroš, Ropoša (Pucko), Lacko (Zver), Krančič. Primorje Koper Izola Vevče Gaj 20 6 6 8 26:26 18 20 7 4 9 15:22 18 20 5 5 10 21:47 15 20 5 4 11 23:43 14 20 3 8 9 19:46 13 živ. Naklo 20 1 7 12 16:32 9 Piran: Nafta 3:1 (1:1) Piran - Igrišče Pirana, gledalcev 300. Sodnik: Kandare (Ljubljana). Strelci: l:0Kariš(2), 1:1 KukičdO), 2:1 Hvastja (58), 3:1 Ipavec (90). Nafta: Starovasnik, Utrosa, Gaševič, Slavic, Žalik. Drvarič, Hranilo-vič. Vickovič, Kukič, Baša, Šarkezi (Meničanin) Jadran 20 O 3 17 11:76 3 Domžale : Beltrans 4:0 (1:0) Domžale - Igrišče Domžal, gledalcev 400. Sodnik: Zornstein (Portorož). Strelci: 1:0 Vončina (2), 2:0 Orelj (69), 3:0 Cvijanovič (71), 4:0 Petkičič (85). Beltrans: Rajh, Modlic, Stojko, Slana, Sreš, A. Osterc, Vozlič, Z. Ostre, Brunec (Makoter), Zrim, Ropoša. II. SNL Rezultati - 19. kolo Turnišče : Elan 0:0 Piran : Nafta 3:1 (1:1) Domžale : Beltrans 4:0 (1:0) Rudar (T): Steklar 2:1 (0:0) Železničar: Slovan 2:0 (1:0) Draivinaj : Drava 0:3 (0:2) Radeče : Zagorje 1:0 (0:0) Šmartno: Mengeš 0:0 Zagorje 19 12 4 3 33:6 28 Šmartno 19 11 5 3 36:19 27 RudarfT) 19 11 4 4 33:16 26 I retja državna nogometna liga Bakovci: Sl. Gradec 3:0 (0:0) Bakovci - Igrišče Bakovec, gledalcev 150. Sodnik: Strelec (Ormož), Strelci: 1:0 Gabor (60), 2:0 Radikovič (73), 3:0 Titan (80). Bakovci: Maučec, Cener, Emiša, Papič, Jančar, Kokaš, Baler (Buze-ti), Farkaš (Titan), Gabor, Kovačec, Radikovič. NAFTA Piran Radeče 19 8 8 3 26:19 24 19 10 2 7 44:25 22 19 8 4 7 26:23 20 Domžale 19 8 3 8 30:27 19 Drava 19 S 4 7 26:31 19 Dravinja 19 6 6 7 24:21 18 Mengeš 19 5 S 6 12:15 18 TURNIŠČE19 7 5 7 25:33 18 Železničar19 7 3 9 32:38 17 Slovan 19 4 6 9 23:34 14 Šentjur : Renkovci 5:0 (2:0) Šentjur - Igriše Šentjurja. Sodnik: Novak (Ptuj). Renkovci: Magdič, Horvat. Kuzma, Balantič. Zadravec, Toplak, S. Bojnec, Car, Markoja, R, Boj n ec, Matjašec (Tratnjek). BELTRANS19 4 4 11 16:31 12 Steklar Elan 19 2 7 10 17.32 11 19 2 5 12 11:41 8 Nogomet - V prvenstveni tekmi slovenske mladinske nogometne lige je Mura v Murski Soboti premagala Piran s 3:1. Gole za Muro so dosegli: Mesarič, Fras in Žerdin. Beltinci so bili prosti. V prvenstveni tekmi slovenske kadetske lige jc Mura premagala Piran z 2:0. Strelca golov sta bila Resnik in Benko. Beltinci so bili prosti. III. SNL Rezultati - 16. kolo Bakovci: Sl. Gradec 3:0 (0:0) Šentjur: Renkovci 5:0 (2:0) Pohorje : Pobrežje 4:1 (1:0) Starše : Kob Ford 0:0 Dravograd : Aluminij 1:1 (0:0) ŠPORTNA NAPOVED Šentjur Aluminij 15 10 2 3 43:15 22 14 10 2 2 33:19 22 ' BAKOVCI 14 8 4 2 36:11 20 Dravograd 15 8 4 3 23:22 20 Kob Ford 15 7 3 5 35:21 17 V Športni napovedi št. 7 sodeluje Štefan Jerebic iz Bratonec, zvesti spremljevalec in ljubitelj nogometa. Prognoziral je takole: ______________________________________ Pari Nap. Pohorje Bistrica Starše 14 5 6 3 23:19 16 13 6 3 4 23:19 15 15 5 3 7 15:17 13 RENKOVCI15 5 3 7 17:21 13 Kovinar 14 5 4 5 13:16 12 1. MURA: Olimpija 2. Živila : BELTINCI 3. TURNIŠČE : NAFTA 4. Steklar: BELTRANS 5. BAKOVCI: Ford Kob 6. Pohorje: RENKOVCI 7. Les : Bratonci S. Dokležovje: Serdica 9. Dobrovnik : Olimpija 10. CentibaW.: Hotiza 0 2 2 I 1 0 0 0 1 o Sl, Gradec« 1 3 11 11:34 5 Pobrežje 15 1 1 13 13:54 3 I. MNLMS Rezultati - 12. kolo Les : Goričanka 3:1 Remet: Bratonci 0:3 Ttgop: Kerna 3:0 Rakičan : Emal 1:2 Dokležovje : Čarda 1:0 Serdica : Vesna 1:1 ŠPORTNA NAPOVED ŠT. 7 Tip Serdica Les Rakičan Emal Čarda BratoncI 12 6 6 0 17:8 18 12 5 4 3 16:11 14 12 6 2 4 16:13 14 12 5 4 3 12:12 14 12 4 5 3 16:8 13 12 4 5 3 17:14 13 Goričanka 12 4 3 5 17:17 11 1. 2. 3, 4. 5. 6. 7, 8, 9, 10. MURA: Olimpija Živila: BELTINCI TURNIŠČE : NAFTA Steklar: BELTRANS BAKOVCI: Kob Ford Pohorje : RENKOVCI Les : Bratonci Dokležovje : Serdica Dobrovnik: Olimpija Centiba W.; Hotiza Kerna 12 2 7 3 15:19 11 Dokležovjel2 3 5 4 10:14 11 Ttgop Remet Vesna 12 4 2 6 20:19 10 12 1 6 5 13:22 8 12 3 1 S 13:25 7 Izpolnjene lističe pošljite na uredništvo Vestnika, Murska Sobota, Arhitekta Novaka 13, najpozneje do petka, 7. aprila 1995. Pri žrebanju bomo upoštevali $ pravilnih napovedi. Ime in priimek ter naslov; Strelci II. SNL 7 golov : Vickovič (Nafta). 6 golov : Hranilovič (Nafta), Kukič (Nafta). 5 golov : Stojko (Beltrans), Novak (Turnišče), Šabjan (Nafta), 4 gole : Brunec (Beltrans), 3 gole : Zver (Turnišče). Lebar (Turnišče), Ropoša (Turnišče), 2 gola : A. Osterc (Beltrans), 1 gol : V športni napovedi št. 5 nismo našli lističa z 8 pravilnimi napovedmi. Pravilna rešitev je: Mura ; Maribor 0, Publikum : Beltinci 0, Turnišče : Elan d, Piran : Nafta 1, Domžale ; Beltrans 1, Bakovci : SI. Gradec 1, Šentjur : Renkovci 1, Les : Goričanka 1, Rakičan : Emal 2, Dobrovnik ; Hotiza ]. Ropoša (Beltransl, Voroš (Turnišče), Hozjan (Nafta), Vori (Turnišče), Gabor (Nafta), Prekazi (Nafta), Gaševič (Nafta), Novak (Nafta). Slana (Beltrans), Pozderec (Turnišče), Pucko (Turnišče), Lackovič (Turnišče), V dvajsetem kolu prvenstva v prvi državni nogometni ligi sta bila derbija v Murski Soboti, kjer sta se srečala Mura in Maribor Branik, in v Celju, kjer sta igrala Publikum in Beltinci. Obe tekmi sta se končali z neodločenima rezultatoma. S takim razpletom so zadovoljni tako v Beltincih kot v Murski Soboti, čeprav bi se srečanji lahko končah tudi drugače. Tekmeca v Murski Soboti nista navdušila številnih gledalcev, saj sta se moštvi predvsem osredotočili na obrambo, tako daje bilo na tekmi malo zrelih priložnosti za gol. V prvem polčasu so imeli nekoliko več . od igre Sobočani, ki so tudi imeli dve zreli priložnosti za gol, ki pa jih Breznik in Belec nista izkoristila. Zlasti je imel idealno priložnost Belec, ki pa jc bil premalo spreten. Tudi Mariborčani so imeli eno zrelo priložnost, vendar je bil nekdanji igralec Mure Poznič premalo priseben. V drugem polčasu so bi h Mariborčani nekoliko boljši, a niso ustvarili niti ene zrele priložnosti za gol. Po končani tekmi sta bila oba trenerja Branko Horjan (Maribor Branik) in Marin Kovačič (Mura) zadovoljna z rezultatom, obema pa je bilo žal, da ni bilo zadetkov, ki bi navdušili gledalce. Beltinčani so gostovali na vročih tleh na celjski Skalni kleti. Gostitelji so izkoristili prednost domačega igrišča in povedli z 2:0, vendar se Beltinčani niso predali. Trener Pero Nadovezaje igro nekoliko poživil, ko je na ■ igrišče poslal Baranjo in Osterca, kar jim je tudi Toda napadalci nikakor niso uspeli obrambe gostov, ki se je požrtvovalno borila zadnjega sodnikovega žvižga. Treba puj®P^‘ dati, da so bili napadalci Turnišča !ba pajerjj-j premalo^*^ ni pri streljanju proti golu odličnega Hto**® ■ cesto pa so tudi preveč oklevali. Nogon**®. Nafte iz Lendave so gostovali v Piranu vrnili poraženi, čeprav so v prvem polčasu iji^ dokaj zanesljivo. Ibdi v drugem polčasu«^,, enakovreden tekmec, vendar jih je seu® , Salkič iz Ljubljane oškodoval, saj je gostitelja® f priznal drugi zadetek, ki so ga dosegli iz voljenega položaja. Visok poraz pa so nogometaši Beltransa iz Veržeja v Dom**: Gostitelj] so namreč že v drugi minuti kar je gotovo negativno vplivalo na Vseeno pa so Veržejčani vzpostavili vendar napadalci niso našli poti, kako gati domačega vratarja. Precej pa so v drugem polčasu. V moštvu se jc vsekakor p"' 1 prineslo uspeh. Najprej je Cirkvenčič z natančnim strelom^jremagal reprezentančnega vratarja Zupana. kmalu zatem pa je n a la odsotnost Puklavca. "ir — Derbi kola med Muro in Mariborom Branikom v Murski Fotograma; Nataša brez zadetka. Baranja rezultat izenačil. Osvojena točka v Celju pomeni za Beltinčanke spodbudo za nedeljsko srečanje, ko bodo gostili nevarnega Železničarja iz Ljubljane na čelu z nekdanjim Murini m igralcem Gliho. V devetnajstem kolu prvenstva v drugi državni nogometni ligi so pomurski ligaši iztržili le eno točko. Nogometaši Thrnišča so na srečanju z Elanom iz Novega mesta igrali le neodločeno. Po uspehu nad Slovanom v Ljubljani so ljubitelji nogometa v Thrnišču pričakovali novo zmago. V tretji državni nogometni ligi so stili Slovenj Gradec in po pričakovanju načrtovani točki. Zmago pa so si zagotovH* ■ v drugem polčasu, ko so uspeli trikrat gostujočega vratarja, Zmaga Bakovčanov lahko prepričljivejša. Nogometaši Rsuko’^. gostovali v Šentjurju in po pričakovaifju izgubili. Treba pa je povedati, da so nas*' brez treh standardnih igralcev. FERI Šport od tu in tam Dvoranski hokej - V Murski Soboti je bilo 3, državno mladinsko prvenstvo v dvoranskem hokeju na mladince. Sodelovalo je 5 moštev. Rezultati - Lek: Predanovci 7:0, Triglav : Svoboda 4:1, Lek : Svoboda 5:1, Pomurje : Predanovci 0:0, Svoboda: Pomurje 1:0, Triglav : Lek 2:2, Triglav : Pomurje 5:0, Svoboda : Predanovci 5:2. Triglav : Predanovci 18:0 in Lek : Pomurje 8:0. Naslov prvaka je zaradi boljše razlike v golih osvojilo moštvo Triglava iz Predanovec s 7 točkami pred Lekom iz Lipovec, 7, Svobodo iz Ljublajne, 4, Pomurjem iz Murske Sobote, 1, in Predanovci, 1 točko. Strelstvo - V Ljubljani je bilo fmale državne dopisne strelske lige v tekmovanju z zračno puško. Lep uspeh je dosegla ekipa Varstroja iz Lendave. Najbolje se je odrezala Jožica Vrbančič, ki jc pri članicah s 377 krogi zasedla drugo mesto. Sandra Zver je bila s 165 krogi med deklicami šesta, Mitja KJei-derman pa pri ml, mladincihs 168 krogi osmi. V ekipni konkurenci so bile deklice Varstroja s 488 krogi druge, dečki s 521 krogi četrti, ml. mladinci z 930 krogi tretji in mešana ekipa s standardno puško s 1067 krogi peta. (A. Zver) Šah - Na petem šahovskem turnirju, ki je bil v Ižakovcih, je sodelovalo 78 šahistov. Zmagal je Krumpačnik{ Maribor) s 7,5 točke pred Danilom Harijem (Radenska Pomgrad) s 7 točkami, GruSko-vnjak je bil s 7 točkami četrti, Zupe Sesti s 6,5 točke, Kovač enaj- I. ONL Lendava Rezultati - 13. kolo Čentiba W, : Panonija 4:0 Mostje : Nedelica 1:2 Dobrovnik: Hotiza 4:1 Bistrica: Odranci 0:4 Kobilje: Olimpija 2:0 Polana: Črenšovci 0:1 Črenšovci 13 9 4 O 48:10 22 Odranci Hotiza Kobilje 13 9 2 2 34:11 20 13 8 3 2 28:16 19 13 7 4 2 26:17 18 Sti, Sedonja (mladinec) hnr nr.tnaisti s DO Č Gabor petnajsti s po 6 u Stevanečeva (vsi Radef grad) devetnajsta s 5,5 Rokomet - Rokotnetz’’^' Nol IZ Bakovec, ki *, .^1^ ,i prvi državni rokometniJJ^’ odslej nastopale pod kovci. Izvršni odbor prej sklenil, da ekipa movati zaradi finančnih |f' dar so si naposled pr®iU dobili nekaj obljubljn^^j^ tako da bodo dekleta tek naprej. , _■ Šah -V Catežkih iJ* bilo ekipno državno šahu za dečke v starosU' jj 16 let. Med 12 osnovn® / ekipami je ekipa Rokade'/ ve kot regijski prvak zas® mesto. (FB) .X Nogomet - Nogotn^^j / nogotn®* u/ cija Občinske nogom^^ Lendava, ki jo je ^udil Darko Pahor, se je goetni zvezi županije v Čakovcu ter sc s pogovarjala o tesnejs^F jP vanju. (Nadij, (Nadij, na m Strelci I. SNL 15 gol: Škaper (Beltinci), 8 golov: Herceg (Beltinci), 7 gotov; Topič (Mura), 6 golov; Osterc (Beltinci), 5 golov: Belec (Mura), Nedelica 13 6 3 4 20:16 15 Panonija 13 5 4 4 24:22 14 ČentibaW.13 4 4 5 22:18 12 Dobrovnik 13 3 4 6 24:22 10 4 gole: 3 gole: 2 gola: 1 gol: Breznik (Mura). Rous (Mura), Nejman (Beltinci), Cener (Beltinci), Baranja (Beltinci), Baranja (Mura), Brezič (Mura), Kokol (Mura), Bakula (Mura), Poljšak (Mura), Jengurazov (Beltinci), Cirkvenčič (Beltinci), Dominko (Mura). Olimpija Bistrica Polana Mostje 13 4 2 7 16:30 10 13 1 5 7 16:35 7 13 2 1 10 12:40 5 13 1 2 10 15'48 4 II. ON L Lendava Rezultati - 11. kolo Opel H. Lakoš ; Graničar 3:1 Kapca : Žitkovci 0:0 Dolina : Nafta V. 0:4 Opel Lakošll Žitkovci Graničar Kapca Nafta V. Dolina 11 11 11 11 11 9 2 0 45:10 20 3 5 3 24:21 11 3 5 3 24:32 11 3 3 5 14:22 9 3 2 6 24:26 8 2 3 6 18:38 7 II. MNLMS Rezultati - 12. kolo Bogojina : Hodoš 5:1 Šalovci: Apače 4:2 Grad : Gančani 1:1 ..'5 Prosenjak. : Cankova J Križevci: Tešanovci 1 Rotunda ; Tromejnik O- ■ I Tromejnik 12 11 ' ^I^i Bogojina 12 Cankova 12 82 8 S jj J’ I 8 2 ?4?1' Apače Šalovci 12 7 3 Rotunda 12 Grad Gančani 12 7 1 r 12 4 2 ntA 'i “J.!;! n 12 3 4 Tešanovci 12 4 1 Hodoš Prosenjak. 12 1 Križevci 12 O 1 7 ; a 0 vestnik, 30. marca 1995 21 Namizni tenis h šport ni Strelstvo Košarka st: Sf itd edJ dfi l! fc še te^e mesto končnice tenisu so igralci Mnvavtkiih T-Bplic praznih srečanju z Olimp^O v tjubhani otinli liv^^*' X Sobočani, ki so suvereno igra- 3e i^k tekmovanja pokazali slabšo igro, Bekatirc pa ™di fiiSčna nepripravljenost. Zlasti pa idsn vi^iiulf k! sastahteva ukšen način igtardt Tak^je bo^u ” priložnost za podvig alt p* aiBtral ’''’™ P™*^Postvnovi tcktnovalra sezoni. Sobočani so na prvem srečanju v Murski Soboti, raladinepS^ef*?^'’**” isro m to: je V tjhbljani Je v Gngeija. Dvojica Benko • Bentovič. ki le avut*«? - li^Stoga tekmovanja šestnajstkrat zmagah Ut mesto i1ež-5*neni Brvenstvu, isa ±audta dramj prvenstva ti fljslnv etipocsD drlav- na sreSanju a Oljmp^o v ^jub^ani otiali ie na prvem srebanj« v Murski Soboti, -4, na državnem prvenstvu pa Utedta drugo . fti več sposobna premagati nMičnejie dsmiet 'Mein osuja le še boj za tretje meun, to pn je itianj. jfe.hiiA K? bc POJ za ircije Trtfiun. u p j« snaiju (Skaftr • = Moravske Toptke Sobola *:1 ' Viiffer 21:8,21:16, Lasan: Benko l6:21,16-,2L Reflak jplfi tOioi 21:19,: Skafet, Reflak .■ Benba. Banbmdč Benko 24:2^, 21:15). M. U tf" I j Šport od t ' Pintam I ^Ogovorili tiizirali - ■ so se, da bodo orga- itateanrii -"-vanjd m '’^’ovanje L ^‘aj so pri-ni:: obe sodniški — ■ t dpi____oogometašflv e,; ni bilo organiza- prvenstvu ir Murske F t a t p je mursKe kolih^b ** “delcženci po "a^lednjj. i vrstni red ?"*Prvak ith Radosavljevič I '‘«3.^ ^^'^“ba)s7točkami.2, Alojz Kos, po ^’S’‘aHari 00??^“ ^■“’<’r in I ^fevanec mladinca T Sedonja, ki (prvif vrstni red po ^mer. f. la P* Gašpeijeva in Habjanič prvaka v Murski Soboti je bilo regijsko prvenstvo v streljanju s serijsko zračno puško. Med pionirji je ekipno zmagala SD TS Ormož s 526 krogi pred MI Pomurko, 514, in ŠK Turnišče, 502 kroga. Med posamezniki je bil najboljši Zemljič (Ormož) s 178 krogi pred Gombo-Sijem, 177, in Balaškom (oba Po-muika), 175 krogov. V tekmo vanju pionirk je zmagala SD Črenšovci s 491 krogi pred Škorpijonom, 468, in Varstrojem, 442 krogov, med posameznicami pa ŽaUkova s 171 krogi pred Kozlarjevo (obe Črenšovci), 167, in Balaškovo (Škorpijon), 161 krogov. Med mladinci je zmagala ekipa Crenšovec z 952 krogi pred KF Tišina, 868, med posamezniki pa j e bil najbolj- Si Tibaut (Črenšovci) s 329 krogi pred Vočancem (Ormož), 328, in Sobočanom (Črenšovci), 325 krogov. Pri mladinkah je zmagala Zali kova (Črenšovci) z 279 krogi pred KoloScvo, 270, in Bedkovo (obe Dobrovnik), 241 krogov. V konkurenci članov je zmagala ekipa KF Tišina s 1039 krogi pred Ormožem, 1036, in Gančani, 1018 krogov. Pri posameznikih je prvo mesto zasedel Habjanič (Ormož) s 360 krogi pred Balažičem (Gančani), 354, in Balaškom (Škorpijon), 351 krogov. Pri članicah je tekmovala le ekipa Ormoža in dosegla 877 krogov. Med posameznicami pa je zmagala Gašparjeva (Tišina) s 333 krogi pred Me-lejevo, 321, in IvanuSevo (obe Ormož), 292 krogov.Na regijskem strelskem tekmovanju invahdov je pri članih Gl zmagala ekipa Dl Radgona z 866 krogi pred MDSP Murska Sobota, 807 krogov. Med posamezniki je bil najboljši Kos (Dl Radgona) s 303 krogi pred Se-movčanom (MDSP). 290, in Piskom (Dl Radgona), 288 krogov. Pri članicah je ekipa MDSP Murska Sobota zadela 813 krogov. Med posameznicami pa je zmagala Veibančičeva s 322 krogi pred Zverovo, 275, in Žnidaršičevo, 216 krogov. Med invalidi G3 je zmagal Franc z 299 krogi pred Borovnja-kom, 295. in Dunajem, 276 krogov. Med ženskami je Zadravčeva zadela 219 krogov. t! _ Maribor Lju- mesto v lom podpisa- ."«iiltol»u..'^»«rali,ice Maribor S'^^ma7či; ---------------- w”d "'‘"'nh«,' j' M e v Len TOP 12 za flakS'*''^'*® drugo'’’ Horvat zase. ifn . ugo 70 D a t odli a .'^*siio ko jev mesto za Re-Potfinalu nepriča- <• f Si I' f f Rokomet Zmagal le Krog v devetnajstem kolu prvenstva v prvi državni ženski rokometni ligi je ekipa ZRK Bakovci gostovala pri vodeči ekipi Krim Eiefcta in izgubila s 14:28. Kljub visokemu porazu so Bakovčanke dobro igrale. Strelke za Bakovce: Hozjanova 8, Forjanova 2, Jakšičeva 2 ter Kolblova in Paniče-va po enega. V predzadnjem kolu prvenstva v drugi državni moški rokometni ligi je Krog doma premagal Lisco iz Sevnice s 25:22(12:11). Strelci za Krog: A. Kolmanko 8, Babič 5, D. Kolman ko 3, Lukač 3, Kovačič 3, Meolic, Šernck in Titan po enega. Pomurka iz Bakovec je v Radečah igrala z domačim moštvom neodločeno 26:26 (12:15). Strelci za Pomurko: Okre-ša 13, Buzeti 4. Lovenjak 3, Bedekovič 2, Ritonja 2 in Husar 2. Rokometaši Brežic so premagali Mladinca iz Murskih Črnec s 25:21 (11:10). Strelci za Mladinca: Gomboc 8, M. Gregorinčič 5, Titan 6, Kosednar in Sčap po enega. Vodeče Krško je premagalo Polet iz Murske Sobote s 27:17 (13:7). Strelci za Polet; Lovenjak 8, Žugelj 3, Merica 2, Horvat 2, Sečko, Čemela po enega. Judo Sobočanom dve prvi mesti v Murski Soboti je bilo četrto mednarodno tekmovanje v judu za dečke in mladince ter za pokal Murske Sobote, ki ga je pripravil Judo Dve zmagi Pomuija v predzadnjem kolu tekmovanja končnice državnega košarkarskega tekmovanja žensk za uvrstitev od 7, do 12, mesta je ekipa Pomurja v Murski soboti z visokim rezultatom 102:41 (53:19) premagala ekipo ŠD Šentvid. Sobočanke so zmagale brez posebnih težav, zlasti se je razigrala Drožinova, ki je sama dosegla 52 košev. Strelke za Pomurje: Cerova 5 (1:2), Horvatova 2, Drožinova 52 (6:8), Kolarjeva 5 (1:4), PuSenjakova 4, So kolanova 18 (4:4), O rijeva 4, Novakova 8 (2:3), Karova 4. V zadnjem kolu prvenstva pa je ekipa Pomuija v Mariboru premagala mlado ekipo Maribora s 76:60 in je tako še naprej brez poraza. Ne odigrana je ostala le še zaostala tekma s Slovanom. Strel-ke za Pomurje: Cerova 5 (1:2), Drožinova 17(1:4), Kolarjeva 2, Soko-lanova 25 (2:4), Onjeva 1 (1:2), Novakova 4, Karova 6 (2:2) in Zadražnikova 16(4:4). (ZT) Rokomet i 'mpren,„ "m; "J’'”’®” renre i« Za??^ '>‘1 tudi u ^3, Clau?°n ; Claudia 83:79^'* 'P Retrovg?P - ''i'! . Maraton la ^eltii ""“'^inClaudio Odbojka Zmage pomurskih ligašev v končnici državnega odbojkarskega prvenstva za naslov prvaka so odbojkarji Vigrosa Pomurja iz Murske Sobote v Ljubljani premagali Olimpijo s 3:0 (16:15, 15:5, 15:0), Vigros Pommje; Prša. Marič, Kcrec, Bačvič, Vukoviči Novak, TopovSek, Poredoš, Fujs. V končnici tekmovanja za razvrstitev od petega do desetega mesta v prvi državni odbojkarski ligi je Ljutomer v četrtem kolu premaga! Pionirja v Novem mestu s 3:2 (4:15, 13:15, 15:13, 15:7, 15:6). Zatem pa Je Ljutomer doma premagal ekj- po Minolte Bled s 3:2 (8:15. 15:5, 14:16, 15:12, 15:8). Ljutomer: Berlot, Kavrtik, Škrobar, Belec, Zidar, Gnit, Rajnar, Marič, Šiftar, ^unak, Savič. V žadtucm kolu prvenstva v drugi državni moški odbojkarski ligi je Claudia shop v Beltincih premagala Mežico s 3:1 (8:15, 15:6, 15:11, 15:6). Claudia shop Beltinci: Janža. Prelog, Balažič, Fišer, Vnuk, Sobočan. Ceh, V zadnjem kolu prvenstva v drugi državni ženski odb^karski ligi je Sobota v gosteh pretna- Alfetib (K e -bi|^*Bta^y Glazar) Avstriji je ^fitih držT?' tai”^'* veteran?’^^ Sobote Plan iz ibdi ''spii Ro. P“^t,rin„iJ7'Oba ,z Ra- I '‘"ioVin. za t i i' zma- > Četrta, Ibdi gala Šentvid s 3:2 (8;lS, 6:15, 15:11,15:5.15:13), Sobota: Forjan, DrevenSek, Zver, Šlebinger, No- ) vak, Mčrcc, Časar, Denloo, Cipot. Odbojkarice Žibrau iz ljutomera pa so premagale Fi Prom s 3:0(15:6,15:10, 15:7), Žibrat Ljutomer Vrbnjak, LukintsD, Kolar, Senčar, Ljubeč, Šoštarič. PremuS, Žibrat, Kuhar, Mlinarič, (NŠ, FM) 22 L s vestnik, 30. marca reportaža Sodniki in totemizem Kdo nastavlja Naši sodniki imajo po novem toge. Lasulj nimajo, čeprav je tudi lasulja pogosta oprava sodnikov - v državah z dolgo pravno tradicijo, neodvisnega sodstva. Zakaj to dvoje, oziroma zakaj toge? marke po • Za odgovor na to vprašanje se je potrebno ozreti po podobnih okoliščinah, kot bi se morati, če bi odgovarjali na vprašanje, zakaj imajo petelini grebene, indijanski poglavarji perjanice, verski svečeniki svojo obredno opravo. V vseh primerih gre za pojav totemizma, za vzpostavitev in vzdrževanje reda razlik in ohranjanje dostojanstva. V primerih, ko gre za človeške strukture, gre za primere bolj Jili manj reflektirane-ga totemizma, v živalskem svet za strukturalne totemistične vzorce, po katerih je izpeljan totemizem v človeški družbi. Zakaj gredo ljudje, ki naj bi postali sodniki oziroma pravniki, v šole? Tja, nemara zato, da bi se te veščine naučili, boste rekli! Seveda zato, ker pa s tem ne postanejo tudi že bolj pravični in neodvisni, odhajajo tudi zato, ker je ta odhod neke vrste vstop v iniciacijsko obredje. Posebej to velja za tista okolja, od koder prihodnji sodniki prihajajo in se bodo vanje vrnili, ko bodo svoje študije opravili. Ustanove, v katerih se za svoj poklic pripravljajo, so v tem oziru ekskluzivne, Z iniciacijo si morajo ob znanju pridobiti tudi potrebno avtoriteto, tako pred ljudskim okoljem kot pred politiko. Naši sodniki so torej začeli nositi toge. V jeziku sociologije bi se zato posebno nošnjo reklo, daje znamenje diferenciacije od množice oziroma od ljudskega, revolucionasrnega prava, V jeziku množice se prvi pomislek nekega pripadnika klana, ki se srečuje z avtoriteto novopečenega sodnika ali pa sploh sodnika iz njegove klana, glasi: kaj bo ta, saj ga poznamo, eden od nas je’ Od kod njemu avtoriteta, da me sodi? Politiki prejšnjega režima, ki so delovali v sistemu »najbolj enakih med enakimi«, so razmišljali na enak način. Pri tem so izhajali iz predpostavke, ki je bila temelj ideologije, da namreč oni najbolje vedo, kaj je prav, kaj je pravično, To moč naj višje vednosti jim je dajal politični sistem, ki je potemtakem deloval kot klan v etnološkem smislu. Privajanje na sodniške toge je vstopni postopek v pravno državo. Skozenj morajo iti tako sodniki kot državljani. Državljani so za zdaj samo radovedni, sodniki pa v zdregi. Kot je mogoče razumeti njihove pomisleke, toga ni skladu z njihovo racionalistično in egalitaristično vzgojo. Državljani so soočeni z novo obliko diferenciacije, kar jih, navajene socialistične ritualne sivine, spravlja v radovednost. Kot pa je slišati sodnike, ki so se v novi opravi že pojavili pred njimi, jih navdaja tudi z ustreznim občutkom smetiščih? š Obraz ženske, ki živi v bližini velikega divjega odlagališča odpadkov v prleških hribih, je kazal značilno prostodušnost hribovskih in drugih na samem živečih ljudi, ki so iz nekdanje nezaupljivosti prešli v mirno prenašanje vsega, kar jim iz mest in gosto naseljenih krajev navlečejo pred nos. Šatutjo z ogrlicami iz dragih in poldragih kamnov so nastavili-na otoček, poraščen-s podlesnimi vetrnicami, okrog so plavali odpadki. Za poudarek lepega in grdega! privlekel sem odpadke. Bankovec je bil namreč suh. Pri odla-gališču-na levem bregu Mure smo mu v šali rekli.-naj gre spet pogledat.-mogoče ga zopet čaka sreča. Saj to je neumno, je EU I nost Čiste narave ali preprosto pripraviti do začnejo brskati po Ženih odpadkih? rekla, da so vrtali v česar bi lahko sklepal’’ 1 za distanco. V novem Sodnem redu v 183. členu piše: Pri opravljanju sodniške službe, vselej pa pri vodenju in sodelovanju na narokih, glavnih obravnavah, sejah senata, sodnega sveta in personalnih svetov, na občinski seji, ob prisegah sodnikov porotnikov ter na letnih konferencah sodnikov v preteklem letu, je sodnik oblečen v sodniško togo. Na zunanjem poslovanju ter kadar sodnik v javnosti nastopa kot predsednik sodišča, ima na svo- Rekla je, da je šla pogledat, kaj ropota, saj tam vendar ni goric, zvok pa je bil prav tak kot pri vrtanju lukenj za postavljal^ soh v vinogradih. Prišla je bližje in videla skupino svetlolasih mladih ljudi v zelenih vetrovkah, ki 50 z ročnim motornim vrtalnim strojem vrtali v odlagališče odpadkov. V luknjo da so nekaj spustili, jo zateptali in naglo odšli. Rekli smo ji, da smo novinarji, da pišemo o onesnaževanju narave in da nas zanima, če se je v zadnjih dneh tam okrog motal kdo, ki ni bil običajen prinašalec odpadkov.O dve-, stotih markah ji nismo govorili. Kaj bi. tako ali tako nam ne bi verjela, Še sam, ki sem-tiščal potno dlan na bankovca po sto mark, nisem bil prepričan, da nimam v žepu kake hudičeve prevare. Takoj, ko smo se od nje f X- J fc A, ’ S J S .Ss^ Potegnili smo za ročaj pepelnika v odvrženem štedilniku in v nas je zazijal snopič mark. J Sodniška toga in priponka i ' •• 11^ L; '-A ■■■ ■ zakričal,-ko je med lomastenjem po grdobiji-brcnil-v-zar-jevel kos pločevine in spodaj zagledal sto mark’ Zadeva je nam je zdaj bolj ali manj jasna. Nekdo nastavlja po čejo ljudi pripraviti-do bi šli pri iskanju denaija in drugih'* dna, vendar mi v resnici jemali tavljanje zastrupli«** - jem običajnem oblačilu sodniško priponko. Sodni red še ni v pravomočni veljavi, Toge pa so že na sodiščih in sodniki si jih oblečejo, ko opravljajo funkcije, ki so naštete v omenjenem členu. Naslednji člen opisuje, kaj je toga. ^Sodniška toga Je posebno vrhnje oblačilo črne barve, ki ga sodnik obleče prek svoje obleke.e Kroj in blago tega površnika sta enotna za vse sodnike. Na levi rami toge je pripeto sodniško znamenje, to je trak črne barve, ki je na spodnjem robu enake barve kot okrogli znak s tehtnico, torej priponka. S to priponko je trak pripet na sodniško togo. Sodnik, ki po uradni dolžnosti odhaja iz sodne stavbe, da bi na javnih nastopih zastopal sodišče, si sname priponko in si jo pripne na običja-no obleko. Najbrž zato, da ne bi padal v oči. Sodniki prvostopenjskih sodišč imajo sodniško znamenje in sodniško priponsko bele barve, sodniki višjih sodišč rdeče in sodniki Vrhovnega sodišča Republike Slovenije zlate barve. Predsednik Vrhovnega sodišča ima še dodatno znamenje dostojanstva in razlike, okrog vratu ima še verigo zlate barve. Vsak sodnik ima še uradno izkaznico. Pokaže jo, ko se mora zaradi potrebe po pomoči pri izvajanju sodniške službe odreči anonimnosti, ki jim jo hoče zagotoviti in ki jo simbolizira prav toga. Sitem totemizma, kar tukaj za nepoučene še vedno lahko zveni kot diskvalifikacija, vendar to niti najmanj ni, je popoln. Po Durkheimu in Claude Lcvy Straussu je totemizem sistem »kontinuitete in diferenciacije«. Je skratka red, ki upošteva in zagotavlja razlike. Toga je za diferenciacijo, izkaznica za kontinuiteto, sodniki pa bi, kot kaže, še najraje ostah Čisto vsakdanje anonimni. Ne anonimni, kot mora biti Justitia. ki ima zavezane oči, vzvišeno in odmaknjeno, marveč anonimni po odgovornosti. Kot da bi jim ne bilo do tega, da reprezentirajo in izvajajo neodvisno sodno oblast. Tako je mogoče razumeti izmikanje sodnikov na soboškem sodišču, da bi se dah fotografirati v togi. ŠTEFAN SMEJ foto: JURE ZAUNEKER B Ob cesti je ležala vreča z odpadki, v njej se je motno videl bankovec za sto mark. oddaljili, sem-ju vzel iz žepa in ju še enkrat pogledal proti soncu. Ni kazalo, da bi bila ponarejena. Pozneje na banki so ju brez kanca-suma sprejeli, da ju zamenjajo za tolarje, in strašno smo jih vznemirili,-ko smo jim rekli,-naj natančno pogledajo, če nista ponarejena. Nič takega ni, smo jihpomi-rjali, samo-novinarji smo, ki preverjamo, če pazite na ponarejen denar. Potem so ju nosili iz sobe v sobo, primerjali z opisom v neki knjigi in-potrdili, da sta prava. Ženski smo povedali po pravici. Res pripravljamo reportažo o divjih odlagališčih-v pokrajini. Letos je Evropsko leto varstva okolja. Nameravamo fotografirati vsa večja divja odla-gališča-po novih občinah in iz številke v številko objavljati posnetke z vprašanji-županom, kdaj bodo v svoji občini te sramote odpravili. Ko smo-v gornjeradgonski občini-na nekem kraju stopili med-odvržene odpadke sredi gozda, da bi fotograf od bliže posnel, kaj vse ljudje odmetavajo in je izostrval objektiv, je nenadoma planil iz čepečega položaja, segel-proti plastični nesnagi in dvignil bankovec za petdeset mark. Privoščljivo smo se smejali, ker smo menili, da-je denar padel iz žepa komu, ki je prav pred kratkim r 1 a J V ■ I Brcneš v odvržene pločevinke za pivo, zaropota, iz niilt n ftstnSl! metoma drage ogrlice! smetiščih in odlagališčih denar in druge vredne reči. Sodeč po pripovedovanju gospe s prleških hribov, gre najbrž za najnovejšo akcijo znane organizacije Green Peacea.-Tisti so videti taki, se tako oblačijo in-delajo neobičajne reči. Doslej so se z verigami pripenjali na dimnike jedrskih elektrarn, na drevje, plezali na ribiške ladje in tako protestirali. Ni nam čisto jasno, kaj hočejo doseči s to svojo zadnjo akcijo po naših smetiščih,-Želijo poudariti potrebo po recikliranju odpakov.-hočejo na tak način opozoriti na dragoce- Nihče pa ne ve, Če se oglasijo, \ f ' kar smo našli,-jini • w*x*v J — - “ P* Dejstvo je nami«*:' uejstvo je nanu^ k akciji-fotografira”!^p pozval dopis Grf® Preskušajo-osveščeh^^iU tiska ali pa izzivajo d Zadnja vest: Green Peaca! da so pod nekateriD*’^ je” pokrajini-nastavili h* tisoč mark. J ----------- -t, Ne pišejo, če gr« * ' 1«! majhna smetišča foto: JURE ZAL 23 IS’ II I Spoštovani bralci! pisma, mnenja, stališča i 7 J rt I i r li»' j li* i I F !f J L J M I I y Vestniku št. 7 dne 16.2.1995 Hermana Šadla. Njegova izjava na račun spornega ^mljišča s sosedom Je bila enostranska in neresnična. G. Sadi trdi, da je bila moja izjava v članku Nič te ne splača in vse se splača, ki ga je Vestnik objavil 19. januarja 1995, neresnična. o.. ■- - ste brali ugovor g. na račun spornega da ne gre za Roganov svet. Mndar ostaja . . c i« aoganov svet. Vendar ostaja te čel ceste kljub vsemu sporen. G. Sadi Je namreč ožil pen:, štev. 1369, tj. cesto, že leta 1977. Med izmero oz. izdeinv,-. zemljiške knjige oz. katastra pa ni opu- nopg sveta, ki tj. staro vaško , - )t: nii Sito osvojil, tj. Staro vaško ce- 'lo. in bJ itiivai/I da W novo. Tako ostaja spor-^itfi4t metrov. Da Je ravnal nekorektno in proli-tokifnito. vbsiajajo tudi dokazi - sklep sodišča in poravnava iz leto 1977. Rjegova izjava, da je ta spor rešen že leta 1989, je Pmv tako neresnična. Takrat Je g. Sadi namreč že žrugičodkopaval in prekrival cestišče za pribi. 45 cm m s tem ožil vozišče (parc.štev. 1369), in to že po novi temtjiški mapi. Tako je bi! na sodišču takrat ta spor rešen. Vse drugo pa čaka od leta 1977. 45 metrov ceste Gor. Slaveči-Grad pa ostaja zara-i lega spora še naprej nevaren ter ogroža voznike in i^ritge udeležence v prometu. ^^ntljiški Dragi mladi prijatelji na krilih ihte! RUDOLF ROGAN ‘^taztin Sploh -- ^alo! ta. Močne betonske stavbe, zgrajene v obliki črke U, so gotovo premalo izkoriščene. Z dobro nadgradnjo bodo pridobili veliko koristnih in prijetnih prostorov, predvsem pa bo stavba pridobita največ pri arhitekturnem videzu. V nadzidanih prostorih bo veliko simpatičnih lokalov ter tudi skladišča, ki jih sedaj vsi trgovci v teh starih lokalih zelo pogrešajo. Na tak način se bo dala tržnica bolje in lepše urediti in seveda tudi pokriti. Tega pa ne bomo veseli samo prebivalci Murske Sobote, ampak tudi vedno številnejči domači in tuji gosti - turisti. Še večja pridobitev za Sobočane pa bo v soboškem poletnem kopališču. Z minimalnimi stroški bodo pokrili najstarejši bazen in ga povezali z restavracijo. Pokriti bazen, voda in restavracija bodo ogrevani s termalno vodo iz soboške vrtine. S tem bo topla voda, preden neizkoriščena odteče v Ledavo. naredila veliko koristi vsem soboškim kopalcem, podaljšala letno sezono na vse teto, nekaj več bo denarja tudi v blagajni in v Moravskih Toplicah bo manj gneče. Ljubitelji čiste in lepe narave pa bodo letos največ pridobili z načrtovanimi deli v soboškem parku, lit nameravajo asfaltirati vse poti okrog gradu, poti po parku, poti okrog novega jezera ter celotno cesto s pešpotjo do prenovljenega soboškega gradu. Postavili bodo manjkajočo razsvetljavo pa tudi nove in lepše klopi. Kaj hočemo Še večt Po vseh teh končanih delih bo mesto s prenovljenim lepim parkom spet na novo zasijalo v še lepši in prijetnejši luči. Marsikdo bo z olajšanjem pozabil na vse stroške in skrbi, ki jih prt takem delu nikoli ne zmanjka. S tem da bomo vse pridobljeno znali skrbno varovati pred vandalizmom in štirinošci, bomo pokazali svojo kulturo in koliko nam Je do čiste, zdrave in lepe narave. Načrtovalcem in izvajalcem teh del želimo uspešno delo, nam vsem pa ostane samo strpno in vselo pričakovanje. Ob evangelijskem sporočilu Billjja Grahama Bolj kot že itak svetovno znani evangeličanski pridigar Bitly Graham sta me v večeru sprejemanja njegovega oznanila v soboški kinodvoranifascinirala mlado občinstvo In visoko kultivirana teološka drža uradnih in laičnih evangeličanskih subjektov, ki pri posredovanju Kristusa - opirajoč se zgolj na biblijo - več kot prepričljivo reducirajo indoktrinirani krščanski (beri katoliški) socialno-političninauk na zgolj iskanje. duha in duše, ki je najrelevantnejši element človeške biti in metafizičnega bivanja! Pristavljam svoj glas za evangeličansko konfesionalno misel. Uidi zaradi zgodovinske poraženosti v dobi protireformacije. Le ob močnejši evangeličanski Cerkvi vidim možnost temeljite prenove katoliške konfesije. V Grahamovem Jeziku rečeno je.- zdaj je čas za Kristusa. Jaz pa dodajam: zdaj Je čas za EVANGELIČANSKO CERKEV. S katoliškim pozdravom TINE MLINARIC Ali so nam dovolj podatki, daje 80% majhnih otrok staršev kadilcev astmatikov, da vsak 10. otrok prižge svojo prvo cigareto pred 10. letom svoje starosti. Pri 15. letih redno kadi vsak peti mladostnik, pri 17. letih pa že vsak tretji. V Sloveniji po ocenah strokovnjakov kadi več kat tretjina moških in skoraj četrtina žensk. Zaradi bolezni, ki Jo Je povzročilo kajerje, predčasno umre 3.500 naših državljanov. - Če bi jutri iznašli nov izdelek, ki bi vsako leto ubil 3.500 državljanov Slovenije, ali bi se odgovorni zganili? Pozivam vse šolske otroke, naj prosijo svoje starše, tete in strice, vzgojiteljice, učiteljice in učitelje in vse že imenovane vzornike, naj Jim prizaneslo In zaradi rfjiho-vega in svojega zdravja nehajo kaditi. • Kdo more dt^eti bolečino staršev, katerih sinovi ali hčere so zašli v družbo zašvajenih z mamiti. Kako jim pomagati. Jih rešiti nadaljnjega propadanja. Ati je cigareta vrednota, če je zdravju škodljiva? Nikoli ne veš, kdaj te bo zasvcji-la, in ko te zasvoji, postaneš njen suženj. Ne moreš niti razmišljati o škodljivosti za zdravje. Še globlje te potegne, če se nepoučen predajaš s sošolci kadilski druščini ali se pridružiš zasvojenim z mamili, da ne govorim o aidsu - epidemiji našega planeta. Murphijev zakon kajenja je: Če stvari prepustima njim samim, so nagnjene k temu, da se gibljejo od slabega na slabše. Kaj vse bi napravili, da ustavimo to zakonitost, zaradi katere vsakih 30 sekund umre en človek za posledicami kajenja itd. Kdaj se bodo naši državniki, odgovorni ministri za šolstvo in zdravstvo zamislili nad samouničevanjem zdravja naše mladine? Kdo bo iznašel novo formulo ali sredstvo za samodo-kazovanje odraslosti mladih brez cigarete? Vse to Je vredno razmišljanja in ukrepanja. Potreben Je nov so- SKEI Pomurja odkriva direktorje, ki delajo krivico zaposlenim Novinar g. Milan Jerše je le uspel zbrati toliko podatkov o delu sindikalnih zaupnikov, da se mu je splačalo objaviti članek p Vestniku št. II. Dovolite mi, da bi to, kar v resnici doživljamo pomurski sindikalisti, v nekaj povedih nadaljeval. Upam, da sem kot predsednik sindikata v Varstroju in član 00 SKEI Pomurja dovolj pristojen, da lahko dam izjavo. Na zadnji (28.) seji SKEI Pomurja, ki Jo je v Radencih sklical predsednik Milan Vajs. smo razpravljali o trenutni situaciji in vlogi sindikata pri vladi Slovenije. Na seji je bil tudi predsednik SKEI Slovenije Albert Vodovnik. Po dolgi razpravi vseh predstavnikov podjetij SKEI v Pomurju smo prišli do ugotovitve. da smo vsi zaposleni kovinarji neke vrste rezervat za gospodarstvo naše vlade. Naj povem, da nobeno podjetje kovinske industrije lani ni poslovalo pozitivno, kar so direktorji s pridom izkoriščali v svoje dobro. Npr.: Kje so bili odgovorni ljudje, kdo je to dovolil, da je direktor, ki Je že dvoje podjetij spravil v stečaj, delavce pa pometal na cesto, sedaj direktor v nekem tretjem podjetju, hkrati pa stečajni upravitelj v treh podjetjih. Ali ni to povezano z bankami?Ali res takšna dela, ki jih počenjajo naši delodajalci, vlada in Gospodarska zbornica podpirajo?Po daljši razpravi sem ugotovil, da nekatere predstavnike sindikata direktorji in njihovi ožji sodelavci ignorirajo. K enem od podjetij kovinske industrije je bil predsednik sindikata na bolniškem dopustu, in v tem času si je direktor dovolil, da Je razrešil 10 sindikata podjetja in sam imenoval nove člane. Pozivam vse zaposlene člane sindikata, da nam pomagate, kajti le skupaj lahko, če lahko, kaj storimo. V nasprotnem primeru bomo ob nespoštovanju kolektivnih pogodb potlačeni do kraja. Res Je. da gospodarska krivulja v Sloveniji raste, toda verjemite mi, da raste tudi krivulja siromaštva. Ne morem mimo tega, ko slišim, da poslanec zasluži 600.000 SIT. delavec v proizvodnji, ki dela za državni proračun, pa od 28.000 do 30.000 SIT Dragi somišljeniki, tako ne bomo prišli v Evropo. Opravičujem se tistim direktorjem, ki so še voljni razumeti krizo in siromaštvo delavcev, ki imajo razum in spoštujejo kolektivno pogodbo. Na takšnih delovnih mestih, v takšnih podjetjih, kjer spoštujejo kolektivno pogodbo, sta mir in zadovoljstvo, pa čeprav skromno. Se enkrat prosimo vlado in Gospodarsko zbornico, da nam pomagajo in podprejo EKI, tako kot to delajo drugod, v drugih državah. Hvala vsem, ki ste enakega mnenja. ^ndar ne obkladajo s tako žoltimi _________________________J •UB'-’ oosipavajo j tako oguljenimi moralizmi! « zaradi igčk kijilt nisem zagrešil. Dovo^' sem učil prof gimnaziji - spet Jo pišem -■■ da wm, kakt) izbruhne mlad človek. Samo-ino in kljiib temu spoštljivo. Kako se lahko v "ifiidnifiJtf moi^i A/iob •~i------------------------ ne ^°^estno polni r Ptkakor - - doben zak avila igre in sankcije za z nsoči čutite tako prizadete zaradi na Sktsilu! Zapis ali vestičko, ^^^rrirani ih” ^<>1 Pišete p nepremišljeni in ‘‘ka časopisa"/)^ izjavil proti redakcijski navadi '«Jr bila dobrohotna izjema, kei spriiin r' - klasilo prinesel p redakcijo, klosilif, napisal o njem. O šol- '^’dno delali krhri- recenzij, ker bi s tem izda/ bi namreč mogli zasledovati v^ltkitn veseliem šolah. Objavimo pa jih z so povrhu , f‘‘e kritičen način. Nikar pa ne ^ije i;ji^ kak(H.°^^‘‘ moral pozanimati, Slasllo. bralcft, v Roky, ki ste poapisani poa da lažem in udana" PP^^verJam, brzr^'^ ^Podrs£^ ko vračate s tako polno ‘^^^ro. Kako t^^^ 'a vam želim ^^'^r^rtnji profesor Čutil '^fl^afki lapozni- pt dobrohotna izjema, ker Roky, ki ste podpisani pod Č£, '■ 'udarjam pa mladem rodu, delam dru; 'Sače! C; samo s ščepcem ? nam želim prijatelji s svojim za isto Hau/ii,..- .. ""O ” teiti Ml,,,__________________, j__________ tn se- ^oto ^'^ otnenjal, če zadeva ni tako "seztaj^. '^ndn, J..____________ .. . .-^ lAn & lu, spodbudil k še večji Preivnemi f ““ ^Poapuail k se večjt •‘““C------------ rtirZ T- napisati kate- t ^flske z veliko, tako toAfU ^trt^ne in tekstilne pravite, da skrbjo klical, da ' - naj boste gimnazijci! smej - ŠSM tetsvoin vidimo gradbince, ki se vam p w- ni w v nntflfi pozneje kot od ' Grdo bi bilo, Če ^'REFAN SMEJ ■ ŠSM neupoštevanje ter preprečeval zlorabe. Vsaka zasvojenost izvira iz neke praznine in nepoznavanja resničnih vrednot. Mladostnik se za oblikovanje svoje neponovljive osebnosti zgleduje po izbranih vzornikih. Če vzamemo športnike različnih panog, vidimo, da Je njihova naravnanost usmerjena k doseganju določenega cilja. Cilj pa je tista magična točka, ki se imenuje zmaga, in Jo vsak športnik želi doseči. Za doseganje ciljev Je potreben velik napor, vzdržnost, vsakdanja odpoved in osebna disciplina, športniki ne kadijo in tudi ne pijejo. Imeti cilj v vsakdanjem življenju, pomeni vedeti, kaj hočeš doseči, tudi za ceno odrekat^. Vsaka stvar, ki Jo hočeš doseči, mora imeti svoj smisel, je dobrina, ki je vredna odrekanja. Za doseganje pravilno izbranih ciljev nobena žrtev ni pretežka. Vsak mladostnik pa tudi odrasli ljudje čutimo uspeh kot nekaj, kar nas osrečuje. Alkoholna odvisnost - rakava rana za človeka Mislim, da pridejo trenutki v življenju človeka, ob katerih v prijetni družbi z veseljem nazdravimo s kozarčkom dobrega vina. Toda zloraba le dobrine Je ve-dno usodna. Naši starši so nas vedno opozarjali pred to nevarnostjo. Poučili so nas, da ima vsak človek prirojen čut ali organ za samoobrambo, ki ga opozori, kdaj Je dovolj alkoholne pijače. To pa tako, da človeka pivca, kiJe pozoren na to, po enem ali dveh kozarcih vina ali piva, občutno strese. To Je znak, da Je potrebno takoj nehati. Kdor ne upošteva tega naravnega kontrolnega opozorilla in naprej pije, ta organ zamori. Nikoli ne pij na prazen želodec! Ne pij alkohola za žejo! Ne pij alkohola zaradi žalosti ati jeze! Imej vedno pred očmi posledice nekontroliranega pitja. Ne vsiljuj kozarca, če ti ga kdo prijazno odkloni, ker Je lahko usoden. In ravno zato toliki ljudje p veseli družbi podležejo in se pustijo omamiti, ne da bi se tega zavedali. Človek brez samokontroleje kakor papirček v vetru, ki ga odnaša na vse strani. Človeka, ki se nenehno samokontrolira nad uživanjem te dobrine, alkohol ne more zasvojiti. Za nesrečneže, ki so z alkoholom že deloma zasvojeni, pa še nasvet, naj ne obupajo, liliko je že ozdravljenih alkoholikov z družinami, ki imajo svoje združenje A. A. (Anonimni alkoholiki). Tam se srečujejo alkoholno odvisni vedno skupaj s svojimi družinami pri skupinski terapiji. Poskusite tudi vi - uspelo vam bo, vendar p prihodnje brez vsake kapljice alkohola. -Celjska Mohorjeva družba Je že pred nekaj leti izdala dve knjigi: 1. Alkoholno omamljeni - Ječa alkoholizma v družini in pot iz nje ter 2. Boj za družine z alkoholiki. Avtor obeh knjig Je dr. Jože Ramovž. Knjige lahko kupite pri Mohorjevi družbi v Celju in Ljubljani ali naročite po pošti. Velika zabloda je tudi, da ljudje za žejo ne pijejo več naravne vode, ker nas gotovo vsevedi in proizvajalci brezalkoholnih pijač slepijo, da Je naravna voda škodljiva. Nihče pa ne razmišlja, da je vsaka brezalkoholna pijača pripravljena v glavnem iz vode, ki nam Jo tako zelo odsvetujejo. Samokritike Je v naši zavesti premalo, ker ni bila nikoli privzgojena tako, da bi jo samoumevno uporabljali mladi in stari. Samokontrola in samokritika sta za naše življenje dve vzporedni lastnosti, kiJih današnja vzgoja bolj malo posreduje, pa naj bo to doma ali v Šoli. To pa je tudi dokaz, da naša družba ne daje dovolj smernic za »smisel življenjav. Ali za tako stanje ni kriva večdesetletna šola, ki Je otrokom posredovala samo znanje brez vzgoje? Naši mladostniki so vzgojeni brez ciljev za doseganje resničnih vrednot. Odpravljena so bila enotna moralna načela. Otroci vernih staršev pa tudi drugi niso mogli dojeti, kdo Jim govori resnico, alt starši doma ali učitelji p šoli. Tudi to Je pustilo svoje posledice na otrocih, ki so sedaj že matere in očetje. Če starši od svojih prednikov in učiteljev tiste dobe niso prejeli zadovoljive vzgoje, nimajo sami ničesar posredovali svojim otrokom. In tako se 10 nadaljuje iz roda v rod. Mesec čistoče naj zajame tudi mojo občino Vsakoletna akcija »Očistimo svojo državo, svoje občine in svoja naselja«, ki je običajno v mesecu aprilu. Je spet pred nami. O tem se vsako leto veliko piše in načrtuje, te malo pa stori. Vendar, napredek Je, čeprav pri čiščenju svoje lepe zelene domovine ter varovanja okolja p Sloveniji le po polževo napredujemo. Samo strokovne analize ter razpravljanje nam bosta na tem področju le malo koristila. Malo nam bodo koristili tudi plani lokalnih oblasti, plani Zelenih ter predvolilne obljube strank, če pa še se naprej obnašamo in delamo po starem. Nam državljanom manjka kulturne osveščenosti in kulturnega obnašanja za varovanje svojega okolja. Državni oblasti ter lokalnim občinskim oblastem pa manjka disciplinarnega izpolnjevanja predpisov in občinskih odlokov. Marsikatera občina in krajevna skupnost, predvsem pa lokalna komunalna podjetja bi rada na svojem območju storila kaj več za vzdrževanje čistoče ter varovanje svojega okolja, vendar denarja, ki bi ga morali p ta namen več prispevati vsi občani, ni oz. ga Je daleč premalo za vse potrebe. Nekatera podeželska komunalna podjetja so začela komaj v zadnjih letih v dogovoru z občinami ter krajevnimi skupnostmi organizirano akcijo za zbi-ranje ter odvoz komunalnih odpadkov p bUzni' ter širši okolici vaških naselij. Naseda so ponekod oddaljena tudi do deset in še več kilometrov od sedeža komunalnega podjetja. Občinske ceste pa so ponekod slabo vzdrževane, do mnogih zaselkov pa velika in težka komunalna vozila sploh ne morejo pripeljati. Stroški za pobiranje ter odvoz komunalnih odpadkov so p tako raztresenih naseljih precej višji kot v strnjenih mestnih naseljih. Država pa občasno po vsej državi komunal-cem dovoli enako, simbolično povišanje cen. Konkretno govorim o Komunalnem podjetju Ljutomer, ki je v dogovoru z Občino Ljutomer ter nekaterimi krajevnimi skupnostmi šele v zadnjih letih začelo organizirano akcijo za zbiranje ter odvoz komunalnih odpadkov p bližrjih naseljih. Da bi bil odpor občanov Čim manjši ter da bi za akcijo pridobili čim več družin. Je komunalno podjetje določilo tudi sorazmerno nizko ceno za odvoz ter odlaganje odpadkov. Ta cena pa mesečno ni niti tolikšna, kot stane liter vina, potem pa naj komunalno podjetji s takimi sredstvi gospodari in skrbi za čistejše urejanje svoje okolice. Kar se tiče cen komunalnih storitev, sem osebnega mnenja, da se država iz tega norčuje, saj je sedaj dovolila. da lahko komunalna podjetja po prvem aprilu 1.1. podražijo svoje storitve za odvažanje in odlaganje odpadkov le za »sramotnar 2,4 odstotka. V mojem primeru naj bi la podražitev znašala mesečno borih 6 (šest) tolarjev, kar ni niti za eno cigareto. Moje naselje Sp. Kamenščak pri Ljutomeru se razteza skoraj tri kilometre daleč ter ima sedaj okrog sto hišnih številk. Ce bi vsaka družina za odvoz komunalnih odpadkov plačata mesečno po 500 (petsto) tolarjev, bi ta podražitev prinesla komunali v njeno blagajno mesečno več le borih 1.200 (tisoč dvesto) tolarjev. In kaj naj komunalno podjetje s tako visoko vsoto stori, dobička najbrž ne bo mogoče deliti, niti ne stimulacije za boljše in uspešnejše poslovanje za preteklo ieto, kot so si delili Občinarji v Ljubljani ali na Repub. stanovanjskem skladu in verjetno še marsikje. IVAN MUHIČ Sp. Kamenščak 18 69240 Ljutomer ALOJZ ZVER Zasvojenost z nikotinom, drogo, alkoholom in druge težave Ko sem prebrala v reviji TRETJI DAN intervju z ozdravljencem Gregorjem, ki se je po treh letih zdravljenja v komuni d on Pierina v Italiji vrnil v normalno življenje, in njegovo ugotovitev, da je z drogo zasvojenih 95 % nekdanjih kadilcev cigaret in da jih le 5 % začne neposredno s trdo drogo, me Je presunilo. Začela sem premišljevati, kaj lahko naredimo, da bi mladi oziroma šolski otroci ne segali pa cigaretah in se zastrupljali z nikotinom in tako ne prišli na naslednjo groz^ivo stopnjo z drogami in si ne uničevali svojih mladih življenj. Po mojem trdnem prepričanju smo za propadanje naše mladine odgovorni prav vsi. Še posebno pa vsi tisti, ki dan za dnem zastrupljate svoja okolja s cigaretnim dimom. Predvsem bi poklicala na odgovornost vse, ki se ukvarjate z mladino. Najprej starše, ki kadite, potem vzgojiteljice in vzgojitelje od otroških vrtcev naprej, učiteljice in učitelje, profesorje, veroučitelje, duhovnike - vse vzornike naše mladine, ki se niste pripravljeni odreči vužitkomv cigaretnega dima. Istočasno pozivam tudi vse zdravnike, varuhe Javnega reda in vse druge, kise ukvarjate posredno ali neposredno z mladino, začnite vendar razmišljati, kakšna prihodnost čaka našo mladino in nas vse, če ne bomo sami pri sebi naredili konca in začeli zavestno Živeti brez zasvojenosti z nikotinom, drogami in alkoholom, ki nam uničuje zdravje in ugonabtja otroke, ki so največje bogastvo naroda. To smrtonosno pandemijo so v Ameriki že na pol in še bolj izriniti iz življenja, pri nas pa vsak dan z reklamnim materialom vedno bolj pritiskajo in vsiljujejo svoje izdelke. . —-u nrrd .'veitaff rt pO 'trt poifma, ieiafJ io skoraj ves ' 3jm dobiva Mruska Sobo-{ep.i-0 podobo. Tega se prav la St) na poslopju «« vogalu žitniki ,27 'n t/la prostor v me- '^OVo fjij fem P«’.’®'' ” w- !oko nizka sia-_ tnamo malo naprej na ______________________________ mato naprej na Potrošnikova samo-postre-n nizko gradrtlo je dmn mestni prostor dobra kvet^iutu st samo zasede ***” stavbo nadzidali, ns rtoviA uppsiMlk (n stanovanjskih ^kaltci *' dali temu de(u mesta in vsej ^bjektatL!*’ podobo. Vitalizacija tega potrebna in bo , taisti.-’- samo-postre- novih t^Prav^ift ffl stanovanjskih vsem nam v Pododen problem se bo začel reševati tla stavbah ob tržnici v središču mesta M. Sobo r ■ ■ Vsak četrtek Vestnik! EMA MURKO, dipl. soc. del. vestnik, 30. maroaj^ 24 Eoo.2^ nrt S u t £| .X O ti s (0 ca < > . .i S"« ■ŠJS sA " ■'^e JaB-a 3Q=j..“« televizijski spored od 31. marca do 6. aprila o o o eQ = i § s Ž š 1 2 O 'Č J "“^- a IP — tu dt št <0 S9> 'Z. LIJ o w bJ = i5i m ® ff — ■ O. <7h g c - j rt L. VIJ &< ;. 2'*' 5: c Ss 26-SiŽH ;-3 a 2 " 'S I o P p 'C 'S Q v P 2 p-.J', a 2 O OD 'a F 5 > —-N 'C ti O _ -ti . c ' ? .< dti eciu o. (E O & < z Lil > g to < z UJ o (fi < z UJ > o o O) £ < Z UJ > o tn -"H i> w?. 'Sl., CB.np.gj; .. s 'O .r, £ !2 £ S V ’ ss £ " «■ S - -H 'S iKO-cglrNiN c a c -55 - ' rt a‘2:S‘3 e HA b... ‘S J-« Krt C X2 >111 rt ,_. N e> G S £ z " 5 E e 3 p" ™ in =*P |S7^“ rt v~> ka -1=^ 1 rt , « o fS c o A2 ž e « _r-c~-=a. rt‘'^’^ti t^j5>^u g S ■ 3i-£2.B = ”gc5-7o„o- A c N f ;tiTQ rt-^ 2-5 iNocn:= . '■ ‘ o P ti ' 5-° SJo^lo fctticSS Sis^pTs S'=o c • CO 44 7><^’S -- ' rt * O O m ti - — rt m VO ±* '■rt X c' .2 7 Ss; » “!5 2^ «. ^:s £|^.c io S .« ur, 2 o c '< ji ^2 o JI £-0 “'Z 72 s-'-o ^<3 '<■5*12 gT e “ S.2 ¥ -3 2 , e o* o o p /in G ■ Q 5 o g 2 2g «2X3^ £ < a q<£ '£ o^.2oero^Ji «'BS ■-; o rC £ « ■§ ^ ' G ,S H s s egi O .O r*^ Q ‘i ■O C ' ’ A A - o ti ti * ‘^• 44 > ^ -- ■■ g tJj 5; H w C O. . K .« iS " « o-S 'e O 1 š ■-ab2Lb=' 6*i *n s> G c^53^ SgŠ3S-S|'|^.'g|S5^^ rt rt •^ J o s ' = . O i-i o7.g^s 82"' i* p i • s « i « c s EESafr gS^£«£So->T'i 3 ,o:U s -a s ° ’=‘ '7 'E e e “ aC S t' s p p o — 5^a,JSO> uS;- ■a - ' =^:« 22 o 57 5 t g o o ' . .3, ^3 S -fl (D rt , IS'" £ E ■g & . I p rt ; flu £0 r ' 'S i-i , 5’2 nŽ «.S7 n — Olrc eoMO 33yo«;2Bn'P^i D S.2 2 p , O Od o tn m O ,2ot Si2 -o;^ ™ k> -Š^E ______?= rt e ‘ rt 8s e c rT rt "= * s _ ■_. ti > w ” ' s K ja g 5 o o " 5 >/*) c C3 " p< a Hfl — O t? va ■a (A -_> w»rM kZ C , < cc P ; ;2=" Z 5r 'T Sa.-r’'' ■ ■— ’ti O * Ii£s 51.^3: Si ti tn F (I $ tn cc < ■N Q < S M 0» &*a Wl J3 7S2Ž^ni rt. rt G r 5- 2 gbS G :?y7!-sMsM h-r S^oj' -ii • e "S-; &;l7e5!3g7S "15 &S SiS-eS^sjE-;ie=5!^'E££^ii| 2^«Š2g^Sg::g| B 'Ž’82 “'S 2 g'? o, ? 5 a ž E oc tn ti ti . •!? N a £ s i *r-i O O ac oiK ara'"' _ s o rs| O ti. EA TB E S rt 22 A 5 L-3 ™ e27-^-^t«8| ' ^ ' ,OiOi:3^^ ":p3 E-sS SdJ^'oo;q>^<_:r’< ^iS 5o 2S<= " =2 i -SSp33?i r^VŠ O ' fi ■ rt g e :g Ž. M g gS«.; 7': 3 >£® S $5 gl C ■ n 'rt o N* ■ 7 S WJ O : O «3 C? v tN rt> o 4 6 rt ti CA 73 »li o « w g o- 4 OiO- , * M * 11? (S sil s g .5 JI = s *O C rt in m ■ k. jz; * 4/ O. — 4j P .._,^oa.J2Pjiu ti-rtoooo^ ,^4^t-ir'-* ” 7 8 s » g ■« N K CM °|š:|p2Š2ja’s^ 2O'c3«:s cs « cP* iMbrA jn >n C. _^ti^2Ll f-s^asESiS^G-s o rt O m " ™ 1 — 44 o jr; G CM * rt .H * O ti rt c 2 ' e E! §,aa'n\E.»m5 ■" ■3 u ei — “ E 33 :ti M » ’ C l/l S « S * 2 ''l£ S S a Sx o^Oj-if*iSb in 322 3-S f| . bi rt A, — 6 H ' iSji<3 b;.®23«! J-iSSn Sb S-ssa •n^ei c t> 5 2 i U E ’ S. m ' ■■- ° r4 s . s Sn.l — cJc£’i Pii E p .S 5 “ S oNp — a^c 7S£g'|sp2£pa'!^ « ° J. ' '7=^ £ £ 8 N - c „ c ; .e ” b ' ti Aii rt —• zr. c rt 5 « š ■s s 7 7 •^2 82 ^'^■3 ^|S a,» 6 * ^-5 ‘“g '■^ 2 « ■?! ti — fc-mfl>^ GQ,rl — >7-1M7 ■ 5; ■Sojn — ' «-n-bTb-rt rt o P-a" &.327-| “7S? __o7g3^g^ AS-Sigžj 2Ž rt o u.,,'V p o ■? o '7 S. £ č ="^ S, p? c " rt S'- . f-J 2 co cc P rt ■A a 1^1 c ■-■ O C » —, Ul «2.^8-e* a'?CJ < z O gaS 3 S iriiP 8 "N ■C ■3- rt in bTi (X- ti -« g ■“ e s i'. « p .a § fi o 2 s " o s -> -r -O ;a u S ;li t rt 'J ” V Oh O « O Sun S ž 2 I«'5S 6 5° 8..a ,; a M . a 3< Sl 5i'Grtoo£_.E^ p o S -3 G 5 ■ ► .5 Š |o § i s i= e S ="l£p “ Ž.S -^ 5’^'cTiM 5:ao-S2oI-;"^--- |q3-2 I M« i ‘= i2*j2^ = “ -S e P- “. O rtSS.rt bn'a^-^2i'^b-i4am'^ 0^5? G<^S:ga-F-o.^K* C^^CW’JT » C-« at - (arM>'o .s^.GJSo z OA 00 n -SMS -Oh c c tn rt O K o kJ O O e) o -J A o ti £9 or š'^ “'b*^ čl« šisl|it?ilt 3s = Iz'S2e^g Sis -=1" S1» — J e b rt .Z in S « Q a .r E a u-, pj — rt u' «j p « G E?72^'3 !i ti ti G 1 2 & 1 -a I S tlis-tži ^■3^:2'j ”§ "> 3 a •H’... '•'* S _ Ji 3 o 2 ' « “ F !5 2:|i _ ____pgl^i-S^Hp!-!, '^1 82.37g“«^Oi|^K=£?r^ 2 č 1 '§.2 I a Q i G —, G 0,00 SC""-' Mi“ l£ S437q § O Ss " sOiNf - o “ ■« -^S o ■. S M -3 J3 * a o o ■z. s z rt E’“'^ las. ■c '9 -s- 3 ■3 sfe^all 1? e laStSsOgS-ti^^ rt.SOo* _‘ •« E «0 ; ■ S>S ■ S A^iSg.^ <□ 9S"'se^ •5—’ EcOrt ?S§»i2al2.5"8 il!|afrii=s; rt.tiH^rt > *) - - Cr ‘"O eftiiZ^V'^--S,cn;L^.-,_ - _ . £“«BG2”2?.g.n ^fc.d.o = JPS" ■S-CrigorB^Si!uSo.S>i ■ .H.; 'bi š^®jS -5 .o £ 'T -S E "2 'O o " o “ W CM — rS O rt 1? > en • i M « ti (.Q c £ o &'§ O 5 ti rt »."S 2-S'= f£.S E-S «33 un il . •g u c — c o, o o — C J € " 5 o ® ' U ■p; ”0 e c « e E . o O "L 7 o a e N 3 E * s 'p g « S-S s s a z o S s o c v 23n « £ 5 IB '•J a O-O BH «'-a .L ' p "ti m li ti g £ :s '•: e •§ T rt !” 00 “ O ti .2 « .G ' P 'C ■rt ■ • *G rt ■" “Os «eM c\uS G ^tCA -o u o 1 .3 ti^N rt C ™z? |2:;go„^š gO-STKO^ 23 — — in N m 6 piiišUžiU ssih^tsžs’." 'QoOg2'g'!’cr , uia 7Zo'isa>Q2:'2g iMJi^D-sgpe^o i.B S-izi = 0; , E Sr.i^i-- '».sr!;? ■S č- rt 24 ;š8£"7 . 3:£5giS ^pT1 = «Po_ '-s rt o rt C **- -* >3*2 m o :2 .s < 1Q ; i 5 ci c " S S =>7^ = 1 ““' •o i 1 s mA tn G Oh -«* -« P Q O M I Oft*G Ort . = rt*^ O rtOOnkJ ' S^a-bS ■2uiO<^**»rt-4^ «,14 c^S EL •« F >-•1 p-^==’lhsjio.is g = .S TS a o — 2 <3 1 ■a '*^ <=> M ■;? HA Q < o u S=7 S S I?-’ Dp n CD "-J ■i.r’ '*l - v. «>22on^*n P 3 rsi £ p -- CiCU^^' ••.•. Ol, o 4? , Li Of^OOOhO C^ Oifiu -M -M — IM p c g d 1 a 3 .2, o Jž p p CA £ rt O —< n « 2x.al „ _ ti; * ti — ' <*) 5. • “ .giK E 5 i ti o .3 o " ae c rt HA in * “ Mk OOit-i I “ —L C rt HA in ■S^EiSn^&iS • ^-0 luh^u^r-B-n-ipj- ■g^^Tio.-:-. a J* « a M = 3 e| § §2S Ja ? 2 J M £ a s 2 5 s 'c — fM “ *N 5 . Lg g S o Š I 2.S *o s JS L ™ia c ID ... -^’',8§£'c:3 = .-U £ y o ,^..n A S S-; O'q:j40_ P — iS * ;3 S ’? • 7 7 S c š '5! -'■ A 2.5 2 'S « il> 'M . 'F rS, »•skg. "žihrs £ □ r ?■: c?* * * Jh *■• .4.h^ - - „p "gI £5 s § = 81=5 2 ««1=;^ ejf isa Sl-Sl-Spš- £3? F- . --^gl-sSpS 3-a «S š J , „=■; . a 2 .!io v I O -3 U O lO Q g e * -5 rt I ?a m 'sŠ-^ o ” ’ p •en o SSjSS š S o ■G rt bJ ^5 ■^Q — ■ ' *” o u 2 ;3 ti Q- rt « '. *ti ..B, i 4 2 a 62 is S ,JS &• r, 2 O 'C 5 Q — rt*tn m , M J, 2 rt rt 5^ a * 1 = 7 I ti ' O < , -e-al >se g o m rn a-; g 6 SJst 3 “ c “ r Z e 'S ,.r a — « a C “ 8 -o £ gic ts-^S £| 35iššsi;sS'i ■n«;SŠ23S SI g - £ ■ § 4'^2;; , p .J . M ts e s « - " ^-c-dS^ Sild -O S442_"^<*r ■S S-f Si^'i;58S2il r£S ssiiS^-sOgsh rt Oii M o j sj E o c — 23 " ■* ■ ■-..a § S ;> s J. E s-S^e7 .S>£Ni.Ci3i2:9 '2 8« ''gls7||^s;iS.^g 3 41' Bi" S! -3 R B ŠI 'a I V&£5|s^=|^ 9 S - a S s r l-' . g>S 5-37S|S e ^§3s>Sl3S£= 7 S H 2^) <> a Hrt O [U « - "^1 rt in ■^z rS a Q o 2 tn tc. 'S Q Š £ rt J 2 i '3^'*''^’^'n 5 tio C »32 ■£, •A^ooo-sh« frc Q i2Li [A o ' ti n 5 ti o .5 - ...--hi> * JJ r-l AlUin.nV^B — ^i-M a a'j’£'®T p, ” - i37 gy^:3aH^3,S^ • 3 »"P 5 3^0 d 15 z 'fl 'R g li 3 .a s « P £1 ® 'J:? 5 3’ «o Cl'l , r4 (J • _a- p--.—iu--.K-,i Q 'S 0 JS * • o 2 .s o 2 :S 'Jr'’ * b:i4 rt 6^3^ ti ti 'F' > "rt F 'i* diPj: RhllMl!jll! ^3:1^ Š1 P O XI bJ J "l-i t s " H . Tl ti š £ = p « a 5 «**’G ■ <0 n rt " » T» rt p p 2 s — .s <3 - in. a V ■. l- = '’S'3S • "-aMS^Eg .^ 3 - F - 3 -P -- i. F ff-F «> G g F S^ilE fe®=“®2>c«u'ga'js* >? >ai* ^e"*^ '“bS '“ c ®i ” s Q 2 .3 , o. E r-s m - g ■« s o .„■ B « - « SSsiS-te cESHi ___2it'Srtj;«’t:®^«E::'^!;§£c odJ2O *SG.2b^O'n!C?eoi « O F, p 3 2 ■« tS 4> ■'S M rt rt N S? " ™t i ti .2 v o oc c flu o »n 2 <3 ' 5 e z gjgn " «1 5 E id 2 . g -o p -bnliTF^EK-S^S c « $ tn tr 'ti jrt j°S'C‘7®'^S“' .&O g_£,go°r'i g 6C0« Š 2c~ 2^7 ooSr. ««£7-'-' 2 7 1-. . un o 'o ‘ x;pSpS..2pgg: -3 3 — •en 1 Cj BO I o •! CA ■M u .« — C U-, ■ ■ ‘ £ ‘ = E &> 2 S'=?'^ OiBJp n;2’£e2e'«®S d;:S2 S,£O7Q 07 tn > rt 2-P « ■. pl-- o rt e> 1» ® š E ti c - ■ ^ eoi-i^E '5.7 v - S — . — ti o * Sl -♦ C -D O O 'd 'S,-S -5 " Ji ? a 9 t X — i e D ;' s & S'e5 cjS'S'S'J5i ■'.G s “ a aO' a I M ° i tUi?'; S-110;;^!«’’? 85 gg 7 g «,■ Sij r-: 7 7 -O cn 3 — rt o o .o rt "-------Si-, gg S "'I.S,■ c 43 _■ mi t = Z g^7S S S-id'1^ 'J ''ndlilE ssližasfgj - 8.5 . ° 2 ;S a £ irdii" " 7 ." s 1 ’■ .st-^ f 5b513 "S £i rt SiP- •n £ a r® I 's g 5 8 M’ B <ž| = S ».mSCj^-a-sSi^S 71!-! o M‘S-3 S- = SPB.7 3?.3^ o-š i’8 ^8 - 7 a|a2:;:o:|’g JSJS-eiS-^^p-S g ^2'5.'g eo-osiro^c^gcrog ti J3 ”* c • „ ' = ^ A ■“. c SZ^'^0 SO o;'g-Sa7S^".s'^ ' tJS . K \D 1 s e r^ s£ '® rt s O o rt < o *r* - B 5 5J S’ rn ti o O ”* -O o-52 rt C1 C3 o ._ v o — • B-rtOi*. ’N£27^!3.= ^“£«^„ rt ^4 >K CD ti —E C ■ ■ CL Ci t« ■— =^7^Sig5£S77^|gQ|7a ''^□;‘3ŠS'’^2®^S-|EQ£^„jgo O tž U O r c S S = 3 “ ?r — e- u «30 0.7 "' « ti « 2 "3 ■ £ 1= ■£5-8 o* C S^.^S = 53Si!Se ot^ —pfsb^tnp2,2? £ ti^^ o H o CA rt S2S«^S52^'':^ 7Ž.3£p 1^ O § š ' kcn “C « o ji “ r> «P f3L o .ti £ g £ ■O rt ti ' ^- 'S g c a s >" 31 m p -tf *-* Q 2 P Ir — — ■ - £ a-s « u. — 3 — s ■5' . 'Tl *■ F! o rt o , 7 'I- 2 Jž« O m i“ ti s ir.„^enp g 23 § B i « ;?3ta=igS7?3Q'S“&S«oMl 2 <-o-a S •eSsgMp.Sa.l 5hnS e c e ttiCl^ooiE - JS — £ s !— »um C • ??J. S 2 u ajg s ss -'= .— 5?'Vi^iSrtG’fz=\OGirt^'^rtC "SL"2a2n,;Se“3“"š-S;£'ag o o - p p 5 “ A® s « fi M T? J? 9 ELi^uCUGhCiCUtiC;,^ u o , »-Tb rt »N fM 00 '—' "Z 7 «jj ti O .. rt „ L- _■ r-. ’” ' 3 z z 7 ' iS § ‘C*-^ - q 2 tn tL ■S Q < 5 > 6 • -7' :i M =■ = * 's s-x 3 Jrt _ Ja o,‘C I Gm-. 00 rt :F ■" — rt «> rt rt ' *F ,E-eč5« -7g“"“'2'n" ■“§ fsils.sx^ss« i" " S *£ ti 7 E cn p S ‘=^ Č ® A 2 n£3-S 7A'S^fi£ ■ * < O (A 0L| <0 =« bn p ■ U u-i o o m O;9 5 n p o 6 e G ■ 7 ■ M- o -S-M rt o ■=• i . O _ trt 2'3'^'S . ■£'>^a" M rj -o cuf-ig-pP £a“£24)O« o Oa'c-OBae)£Exi ooSS-Sa"'^"^ - ' * . £ « 8 rt S rt m " >A S. > . -B ti O O O 2-§ 4 rt rt ti !i J ti 44 44 AS > rt 4> £ o g e e 7 B 5.N 7 S S S * c ti _ KJ c “ Ž ?P M ŠN .?[5 2 »i? "S g S « pp, S3g ' K&SojC-g« 2*3 § ? o \"?o o 7 OGdm . 1 a O 2:;?bri 3> Ko»x-I 9'S.“5'a'«;PSpy.3._; ■3 r a ° S5 ■ . ° • "S ' £ Ji^S g's o2£i M S E;gt« g:37 £ : sall-- fei»« ie &S-a &r&7 S-' s en 2 Bt —I 1^ I « 22 rs| .ti o •EP".?? QJ &.s,7r O.Srdana £'2^i£3pM7^’^ A o 1^7 7 Z* <2 C 2 co cc •S Q < S e s 2 HH t; ~ .aapu o ■ S-nfC; £Z i-iMa 2i**ei H-H- BI c p o "7 g.;? E « 't ■5^ :a Ojij « a fc |:&Q? g.s as «> c F c S rt sis^hliR ■T- ■A a h ti — -S S -G I .51 ’ .? 2 5 44 rt a rt >KZ> X ■- ^ .n ■;q oSh ib§2S £05 GO • b? o ■ , ^ ■- .„ •oOkTjGim^ 'S*^ri l!^^sd=šsl &72 3" £ o S J!l □o I 4J' z te 5 H 'i5 ™ r—; rt A SS tia S P- rt 2 c *** _ t/J 33 v G Z tn o m o rt CM ti 44 2 c p :p.£ -- 7 3 * H i § J3 7 I -g ‘?S2-= I g .r ? T« ti u E in *s -* ■ 12 X ” 2 .a 'E 2 7 . — •<-»G.2Sei» * , MjocaeGKc' .--..-.I ■o s^.2 s E>V ^7"!2Š3'ElEii| ? g. '" /•en I " ilps‘^?2i^|5|l®g7gSg “ g2^ LS I S ■ .. S -T^SSSgggS S7 ee S ■'^a.np 3’£'= gg''' <0'— «S — O 'C •> ti^ .noL,'bItj2o « -S '! — ^5: S, hU o IM “ 5I lA (£ .■ S'; c s s va ■a - ti e &<= - " o :3 Qm s<^ aSsIH ^-rt^™ — - — W 12 c ■S>N (S vi »P ’; '^§3 E rt ti “ s«šSl rt rt I Cm rt 1^ 3 I ti Tl X u o I Q Iti £ti: ‘l’S.2h®iS S , ^2 S :3 IS) S n rt P I I sL ASA «> 7^7 g §7x7^ rt€tiF^'.ab«i'g- . nr U S rt _ w W Jji ” .M 4? i£ o A G c c. « ® O Em 5 "»S i3g E = rt . s « « E P - .3 S rt & g - j5 -rt -G '^irt l^gsfaSS .H' 4 ■ ■D «> 3 ’ti ■"'S.l'« O i O T*! 5 I s o o 8 B 3 i8«-|_s'zM7i 'a “ — vE SJurj'-!'« E" -^■^p’? B5gg£5 ■^ & ^ o ^"5 ' " Q 15 1* ® ti kQ ti ti (M ti g.2 .i ai aSFsss;« A \ o F = i^'=•' — 'a* *J •!> . r:’^^'j . O G, o *A r aC!''' ^-z*^ S ■“7*15 S ik.g O-^ s , ■ p9£ s I “Q g S S O P gN.S- 1> p ^li'8 s .g ■ "H o.>. :yu.eg.-..gMxi g, .3 > Ji > ■“ .. ijcCM-Ftii™— ■ J M _■ E -5 £ o m , O • ' I .2° s E P A o a rM n> e ^ £• a 3 >'< g S 'S ” S-'-« 7 o -7 ** ^o*^S'B-sS .< Q 4.! ^1 _ '=’ s^'S «0- ™ ti 'G P b-i 4i Q 3 .. . . C ® o ti _ (Š ^ ■■ 3- J sg-^-UP e5 “Ž = - ' r lA Z tn § 4> rt «-5^7: ”■«2 ,-. = ” ti rM c M rt m •'i;jd«pSSE2S — 7;o’^7§g«^eJ,gS .055 «Pn,7:Sagi3“'^p5e«„i.'.i §£7£•^«=S”5^Še7l ;.5S 3 « i-sMS s =-o Ij"'al 5 >c .rM'o£ au.£ s-j: s ■N Q < X ; p .ii^Bj ■■iJS-oči . SSB .oK^S^u .eSiu-o>ga^„S«2 1 — 0 - pLa^. ., ■s"’iS!._ s ’ E £-i s . ■3 s B. - J3£-o3^ ^,a, B ^S-'S2;'3 g^ • .. .5i|g2OS.®N^] -*«5a=iJ3Q;£«^SpS . o s » - • ' S s .2 s ■£ Q -1 ” 7 S S H a ? S 2 ^E^M 'c g. = " 2 3 3 rt rt 2-1 C ti * ti O rt H ti II o C in o rt U ti 4* fM r- £ acj- I J f ^str^k, 30. marca 1995 25 vestnik !7*i h Državni zbor zaenkrat nacionalni program gradnje avtocest le raširil z obalno in dolenjsko cesto Izigrani Pomurci l*- in njihovi poslanci Bo naslednje lobiranje primorskih po- t ancev spremenilo prednostni in časov-.^Pjogram gradnje avtocest? l! mari^ prav so bili T p I f i i r I k '’wi»bieg. •lodstne širitve ne na- s>*nei iHisHu ’ po- so mariborski labodi iki “»st in gradili Koro^ “broznico. “ liubliansko ^“riieni “bravMvi v J 3U “"seeli, dg so tudi itjihovo ®*Ptograni n t 5 to 2**to» in »termi’ ??''’™“ »pno-kako v naciooal- to. da Sla iolgo? ostala »prio- bljanska in mariborska obvoznica - to je dejstvo, pa pustimo zdaj, kako je bilo to sprejeto, če je to del trase avtoceste ali ne!v Kaj lahko sc zgodi, da bo prav zaradi teh dveh obvoznic Ljubija' ... Sče že: nismo mogli: pmpmčife iktgilaiigjvsinfu, obah» ceste ne bi vključili v nacionalni proipmn, upam, ida bomo uspeli preprečiti vsaj nrnnero, da bi bremenili seznam prednostnih gradenj in dosegli sto^stotoo zagotovilo, da bodo tukaj res gr^Hi avtocesto. To zagcdovilo pa bi dosegli, če bi ;^čell graditi vsaj odsek... moram pa reči, da nisem več lako prepričan, da se bo res gradila 1996. leta. Zato smo zdaj šli v akeffp, da bS traso razdelili na različne pododseke in da se kmalu začne graditi vsaj en pododsek. Najbolj upravičena bi bila gradnja od Cogetinec do Sobote, druga možnost je gradnja pri meji in obvoznica okrog Lendava, tretja pa, da začnemo najprej z gradryo mostu cez reko Muro. Ta otgekt bo imel najmanj vzporednih težav denarno pa bo to kar velik zalogaj. Podpirala biga tudi prometno ministrstvo m Dars. Zdaj pa moramo Imeti najprej lokacijsko dovoljenje Ah bo mejni prehod v Genterovcih ah kaj južneje, to ne igra velike vloge pri gradnji mostu in drugih odsekov.» Ihdi pomursko traso bo torej smiselno razdeliti na več podod-sekov in za posamezne dele pridobivati soglasja, izdelovati projekte in odkupovati zemljišča -za enako taktiko so sc odločili pri gradnji drugih odsekov avtoceste. In kako prepričati Sobočane in Lendavčane, naj še naprej prenašajo tovorni promet, da se pač obvoznice mimo njihovih mest ne morejo graditi s sredstvi Darsa ali z bencinskim tolarjem, ker to m v programu, marsikaj drugega, kar prav tako ni v programu, pa se lahko gradi (npr, obvoznica Ormoža m rekonstrukcija prav tako magistralne ceste Maribor-Ptuj-Ormož)? Dr. Korošec je odgovoril: »Za leto 1995 imamo v proračunu za ceste le 11,5 milijarde, zahtevali smo 17 milijard. Lani smo imeli 13 milijard. To je za državne ceste. Ptuj ima daljšo zgodbo In specifiko; Ptuj je imel sredstva EBRD-ja zagotovljena že, preden smo mi govorili o severni varianti. Nikoli se ni o tei cesti govorilo kot o avtocesti, gre za rekonstrukcijo magistralne ceste v hitro cesto, za kar je pridobljeni denar, Mi bomo Soboto lahko rešili šele takrat, ko bomo vedeli, kje bodo gradili avtocesto Se,pa strinjam, da če bo prišla Sobota na vrsto Šele 97. ali 98. leta, da je treba nekaj narediti. Vendar žogica ni pri meni, ampak na ministrstvu za okolje, tam pa mi r ejo, da na ministrstvu za promet...» Zakon jasno »govoriš, da se Slovenija ne konča v Mariboru! I II Hjjsn Radio Kitiski val ob 7.01 Sporočilo za javnost št, 1 OŠZZ Ljutomer Prekinjamo oddajo, OBMOČNI ŠTAB ZA ZAŠČITO Ljutomera tukaj. Objavljamo nujno sporočilo za občane mesta Ljutomer. Iz farme na Moti so ponoči pobegnili Črvi. Vznemirita naj bi jih dela pri vrtini za toplo vodo. Zgodaj zjuitraj so opazili prvi val v smeri proti Mali postaji. Občane prosimo, naj se nemudoma umaknejo v zgornja nadstropja, naj ohranjio mimo kri in počakajo na pomoč, ki je že na poti. Prvi vtak kokoši s Ptuja pričakujemo čez kakšno uro. Sproti vas bomo obveščali o razvoju dogodkov, Ker so prve žrtve že padle, vas opozarjamo na skrajno previdnost. Rdeči alarm velja do preklica. I ne (kije že spremenjena v projekt z naslovom Gorenjska-Ljublja-na-Dolenjska) zmanjkalo denarja iz edinega domačega vira: bencinskega tolarja. To bo lahko razlog, da se avtocesta proti meji z Madžarsko sploh ne bo gradila, kajti za najetje posojila iz Evropske banke za obnovo in razvoj ne bo pravih osnov (prometna obremenjenost primorskih cestje prav gotovo večja kot obremcitjenost pomurskih cest, še posebno v poletnih mesecih!) Že za sedanji nacionalni program bodo morali najti dodatne finančne vire; po mnenju dr. Korošca sta najbolj realni dve možnosti: dvig cen bencina in s tem povečanje sredstev, zbranih z bencinskim tolarjem, in podalj-šai^e obdobja, v katerem naj bi se na ta način zbiral denar. Pomurski poslanci so bili na sredini seji državnega zbora sicer karseda aktivni (razpravljala sta tudi Drago Šiftar in Geza Džuban), žal pa niso imeli zadostne podpore. Kakšno zagotovilo torej imajo (in imamo), da se bo gradnja avtoceste nadaljevala proti meji z Madžarsko, kjer prebivalci vse od 1991. leta prenašajo nenormalno povečan tovorni promet? »Jaz verjamem to kol optimist, čedalje bolj pozablja, zakaj se jc Slovenija pravzaprav odločila za smer zahod-vzhod in na kakšen način jc pridobila celotno severovzhodno Slovenijo, ki ni le gospodarsko, ampak tudi infrastrukturno manj razvita. Toda prihodnje leto se ne bo gradilo. Čeprav jc tako načrtovano, ker pač ne bo dokumentacije; naslednje leto bodo zatrjevali, da gradnja avtoceste v SV Sloveniji sploh ni eka-namsko upravičena, in nam to dokazovali s številkami. Dr. Korošec je o tem povedal: »Da. vendar je osnova drugačna! Mi sc za te stvari nismo odločili na osnovi ekonomskih kazalcev, takšna je bila politična volja v parlamentu in tudi izglasovana, da avtocesta bo in da bo osnoVa za gradnjo bencinski tolar. Za osnovno hrbtenico avtoceste mora biti zajamčen denar. Finančnih sredstev ni za nove, dodatne širitve programa. Danes nam je državni sekretar Matjan Dvornik ponovno zagotovil, daje za tisto, kar jc določeno v nacionalnem programu in za kar je osnova bencinski tolar, finančna konstrukcija narejena. Za te nove stvari, kot sta obalna cesta in dolenjska avtocesta, pa ni načrtovanega denarja. Na novo pa sta v nacionalni program prišli Iju- Radio Kiijski val ob 7.55 S terase nad Planiko poroča znani ljutomerski novinar. Na križišču pri avtobusni postaji je položaj skrb zbujajoč. Slišim krik in vpitje na pomoč, en avtomobil se je zaletel v nekdanji SDK. Iz banke je slišati žvenketanje stekla, iz bankomata se kadi. Trgovski lokali v okolici so razdejani. Po ulici sc med sluzasto maso črvjih teles premikajo čevlji, pomešani z džinsom in bankovci. Od psa. ki se ni mogel pravočasno umakniti na varno, je ostal samo kupček kosti. avtoce-državnem K pomurski poslanec 'Odgovoriti pripravljen ^^''Pj.VseUv aktualnih "iso Progra- Se zeodT^^”*’ prav .“"'“'■S';?.’ali ®’^’occsio “•^umentaciie Pripravo Vah ministrstvo (promet-^dovolini '‘“''i*'' "" "" ^^^«tje se poaon^^^ toeijcga. i ""''‘h avtoces?'" ^"®dnje Č- , ’ pa se info kiikeo__________________________---------------------------- ^elanurska invazija na Češko °dpravUi'^^,?™™ delavskim pramikoni sc bomo prekmur-^toeito'* dni in ^ve p > ^"^rej, kdor nr/ P, ^^n cmariti dejstva, daje število prijav članom preo-da '“Id kako ^ga pa bomo poprtniknCti torrieje Prej prijavi in .^’*ri®-snjc Vabimo torej vse zainteresi-rbavijci tuoiejysitu Zasavska Kraška Pomurska - 100 142,43 ^.39 .96,42 87.82 ■ 99,25 80, S5 73,89 93,22 90,06 74,90 7(1.52 l!h*‘-f t* 0^. ii;* Vij: dižave v spodbujanju skladnejšega regioi^b^ razveja. lER, 1993. 1 Stolpec*; lastni izračuni j Regije v Sloveniji 1. Razvojno šibke: Pomurska Podravska Zasavska Koroška 2. Razvojno stagnirajoče: Gorenjska Saviitjska Kraška Spodaieposavska 3. Razvojno propulzivne; Osrednjeslovenska Obalnokraška Goriška Doleittska riško regijo so uvrstili razvite z dokaj perspekj^ > strukturo U> s spodarsko strukturo m - -ocenjenimi razvojnimi P® Pomurska in kraška bše razviti, vendar s pefSI**^ gospodarsko strukturo. 1 Srednje razvite matično gospodarsko vendar s pozitivno razvojnimi potenciali, vska, koroška in s^dnje^j^ reg^a. Slabše razvita strežno gospodarsko brez ugotovljivih razvoj®®* , ^^3 in^ cialov je zasavska. ‘1 Na kateri voz Razvojne možnosti so iju večje od dosežene rJ Nasprotno velja kar v prim J skih regijah, od tega so m I vprečno razvite. Potemtakem je čakovanje, da sc bo loža) pomurske regije Da. Pokukali so pod tančico najinih želja. v 20. avgust 1994 Mici, ekonomski •Svatje se navadno tehnik: med seboj dogovorijo, kaj bo kdo poklonil mladoporočencema. Toda žal ne vedno uspešno! Tudi nama so se nekatera darila podvojila, vendar ne tista, ki so jih svatje izbrali v Merkurjevi Knjigi želja mladoporočencev. Prav slednjit pa so pohvalili predvsem to, da so idejo, kaj pokloniti, našli brez težev." Tomaž, elektrikar: “Vsak par Želi oblikovati svoje življenje in zato nekatere V tjun ^ui ^wii vwi()«VTUw VTWjw wr(jw»(jw te e Stvari tudi izbrati sam. Ko za poročno darilo prejmeš pet stenskih ur in Štiri aparate za pripravo kave je prepozno. Rešitev je v Knjigi želja mladoporočencev! Vsak svat lahko izmed želja še vedno izbere kar ! zmore in kar mu ustreza. V Merkurjevih prodajalnah to ni težko, saj imajo dobro ponudbo blaga za gospodinjstvo," KNJIGA ŽELJA MLADOPOROČENCEV Knjigo boste našli v TC MERKUR v Murski Soboti, tel.; 069 31-788. >MERKUR' Nevednost, nespretnost ali ponos oziroma vse našteto hkrati je vzrok zgornje ugotovitve, posledica pa je, da plačujejo Pomurci po nepotrebnem višjo ceno, kot naj bi jo. Težnja za skladnim regionalnim razvojem je prej ali slej samo puhlica, saj se na način, da se razvojno podpira razvitejše, raz-like te še stopnjujejo. Cilju regionalne politike, odpravljanju razlik v stopnji gospodarske razvitosti med posameznimi območji in izenačevanju razmer za življenje se z dosedanjo pr e razdelitveno funk-cijo države, redistribucijo dohodka s popravljanjem deležev v razdelitvi, kakršno oblikuje tržni mehanizem (tudi planski mehanizem manj razvitim ni bil prizanesljiv), vse-kakor ne približujemo. Pohlep in odsotnost altruizma sta ob mlačnem odnosu države do enakomernejše porazdelitve razvojnih bremen očitno uspešen način za dosegaije lastnih interesov. Brez angažiranosti, lastne zagnanosti in zahtevanja deleža, ki mu pripada oziroma do katerega je po družbenih pravilih upravičen, nihče ne pridobi, Pomanj-kanje podjetniških inciativ in inovacij, novih znanj (in spretnosti), regionalnih in mednarodnih povezav velja prisoditi ljudem samim. Raz-vojne spodbude in druge ob-like državne pomoči so v takih okoljih zelo neučinkovite, zato državi ne gre zamera, da se obnaša nevsiljivo. To ne pomeni, da sme pozabiti na namenskost regionalne politike kot na del ekonomske politike, ki jo izvaja, saj se z enako- vprečje v Sloveniji * letih vendarle izboWyal, J na račun nazadovanj®'. । drugih regij in manj i^' lastnih razvojnih možno®®' turistična in sejemska opredeljeni kot najoboj®^^^^!^ spodarski potencial “o vlečni voz prihodnjega kt®" gospodarstva. ...iti gospodarstva. i* Na uveljavljen zemse WTvy«»yvj* . .djgt- lahko v zaledju 2*’** * t . ...JB J zvili w laiiku v dejavnosti navezuje ■ danes neokrnjenem) P®^ f®* trezna popestritev turi®^’^i,r 1 dbe v pokrajini so I oprejo na lahko oprejo na jemsko dejavnost, identiteto in svoj tradiO’ d Ne gre pozabiti, Ne gre pozabiti, da_ najstih slovenskih se-jen^.«ff v Pomurju kar tri: gpb na, Ljutomer in Mu^» Voda na in lin darstvajev zadniein pomorks*^^j^ r finietn tivno hitrejša rast ce® proizvodov, kar :vw.lJ,V proizvodov, kar izboljšujejo možnosti K ji^ jenja v agrarnem ima naj večji delež v jeni vrednosti prav v Kljub objektivnim pretežni del odgovorno®^ regije pripisati odvisno, s koliko nosti, ambicioznosti, sti, tvegaija, domiseln^^r" vnosti ipd. zapolnijo I* živijo. Pomurci so se ^| /J Poslovne enote: MOSrreL e.e., rs IJuiUtin, Valihliniry0 s. Ljubljani,, ul. OSI lij} eiO./ai 061 1311 110 frlOaiTEL 3.3-, re Cet/a, lavo j.Citjr. ul. 063 331 333./ai 063 331 311 MOaiTEL 3.3, rs Kralji, Karolba c. 13. Kranj, ut. 063 212 616, Jat 063 21! 616 MOBITEL f f tft/vja iarartovifo 224 062 224 002 AfOB/TEL FE Gor/ra, W5 27 755, /ut 055 27 766 AfOE/TE/. 1>C /12 -//4, Furiorof, if/. 0d< 7? 7/ AfOBfZEt fC Fsi/to/Atfj /e-nteva 5. FMM/na, M7 24 JS2./ir OflZ 25 2^5 d.d., 2>C Irndffv/U c JP/B, W. ieLffax 069 JJ 72^ MOBtTBL dldL. DC Stari irg JO. Vdtnjt Pooblaščeni zastopniki: y4NNI 2Ja. LjuH;afuti r«/. 067 725/2 725/ 294 FTJUMfDfA Ao.o., MiVrtrjiardiVrv« ^e/7/u M/ 76942 9J. mir;. OOOP 97/ 404 froffT J.?' 069 9/ 7/9, m;«/. OOOO 972 612 tr 19^ UuO.a.. FDd GrodD/n J4, Bmovjcd. r«/. 097 954 4/5, /oi 097 954 449 TSLMOHT 72, ATctArr r*7 099 J J 044./dr099 25 OJO, 0900970 57 J rx7VjV/ d,4.(>4, FE CrV*' 942,/« 095 44 / 942 d.d.a, FEMdrtfrdr, JTortiJid /79, »feihfrD/i ref 092 227 949,/tu 0909 97/ 7/5 d.d.o,, FE /CtJ/er, Ferrarjta /0. re/. 099 57 SSJ./ax 099 59 572 d.o.o,, FE /fPdjV, /fid^/čeva 9f9, /foroJij 29, ZfrdAj, ref. 094 225 090./« 094 224 575 FmjW/DM PE 5f. Sfliflrff, Mfadintka 9, M. Sobato, tti lfta 090 J J 9JJ FrjWM/PM d,e.©,, FE L Fiit/, ref.//« 092 77J 905 SVEA49 d.d.iž., NdžDr/evd 9, re/. 09/ 7295 ?9J,/«O97 /257 / 70 4CSEAF/5 d.d.0.> Ditpajsita /79,1/a/if/aAd, fe/ 09/ 799 72 22,/« 097 545 402 fin AfiuOi, dt^/iM e. XV//229, /j'u97ydnd, fe/. 09/ 454 947,/« 097 292 978 AVTOSEJrm XS L/bt/jaft/id J. Pojtifdfe, iti B6J 721 8C4,ftu7Ji 507 r£GJt4Z>, JCam/M/jb 47, Ljiih//aNii, ref. 097 5/9 2 70,/« 097 5/2 044 29d5flft>vd 72, TJhhf/dJitf. ;e/.f^rO97 Ul /94 mobitel a.d,, Dunajska 22, Ljubljana, teL: 06/ jJ/3 0JJ,fax 06/ /J2/ 244 NOVOl v LENDAVSKI 23a 1 '‘"^cerija ''kosita i - DETERGENTI bozmetika ^it 4?^°’ vrstni red: 1. sedanji zakupnik 2. kmet mejaš 3. kmet, ki ima svoja zemljišča v primerni oddaljenosti 4. kmetijska organizacija 5. drugi kmet 6. drugi Pcdzakupna razmena niso dovoljena. p. Če želi določeno zemljišče v zakup več enakovrednih intere®" tov, bo Sklad upošteval naslednje kriterije: - kmetijstvo kot glavna dejavnost preživljanja - strokovna in tehnična usposobljenost za kmetovanje - obseg proizvodnje - socialni status Izključno prednostno pravico pri zakupu ima denacionali^®"^ upravičenec na razlaščeni parceli. 1 Cenik zakupnin je naslednji: katastrska kultura njiva njiva njiva travnik travnik pašnik pašnik letna v DEM/ha 220 200 170 190 150 100 80 katastrski razredi 1-3 4-6 7-8 1-4 5-8 1-4 5-8 > Na demografsko ogroženem območju se zgoraj zakupnina zmanjša za 20%. Zakupnik, ki vzame v zakup E' Sio- šino večjo od 5 hektarjev ima dodatnih 20% popusta, gu,-Zneski se preračunajo v tolarje po srednjem tečaju Banke ’ | venije na dan izstavitve računa. Objavljene cene so brez p metnega davka, ki ga plača zakupnik. Če so na zemljiščih melioracijski sistemi, jih morajo vzdrževati na lastne ostroške oz. plačati stroške vzdrževa^ sistemov, PriJavespreJemalokalnaizpostavaSklačav dgoni, Partizanska cesta 23, do 10. aprila 1995. ,11 i” nepopolnih prijav ne bomo upoštevali. Obe bolezni lahko preprečimo s splošnimi ukrepi: primerna oblačila, ko odhajamo v gozdove oziroma naravo (oblačila, zapeta v zapestju in pri gležnjih), uporaba re-pelentov - lokalnih sredstev, ki z vonjem odganjajo mrčes samopregledovanje telesa po vrnitvi iz gozda in takojšnje odstranjevanje klopa. Če klopa odstranimo zgodaj, je možnost okužbe manjša. ZAVAROVALNICA TRIGLAV V NOVIH PROSTORIH - Zavarovalnica Triglav, Obi enota Murska Sobota je nedavno odprla prostore v Kocljevem naselju v Beltincih- ® kH’ je svojo bogato zavarovalniško ponudbo jjn približala svojim številnim zavarovance'^' ima vtem koncu Prekmurja, - p marca 1995 29 vestnik V Pristavi želyo, da se daleč ponese 4 0 lepoti njihove vasi m __ ® prijaznosti ljudi motorna vozila ■1 Mak je vzcvetel 'j Množična udeležba / ________na ustanovnem zboru turističnega društva Domačini Pristave so mnenja, da je njttova vas W b/irinravljo splača priti k njim na obisk. Ce ne drugače, vs« so se •akšnoprireditev. Lani so bde to zanimive kmečke MtdninriH. hltazOTali s prirejanjem festivala mJadih |W*c^ tAnisoWlisswioii«»'‘»arr.*..a:---' * , - - time«. so mneirja, da je njihova vas dokaj kpi la da » povorko tudi prava atrakcija PrlešLr^ vejnu v Ljih- Ker pa so v zadnjem času pogrešali ®^^"'^~^bano in da in skrbela, da bi bilo ziv^enje pri njih se . r^nstičnega bi M kraju še lepši videz, je nastala ideja o u a na društva. Minuli petek je iniciativni odtor pov . mate-aslanovni občni zbor, ki so ga povezali tudi s pfi firipL--- ■ *- -iianovni obtni zbor, ki s p nastega dne, Udeležba je V, I bila zares množična. , TVirictičncR^ (JruStva Vai so soglašali z ustanovitvijo samost^ui^ ČT^iNKO, Inkakk-Makinza predsednico izvolBiKATJO PEVEC STA-Inkv sne aktivnosti načrtujejo? soglašali z ustanovitvijo samostojnega THstičncga društva AVTO M, Babin c i 56, Ljoto- I »V' ITAf UUl/AJIVl mer, prodaja vozila iz programa FIAT SCIONER: Punto, Uno, I Tipo, Tempra, Cinguecento in vozila iz programa Uyundai. Ima tudi posredniško prodajo ra- ' b(jcnih vozil. Tel.: 81 507. ^®jprej bi ■ '«jprcj bi radi izdali razglednico vasi, s Qh cesti im *«litudi dejavnosti oziroma nekatere 'Iž^vet in mako- oodo postavili posebno tablo z vaškim grbom t , , akcijo in ^vka) in dobrodošlico. Aprila načnni-=jt' va '^^'.'"esccnai —vunescc naj bi spet začela delovau j; Junij« načrtuicio nrt-t«-*'”"*"" ‘ - j^-vnika. pa Oij bi imeli -v gosteh podokničarje NedcljsJ^®8 acrtujcjo predstavitev izvirnih pristavskih jedi, julija ^^gusla se bodo spet udeležili Prleškega kolesarske steze tmbra imajo v programu vinsko trgatev in “ načrtujejo dmi'’ Pnsuva-Mou-Razkrižje. Oktobra in novembra nae očiščevalno akcijo, domačo ^ar^ovanje. decembi “tni program ' ’ želo r veselico, prikaz jesenskih ublC^ev in 'ra pa božični koncert ali silvestrovanje. Eno nfl kMiivc-i L «u Alj,vcanvranje. ex>v* P«sita dejavn^'^ sklenili s plesom TD Mak. Ni kaj, obeta « JOŽE GRAJ I' T- ■'IsJ hi1 :a < [I ■■■■k] « uacntga zbora Itirisličat nvoHli za pre4c*-*' ■ h in-937 FIAT 125 P prodam. Tel,: 31 844, in-1096 FORD FIESTA 1.4 iCLX, letnik 1990, prodam. Holsedl, Sv. Jurij 17, Rogašovci. ni-1097 ZASTAVO 101, oranžne barve, starejši letnik, registrirano do novembra, prodam. Tel,: 41 215. m-lin OPEL KADETT OLIMPLA, letnik 1971, rdeče barve, prodam, tel.: 87 176. m-1122 MOPEDAPN6, 50.000 SIT, in seno prodam. Tel.; 40 089. m-H27 ALFO ROMEO 33 1500, letnik 1985, ugodno prodam ali menjam za manjši avto. Tel.: 60 658. m-1129 OPEL ASTRO; staro 2 leti, prodam. Tel.: 76 232, po 16. uri. m-1134 NISSAN MICRA, letnik 1991, registriran do marca 96, prodam. Tel.: 75 577. m-1139 RENAULT 4 GTL, letnik 1990, prodam. Tel.; 72 043. in-1148 VW HROŠČ 1200. letnik 1973, registriran, prodam. Dolnji Slaveči 131, m-llSl GOLF,letnik 1981, registriran do oktobra 95, in dve motorni žagi Parter in Stihi prodam. Trnje 150, ni-1152 MERCEDES 2Z0 D, letnik 1979, reg. do dec. 1995, prodam za 7.800 DEM. Ivanocijevo naselje 17, tel.: 23 642. in-llS? VW 1303 J, registriran do januarja 1996, letnik 1975, obnovljen, prodam. Tel.: 24 959. ni-1159 RENAULT 12 v celoti ali po delih prodam. Tel.: 22 402. [n-1161 AVTO DŽIP TIP ARO, letnik 1988, prodam. Tel.: 56 032. ni-1178 984,069 87 778, 062 718 118, 062 691 064. 111-886 KRAVO, staro 7 let, brejo 8 mesecev, prodam. Marija Balažič, Gornja Bistrica 89, p. Čren-Sovci. m-1087 KRAVO, staro 3 leta, brejo 9 mesecev, kontrola A, prodam. Borejci 24, p. Tišina. 111-1093 KRAVO prvesnico ali 9 mesecev brejo telico, kontrola A, prodam, Risar, Borejci 25. tn-1111 KRAVO, brejo s tretjim teletom ali po izbiri, dobre mlekarice, prodam. Škerlak, Lucova 18. in-1142 TELICO, brejo 7 mesecev, prodam in 56 arov travnika damo v n^cm. Dobrovnik 125 ali tel.: 79 380. m-1145 KRAVE po izbiri, breje, ena kontrola A, prodam in travnike v Gomilici damo v najem. Gomilica 8. id-1168 KRAVO, brejo 8 mesecev, prodam. Tel,: 48 236. m-1177 gradnjo s približno 2 ha zemlje in 40 arov gozda prodam. Tei.: 31 531. in-1162 ENOSOBNO STANOVANJE v Murski Soboti prodam. Tel.: 21 510. m-1164 VINOGRAD, 18 arov, prazen. in sadovnjak, prazen, v Čentibi, Ugodno prodam ali menjam za gradbeni material. Tel.: 77 367. 111-1172 NAJAMEMO POSLOVNI PROSTOR v Beltincih za videoteko. Tel.: 77 367. m-1173 kmetijska mehanizacija KUPIM KOSILNICO BCS, lahko tudi z okvaro, in samonak-ladalko SIP 17 m3. Silvo Klun, Slapnik 23, 61310 Ribnica, tel.: 061 860 192. m-10 20 KMETIJSKE MEHANIZACIJE: trosilniki za gnoj, pajki, rotacijske kosilnice, hidravlični nakladalnik za gnoj itd. Sejem od 31. 3, do 2. 4. 1995. Firma Engel, Brun pri Feringu. tel.; 0043 315 52 456 ali 57 450. m-1107 SAMONAKLADALNO PRIKOLICO SIP, 15m3,in puhalnik Tajfun, ugodno prodam ter kupim traktorsko dvoosno prikolico. Tel.: 66 060. in-1109 TRAKTOR ZETOR 69-11, 250 delovnih ur, koso, Olt, zadnjo, obračalnik Panonija, prodam. Tel.: 47 141. tn-1110 TRAKTORSKO KABINO za traktor Stejr 18 prodam. Segovci 47, p, Apače. m-1126 KOSO OLT, škropilnico Morava 3301. sejalnico za pšenico in balirano seno prodam. GjerkeŠ, Nedelica 12, p. Tbmtšče. □RITTER d.0.0. posesti d.o. o. POSREDNIŠKO IN AGENCIJSKO PODJETJE KUPUJETE, PRODAJATE, ODDAJATE, NAJEMATE, IŠČETE... VSE VRSTE NEPREMIČNIN NE IZGUBLJAJTE ČASA IN DENARJA! TEL. 9elni imajo mednoa bmplaCnib ■ leCaj^, TRAKTOR IMT 558 s traktorskim nakladalnikom Karlo Peesi, planimo desko in živin^o tehtnico, 1100 kg, prodam. Satahovci 32. m-1073 KOMBAJN EPPLE MOBIL 940. širina kose 3 m, in trivrstni adapter za koruzo prodam. Tel.: 60 589. m-1079 STROJ za luščenje koruze na motorni pogon in novo mizarsko mizo ugodno prodam. Vidonci m-1128 TRAKTOR DEUTZ TORPEDO I IP 75 S, letnik 1989. s planimo desko in Deutz Torpedo (izvozni, rdeč), tip 48 (1990) nujno prodam. Tel.: 062 758 088. in-1130 TRAKTOR IMT 540, letnik 1980.1700 delcjvnih ur. kosilnico BCS model 622, kosa 130 cm, prodam najboljšemu ponudniku. Kočiš, Kančevci 14, tel.: 23 504. 111-1138 KOMBANJ ZMAJ 133, 500 delovnih ur, ugodno prodam. Tel.: 23 552. in-1146 KOMBANJ ZMAJ 133, 500 delovnih ur, ugodno prodam. Tel.: 23 552. 111-1147 KOMBAJN KLAS, visokotlačno balirko za slamo, krožne brane, 20 diskov in voz z gumijastimi kolesi, prodam. Strukovei 8. I1I-1154 TRAKTOR STEVR, 1.8 KM. v zelo dobrem stanju, prodam. Nedelica 145a. ■ vu 2 Muraka So-, Mestna občina Murska Sobota, Kaido** “‘Aa, objavlja na podlagi Odredbe o P^^top yuega lazpisa za oddajo javnih naročil (Ur. lu 19/94) naročil (Ur. list RS, št. 28/93 ®*‘Cine M javni razpis „ PtMlovhih bobota prostorov upravne zgradbe zeraai,. dnevno čiščenje posfovnih prnsuimv ^rdoSevi občine v skupni povitliu okrog 5.8 S? ’f’etske UDra ^Jurski Soboti in okrog 350 m^ prostoren' ■^^lek deu'^ ^Jdmškovi ulici v Murski Soboti. Predvi-'dnikom bo svi *' Z izbranim najugodnejšim . ?' J’f>nudbe m« pogodba za nodaločen čas. odredb.. opremljene v skladu /. 12. členom ««>rajrzfastKP‘^y izvajanje javnega 'Jl^žarjanto na n ^cun s kal k ulnclfo In rtrukturo cene. Jtok za oddabr^*"*^®^ zahtevane dokumentacije. ponudnika, naveJk P'^'^**db v zapečatenih kuvertah z oznako '■“^Pis. je 10 opozorilom, da gft ja javni '*• ^avno ’*’5dol5,ure. ’‘0bi mesSe^oh^ '’'’k"?*’ ob ' ’ čiščenje pjefovnih prnsu>rttv VCIU ! 'm - --------------------"j—ijv JOT 11C1O1 razpisa, vse-Jolnr,«'^^ u ® ulnclfo Ifl strukturo cene. - rouuuoOtl bodo o izidu dneva odr.«---' ponudb. - — upiiid ob 8. uri v Urška Sobota, Kardoševa 2, vhod ‘Opiranja razpisa obveščeni v 5 dneh od komet super braun (rjave), stare 3,5 meseca, tik pred nesnostjo, uvoz iz Nemčije, prodaja Perutninsko podjetje Farma pri Mostu, d.o.o., po zelo ugodni ceni. Za večje količine dostava zastonj. Kupec dobi za vsakih 10 jarčic 10-odstotni popust ali eno jarči-co zastonj. Jarftee imajo vsa potrebna cepljenja, to jamči prodajalec z vso ustrezno dokumentacijo. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije: Gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, tel.: 24 393, Gostilna Bcnčcc, Bakovci, tel.; 4 3 070, Gostilna Že-le-zen, Beznovci. tel.: 49 025, Zidarstvo Darinka Zamuda, Oalušak, Videm ob Ščavnici, tel.: 68 044 in Bistro Huber, Grad, tel,: 53 168. MLADE NESNICE, pasme hisex, lahko naročite po telefonu v trgovini Suzane Kozlar, Nedelica, tel.: 72 180, in pri Francu Muvrinu, Petaitjc* 9Sc, pri mostu, tel.; 46 505. Na vsakih deset ena zastoitf. m-396 PURANE, stare 6 tednov, težke 1.8 do 2 kg, prodam. Tel.: 067 55 544 ali 067 55 120. m-889 PURANE, stare 6 tednov, težke od 1,8 do 2 kg, prodamo. Informacije od 8. do 18. ure: 069 81 m-I103 KMETIJO, na Goričkem, s 6 ha zemlje, prodam. Naslov v upravi lista. m-1108 GRADBENO PARCELO, 20 arov, z gradbenim dovoljenjem, pri bencinski črpalki v Dolnjem LakoSu, prodam. Tel.: 75 319, od 19. do 21. ure. m-1133 POSESTVO, 2,5 ha, s starejšo hišo v Mali Nedelji prodam. Anton Magdič, Skoke, LetaUška ulica 5. Maribor, tel.: 062 691 137. 01-1141 STAREJŠO stanovanjdeo hišo z gospodarskim poslopjem v Lendavskih goricah 550 prodam. Tel.: 76 245. ■ti-1143 HIŠO v Bratoncih prodam. Tel.; 061 125 72 10. m-1149 V BLIŽINI MORAVSKIH TOPLIC ugodno prodam nedograjeno vinsko klet z nekaj zemlje. Tel.: 061 342 618, po 20. uri. m-1155 DVOSOBNO DELNO OPREMLJENO STANOVANJE v centru Murske Sobote (tel. kab.) dam v najem. Tel.: 26 443. 01-1158 PARCELO za nadomestno obvešča, da l^bko male oglase, osmrtnice In naročnino poravnate v novi zgradbi na Arhitekta Novs^ 13 v Murski Soboti. Nova telefonska številka je 31 998 63. tel.: 53 226. m-1089 BALIRKO, poljsko, za seno in mtilčar za koruzo, dvoredni. prodam. Tel.; 48 223 ali Tešanovci 3. m-llOI PRIKOLICO ZA ŽIVINO, novo, in prašiča za zakol prodam. Ropoča 61. m-1102 TRAKTOR BELORUS, 50 KM, prodam. Amalija Zrinski, Bokrači 20, p. Puconci. m-lKM KOMBANJ SAMOHODNI, za travo, prodam. Tel.: 54 120, Branko Rituper, Križevci 110 v Prekmurju. m-llOS KOMBANJ DURO DAKO-VIČ NK 770, letnik 1990, Širina kose 2,6, z adapterjem, prodam. Tel.: 87 529, in-1106 SEJEMSKA PONUDBA m-1156 PRIKOLICE, dvoosne za peso in sitažo, veliki zaboj, 10 m 3,71 - 615.000 (580.000), S t -570.000 (530.000), Traktor Žetor 90 KS (450 ur), traktor Fend 12 5 KS (6000 ur) in rotacijsko balirko Claas 85 prodam. Tel.: 82 580 ali 81 487. m-1166 ŽITNI KOMBANJ KLAS DOMINATOR 85 in DURO BAKOVIČ M 770, kombanj za sladkorno peso, dvoredni in še-stredni BETAKING, traktor Deutz 50 KM, prodam. Noršin- ci 62, p. Martjanci. in-1182 BREZPLAČNE USLUGE! ' igrice (tW)učno Stip Poker in WU Side) ■ (Jfflk Sn^ MmAii M »kaste * Dmrtoail - lologialije arijskli in emfuskiti Ispoiic ‘ linu za predajo rianjemaniespMoCI ‘ senunite se I našimi tudMdiindaM MOŽNOSTI SO HEOMEJEHEl @ 00652^17298962 30 vestnik. 30. marca j ZOEff^ d.o.o. EX^RT > IMPORT Finančni Inganlring ODSLEJ TUDI Mi V POMURJU. Opimonltitv »voj Oottar po lolo ugoOnI obfottni moti in krotkoroeno prvmootHirvno potolUo. P. E. MURSKA SOBOTA Artilt«MaNovaka4 Tet-toMaka: (060)32 S4S razno SEDEŽNO GARNITURO in mizico za dnevno sobo ugodno prodam. Tel.; 49 078. m-1171 PREŠITE odeje s prevlekami, mali bojler, hladilnik, dodatno peč in posode za rože ugodno prodam. Tel.: 24 493. 111-1179 SENO in slamo v balah prodam. Strukovci 22. tel.: 49 194. m-1180 SEDEŽNO GARNITURO, ko-binacija usnje in žamet, pohištvo za spalnico in francosko posteljo ter belo pisalno mizo prodam. Cena po dogovoru, Rozman, Lendavska 19, M, Sobota, tel.: 26 096. m-llSl Nas osrečiti si znala, vendar pred usodo neizbežno vsa nemočna si za^la. V SPOMIN 31. marca minevajo tri leta, odkar nas je zapustila draga mamica, žena in hčerka Alenka Miličevič s CanfcuTC Hvala vsem, ki obiščete njen grob in prižigate sveče. Vsi tvoji En sončen in topel dan iz tal Izvabi cvet krasan, en čm oblak, en močni mraz in strl je cvet... za večni čas. ZAHVALA I t PIKADE, za 8 igralcev, svetlobni efekti, nagradna igra ..„ na območju Pomurja dajemo v najem. Tel.: (062) 33 331. in-977 POHIŠTVO ZA SPALNICO prodam. Grajska 14. m-1068 DVOVRSTNI Singer pletilni stroj prodam. Tel.; 75 657, od 11. do 18. ure. m-1071 SEDEŽNO GARNITURO, trosed in 2 fotelja, prodam. Tel.; 26 253. m-1074 ZVOČNIKE HIFIS1PEAWY 350 W prodam. Tel.: 65 821. id.1077 PrekUcl PrekUcuJeni veljavnost spričevala za 1. in 2. letnik Krojaške šole, izdanega v Murski Soboti »a ime Gizela Kulčar, Gaberje 59. id-1078 POHIŠTVO ZA SPALNICO, furnir ptičji javor, prodam. Tel.; 21 795. m-1090 BALIRANO SENO prodam. Tel.: 48 548. m-1098 noncDivcR^ OOPRAVITB PU*AVOST ZA VSCl£J UPOHAR -SVETOVMHIT Stegne 27 MLiOei/STIBTS delo V me ■> Samota I tvojo uiesu g oogTg^SSeStS^I SEMENSKI KROMPIR Ag-ria prodam. Tel,: 76 474, m-1100 Preklic! Preklicujem veljavnost spričevala o zakl^aem izpitu Gimnazije v Murski Soboti, izdanega leta 1994. Katja Sukič, VrbišČe 3, M. Sobota. m-1113 TERMOAKOMULACUSKO PEČ MIHA 3000, rabljeno eno sezono, prodam. Marjan Čuk, Vučja vas 41, tel,: 87 351, in-1114 Preklic! Preklkujein veljavnost zaključnega spričevala poklicne Gumarske šole Kraitl, izdanega v šol. I. 1978/79 na ime Milivoj Mlinarič. m-ini IIO-LITRSKI AKVARIJ, kompleten, prodam. Tel.: 31 507. m-1123 JEDILNI, debeli in semenski krompir prodam. Tel,; 41 533. m-1131 NOVO! Ekcem, akne in luskavico vseh vrst, tudi najtrdovrat-nejšo, lahko za vselej odpravite s svetovno priznanim mazilom, narejenim na biološki osnovi brez stranskih učinkov. Naročila po telefonu: 063 763 346, 111-1135 LADIJSKI POD, 1. kak. razred 590 Srr, 2. kak, razred 490 SIT, smrekov, suh, z dostavo, prodam, Tel.; 063 451 082. m* 1144 BALIRANO SLAMO prodam. Rakičan, Panonska 71. m-1150 TERVOL, treh in mehki, ugodno prodam. Tel.: 33 003. 1&-1153 OBLEKO za obhajilo, belo, št. 10, ugodno prodam. Milena Ha-ri, Lendavska 25, M. Sobota. id-1167 Tiho in mirno brez slovesa nas j* v 82. letu starosti zapustila na» premila soproga, mamica m ■ omama Vilma Gergorec I Oče, nikjer se ne sUŠi več tvoj glas, odSei si, ne da bi vsaj rekel zbolim, nikjer več tvojih pridnih rok, dom Je brez tebe tih in prazen, v naših srcih boš ostal za vedno. ZAHVAIA v 76. leto starosti je prenehalo biti plemenito srce in umrl je naš dragi mož, oče, stari oče, pradedek, brat in tast Franc Kikec pekarski mojster T pokoja iz Rogašovec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, nam iztekli sožalje, sočustvovali z nami, darovali vence, šopke in za svete maše. Hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinlK, govorniku za poslovilne besede, godbi iz Murske Sobote za odigrano Tišino in gasilcem za spremstvo na zadnji poti. ZahvaliuJemo se za darovano cvetje podjetjem Mura, Certus, Panonka, Obrtna zadruga in Jančaijevemu kolektivu iz Ljubljane. Posebno zahvalo izrekamo zdravstvenemu osebju internega oddelka bolnice v Rakičanu, še posebno g. dr. KNoševi. Iskrena hvala številnim pogrebcem, ki ste ga pospremili k preranemu počitku. Rogašovej, 21. 3. 1995 Žahijoči vsi njegovi SAMO za delovne in pridne dober zaslužek. Tel.; 22 048, ob delavnikih. m-lOM SVETOVALCA za uporabo medicinske opreme, iščemo. EF-FEKT, d.o.o., tel,. 062 100 292. ■11-1095 ZAPOSLITEV dobi dekle, ki jo veseli delo v gostinstvu oz. v bistroju. Za hrano in stanovanje je preskrbljeno, vse druge informacije po tel.; 063 893 109 ali mobitel 0609 613 070. m-1120 MIZARJA z petimi leti delovnih izkušenj takoj zaposlimo. Tel.: 31 419. m-1124 IŠČEMO akviziterja za prodajo ženskih hlačnih nogavic. Tel.: 32 345. nt-1165 UPOKOJENKO, od 60 do 70 let, za pomoč v gospodinjstvu za dva upokojenca iščejo. Naslov v upravi lista, m-1174 srečanja 51-LETNI MOŠKI z lastnim domom želi spoznati preprosto urejeno žensko, staro do 50 let. Ponudbe pošljite na upravo Usta pod šifro: Osamljen. ni-1099 storitve SATELITSKI SISTEMI; Pace, Maspro, Echostar... Multi-choise, zastopstvo filmnct, paket dekoder in km-tica na 12 čekov. Samo najboljše za vas najdete pri nas. LC SAT, tel.: 77 367. 111-957 ROLETE, ŽALUZIJE, LA-MELNE ZAVESE izdelujemo in montiramo. Tel,: 0609 616 170. in-1022 BISERNE KOPEU z ozonom uglednega nemšk^aizdelovalca že za 818 DEM. EePeKT, d.o.o., tel.: 062 100 292, m-1094 S-V: P 1 SATELITSKI AMF SISTEMI Pace, Lasat že od 399 DEM. Gaiaiiciia, montaža na obroke. TAF, Tntie 61, td.: 7« 021. m-1132 MERUN, tel,: 090 4200, vas zanimajo posel, zdravje in ljubezen v prihodnosti. Kličite 090 4200,156 SIT/ min. I Glej, zemlja sije vzela, kar je njeno, a kar ni njeno, nam ne more vzeli. In 10, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. S. Markovič ZAHVALA v 48. letu nas je po težki bolezni zapustila naša draga žena, mama, sestra in leta Irena Kolar roj. Bohar iz Nemčavec Ob boleči in nenadomestliivi izgubi se zahvatiujemo vsem. Id so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali cwie, vence, svete maše, v dobrodelne namene in sveče ter jo v tako velikem Številu pospremili k njenemu zadnjemu počitku. Iskrena hvala Onkološkemu inštitutu v Ljubljani, dr. Hrenovi in zdravstvenemu osebju soboške bolnišnice za zdravljenje in nego. Zahvaljujemo se tudi g. duhovniku Leonu Novaku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Vsem skupaj še enkrat - bvalal Zalajoči; mož Karel, hčerka Mateja, sestri Angela in Irma z dritiiimMa in drugi sorodniki Zaman Je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi hudega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 60. letu Starosti zapustil dragi mož, oče, tast, dedek jn brat Ludvik Ferencek iz Tešanovec Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadrvi poti v tako velikem številu, nam pa izrekli sožalje, darovali za cvetje, sveče in druge namene. Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, LD M. Toplice, predsedniku LD Rajku Kojzku za besede slovesa ob odprtem grobu in vsem drugim LD. ZahvalNJemo se tudi dr. Zlatki Bpjnec in dr. Alojziji Berden, ki sta mu med težko boleznijo stali ob strani. Hvala pogrebništvu Jurič! ŽaloJoči: žena MirDa, Zlatko, hčerki Dragica in Jožica z družiiiaiiti ter drugo sorodstvo roj. Kuhar izPnconec ll Ob nenadomestljivi in boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje, darovali vence in cvejje ter jo pospremili na njeni zadnji poti. J Prav posebna hvala družini Jožeta Kutoša iz VeSčie* in družini Karla Gorze iz Andrejce za pomoč | v najtežjem trenutku. S Hvala g. duhovniku za pogrebni obred in pevcem ” odpete žalostinke. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalnjoči vsi njeni IQe si ljubi moi in oče, kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela Je za nas? ' Zakaj si moral nam umreti, ' ZMtcaj Sl moral nam unum ■ I kopaš tebt^ Je bilo tako lepo Š’’'" ZAHVALA v 75. letu nas je za vedno in slovesa zapustil naš dragi tticd, stari oče in brat Franc Gomboši iz Šalamenec 64 I Ob boleči izgubi s« zahvaljujemo vsem sorodnikom./*”^ |i t Lc.|^uv« prijateljem in sosedom za pomoč v težkih trenutkih in " ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadiV daroval) vence, cvetje, sveče, za svete maše in v dobrodelne namene. Posebna hvala g. župniku, pevcem za odpete govornikoma KS in GD ter godbeniku za odigrano D™ Hvala osebju EIT internega oddelka in dr. Štivanu za vso skrb in nego, , jiB/ Posebna hvala sodelavcem KEME, Mure, DOORTOlH^ GEP Kartonaže in Bolnišnice. Iskrena hvala vsem „ društvom, društvu upokojencev in vsem, ki ste ga * ** velikem številu pospremili na njegovi zadnji p«**- Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi tvegi najdražji, ki smo te imeli rad* VSLOVO STAREMU OČETU Naj ti bo lahka domača zemlja! Vnuki; Goran, Sandra, Jernej, Boštjan, Stanka, Silvija, Barbara, Blaž, Ka^a in Uroš Spet pomlad Je tu. ki si jo tako ljubil, a tebe ni z njo, že dve leti te zemlja krije, a v grobu tihem mirno spiš- I V SPOMIN Boleč je spomin na 31. 1993, ko nas je zapustil ■ ivv J. KO nas je zapusui J dober oče, stari oče in Mihael ŽeleSP iz Serdice Hvala vsem, ki z lepimi postojite ob njegovem Žalujoči vsi, ki smo ga to”” I I c Ig lastnik, 30marca 1995 31 V 92. letu nas je zapustila naša mama, tašča, babica, prababica, teta in botra Zofija Časar iz Otovec 58 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali vence, šopke, sveče in v druge namene, nam pa izrekli sožalje. Hvala g. Balažiču za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Posebna zahvala osebju Doma oskrbovancev Rakičan in pogrebništvu Banfi. Žalujoči vsi njeni Po kratki in hudi bolezni nas je v 55. letu starosti zapustila naša draga Cecilija Strniša roj. Šijanec iz Hrastja - Mote 47 Pomlad bo na tvoj vrt prišla, in čakala, da prideš ti. sedla bo na rožna tla, in jokala, ker tebe ni. ZMIVALA Prežaiostni so naši dnevi, ker zapustil si nas li, v naši kiši je praznina, a v srcih velika bolečina. V SPOMIN 2S. marca mineva leto žalosti, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in brat t H Štefan Banfi iz Gorice JP Posto*'^ zahvaljujemo vsem, ki z lepo mislijo J>-e ob njegovem grobu, mu prižigate sveče in darujete cvetje, žalnjoči vsi njegovi Zahvala ob smrti Miloša Borovšaka p- -.............................. ” ’*'*“*• 4y^JHu uj naJii T uput' škegj trenutkih, posebej sodelavcem kirur-^'''vesnoT"^’' ■s vsem, ki so bili njemu in nam v oporo ki BO ae od njega poslovili na žalni * ietrtek, 2. marca 1995, v Splošni bolni- Snici Murska Sobota. vseh, ki so s cvetjem, pisno ali 'Otekli sožalje, se tako vsem zahvaljujemo. Vsi njegovi * J ^vali va.. ‘n ’^4i Za ZAHVALA v 60, letu nas je brez slovesa za vedno zapustil naš dragi sin, mož, oče, dedek, tast, brat, zet, stric in svak Alojz Slavic iz DofcJežovja Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, izrekli sožalje, darovali vence, šopke, sveče in za svete maše ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Ojj, pogrebni obred, vsem pevcem in organistu za - pesmi ter govornici KS za besede slovesa. PPgreba iz vojašnice UC Cerklje 1/1, kolektivu Mure. Mesni industriji Pomurka in za odigrano Tišino. Vsi njegovi, ki ga imajo radi I V SPOMIN Mineva 13 let, odkar je z nasmehom odšel od doma in se nikdar vrnil naš dragi sin, brat in vnuk Janez Slavic iz Dokležovja Za vedno je-ostal v objemu reke Mure, V naših srcih bo ostala bolečina do konca naših dni, Hvala vsem, ki se ga spominjate, _ Vsi idegovt Najtopleje se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste v velikem številu počastili njen spomin. Prisrčna hvala vsem, ki ste jo obsuli s številnim cvetjem, darovali za sv. maše in sveče. Iskrena hvala kapelskemu cerkvenemu zboru za čudovito odpete pesmi, ki sojo skupaj s poslednjimi sončnimi žarki spremljali na njeni zadnji poti. Posebna hvala g. kapelskemu župniku Janku Novaku in g. Šentvidskemu in zagorskemu župniku, sorodniku Feliksu Strniši za pogrebni obred, gospodu Makseku za ganljive besede slovesa in godbeniku za odigrano Tišino, Žalujoči vsi njeni Tih in prazen Je naš dom, ker tebe ni, ostale so le tvojega neutrudnega dela sledi. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, zdaj obdaja nas praznina, ki hudo, huda bali. ZAHVALA V 39. letu nas je nepričakovano tragično zapustil naš dragi mož, očka, sin, brat, stric in svak Stanko Horvat s Petaajec 31c Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, darovali cvetje in za svete maše ter ga skupaj z nami v tako velikem številu pospremili k njegovemu zadnjemu počivališču. Posebna zahvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem žalostink ter govornikoma KS in SGP POM-GRAD Visokogradnje, Prisrčna hvala tudi sodelavcem iz POM-GRAD-a, kolektivu trgovine Mura ter Renatini razredničarki in sošolcem. Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi 31/10 R r Kot stana vzame žlahtni cvet, tako omahnilo je tvoje srce, tišini večni svet. Pomladne rože so zacvetele, ptički bodo prileteli, vse se vrnilo bo, le tebe, dragi Martin, nikoli več ne bo. ZAHVALA, Tiho in brez slovesa nas je komaj v 26. letu zapustil dragi sin Martin Ferenčak iz Odranec Ob boleči in nenadni smrti se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so ga skupaj z nami pospremili k zadnjemu počitku, mu darovali vence, šopke, sveče in za svete maše. Posebej hvala g, župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, vsem sošolcem in sošolkam, J^ogometnemu klubu Odranci ter govornici za 1_____________ besede slovesa ob odprtem grobu. Vsem še enkrat - iskrena hvala! 2e šest let te zemlja krije, v grobu tihem mirno spiš, srce ljubeče več ne bije, a v naših srcih še živiš. v SPOMIN 22. februarja je minilo 6 žalostnih let, odkar nas je zapustil dragi sin in brat Zdenko Ferenčak iz Odranec Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prižigate sveče in prinašate cvetje. Vsi tvoji, ki smo te imeli radi V 82. letu nas je zavedno zapustila naša draga mama, sestra, babica in prababica Marija Lazar roj. Žiško iz Staiijevec Ob boleči izgubi sc najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so jo skupaj z nami pospremili k zadnjemu počitku, ji darovab vence, šopke, nam pa izrekli sožalje. Posebej hvala g. duhovniku Kerčmarju za pogrebni obred, pevcem pa za odpete žalostinke. Vsem skupaj še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi T Ab' V’ Kje si. ljuba mama, kje tvoj mili Je obraz, kje Je tvoja skrbna roka, ki skrbela Je za nas. LMVSMA * V 90. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, tašča, babica, prababica in sestra Barbara Kerec roj. Gumilar $ Petanjec 40 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste našo drago mamo pospremili k večnemu počitku in darovali cvetje, za sv. maše in v dobrodelne namene. Posebno zahvalo izrekamo g. kaplanu Marjanu Feslu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku g. Mlinariču za besede slovesa. Vsem, ki se jo pospremili na ryeni zadnji poti, iskrena hvala! Žalujoči vsi njeni Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakata, da prideš ti, in sedla bo na rodna tla in jokala, ker tebe ni. V SPOMIN Tiha bolečina in spomin na tebe, draga, v naju tli, odkar si naju 29. marca 1994 za vedno zapustila Vida Horvat r. 1959 Žalnjoiia mož Miran in hčerka Armina lAHNhLk I V 84. letu je tiho zaspala naša zlata mama Emilija Grah od Grada Ob boleči izgubi mame se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za iskreno sožalje. Sin Ernest iz Sloveitj Gradca V SPOMIN 27. 3. 1995 mineva 13 let, odkar nas je zapustil oče Jože Grah od Grada sin Ernest iz Slovenj Gradca i I Z ' Vesmikov raziskovalni novinar N, N,, ki naj bi raziskal, koliko zaposlenih je v času službe po gostilnah. je pri opravljanju kočljive naloge najprej zakolovratil v Klementovo ostarijo v Kalužnici m zaSel v silovit navzkrižni ogenj pripadnikov tajnih služb. Spopadli so se vosovd, so Varji, vo-mcvd, kosove!, stari udbovci, vmes je kakšno počil celo fosilizi-rani oznovec. Članek odpade; vsi navzoči so bili na delovnem mestu, na terenu. Po otvonEvi razstave jedi, vin, pogrinjkov m cvetličnih aranžmajev. ki je bila pretekli konec tedna v Radinu, sta si župana radenske in gomjeradgonske občine Toplak - Trakiorist in Vodenik - Devterij. priredila banket po vzoru stare komunistične nomenklature. Streljala sta se z zamaški iz Šampanjcev, za solato sta obgrizla cvetlične aranžmaje in zahtevala, da jima postelje v hotelskih sobah pogrnejo s pogrinjki. Za poobedek sta zahtevala device. Lendavski župan Josip Kocon - Kocon Prvi je te dni gostil skupino romunskih gradbenih inženirjev. ki so med vladavino Ce-ansesettja odstranjevali zgradbe iz Središča BukareSte, tako da so jih podlagali s kolesi in jih dali odvleči. Povabil jih je po naročilu svojih dvomih arhitektov in tutor-jev Szakaesev - Čase nostre Romuni so stanovali v hotelu Liza Predjamska in bili navdušeni nad izvedbo umetne ponikalnice pred □jim. Herojski direktor največje svinjske farme v deželi Albert Smodič - Polotar iz NemSčaka bo kmalu dal na trg nov izdelek iz svoje proizvodnje. Skupina kubanskih strokovnjakov bo kuhala žganje iz prašičjega dreka, kat bo seveda imelo pozitivni učinek tudi na okolje. Prodajno ime izdelka bo »Vodka sraodičevka« NaSa krtica v stavbi soboike gubernije se nam je znova javila, »Mislim, da vem, zakaj so levi mestni svetniki Rudi Horvat - Pigajg, Josip Kelemen -Krpata, Carli Shjpbtar, Nadja MUoie-vic - Pasijonaria in dr. Schischap na seji, ko so obravnavali zaključni račun stare občine, zaman zahtevali takojšnje linčanje Halba - Caponeja tn Cipota - Metter- nkha Predlagali so linčanje z glavo navzdol, da bi se jima usulo iz žepov, vendar je Župan .Andrej Broker. menda v strahu, da se ne bi zvedelo Se kaj o njem, predlagal ustanovitev odbora za ugotavtfanie smorrnosn komisjr za ugoiavtjanie prUaSCanje premo, Zen ja pred delitveno bilanco. Su-Slja se. da Capone in Mettemich prihajata v Broketjevo pisarno in mu šepetata na uho nekaj, zaradi Česar ta prebledeva in obljublja, da ju ne bo pustil namočiti, če tistega ne izdata Johan ŠtotI - Modennodrejšin^modrejši je zaman muči! Tibicigija 'n Siča, da bi priznala vohunjenje, ki ga opravljam jaz. Potem se je spravil nad Broketjs. ki ima ozvočeno Džugašvilijevo pisarno že od takrat. ko sta v njej uradovala Obal - [dži in Capone. Ujel (a) sem za-sliSevalčevo vprašanje: »Je Džu-gašvili dvojni agent?« Potem je pogovor zatonit v hrupu topih udarcev. Ne vem, kdo je koga mlatil ..,« Vse neprodane buteljke nagrajenega ljutomerskega laškega rizlinga. ki čakajo na novo ceno, je po stari ceni pokupil ljutomerski župan Ludirig van Bratuscha - Aron Če to ve prezidij, bo zvedel tudi Pipajaztoš. SESEKA KONJ Radgonski mehurčki '' Pozdravljene, ljube moje! V prejšnjem Veli stniku so me »ven vrgli«. Niso našli mojih mehurčkov. Pa sem si izborila današnji prostor. Radgončan, oprosti! Pomlad se prebuja. Tako lepo seje začela. Veste, tudi mene je malo razganjalo. Pa kaj me ne bi, ko pa je ljubezen tako lepa. No, danes me je pa(tudi vas?) presenetila odvratna zima. In zopet me razganja! Od besa, ljube moje, od besa! Gledam naš kanal in berem naš lokalni časopis (dvakrat mesečno) Prepih. Pa to je neverjetno! Zapleta se s proračunom oziroma realizacijo za leto 1994. Vse tri občine imajo svoje apetite. Vsi bi |. radi nekaj izmolzli, vsi tulijo, da niso v minulih letih nič dobili (tu so najbolj glasni Ra-denčani). Pa kje ste do sedaj živeli? Na luni, lumpi?! Nihče nikomur nič ne zaupa. Vsi so najbolj pametni, pa vsi samo sprašujejo! Pustimo bogate Radence in revne svčtnike po duši. Mene boU žuli radgonska občina. In če mi je dovoljeno, imam pameten predlog! Preberi predvsem predsednik sveta P.F.! Takoj ukinite neko točko na svojih sejah, ki se imenijje: Delegatska vprašanja (ali nekaj podobnega!). Pa koga vi spraštjjele? Sami sebe?! Začnite nekaj delati in premikati občino, da bomo ijolje živeli. Pa med ljudstvo se odpravite. Tildi tako, ne samo organizirano. Menda bodo svetniki obiskali še razne odseke v Radgoni in Črešnjevcih. O, Če bi mene povabili, bi jim že povedala, kaj me moti in kaj mi leži na duši. Predvsem pa mislim, da naj prenehajo vlačiti na dan svojo zafirustrirano zgodovino in nepozabljene poraze, ki so jih doživeli po svoji krivdi (to velja predvsem za občinska svetnika F.P. in A.T. in še koga). Danes pa bi skoraj morala pohvaliti župana. To se razdaja ta možakar! (M. V. bi moral biti nekakšen višji župan za pet do osem občin skupaj.) Vidimo in slišimo ga povsod, pri gasilcih, pri krščanskih demokratih, pri upokojencih, pri lovcih, pri Rdečem križu, pa r gostilni in vsak drugi dan v Ljubljani. Strašno lobira! Minulo soboto in nedeljo (pa malo prej in malo pozneje) seje marsikaj dogajalo. Najbolj koristno delo pa so opravili ribiči, potapljači, planinci, lovci, turisti in Se kdo, ki so očistili obrežje Mure in raznih pritokov. Resje bilo koristno in tudi prijetno. Slišim, da na akcjji ni bilo kakšnih funkcionarjev in občinskih svetnikov, da nc govorim o državnem svetniku, Ta gospodje končno naredil nekaj koristnega. Na proslavi ob materinskem dnevu na radgonski । šoli je lepo doživeto pvedal pesem: v Ja z te ' imenujem MATI 1 rt Veste kaj, ljube m oj e, povem vam, ta radgonska šola blagodejno vpliva na posameznike. Radgonski nadučitelj bi lahko v ta hram učenosti večkrat povabil kakšne svetnike in druge občasne neotesance! Najbrž bi tam pokazali tudi nekaj svoje človeške dobrote in strpnosti (o, ti leto 1995, kako hitro se boš izteklo). Radgonski otroci (učenci) so pridni, ustvarjalni in »skup« držijo. Zakaj se nekateri pokvarijo, ko odrastejo? Tako sta se pokvarila direktor sejma in naš župan, ki se razhajata v idejah in rešitvah okoli nadaljnjega razvoja sejma. Skoda! V tem trenutku mi je prišla na misel lepa pesem (pomlad, pardon zima); vPolje, kdo bo tebe ljubil?« Jaz pa jo za slovo malo prirejam: »Sejem, kdo bo tebe ljubil, če boš tako mačehovski in krut do nas Rad-gončank in Radgončanov, ki živimo in trpimo s tebojle Lendavski peM v nedeljo &em gledal na televiziji kmetijsko oddajo nisem mogel prezreti tudi kmeta z Goričkega, ki je trdil, nisem mogel prezreti tudi kmeta z Goričkega, ---------- prejšnja soboška kmetijska zadruga ustvarila kakih stičnih kulakov, zanemarila pa je množico malih kmetov. W sem se malo zamislil in ugotavljal sem, da se je nekaj dogajalo tudi na območju stare lendavske občine. Nekateri kJvv, so z lahkoto dobivali kmetijska posojila pod zelo ugodnimi gradili velike hleve, silose, kupovali vsakršno mehanizatipl Nekaj posojila Je še ostalo, da so ga pretopili v gradbeni za hiša. Imen seveda ne bom našteval, ker jih je kar precej, 4 pa nimam prostora, a mi jg hudo, ker so se nekateri hitro rdj ličali reje goveda ali svinj in so svoje hleve izpraznili jih preuredili za kako drugo dejavnost ali so Jih kar pustili ne. Kaj pa silosi? Najpametneje jih je razbiti! Kreditodajal^^ predlagal, da v prihodnje ne gledajo več toliko na to, kaj, ampak naj bodo veliko bolj daljnovidni, preroški, zato trebno usposabljanje za »čarovniker. Pričakujem pa tudi, šli kmetijski pospeševalci poslej pogosteje na teren in se usttP^ ne le pri kulakih, ampak tudi pri nas - malih kmetih -nas ne kaže kar tako odpisati. Ob tem sem se spomni! mlajših let, ko sem bil nekaj časa predsednik zadruge. i smo obiskovali le velikih, ampak tudi male kmete. Celo 1^"* se jim približali, da smo jim šli škropit sadno drevje, kofi^^ pa smo tudi, ali so dejansko uničili škodljivce socialisti"'^. Pomladno-( zimski) pozdrav Radgonska klepetulja kmetijstva - krompirjeve hrošče! To, kar ste prebrali, me je preganjalo vse dotlej, dokler^ nisem spravil na papir, ljudje, ki žive ob magistralni cesti, od Maribora skozi Gornjo Radgono, Mursko Soboto in pa so se zarotili proti tovornjakom. Najprej so se zganili pti^ nartu in zahtevali obvoznico, potem so zagnali »robukor v^ ski Soboti, zdaj pa so se Oglasili še moji Lendavčani. tudi meni ni do te prometne gneče, po drugi strani pa se n"' lepo, ko vidim, da po naših cestah vozijo moderni tovor.njtt~-^ kakršne sem svojčas videval r Nemčiji, in lepo mi Je pri srcu, imam občutek, da smo že v Evropski gospodarski skupnosti-pa Je v meni še vedno nekaj kmeta, vem, kako nam bo. bodo končno sprejeli: cene bikov in svinj bomo morali št ker bodo ljudje sicer kupovali cenejše uvožene izdelke. kot slišim, so uvoženi prašiči cenejši od doma rejenih. narobe v naši politiki, ker uvažamo teleta in prašiče, ko vemo, da imamo obojega kar precej. 'I itiiA En TOTI in TOTA iz Lotmerka Tega rajši ne berite, ker... sva bila Še do ponedeljka brez kakšne slastnejše informacije, ki bi jo lahko obdelala v toti rubriki, do torka pa nama tudi ni prišlo v uho in oči nič takega. Torej res ne berite dalje, če ne želite biti preveč razočarani nad najinim nepomembnim pisarjenjem. Tokrat res ne veva spraviti skupaj nič drugega kot to, kar se je sanjalo TOTI v noči s ponedeljka na torek. Ker je v petek, soboto in nedeljo veselo proslavljala materinski dan, je v ponedeljek morala zaradi utrujenosti bolj zgodaj v posteljo kot običajno. Tridnevno nazdravljanje je očitno naredilo svoje. Imela se je res lepo. Pa ni bilo prvič letos, kajti posebne pozornosti jc bila najprej deležna za Valentinovo, nato je prišel dan žena, naposled pa še materinski dan. In kako lepe sanje so sledile vsemu temu! V cerkvi sojo že tretjič oklicali in končno je prišel njen težko pričakovani dan v življenju, ko se je oblekla v snežno belo obleko in se s številnimi svati podala na poroko; najprej na civilno. Doletela jo je velika čast, saj je bila ravno ona prva, ki naj bi rekla Aprila na cesti Razmere na magistralni cesti M 10-1 in mejnem prehodu Dolga vas so čedalje težje za stanovalce in lastnike lokalov v mestih in krajih ob mestnih ulicah, ki so spremenjene v najbolj tianzitne državne ceste. Najhuje je, da ceste’, (ulice) in mejni prehod niso zgrajeni in usposobljeni za tovrstni tovorni promet. Potem, ko so zaporo ceste za 10. april napovedali Sobočani, je prekipelo tudi Lendavčanom (ne prvič). V četrtek, 23. marca, so se sestali na sestanku, zapisnik pa je podpisalo Čez 600 najbolj prizadetih stanovalcev in podjetnikov. Jože Kocon, lendavski župan, je njihov zapisnik posredoval do najviSjih organov. Zahtevajo razrešitev nujnih prometnih razmer, obisk ministra, končno določitev trase avtoceste in gradnjo obvoznice. Jezijo se tudi na neučinkovite poslance in arogante ter ignorantske republiške delavce čeprav se Se ne ve, kje bo mednarodni avtocestni prehod, pa geodeti v smeti proti Pincam že opravljajo meritve. Če njihove zahteve ne bodo uresničene, bodo 28. aprila dokončno zaprli cesto in preprečili tovorni promet. V torek, 28,marca, pa Je prekipelo tudi šoferjem, ki morajo zaradi neurejenih razmer na mejnem prehodu Dolga vas čakati po deset in več ur; zaradi premajhnega števila carinikov, policistov ter R top a to logov (delajo le deset ur na dan) morajo Čakati dlje, kot je potrebno. DA V prenovljeni Mestni hiši v Lotmerki. Glavni trg je bil videti čisto drugače, kot je njegova vsakdanja podoba. Bilje lepo tlakovan, ob stezi, ki jc vodila do hotela Jeruzalem, pa so stale klopi, na katerih so sedeli praznično oblečeni meščani. Avtomobila pa nikjer nobenega, ker so ta del mesta zaprli za promet. Šli so torej lepo peš v Mestno hišo in tam v prvo nadstropje do balkona, od koder je lep pogled na Glavni trg. Tam so že bili praznično oblečen župan in drugi, ki so sodelovali v ženitovanjskem protokolu. Čez čas se je zaslišala poročna koračnica in Uudje na Glavnem trgu so radovedno pogledali proti balkonu. TOTA jih je ponosno preletela z očmi. Res je bila srečna! Vse jc Slo lepo in gladko naprej, dokler ni zaslišala: »No, zdaj pa se v znak ljubezni pogubita!« Tedaj je bil namesto ženina ob njej tisti žerjav, ki že tako dolgo stoji na cesti pri Mestni hiši. In ravno takrat so se zaloputnila vrata v splanici, tako da ji ni bilo potrebno poljubiti žerjava. Škoda, mogoče bi bila lep par. In kako dolgo bo tisti žerjav še v središču mesta? Turnišče: cene pujskov Na minulem sejmu pujskov v Thrnišču ( 23. rejci ponujali 33 živali, starih od 8 do 10 tednov in od 15 do 20 kilogramov. Povpraševanje je bilo tokrat šno. da so vsi pujski zamenjali lastnike, za par živali P® bilo potrebno odšteti od 10.000 do 15,000 tolaijeV' Moja domača banka i ——— /O Pomurska banka c: rzi Murska SoU"** Menjalniški teč^ Pomurske banke i dne, 28, marca 1995, tečaji veljogi- I-fi-ttli ni* I f"'” H Jil* ili' JK' ni' !ii( s« tili jJ- $ I' A PEN 6 0 i o LU Dc: S IJJ n la <* !1 Soboški park: dr. Janez » Rugelj M H I I! n n e; » , . {I i i -! /^^^j naših čarovnic ni kotila moška potenca? O Pen ALI POMURJE POTREBUJE NACIONALNE trojke? k v > I 1 VESTNIKOV MESEČNIK četrtek, 30. marca 1995, nulta številka (aprila verjetno prva) PAMETNI MUREKI, POZOR! PEN vas vabi, da napišete geslo (moto, slogan) vašega novega časopisa. V rumeno luknjo pričakujemo vaše misli, ki na kratko opredeljujejo PEN. Najprej ga poglejte in preberite. Avtorja izbranega slogana bomo nagradili. Predloge pošljite do 10. aprila na naslov: PEN (PODJETJE ZA INFORMIFIANJE) Slovenska 41 69000 MURSKA SOBOTA »za geslo« iV J ‘iX I 1 .r." \J pEN-ovi akciji smo ugo lovili. PEN •• 16 ' ^^eaJn^P?^,.Hrastelj, Hitov svetovalec: r 3 H 5 ?4raF lak^ lok svetovalec: za igralnico so Moravske Toplice ^1 IT VF ij J » j s? Lil T »e 'A j J < cn c/5 S o'^ C c == o £ 3 o od d. c (C £ E (0 0) PEN C, -^l’***v bojo- p*’^^ ola*p«Xoh^, l.stuittJt Peniza rumeno hišo-Slovenska 41 I« 69000 Murska Sobota V če se ne boste takoj spomnili, ne PENite preveč - čas je do 10. aprila! Rudi Cipot velja za enega najsposobnejših in najprodornejših direktorjev, kar Jih je dala murska pokrajina. Navsezadnje je to jasno vsakomur, ki ima opravka z njegovo tirmo, zavarovalnico Triglav .A žal je že tako, da vse, kar ni povprečno hočejo tudi drugje, na primer v Ljubljani Tako bodo od prvega aprila (datum je sicer nor. to pa še ne pomeni, da zadeva ni resna) njegovih storitev deležni v matici firmi -v Ljubljani bo skrbel za osebna zavarovanja. Mnogi pomnite dr. Štefana Ščapa kot izvajalca stečajev v pomurskih gospodarskih organizacijah, nekateri pa ste si ga zapomnili po predvolilnih nastopih, saj je kandidiral za župana Murske Sobote (član mestnega sveta pa je le postal). DIREKTORSKA II i' . ; T ■"J 9J9 f. 'laC hfi^her Marsikateri pisec si bo 3 oddahnil, saj bo na '' Feri 20 let prej nehal ■^3» DIREKTORSKA I Direktor Rudi bo poslej tri dni v delovnem tednu v prestolnici, le dva pa doma, »Tutajo«, da se zaposleni pri soboškem Triglavu iskreno bojijo, da bo Čez Čas Se huje - da bo pet dni v Ljubljani (ali kje drugje), doma pa nič več ... S prvim v iztekajočim se mesecu je dr. ŠČap postal direktor kovinskopredelovalnega bolnika, nekoč Panonije, zdaj pa Panagre, Novo delovno mesto - nove navade. »Tutajo«, da je gospod doktor za izboljšanje delovne discipline med prvimi ukrepi prepovedal kuhanje kave. O ukinitvi uživanja omamnih pijač z maligani vsaj PEN ne ve nič uradnega. _ PEN - občinski o Saj .ni res - pa je! Ne il da bi beltinski občinski I veljaki vedeli za izid j priloge PEN, se je ' zgodilo: vrata ob vhodu v njihov občinski rai zaljšata prava joravcata PENA. Tako domiselno in duhovito krancljanje novih občin vsekakor zasluzi iskreno pozornost in hvalo vsaj z naše. PENOVSKE strani, Le tako naprej, Beltinčani! GcMJkhlb^ndc. secSs KinderOTCher, acbt verof sprostil bo mesto 1 i T i-TH.; cr-oni in literarni sceni m povečal možnosti nagrade. NAŠI PODJETNIKI PREPAMETNI!?) f Združenje podjetnikov Murska Sobota je pripravilo VEČERNO ŠOLO Predavatelji bi bili priznam i PODJETNIŠTVA, trajala pa naj bi tri mesece. I__.j. . strokovnjaki z Gea Collegea iz Ljubljane. Tovrstno izobraževanje je tudi v državnem interesu, saj so iz proračuna pripravljeni plačati polovico šoim I ne - ta pa je 2 tisoč nemških mark, V Sloveniji je za takšen način i sabljanja veliko kandidatov, v naši regiji pa je ravno nasprotno. V šolo- ■ lahko sprejme 25 kandidatov, se jih je prijavilo 5 (z besedo: peti Kaj I’® I našim podjetnikom Šola? Verjetno že vedo, kaj je biznis f MARJANA PA ODj k litN:-' » k ' K ■ T- . f W' ii Ona: »No, Andrej, boš že enkrat dahnil usodni DA ali pa prijavim tebe in tvojo občino računskemu sodišču!« On: »Ljubi Bog, Etelka, kje so zlati prevolilni časi, ko sem že slutil, da bom župansko zmagal- Če bi vedel, kaj vse me čaka po izvolitvi, bi vse skupaj raje prepustil kakšni protikandidatki!« ■ NIKODEP Najuečji panonski varnar, lastnik pivnice Djurek družbi svetovne 1'71?^ -.A'** kegljanju, prve nosilk odličja za venijo, Marike Kard‘ F K tir il 9 n^vias.sft 1 'Marika. daj, pridi ih kako se doseže i svetovni rekord! lO* : I kegip* rt ■Tbs Odgovor: uTakoj samo pogledam nai-moj Marjan, ali.te jan šanku ali jo je h" j kam drugam/ '"A 1 I marec 95 35 vestnik tute tutc' v HI r n I I I F I I I Avto NELE KNJIGA, TUDI FILM V AVSTRIJI i ’ I Ni tuta, Čisto za res I 'r so v Celovcu pred- vajali iilm Halgato. Projekcija je bila v okviru solidarnostne prireditve Storilci-žrtve-pomoč za otroke Romov v /\.v-striji, ki sta jo organizirali ORF in Kle Vsestranski strelec h1 .:■■ I* 11 na I' t strehi, '. ine Zeitung. Film so I toplo sprejeli, nav-l dušen pa je bil tudi \ deželni tajnik Klaus i Wutte. Dejalje,da je I Halgato sicer pripo-j ved o slovenskih Ro- mih, vendar je sporočil mnogo širše, veljavno za sleherno ‘i I ft, I r »<■ Za Štefana Škaperja nogometaša prvoligaša iz Beltincev, jc igometnem igrišču -------------------------n?i znano, da nano' največkrat zadene. Fotografij. P-■ ------itranski strelec. ‘•'-J-------- dokazuje, da je vsestranski bil Za potomec sta zakonca Skaper očitno že poskrbela, javna skrivnost pa je, da bo kmalu privekal na svet še en škaper Naj bo zdrava ■I in obljudena samostojna Slovenija’ zakaj ne avtobus? Prvi četrtek v marcu so na streho avtobusne postaje v Murski Soboti s posebnim dvigalom dvignili osebni avtomobil, ki je od tedaj tam gori za reklamo. Zanimivo ob tem je vprašanje, zakaj soboški avtobusarji niso naredili koraka naprej in na streho avtobusne postaje dvignili kar najnovejšega avtobusa? Lipe Lipe družbo. 4 Cel* H e Im Blatne Cev a • U Aeiie . 5o n«Ti4’i Ijtiu ' da 1 w"\ iP pfiarP loC'*-* jdiU«- »vCtM i,*V!n|^riSi ,pdr«iP ^rite- .^Ol'L ru k''- 11^1 bub »it Ul iJ: a rtso bPt*’ tb'''' >1 ii'' nP6*' d^bo**' irt« lOK .»It co3 iitd, 11?^, ijn *•'= ^jj4 - 1^^ ■pij' HrIiiiA — ■_ • F HIT ali obratno? m* nn it iK tiilo ***<*»— n**’’ * 6'= .-M««"'*’' . LiCu , -•6)1 ttr^i tl«,, 'tl »mt»U ti humiie Z njo ikc- ~ *«n<>«r mi fc pii rtjfiKi ■ ■-'rLtti^1K>''r>»i»inci]e9k i doljtMdno valjjijo od - rodk« it^o 'Jiptini. V • i -itrl !'•*“ „,oiM '•'"P' “"“‘'‘'L .FS**'*^ bib e'«" Ijdno »pot'''■’■■' ■■k: P* •*. , -.lAfil''* k’?::;;.,?,'Km; l-Uiemi' TP ' iTlLim * o* *L . . JOC ■s.thATVil'' jSIJHlU'' I''’' X:p . W>-' . v iBb pobo'''"”!.,; M ,4 •"=551 scene Helena ivedala tožbo in v časopisu rumenem b. Ji in spodobi delnic podjetja budili Dora) ruleto SLOzabavnoglas^beny^-^-^^,^^^^^^ na borzi želeli ; Novo Gorico enote je nad napako Jaz Gela humorsta, Geza politik Slovenske novice, jaz Gau pol’rtika. " '-----'•rict mene ali celo Geza Geza humorist mene — - - . politik Gezo humorista? ’ Ji 1 ** ’ t> IIM,,.., •jntli Ltd.lit nv-vci kilKiv ,.. N<«di)'..ilii))ena, )t * vsB jirtj i.i'nnitni, ti/ii jc }iQ tt ^ia'š^ talue« Qetri F»cksi, k', n eiii fioMdli hvrtv’- •)»MOp,t >■ jijvium lofititiTi P«L p9pi »Hitiv, if na puttRi ptiek nt diifj P.-iiaiii homonu v V»Mk> got« O^iiniu v- i>uinxh in ivedvnj«!) po »»f 1»' *■ ‘ Vit rt’ pu tr~. n lih nihit ne pttfinit f/o viameui at primtr ittiio iti* iinin^t, IB Itu opontl« Coioik« m p* tk VIJ nt f,m.t j loiiiMni. Bisgpe i« utnijtna ttfino pnptiinot^ iiaiteniit nt ititie itlil)., h B I^an - Del vwiiilnfl ekipe Vodjeti O) I Domnevno krimlnaliziranje I nastajanja in delovanja 28. I aprila 1992 ustanovljenega I Začasnega zbirnega centra v I Vidoncih na Goričkem za be-I gunce iz Bosne in Hercegovine I ima svoje vzroke in posledice, I Javna občila so se o tem že I razpisala in razgovorila, toda iz I dobro obveščenih krogov naj bi I odkrili le vrh ledene gore, V I ozadju naj bi šlo za veliko več, I toliko več, da je tistih 64 mili-I jonov, kolikor naj bi znašala I premoženjska Škoda, ki da jo je I z izjemno spretnimi finančnimi I transakcijami in transferji pov-I zročil vodja ZZC Vidonci Slavko Jauk s svojimi pomočniki in pomočnicami, manj pomemben drobiž v igri »velikih». Kdo pa so ti »veliki" in za kakšno I igro gre? vanju ali pranju denarja, ki da so si ga nagrabili posamezniki pod plaščem ministrstva za obrambo oziroma slovenske vojske. Obstajajo dokumenti, ki razkrivajo, da je bilo recimo v begunski center v Vidonce namenjenih tri tisoč suhih obrokov, a ti niso nikdar prispeli do beguncev. Pač pa naj bi transport hrane (in še česa!?) v tovornjakih z banjaluško registracijo odpeljal nekam na jug - menda na bojišča v Bosni in Hercegovini, Je bilo v tovornjakih med hrano tudi orožje, strelivo in še kaj drugega? višjega državnega političnega in vojaškega vrha z interesnimi skupinami v različnih vejah slovenskega gospodarstva. Nekoliko skrivnostno dodajajo, da je ravnanje in obnašanje v medijih izpostavljenih častnikov Danijela Horna, Vladimirja Miloševiča in drugih, zlasti iz 73. območnega štaba TO v Ljutomeru, lahko razložiti. Tako naj bi jim namreč zapovedali na vrhu, kjer da je ključna oseba »atan. Iz zaupnih virov smo dobili namig, da bi utegnila imeti mariborska orožarska afera SVOJ podaljšek na Goričkem, Vsaj po končnem učinku: preli- Naši zaupniki gredo v sklepanjih še dalje in domnevajo, da obstaja zveza med nekdanjimi slovenskimi častniki jugouojske iz vzhodnoštajerske pokrajinske TO, ki naj bi bili na naši strani, v resnici pa naj bi ves čas igrali na »beograjsko" karto, in zbirališčem v Vidoncih na Goričem, V igri naj bi sodelovali posamezniki iz naj- Kdo je »ata» in kdo pozna šifro Toni, pa je že druga zgodba. Tokratna naj se konča z vprašanjem, kam je leta 1991 izginilo orožje, strelivo, eksplozivna sredstva in vse drugo blago iz nekaterih stražnic v Pomurju? S iy u 4 37 vestnik Pe" marec 95 I ) T l I * I SPOŠTOVANI OGLAŠEVALCI! Nismo pozabili na uas! Ta prostor boste v naslednjem Penu zapolnili ui. VENERA, agencija za trženje (Papir je kakovosten, otipajte ga!) marec 95 in Pen view Veste, kaj v tej pokrajini pomeni pen? Združenje literatov? potentnem in ustvarjalnem moškem. Ne, Boste pa na njem stali in se slikali- Za Pen, Ja, Dobro, Se spominjate malega Janeza s kmetije? Rodil sem se, ko je bilo očetu že 62 let. Pri desetih sem ga zato že prekosil v Zamenjali ste štiri žene. Ste za to krivi vi, ker niste konformist? To je splet okoliščin. Moje življenje je bilo težko, kljuboval sem, v zadnjega Četrt stoletja me niso uspeli uničiti, Imel sem težave z ženami, ker so me blokirale pri mojih prizadevanjih. Bile so ZENSKE SVOJE košnji. Rad sem opravljal nejevoljne, ker niso bile ZAPITE ’ kmečka dela in čez nekaj deležne varnosti in mojega časa sem prevzel skrb za spodbudnega imidža. Tudi živino, V hlevu sem vzpostavil vzoren red. če je to zena, sem se prisiljen MOŽE X. fr** Li vestnik 33 dr. Janez Rugelj* ostro terapijo - če hočejo dobro, če ne, pa lahko pijejo naprej. Kdor želi ostati v mojem programu, mora Že po nekaj mesecih biti zgled novemu članu skupine. Del metode je močna karizma, Uživate v tej vlogi? V tej vlogi nič ne uživam, to je dar narave. Imam pač osebnostne značilnosti, s če bi se vaš protest končal E. z 1 J-n . drugače, bi bil to samomor. Ce moji nasprotniki ne bi pristali na odpravo krivic in bi umrl, bi to morda kdo lahko opredelil kot samomor. Ampak šlo je za protestno gladovno stavko, ki se lahko konča s herojsko smrtjo, Vsak ne zmore take poti-Nekateri že lahko poskušajo za nekaj dni, da izsiljujejo-Brezpogojno gladovno stavkati do konca, četudi ti na ' ugodijo, tega vsak ni zmožen. V pokoj nočete? Večkrat so me hoteli oo- V Pomurju je bilo lani med 46 samomorilci kar 41 moških. Dr. Rugelj: "Večina samomorilec je med alkoholiki, življenje si jih je vzelo 700. Številka ni skrb zbujajoča, če vemo, da je vsako leto v hudi zagati, ko pomislijo na samomor, kar 4 tisoč alkoholikov, Večinoma so moški. Ampak tako pijani so že in njihovi možgani tako okvarjeni, da samomora ne naredijo, saj se ne zavedajo posledic alkoholizma. Zato pijejo naprej in normalno umrejo. katerimi lahko ljudi, ki to hočejo, motiviram za spre- J membo. Zadovoljen in sre- I čen sem, ker s temi sposob- | nostmi ljudem pomagam. I fl I Red je bil tudi v vojskL kjer znebiti oportunističnih oseb v svoji okolici. Če bi sedanja ste bili v službi 26 let. Dolgo ste vzdržali,,, žena na primer nasprotovala Nisem pustil, da bi z me- gladovni stavki, bi se moral noj primitivno manipulirali, od nje odmakniti. Malo nerodno je, če podrejeni zahteva od komandanta. naj napravi to in to, ampak takšen je bil red v vojski. Sedanja žena vam sledi -vsaj kar zadeva tek? Ne ona meni, jaz sledim ■ njej. Včasih teče hitreje, nima pa toliko volje, da bi kot jaz vstajala ob 4. uri in tekla. Raje poležava in teče popoldan alt zvečer. Moje muhe pa razume, saj nima druge izbire. Vsak človek je neponovljivo bitje, ima pravico in dolžnost, da živi po svoje, in to ne sme ovirati nikogar drugega. To je bistvo Nepredvidljivi psihiater dr, Janez Rugelj je gladovno stavkal od 1-februarja do 7, marca 1995, Nehal je, ker je minister za zdravstvo Volje skupaj z nekaterimi inštitucijami ugodil zahtevam, V Murski Soboti je dr. Rugelj tekej v nedeljo, 12. marca, zjutraj. Soboškj park mu je bil všeč pa tudi njegovi Četrti ženi. V zadnjih 14 letih se je po Rugtj^^' socialno-androgoški metodi zdravilo Vaš prvi konflikt z uradno svobode življenja. slovensko psihiatrijo? Gre za proces. Že med študijem na ljubljanski medicinski fakulteti me je mikalo, da bi v pshiatrijo vnesel nove elemente aktiviranja človeka. Zato, ker ne prenesem, da bi delal nekaj, kar ne daje rezultatov. Tu mi pomaga kmečka logika: ni tako zaru- Razburjate z izjavami, na primer s tisto o zaležano-sti ... Zame je vsak, ki ni sposoben preteči 10 km v eni uri, zaležan. Ne živi v skladu z izročilom velikih učiteljev človeštva, da mora negovati svoje telo, ki mora biti kot z , na stotine alkoholikov. Od 200, ki so končali triletni program, je recidivira* (spet začel piti) samo eden, pa še ta se je šel znova zdravit. kanega kmeta, da bi dve leti stroj, ki zdrži največje obre-zapored sadi! krompir, ki ne rodi. Govorijo, da sta bili vaši stavki blef? Lahko govorijo, kar hočejo, to me ne zanima. Vsak ima pravico do svojega mnenja. Ljubo pa mi je, ker je ljudstvo zdaj malo senzibi-kizirano o vprašanju alkoholizma. Mnogi vam očitajo grob antifeminizem. To so bedarije. Poskušam osvestiti ženske, jih napraviti dostojanstvene, erotično vadbo, tek, planinarjenje in prebujene, kajti alkoholik se izobraževanje - skratka gre bo zares zdravil samo, če ima urejeno zensko, kije zanimiv erotično seksualni objekt. Stari ste 66 let - erotika in seksualnost do smrti? To je pri človeku aktualno od rojstva do smrti, ni bistvene razlike v intenzivnosti straniti, upokojiti, mojo metodo. Dokler izšolam naslednika, v pokoj. Zdaj so mi gočili delo do 75. leta-moralno se mi zdi. Če bi 2 j I . 1.1 i? 71V6' ko imam veliko moci, Planinarjenje je ena osnov vaše metode - Panonija tega ne omogoča, je torej v naši pokrajini vaša metoda neuporabna? Pomembno je biti v naravi, hoditi - tudi hoja po ravnini je v redu. Silno pomembno pa je, da je človek vsaj en dan v tednu sam v naravi, da se odmakne od vsakdanjih dolžnosti in se prek samote in meditacije približa svojim pravirom. r\u bujciiu . J. parazitsko na račun ak ‘ nega prebivalstva in se np Fotografije: Nataša Juhnov Besedilo: Bojan Peček morajo napisati prošnjo. Prositi me morajo za takšno Se lahko pri vas zdravi vsak? Kdor se hoče, se mora opredeliti za redno telo- menitve. Človek, ki telesno ni zdrav, ima tudi veliko manjše intelektualne sposobnosti. za reprogramiranje za drugačno življenje. Pri alkoholiku traja uvodni program tri, cel pa deset let. In še to je premalo. Pri terapiji sem zelo zahteven, z besedami tudi grob, ampak le v internih skupinah. Nikogar ne vabim, sami pridejo - in če pri dvajsetih ali sedemde- želijo biti deležni terapije, setih, osemdesetih - seveda pri zdravem, univerzalno kojil. u Tudi na račun delavci ima morda 20 ali 30 čakov plače. Mislite, da imate v Sloveniji več prijateljev ali sovražnikov? Zagotovo imam veliko nasprotnikov, ker ženske strašijo svoje zapite može z Rugljem kot strašijo učence s policajem. Kaj bi bilo, če bi vsak, ki se mu zahoče, gladovno stavkal? Gladovna stavka je skrajnostni upor krivicam, ki se drugače ne dajo odpraviti. Na moje apele nihče ni reagiral, zato sem bil v to pot prisiljen. Gre za najbolj etično obliko upora, saj pri gladovni stavki protestnik zastavi svoje življenje in ne zahteva življenja drugega. Rug^ Obvezno alkoholno Ji Ftuil® šanje za konec: Ali dr- ■ ne popije niti kozarčka- fl' Nisem alkoholik in gp, potrebno, da bi bil - to tudi nočem biti. ima v življenju Člov posebno vlogo. Če bi bil abstinen'- bi if' kvaril razpoloženji timnih skupinah- 2«!^ h[i jdi^" zim, da ne pijem na J , mestih ali ob zdravi) alkoholikih. ib I > ! I marec 95 Pen iMrestnik stepanje— Najbrž bo res, da so zadnjo čarovnico v Evropi pokončali v Švici leta 1782. Nič najbrž, temveč čisto res pa je, da sta zadnji dve čarovnici, ki sem ju poznal, umrli tam nekje v poznih šestdesetih letih. Nekaj let po tistem sem iz razloga, ki si ga doslej še nisem povsem pojasnil, začel iskati in obiskovati kraje, kjer se čarovnice srečujejo. To me še danes drži. Reportaža, ki jo berete, je začela potemtakem nastajati že veliko prej. S tem zapisom iskanja čarovnic seveda tudi ne končujem. •• ** ■■ ■ ■ — s: /? I Tisti dve čarovnici že nista I bili čisto zares malefični. Nista I bili tako zelo zlodelni, pre-■ grešni in hudobni, kot to velja I za splošno predstavo o njih. V I obravnanavi čarovništva se I pravi maleficij nezaželjenemu I delovanju čarovnic in čaro-■ vnikov. To delovanje seveda I poteka po magičnih pos-I topkih. Ena od teh dveh čaro-I vnic je prišla celo v literaturo, I Dušan Rešek ima v svoji knjigi I Brezglavjeki zapis o njej, kar I pa ni čudno in ne govori nič o I kaki njeni posebni slavi. Vsi, I ki živimo ali smo živeli na I nekem skupnem prostoru, I smo pač poslušali iste in I podobne zgodbe o čarov-I ništvu, midva z Reškom sva I živela v istem kraju, zato I poznava zgodbe istih čarovnic. O čarovništvu te čarovnice vem iz več dogodkov, Z njenim vnukom, mojim otroškim prijateljem, sva po njenih navodilih ob prvem luninem krajcu večkrat čarala. Prijatelju je ta njegova babica rekla, da mora takrat; ko na večernem nebu prvič uzre mlado luno, vzeti v podobno kot za molitev sklenjene dlani drobiž, dvigniti roke nad glavo in rožljati, pri tem pa gledati v luno. Potem bo imel cel mesec denar. Midva sva ob tem še govorila: »Mejsec, mej-sec, daj nama pejneze.« Ne spominjam se več, če mu je tako tudi ona naročila ali pa Eden od postopkov med sprejemanjem čarovnice v satanovo druščino je bil tudi t. i. »Osculum Infame", poljub na hudičevo zadnjico. Na gornji podobi peklenšček vrača svoji služabnici poljub. sva se tega kar sama spomnila. Ta ženska je pogosto sedela na valjarju pod brajdami in kvačkala. Valjar je kmečko orodje na kravjo vleko, s katerim so drobili grude na njivi. Nekoč ko je spet tako sedela, mi je velela, naj nekaj naredim, naj ji nekaj prinesem ali zaprem dvoriščna vratca, kdo bi zdaj že to vedel, in je nisem ubogal. V tistem času sem nosil na glavi kapo s cofom, na katero sem bil zelo ponosen. Mamca se je sh ud ovala name in potem je z zvišanim glasom nekaj rekla gosem, ki so dri-slale tam okrog. Gosak je zagagal, jata se je dvignila in gosak mi je s kljunom snel kapo z glave. Za gosi je znano, da se vanje čarovnice rade spreminjajo. V omenjeni Reškovi knjigi je več zapisov o tem, tudi o nekem moškem iz Gančanov, pred katerim se je ponoči trop drevesnih penov spremenil v NASE PRIJAZNE jato gosi, ki so ga tako divje obletavale, da so mu vrgle krščak z glave. Od prestraše-nosti ni mogel več govoriti. Sam sicer še vedno govorim, morda pa se je z mano takrat pripetilo kaj drugega, nemara kaj zelo dolgoročnega. V literaturi o čarovnicah piše, da se s podobnimi stvarmi kot one ukvarjajo alkimisti , magi, filozofi, nekateri psihologi, astrologi, fiziki, dandanes pa čedalje več tudi ljudje iz električnih ved, ki so zelo pogosti radiestezisti. Vse življenje se po malem ubadam z eno od teh reči. Možno je tudi, da me je ravno ta pripetljaj navedel na pot, ki jo s tem pisanjem tukaj zdaj malce razkrivam. To je zasledovanje čarovnic. Tista druga čarovnica, ki sem jo poznal, je prihajala po mleko k naši hiši vedno ob lunini meni. Znana čarovniška praksa, z njo se kravam jemlje mleko. Ce mati ni bila pozor- 3j’ V: Začetek procesa proti čarovnici, kakor je predstvaljen v riegersburškem gradu. Sodni hlap^ drži redeč el a so žensko, na levi je denunciantka, zenska, ki jo ovaja in dolži črne magije, sedijo sodniki. Žrtve so navadno po mučenju priznale. na, ji je mleko dala in se potem, ko je ugotovila, zakaj je prišla ženščina mleko prosit prav tistega dne, vseskozi bala, kdaj bodo vimena presahnila. Ne-katerikrat pa ji je mleko dala, čeprav je vedela, kako je z luno na nebu. Mislila si je, da mora biti dobrodelnost močnejša od maleficija. Nekoč mi je ob taki priložnosti namignila, naj skočim pogledam na koledar, ona pa je babo, bog daj njeni duši dobro, tačas zadržala v pomenku. Bila je polna luna in mati ji je rekla, da žal mleka nimamo. Moj lov na čarovnice Ob križišču petih cest stoji križ, Križopotje, da malo takih. Zato, ker se tam križajo petere poti, in pa zato, ker je zapovrh tam še križ. Na to križopotje sem v peljal v-tako gluhi noči, da je škrgetanje kolesa odmevalo po makadmu še takrat, ko sem že zadihan, a vendar dušeč sopenje stal ob ograji okrog križa. Vsak hip bi moralo začeti v zvonikih naokrog po pokrajini, poniknjeni v svileno temo, biti dvanajsto uro. Sedel sem v sredino križišča, na travnat osredek, na tisto krpico ruše, ki se ji v križišču kot po čudežu skoraj vsi ognejo. Nobena od petih cest, ki pritekajo v križopotje, takrat Še ni bila asfaltirana. Ne vem, zakaj sem se usedel. Mogoče sem kje prebral ali slišal, da se moraš takrat, ko greš na križopotje opolnoči čakat čarovnice, usesti. Lahko pa, da sem se usedel, ker me je bilo strah in sem hotel imeti pokrito vsaj eno plat telesa. Ko je iz daljnih zvonikov začelo odmerjeno, kot se za noč sliši, udarjati dvanajsto, sem se od pričakovanja zagrebel v podlago. Glavo sem potegnil v ovratnik, ker sem mislil, da bo po zraku nenadoma završalo - od nikoder ni bilo nobene Čarovnice. Kot v tisti Aškerčevi povesti se nič ne spomnim, kako sem prišel domov. Tako je bilo, ko sem hodi! prvič čakat čarovnice. Bil sem srednješolec in strašno me je imelo, da bi postal tudi črnošolec. Nekaj tednov po tistem sem opolnoči s potnimi dlanmi in toplimi uhlji stal pri tisti Vrbanovi vrbi, o kateri sem slišal, da je nekdaj iz nje poletaval džiler. Svetloba, nekak mrzel plamen, ki so mu rekli džiler, ker je polzel po zraku nad polji kot bi jih meril, kot inženir, V ljudskih pripove-dih.^sicer nisem zasledil, da bi se džll^rje in cumprnice pajda- Postopek vudu spada med črno magijo, V lutko ali podeb^. tistega, ki mu hočemo škodovati, se zabadajo ostri predrt^ da bi se mu povzročile bolezni in bolečine. Se vedno v foto: Jure Zatin šili, vendar se mi je zdelo, da spadajo skupaj. Zdaj sem čakal. Jeseni je bilo, tista noč, ko te po obrazu ščegeta nekam hiteča megla. Nihče je nikamor ne podi, ni vetra, ona pa kar brzika skozi temo. Od vrbovih vej je včasih debelo kapnilo. Džiler se ni zasvetil. Nobena čarovnica ni zaplahutala tjakaj navzdol k vrbi, čeprav sem slutil, da jih je bilo v gosti noči mnogo v ozračju. Pozneje sem bil ob čudnih urah še na veliko krajih, za katere sem slišal, da so se na njih kdaj srečevale čarovnice. Sedel sem na prelazih, to je na stopnici v ograjah zadaj za hišami, na sledi tistih starih steza, ki so jih prerezali plotovi in so potem naredili vanje stopnico, da se je lažje prišlo čez. Kajti ljudje, čarovnice in psi so še naprej pomnili te steze in so hodili po njih. Pozoren sem bil na črne mačke, na kokoši, ki so sredi o® fc foto: Jure Zaun«^ dneva druga ob drugi seti na ograji, na jate gosu krastače, ponoči sem pri brveh, kukal v zapd®. zapuščene kovačnice, sem na travnik, za katet^S^ neki starejši domačin p ra A j so ga po njem cumpfj'' gonile, čakal sem pri čaro«", krogih na senožetih if Pj nikih, to je pri tistih še nepojasnjenih kolobarjih no zelene trave (nekja pozneje prebral, da je to vP' 'U nekak micelij, vendar snilo ni prepričalo), lovce sem spraševal, nekdaj pristajale divje j( 1' se je domnevalo, da * močne, kakor bi se reklo, radistezijske točke. '■ z neobičajno energijo. IV krajih bi si čarovnice umislile svoj sabat, peklenščkom, na kateter^ , zganjale nemoralne stvaf' Nisem jih srečal. Ali čarovnice sploh so? Ena od današnjih čarovnicah pravi, tla^ čarovnice imeli modre ki so poznale zelišča, preprečevati nosečnost, viti in uživati v spolnosti, v ' [S ' viti m uživati v spolnosu, । za ženske ni veljalo za P'* no. Po tej teoriji naj bi jih * -i ■■ preganjati in sežigah, postale s svojim kontt^^^P s’* i-l I —***• stepanje I stnik vestnik 3p^ roroc/7o o nekem obisku pri čarovnici na 'Vedskem: . Obiskovalci so plesali okrog ognja, ' katerem so sežigali seme zobnika, in ! okrog na metliščih, ki so si jih vtaknili med noge. Potem so si vtirali u ekstrakt zobnika, raztoplj en v I vodi. Nato . , . letenju po zraku in erotična obcu i , j katera so si razlagali, da jih povzroc _ l hudič. Koža je sprejela alkaloio® . I nika. Iz zapiskov o S« 1 procesih lahko vidimo, da so bila m I lišča, na katerih so sc dogajale 1.1. l zračne ježe, natrta s to mešanico, l preparirana metlišča 1 uporabljali moški • lo t-;l so se pojavile žive sanje o O švedskih čarovniških so se dogajale t. i. so v enaki meri I 1 je hi! in ženske. Učinek pa ___________________r** le nii pri ženskah močnejši kot pri moških, ker ie nri toti je pri teh divjih gibih prišla ;■ Ril ten aivjin giDih prišla v 5 s čarovniškim mazilom sluznica odprtine in nožnice 'Sk J .. ^^anjem .. umniem nevarne za GjjuemograSsko politiko cerkve. (lofJBile naj bi po zensko solidarne ^(.1 drugimi ženskami in so jim ,jil,J>P'^magale z nasveti in pripo- Pteprečevanje ’ 'p pjiij ‘‘Čarovništvo ni verovanje, 1 začetek se izgublja v , jflJiSodovlni.Prav tako ni prazno- ni ' '*Jt la spo- V prazno- ki so sc imenovali valdenzi, razglasil za krivoverce. Zbežali so v alpske doline, kjer so živeli kot sekta. Ker so jim prepovedali krščanskega boga, so si za čaščenje izvolili satana. Maše so slavili tako, da so si telo namazali s posebnimi mazili, ki so jih nanesli tudi na palice in jih nameščali med noge. Vzletali so in preletavali velike P©" dom, dolgimi in redkimi zobmi, pogosto samo z dvema, v roke so jim potiskali palice in na glavo zavezovali rute, ki so visele daleč čez čelo. Sumljive so bile rdečelaske. Kako so prepoznavali čarovnice Prepoznavali so jih po merilih, ki so bila zapisana v priročnikih. Prvi priročnik je bil ?! tificirano zlodelno Čarovnico, je bil pred kratkim. Ko smo se A f K -tf marec 95 Zadnje znano pribežališče čarovnic, Grad Riegersburg v peljali na grad Rigersburg v Avstriji, kakih 60 kilometrov Avstriji, kakih petdeset kilometrov oddaljen od Radgone, kjer je stalna razstava čarovništva, se mi je nekaj kilometrov pred ciljem zdelo, da smo na pravi poti. Nad nasadi jablan so zvite visele mreže proti toči. Kjer pa je veliko toče, tam so čarovnice! od Sobote, kjer je stalna razstava čarovništva, foto: Jure Zauneker zanje so dolžili čarovnice.« Razstava je domiselno postavljena, grad je trdnjava, je kamnito gnezdo. »Da v mnogem presegam normalno me- :*S( IB' r II Razstava bo za redne oglede ro, naj te ne čudi, kajti biJ sem spet odprta šele s prvim apri- vendar prisiljen pri gradnji lom. Prijazni upravitelj gradu slediti skali, "piše na enem od DAROVNICE mnogih visokih obrambnih zidov. Kot nalašč za čarovnice. Okrog stolpov so v žvižgajočem letu švisteli skobci... Naše pozorne čarovnice lO 'I i^rta sestra, ali si satanova nevesta?« foto. Jure Zauneker 'Jerje, Je način pv«dstjw\\8' '.sveta In nOTidnlh rti. l \t4Misip,ZigQ^tnBsa'.r*to\ in Inkvlzlajsklh In ^mad, ki r z- « ž^^^llnil poddbarnl prevzemajo nna sven r^ako nr.-‘ , - .-inia «!. sa t nas s K r. iS — lina SVOJ začetek.« - prev! v iwojl Vujlgi o rpvnicaVi raztsknuMat kul-l»l Sollman Canon Episcopi, prvič omenjen okrog leta 906 našega štetja, V njem Čarovniška dejanja še ne veljajo za grešna, imenovana so »iluzije in fana- V lasti grofov Lichtensteinov gospod Franz Stadler, ki nas Zakaj so se čarovnice pri nas tako dolgo ohranile? Ne, pravzaprav to ni dobro postavljeno vprašanje, saj so se gotovo tudi Še drugje. Gotovo je še kje na svetu kaka čarovnica, ki učin- je v spodnjih prostorih gradu kuje s črno magijo, ki izvaja vodil iz sobe v sobo, je na maleficij. Vse že niso prešle na belo magijo, vsaj tam ne, kjer se še izvajajo vudujske tehnike. Eh, vudujski načini škodovanja sanjah in nočnih vizijah ne krajih toča najpogostejša, zato se prakticirajo tudi še tukaj. potuje iz sebe in vidi v spanju so tukaj tudi obsodili in uničili Pomislite samo, kolikokrat se marsikaj, česar v budnem največ čarovnic. Ljudje nep- pod kakimi šolarkinimi ali stanju nikoli ni videl? In kdo naj redvidljivosti naravnih pojavov Šolarjevimi rokami fotografija začetku v razsvetljenski maniri tazije« in neki nemški škof je pokazal na meteorološki atlas leta 1010 zapisal: ^>Le kdo v Avstrije. »Vidite, da je v naših bi bil tako bedast in neumen, da bi verjel, kako je vse, kar Je samo subjektivno doživetje, tudi objektivno resnično?« krajih toča najpogostejša, zato so tukaj tudi obsodili in uničili največ čarovnic. Ljudje nep- niso mogli zlahka prenesti, njihovega učitelja ali učiteljice /it spremeni v pripomočke za izvajanje vuduja. Tako lepo počasi z jezikom med zobmi in strumnim pogledom vzame šestilo, dahne v njegovo konico in ga zapiči v oči neljubega učitelja, V milejših primerih učitelju nariše roge, učiteljici pa brke. Seveda zato, ker hoče, da se jima tako zgodi tudi zares, Vprašanje, ki ga moramo postaviti, je naslednje: zakaj tukaj ni znan noben primer sežiga ali drugačnega pokon- Čanja čarovnic? ?; ■eprav so čarovnice bile in kaka gotovo še je. Linija čarovnic s črno magijo ne bo nikoli izumrla. Ne morda zato, ker bi v tem primeru narava sama skrbela za raznolikost vrst, temveč zato, ker Čarovništvo oziroma magija skrbi za svoje izvajalce, pri tem pa upošteva ritme. Ko gre magiji slabo, kakor ji je šlo v preteklih dveh stoletjih, se v preživetvenem nagonu omeji na eno samo magijo, na belo. Odgovorimo že vendar na gornje vprašanje. Tukaj niso uničevali čarovnic, ker one niso škodovale moški spolni moči. Nobenega takega primera ne poznamo. Kmetje so jih sicer nabadali na vile, toda ne v njihovi Človeški podobi, temveč kot krastače. Žnani so tudi še drugi primeri Škodova nja čarovnicam, ko jih je kak kmet zabodel z vilami, dokler so bile v podobi krstače, nikoli pa jih niso ubijali v učlovečeni podobi. Tako kakor one nikoli niso šarile okrog moške potence. Toda sledili so drugi priročniki. Najbolj znan je Čarovniško kladivo (Malleus ma-leficarum), ki sta ga napisala Henry institoris in Jakob j Sprenger. Izšel je leta 1486 in je bil samo do leta 1669 ponatisnjen devetindvajsetkrat. To je metodološko zelo vzorno napisano delo, avtdrja na primer ugotavljata, da lahko čarovnica prepreči zanositev tako, da: »Prvič, spremenijo srca ljudi v nenavadno ljubezen itd.; drugič, ovirajo moč spočetja; tretjič, odstranijo ude, ki sodijo k temu aktU; četrič, s sleparko umetnostjo spremenijo ljudi v živalsko podobo; petič, uničijo silo spočetja v ženskih bitjih; šestič, povzročijo prezgodnji i porod; sedmič, otroke žrtvujejo demonom.« Ocene o tem, koliko čarovnic so v času lova nanje uničili, nihajo. Navaja se število , ivr razdalje, shajali so se na sabatih, kjer se jim je pridruževal hudič, včasih v podobi kozla, drugič psa, opice in tudi človeka z značilnimi »satanskimi« potezami. Obilno so jedli, med ceremonijo so vzklikali, da zavračajo vero, pljuvali so na razpelo, hostije so dajali krastačam, nazadnje pa so imeli orgije. Zadnje srečanje z njimi Pred dobrim letom sem bil nazadnje v rokah neke naše čarovnice. Take, ki prakticira belo magijo. Teh je precej in njihovo število narašča. »Bele" čarovnice ti hočejo pomagati, nad tabo, nad tvojo auro potegujejo roke in ti posnemajo slabo energijo. 'p jih Za za satanove *«. Prav zaradi nasprotja tpokinia, nasprotja med •nošklm satanom oziroma demoni ter ženskami z domnev-nadnaravno ■so L- fned J tl o "^^^Protja med so “j Lažje obs-itaj bi . -^iio predstavljati cenosti, spolne orgije, ki bile vir za napajanje z nadna-ravno in škodljivo Začele - IVO Dolžili so jih, da povzročajo točo, nevihte, škodo pri živini, prinašajo kugo in druge bol- |i ezni. Poznejši Časi so k temu malo dodali. Razen tega, da so večino čarovniške prakse pripisovali ženskam. Redko obtožili kakega čarovnika. Čarovnicam so pripisovali, da lahko presežejo naravne zakone in da motijo pravila družbe. Njihovo pojavo so tipizirali, za Čarovnice so veljale izredno lepe ali izredno Srde ženske, upodabljajoča umetnost jih je raje prikazovala kot grde, kot stare Ženske z grbo, srepečim pogle- so 100.000 kot naj n izje in 500.000 kot najvišje. Ne vem, zakaj naj bi še naprej iskat črne čarovnice? Hm, to je sumljivo ... Nemara spet pridejo, ko se njihova bela populacja, njihov beli val dovolj okrepi ... “Počjo. pa naj bi se tam nekje t' 1.2. stolčku, ko so za čarovnike razglasili učenec In pristaše Plcrra Valdoja Iz Ltjona Franclji. Ta človot* • cv»'- ■ Fi str,n.. .if &9la.ii? S ^Evek Ir J v ,J®Pndigat zato "^slednike. Na lovu V Riegersburgu Moj zadnji poizkus, da bi se ponovno srečal s kako iden- Nedolžnost obtoženih so preskušali tako, da so jih zvezane vrgli v reko. Če se je rešila, je bila rešena. ŠTEFAN (INSTITITORIS) SMEJ I J J marec 95 Pen vestnih sladostrastje H Pen je želel odkritj tudi tančico s skrivnosti v edinem nočnem baru tod naokoli Noč s Pikovo damo Najbrž je malo godnih fantov in moških srednjih let. ki jih ne bi zamikalo, da bi videli, ali je res. kar se govori o dogajanu v zvezi z nočnim barom Pikova dama v Lipovcih. Svojčas se je tamkaj-šnejga lokala v bližini železniške postaje oprijelo tudi ime Pri treh P (5 črk dodajte sami, če želite prebrati popolno ime, gre pa seveda za nekaj ženskega, kar imajo normalni in še .delovni' moški najraje). Vsekakor moraš imeti tudi nekaj poguma, da se odpraviš skrivnostni dogodivščini naproti. Mojega oklevanja je bilo konec šele tedaj, ko mi je znanec izdal, da je že bil tam in da je po dolgem času spet občudoval brhke barske plesalke in lahko v živo videi nekaj, kar ti požene kri hitreje po žilah in zaradi česar ti vztrepeta srce. Pravzaprav se vsega niti ni natančno spornnil. ker je bil nekoliko ,v rožicah' Se vedno pa ne more pozabiti, kako je k njemu prisedla ena od plesalk, da jo je lahko nekoliko pošlatal' po cistern, kamor moške oči tako rade uperijo svoj pogled. Dekle ga je k temu tudi nekoliko spodbudilo, ko je pod mizo nekajkrat nežno pritisnilo svojo nogo k njegovi. No. vse to seveda ni bilo zastonj ampak sta prijateljstvo nazdravljala s šampanjcem. za katerega je ob koncu vsega prijetnega odštel kar precej denarcev. Ce naj bi bilo še kaj drugega, pa bi menda moral počakati do konca programa oziroma mladenkine službe in se ponuditi, da jo bo peljal domov {proti Prekmurski hizi v Ižakovcih, kjer plesalke prenočujejo, ali kam drugam). Ampak to še ne pomeni, da bi lahko uresničil svoje želje. Ogreti bi se morala tudi ona in mu dovoliti, da bi se ji še bolj približal. To namreč ne sodi več v njene delovne obveznosti. Pa kaj bi več o tem, ko pa so to znane stvari! Končno je prišel tudi moj dan Luna je naredila že dober del poti po jasnem nebu, ko sem se približeval Pikovi dami. Morda me je nekoliko nosila’ Zunaj pred lokalom je že stalo nekaj boljših avtomobilov. Skdepal sem torej, da morajo biti obiskovalci še kar petični fantje ali možakarji. Se nekaj korakov in naposled tudi jaz primem z nekoliko tresočo se roko za kljuko Vrata pa se ne dajo odpreti. Ali bi se morebiti moral najaviti ali pa je družba že I 0C825 nočni E>flP MOVfl •PBAfl" KOMZLiMACU^ ''C SIT zaokročena, me prešine prvi hip, Nato zagledam zvonec in narahlo pritisnem stikalo. Zaslišim korake in nekdo že odpira vrata. Bil je praznično oblečen .badigard'. Odvede me v nočni bar, kjer ob živahni glasbi vsenaokrog plešejo svetlobni žarki. V lokalu je kakšnih dvajset gostov in pri eni od miz zagledam tudi dve mlajši dekleti. Spogledamo se in zaslutim, da sta onidve .tapravi'. In res. Nekaj čez polnoč je bilo, ko sta vstali in odšli v poseben prostor za debelimi zavesami, čez čas pa ena od njiju pride na plesišče in pokaže, kar ve in zna Potem enako stori še druga. Ob koncti svojega nastopa vsaka za krajši čas med plesom sname tudi svoj modrček in se malo sprehodi med nami Rekel bi, da sta še kar prijetni in mikavni. Cez čas se spet vrneta v normalnih oblačilih. Zdaj napoči trenutek za mojo skušnjavo. In res ne čakam dolgo, ko k mizi prisede mladenka s črnimi lasmi, se zapeljivo nasmehne in ne morem si kaj, da ji ne bi za začetek naročil kakšne pijače {koktajl za 2,500 tolarjev',. Takšna je pač navada, če te doleti čast, da se ti pridruži plesalka. Pravzapav je najprej želela, da bi najino prvo srečanje nazdravila s steklenico šampanjca, za katero pa bi moral odšteti trikrat toliko. Pa se izgovorim, da rne po njem boli glava. Pretveza mi uspe, Nato začneva kramljati. Njo zanima, kako mi je pri njih všeč jaz pa se pohvalno izrazim in jo sprašujem, če je res doma iz Bolgarije {to sem prej slišal od drugih), kako dolgo že nastopa v Pikovi dami, kakšno glasbo rada posluša in kako pravzaprav živi. Zaupa mi. da je res Bolgarka in da je prišla v Slovenijo delat v diskoklub Id o m a mislijo, da ne počne nič .sumljivega'), čez čas pa je naneslo drugače, in to tudi zaradi dosti boljšega zaslužka. .Mesečno dobi od 1.000 do 1.500 nemških mark Ker je v njeni dokaj številni družin; zaposlen le oče. ki 1 1« .\:ll zasluži manj kot 200 mark (v bolgarskih levih), mora nekaj denarja pošiljati tudi domov. Ali bi se poročila v Sloveniji, če bi jo kdo resno snubil, me je tudi zanimalo. »Bi.-< je rekla, -‘ker mi ji pri vas zelo všeč." Nato jo prosim, če lahko dobim njeno fotografijo ali pa jo morebiti lahko kar sam fotografiram. Za to uslugo ji ponudim 50 mark ali, če to ni dovolj, pa 100. Najprej privoli, češ da lahko sama odloči o tem, potem pa vseeno gre k šefinji, in ko se vrne, je njene naklonjenosti konec. Pove mi, da smo v zasebnem lokalu in da ni 1 dovoljeno fotografiranje, na svojo roko pa tega ne sme storiti, ker se boji za službo. Popije svojo pijačo do konca, se vljudno nasmehne in odide. Najinega druženja je tako zaenkrat konec. Najbrž bi bilo precej drugače, če ji ne bi omenjal, da bi rad o njej tudi kaj napisal. Kdo ve? Nekaj čez 2 uro sledi še drugi nastop obeh plesalk. Prva je Rusinja. Vrti se kot le kaj in še enkrat za hip pokaže tudi svoje zgornje ženske čare, .Moja' Bolgarka pa je še bolj .radodarna , saj razkrije vse, kar si moški želi videti na ženski. Ampak plesom. Ja, kdo ob bi bil vznemirjen? Art'F^’^. J ' -■■■ i3 to vse zastonj, ker sem svoj pravi namen SiceU ,■ mi lahko zgodilo, da bi denarnica tanjša za tisočakov, kot so to n« doživeli, če so pretirava* lirstvom, ne da bi se prej P'"' ' »r I bi kakšen bo zapitek. pj)!O'* po J«- --- ,iieif' damami lahko se na' Sicer pa je noč s vznemirljiva murko r Na postaji omame v Murski Soboti . ZAVRTITE SVET V SVOJO SMEP 1 »ZAHLAJ« MI I A GA V ŽILO! I I 1 I I Plačilna kartica ACTJVA-EUROCARD Kje jo lahko uporabljate? Kje je tista hiša v Murski Soboti, kjer dobiš za pet mark gram marihuane? Domača konoplja, mariborski hašiš, hrvaški heroin - iz pisem soboških osmošolcev in srednješolcev Kriminalisti pomurske UNZ so lani odkrili osem nasadov konoplje z 814 sadikami, velikimi od 80 do 400 centimetrov Največji nasad je 'bil tisti za zdraviliščem Radin v Radencih, kjer je bilo kar 497 sadik, velikih med 300 in 400 centimetrov. Iz njega bi se dalo pridobiti 40 kilogramov kakovostne marihuane Cena za gram je od tri do pet mark. odrasle. A meni so ti še največji drekarji, saj za mene droge niso nekaj lepega in ne bi nikdar poskusita droge,« Na prodajnih mestih Aktiva in prodajnih mestih Eurocard/ MasterCard v Sloveniji in tujini Zasegli so še sto gramov marihuane, pet gramov hašiša ter po dva grama Opija in heroina v manjših količinah (»šutih«). Odvzeli so tudi 150 injekcijskih brizgalk z iglami in priborom za intravenozno uživanje mamil {žlička, limontus. vata in vžigalnik). Nekaj priborov so našli pri soboškem parku, kjer naj bi bila ena od domnevnih postaj omame. Nihče pa še ni odkril, kje je tista soboška hiša, kjer naj bi cvetela trgovina z mamili (in še s cimi?) in kjer najbolj potrebnimi pomagajo s -filanjem« v žilo. Droge so iz vseh krajev: konoplja in marihuana sta domačega izbora hašiš z območja Maribora, heroin iz sosednje Hrvaške, »Človek, ki uživa droge, mislim, da je samo-uničevalec. Jaz osebno nikogar ne poznam, ki bi se ilegalno drogiral. Videla pa sem ljudi na televiziji, ki se drogirajo, in imam občutek, da ljudje, ki to počnejo, delajo to iz različnih razlogov.« Heroin je labirint, k njega prideš le, če ga uživaš. »Probal sem mehko drogo. Je zelo lepo. Včasih me k temu vleče, včasih se pa želim tega odvaditi,® Za dvig gotovine iz bankomatov z nalepko Eurocard/MasterCard v tujini Kako postanete imetnik plačilne kartice? Enostavno. I J9 * ' ■ p Primorska pisateljica Marinka Fritz - Kunc bi lahko napisala še eno Postajo Death, če bi jo zaneslo v Pomurje, kjer je ničkoliko zgodb o mladih narkomanih. Povečuje se število intravenoznih uživalcev mamit. Sedem je takih, ki so vključeni v metadonski program zdravljenja narkomanov s tabletami metadon in heptanon. Meja odvisnikov se znižuje in je zdaj pri 14 ali 15 letih starosti. Sole, diskoklubi in glasbene prireditve so najbolj hvaležne točke, kjer se dobita marihuana in hašiš po diskontni ceni. Dva preprodajalca hašiša so kriminalisti UNZ Murska Sobota ovaditi državnemu tožilcu, Ali bodo tudi v Pomurju zrasle Don Pierinove komune? /a; Fih' Kaj pišejo o drogah soboški osnovnošolci in srednješolci? .fc' »Občasno uživam mehko drogo, lahko tudi trdo. Včasih bi rada nehala. Tudi kadim. Rada bi se tega odvadila.« »Za mene so droge popoln nesmisel. Mislim, da se tisti, ki uživajo droge, delajo samo pametne in v vaši enoti LB Pomurske banke, d.d., kjer imate tekoči račun, vam bodo z veseljem pojasnili vse podrobnosti in izročili prošnjo za izdajo kartice. Maja domača banka /0 Pomurska banka d.d. Murska Sobota PEN - Vestnikov mesečnik Direktorica - Irma Benko; odgovorni urednik - Janko - Bojan Peček, Jožef Rituper, Štefan Smejioblikovanje fotografija - Nataša Juhnov & Jure Zauneker DTP - 1! :(J y I il “ t ,{43 vestnik p^n marec 95 Mr I Kraljica Margareta ■ in Fidel Castro 1 S k‘ : I 'J ?! i* velo kronane ol---- "““jo vecji ugiea Kot orugi. sprejemajo jin Jjjirni. Danski k-ponašajo. Ha se lahko družijo z 1 “^nlieta ob sv t Margareti, ki se je udeL-žiia slavnostnega , ‘^^fernonerji ovnem vrhu o sociali v Kopenhagnu, so huseina Venda*'^^^-■ soseda pn miz; Jordanskega kralja Phleteti. Šgf moral ta dati operitati uho in ni mogel । "'Jbanskeoa J i® '^9 njeno desnico posadil Uniformi, nosil Poglavarja Castra. Cirtm ni hl| v vojaški Posivelo brado moder enoredni suknjič lu zraven seveda '^nisb imajo večji ugled kot drugi. Sprejemajo jih m se celo ponašajo, Ha se lahko družijo z se je udfllt-jiia slavnostnega ivnega poglavarja Castra. Cirtm -ni hl| v vojaški Mirno 1? 1'akoj id ''umeni I I Katera maturantka je plesala v Dianini obleki? Floridi, na pol Diana na Ni nam še uspelo odkriti, katera maturantka iz pokrajine ob Muri jc na maturantskem plesu plesala v poročni obleki britan- * ske princese Diane. Se bolj M verjetno je, da je princesino ■ obleko, ki jo je nosila ob vstopu p v nesrečni zakon, nosila katera p od mater maturantk ali maturan- g tov. Res je, da izhajamo samo iz 9 namigov, toda ti so dokaj zanes- i Ijivi. Sestavljeni so iz dejstev, ki so; g Diana je nesrečna; skuša se na | vsak način maščevati družini svo- b jega moža; njena poročna obleka [ je izginila iz omare v kensing-tonski palači; šofer londonskega trgovca z antikvitetami Oliverja Hoareja trdi, da je bila obleka prodana v eno od postkomunističnih držav in pri tem mu je ušla nepojasnjena beseda »uvidons«, kar je mogoče dešifrirati kot Vidonci. spi, princesa! ivnojti i'" j® S svojo verodostojnostjo strašno daleč od ■- j^^^^stranskega preverjanja informacij pri časopisu, ki ga imate i, ■ je pj-gjj L aiii*nega preverjanja inTormacij pn časopisu, ki ga imatt ^učno 'i‘3tkiin poročal, da se monaška princesa Carolina počuti zelo V Z UJ & uh < □ o; D š I:; njena poročna obleka vrtela na tukajšnjem ■Tit matur antskem plesu? I. l’*’! Ocllhjl,''^ hladnih in lepih imIci. ičulnlirn U □stnipa—r frt .u... Jil... ,. C4. d >‘a!berc^^'”nBtn ■ ■■■ ^®tnicami, se je v teh dneh niiidlla vSt. smučarskem paradižu. Knkcr latlku ’5x- To je ena plat namigov. Druga plat je zgrajena z naše strani. Po pokrajini se je v času maturantskih plesov šušljalo o zelo dragi in zelo imenitni obleki, ki je bila na čuden način pripeljana v državo prek Rdečega kriza. Pošiljka naj bi bila dostavljena v begunski center v Vidoncih, od koder sta jo odpeljala moški in zenska, oba s črnimi sončnimi očali. Paket z dragoceno obleko se na zunaj ni razlikoval od drugih paketov in ga je ena od Bosank že odprla. V trenutku ji ga je iztrgal šofer, ki je pošiljko pripeljal in ki je bil očitno plačan, da ga spravi do pravega lastnika. Kmalu za tistim je prispel za zdaj še anonimen par in prevzel paket. Begunci pripovedujejo, da sta s šoferjem stopila v kuhinjo in da so videli, kako mu odštevata denar. V zgodbi torej nastopata dva šoferja, eden naš in eden londonski. Londonski šofer je omenjeno izjavil nekemu londonskemu časopisu. Svojega šefa je v tej izjavi tudi obdolžil, da ima ljubezensko razmerje z Diano. Ta izjava in tista, ki zadeva življenje naših povzpetnikov, ne bi imela teže, če ne bi zena Oliverja Hoareja, ki ji Je prav tako ime Diana, moža vrgla iz 20 milijonov funtov vrednega stanovanja in zaprla njegov konto. Oliver, ki je tako ostal brez denarja, je moral odpustiti svojega šoferja, ta pa je vso reč izklepetal, da bi si z dobro plačano izjavo izboljšal življenjski standard. Tiste, ki so v tej sezoni maturantskih plesov obiskali katerega od njih, opozarjamo, da naj v spominu ne iščejo Dianine obleke samo na plesalki, ki ji je po dolžini udov in sploh po postavi podobna. Zvedeli smo namreč tudi, da je bila obleka predelana pri neki šivilji, ne vemo pa, koliko je bila spremenjana, za kakšno postavo je bila na novo prikrojena. njenem''''® Pa^adizu. Knkcr lahki iiTi^ omenjen^rgai C|dui d IniS^,^^dndi smučanja slabe volje. Hi-trn P'**-'letih 1X rtirtiohc kvalllu-la hiau fiainef le nam""" povezovali z Carolinin oče knez prestolu in ga prepustiti sinu le zelo "Hn brat ženska in Je =7’"' Posebno kar mora cJl la /ww Murski val 94,9 MHz moj val Poznan nam je en sam tukajšnji občudovalec (fan) Elvisa Presleva, ki mu skuša biti čim bolj podoben. Doma je v tako imenovanem prekmurskem Nashvillu, v Beltincih. Zelo mu je podoben, prav taki zalisci, ima srečo in ima od boga ustvarjeno prav tako lasišče, frizura je ukrojena po Elvisovi, Po svetu pa je tačas 7328 občudovalcev leta 1977 umrlega kralja rokenrola, ki mu hočejo biti čim bolj podobni. Kot so izračunali na Univerzi Michigan, se bo število posnemovalcev Presleya, če se bo trend nadaljeval, do leta 2012 tako povečalo, da mu bo podoben vsak četrti človek na svetu Naši izračuni kažejo, da je lahko to število še večje, kajti računarji na Michiganu niso računali na pojav analoškega oblikovanja. Kaj je to? Razložili bomo na zgledu. Znan je primer neke zenske, ki je tako zelo ljubila, seveda z versko čistostjo, enega od prejšnjih papežev, da Je, ko je zanosila, rodila otroka, ki mu Je bil na las podoben. Telesno oblikovanje otroka, dokler ga mati nosi pod srcern, je seveda pogosto, vendar redkokdaj tako izrazito kot v omenjem primeru. Okoliščina, ki ovira večjo pogostost podobnosti novorojencev kakim filmskim igralcem, sosedom, športnikom in politikom, Je preprosta. Dojen- čkov obraz je pač dojenčkov obraz, na njem ne moreš pričakovati potez odraslega moškega, pozneje, po rojstvu, pa materin oblikovalni učinek ni več dejaven, ker se otrok fiziološko osamosvoji. Mimogrede povejmo, da se za povečavanje Elvisovih fanov skrbi tudi na drug način. V Zagrebu, v Domu likovnih umetnikov, je te dni razstava, ki jo je pripeljal na ogled Elvis Preslev Museum »A king forever«. Razstavljeni so razni pevčevi osebni predmeti, med njimi njegov zlati in diamantni nakit, kitara Hagstron, spominki na služenje vojske v Nemčiji, največ obiskovalcev pa se želi dotakniti njegovega zadnjega avtomobila Cadillaca Fleetvvooda iz leta 1974, s katerim je prevozil 25.000 kilometrov. Ne zaupajte nikomur pod i.VESnilK V ucstn* ■' i marec 95 Pe" mix ih Kdo ali kaj sesuva Kamenščak? Plazovi ogrožajo življenje na Kamenščaku. Ali so za to krive obilne padavine ali pa je to posledica geoseizmičnih raziskav pred nekaj leti? Zakaj površna sanacija sedanjih plazov? Morda je le Njegova zasluga, da plaz, ki je nad Pečnikovo hišo, doslej šc ni naredil večje škode. Ali bo zdržal dovolj dolgo? Že nekaj let je življenje na Kamenščaku, naselju pri Ljutomeru, precej ogroženo. Ponekod se rušijo stropovi kleti, drugod plazovi ogrožajo hiše, ponekod pa plazovi trgajo dovozne poti do hiš. Krajani Kamenščaka se že dalj časa sprašujejo, kdo ali kaj je temu krivo. Doslej so se na hribu počutili varno, saj se kaj takega ni dogajalo. Pred leti, ko so vrtalci skoraj končali delo na vrtini pri Vili, pa so se skoraj teden dni tresli zaradi eksplozij, za katere so strokovnjaki trdili, da gre za geoseizmične raziskave plasti pod vrtino in okoli nje. Skušali so ugotoviti, kaj vse je pod vrtino, so rekli. Eksplozije, ki so se vrstile več dni zapored, so povzročale tresenje tal daleč naokoli. Na Kamenščaku so se kmalu -IC /■p. Us »-ssaJ S - Kako bodo stanovalci prišli po takšni cesti do svoje hiše? po tistem na hišah pojavile razpoke in na pritožbe krajanov so strokovnjaki odgovarjali, da gre le za tako imenovano starostno posedanje tal, nihče pa krajanom ni zadovoljivo odgovoril, ali so strokovnjaki dovolj proučili geološko sestavo tal in izbrali temu primerno jakost eksplozij, Tudi sedanje drsenje plazov pri Pečnikovih in pod Fickovimi je dokaj čuden pojav, saj prej plazov stoletja ni bilo. Tudi sanacija plazov je dokaj nenavadna. Potem ko je plaz skoraj zaprl cesto, so cestarji skoraj pol leta postavljali le ustrezne prom e F ne znake. Pred kratkim pa so prišli komunalci ter odpeljali blato in zemljo, ki jo je narinilo na cesto, drugo pa so pustili, tako kot je. . dovozno cesto, ki jo 1 . velikimi stroški as la k' , jj. storiti s P ( PcČni''<’^', ta in vsa druga vpraša I , danes ni ustreznega^ s ga in zadovoljivega Bodo Kamenščanis In kaj bodo ki ogroža hišo voljni? I ANDOVCI DANES - IN ŠE KDAJ? I A I Pred dobrega pol stoletja jc v vasi živelo še 260 duš, danes jih je nekaj manj kot 70. Andovci, Najmanjša porabska vasica. Obkrožena z gozdovi, I. I I stisnjena ob mejo. Spomnim se še, kakšnih sedem let bo tega, ko me je službeno pot prvič zanesla na ta košček sveta. In ko sem ugasnila motor avtomobila in stopila na piano, sem se kar ustrašila. Tišina, popolna tišina. Še ptičkov ni bilo slišati Šele po nekaj minutah v daljavi traktorsko brnenje. "Da, toda to brnenje prihaja z vaše strani meje," me je nekdo opomnil. Rada se vračam v Andovce Da se vsaj za nekaj minut nadiham svežega zraka, da v miru premišljujem o tem in onem, da pokramljam z ljudmi. Ta mirni košček Porabja so odkrili Budim-peštanci in Madžari iz drugih madžarskih mest. Nekateri so t" J v f FtTJ t '47tP t I ■A d 4 Ostali so predvsem starejši. .......... ’ ■ ■ '1 i- , s '* f V Andovcih je iz leta v leto več zapuščenih hiš ... kupili stare hiše in jih obnovili, drugi postavili nove brunarice ... Našli so svoj raj na zemlji. Nekateri samo za preživljanje počitnic, drugi za šc kaj več. To je ena plat medalije. In druga? Domačini so sc naveličali miru in čistega zraka. Tudi ta namreč lahko duši. Mladi novoizvoljeni župan Karči Holec pravi: ”Žc 30 let ali še večje minilo, odkar se v vasi ni nič popravljalo, obnavljalo. Res je, da smo zdaj poskrbeli za vodovod in telefone, toda to jc premalo." iTi I I I MA M I. It h ... toda vse ne samevajo. Hišo v ozadju je kupil nekdo iz f Toliko torej župan-Povedali vam bodo ostala le peščica, pa še ti nc vedo, kako in kaj najprej, saj jih je veliko ostalo brez dela. "Tako sanjamo o kakšnem obratu, recimo takšnem, ki bi predeloval les, ki ga imamo dobnega. Tisti, In kaj vse bi radi postorili? Ne - res v izobilju. Zavzemamo sc tudi Ic, da bi se v domači trgovini vsak dan dalo kupiti kruh in mleko (zdaj le vsak drug dan), ampak da bi se življenje vrnilo v vas. Mladih jc za odprtje mejnega prehoda, saj bi le-ta mogoče prinesel le nekoliko več življenja v ta naš konec Porabja." A p/ .li- m Bilo je mesto, ki seje imenovalo Lassobota in je bilo po ustavni ureditvi parlamentarna monarhija z dvotretjinsko večino dobro oblečenih v parlamentu. Mestu sta vladala kraljica Claudia in kralj Emanuel, ki sta imela zgolj lepotno vlogo ob raznih diplomatskih mednarodnih obiskih v državi, kljub temu pa sta bila pomembna pri odločanju nekaterih deklet za fante. Bila sta poročena po uradnih italijansko-lassoboŠkih mednarodnih diplomatskih pravilih o mešanih zvezah in kmalu se jima je rodilo kar nekaj otrok, vendar so ie-ti živeli v provinci in so bili prepuščeni okusu lokalnih matadorjev. Bila sta najboljša in še celo mati kraljica Mura jima ni segala do kolen, da o sploh ne govorimo. očetu kralju Potrošniku III. Ah, kakšna romantika, vendar le do prihoda nekih drugih pritepencev iz sosednjih kneževin. Na obisk je nekega dne prišel grof Dalton, ki je bil cenjen daleč naokoli. Lassobota mu je neverjetno ugajala, zato jc sklenil, da bo tukaj zgradil svoj grad. Za to so slišala mnoga dekleta daleč naokoli in ker so bila pripravljena za snubitev, so pricapljala druga za drugo v mesto: gospodična Betft,) Blue iz Lasbeltinec, gospa, vendar vdova, Naf naf Dejeans in še mnogi drugi Trendi. Naenkrat je bila v mestu gneča in ,11!*^ dU preživeti ob kravic' potožijo še nad ogromno Škode, nizkimi plačami, pf še Čem. Ostane torej , Fotografije: se u* N 5 feDAMOH'.]' M . ; «3* j j ■ L ! y Z -tid' mirno dalje nasedali kraljičinim ”foram“. Vendar je bi miškega stanu, da poskuša pritegnil' P . težavah, saj je bilo v mestu toliko plemiškega stanu svoj položaj in je kralju naročila, naj poskuša pritegni Tudi grof Dalton je prirejal razne veleimenitne vrstila vsa smetana in gnada Lassoboških ulic. bila že naveličana predolgega čakanja v vrsti, je' ■ vaterpolsko zvezo ter jo jc poimenovala HIŠ WAT । & Co. Tud grof Dalton, ki jc bil v mestu že velika zvezu kot mu jc gnada raje rekla, jc vedno poskrbel za kakšne dežel. . jfi Kraljica Claudia je morala vse to le mirno |[< dopovedovati, da jc kljub vsemu šc vedno ona kralj'‘^^'^ J . deželi. Počutila se je neprijetno in utesnjeno, to pa 1® ■ plemiških pritepencev. ri®"''li In kako je bilo na koncu? Odgovor na to vprašanje 1 6^. ‘ ■ ■ ■ .< ker se jc naša dopisniška agencija privatizirala in t— objavo srečnih koncev. Konec je takšen, kot si ga bomo vse videli čez deset let več skoraj ni bilo mogoče živeti Mnogi so si želeli oditi, nekateri pa so P.S.: Vsakršna podobnost z osebami iz resničnega življenja je in - II'' I ih fj ^5 vestnik 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 14 4 16 20 23 26 34 38 43 35 17 18 k 19 21 22 45 27 31 24 42 36 25 28 29 32 33 37 39 43 44 46 40 i* r I’ r r r I t !'°^tni, 9 močvirska ptica selivka z dolgimi '"‘^’14manjša funkciji podtAnih celic živih ''■ki 16 5^" kratkim kljunom, 15 moški z iTi^^^judeiania 17obtoženi ob določenem času ni , odprtinica v k/s ojcrlnmožv odnosu do njenih staršev, v pbJj 21 Jhiktija ali znoja, 20 pripravljanje ,^'-.uJnjc, 23 ,avtomobil, namenjen za hitrostne ' / 24 kratek stvar v sholastični glaabp *®kočine,25 ime slovenske pevke Pestnori"-jn konec polotoka, 27 ime X "0Srnjega {Tiygve Halvadoul, 29 začetnici 3I smučarskega skakalca Petra ^'atematiki,33 s>nrdokavro,32 prva neznanka .^oašanjg kf/J^‘P'^Jtnetbrez utnelniške vrednosti, is- 1°®''ropstu)f,T'S.'?^P9ače gostom, 37 pripadnice naroda, 38 vilice, s katerimi jn,«»U so ‘O"sredozemskarastiina, kot Kbi-ru,' okras na korintskih stebrih, 41 povodni mož. ‘Cffc, I Ji, listi' "■oblika z' vilicct s katerimi ■. I aauii la, kol okras na korintskih stebrih, 41 ^,,1 de L .s------------M pUTOUlll lllV-J., žembL,' "'n’™ z jajčastimi, spodaj dlakavimi ■T^aiic-niAivIriri-. II t € 1' f’ I *l I R I P^lligmatikd marec 95 13 30 NAVPIČNO: 1 odličen slovenski nogometaš, član prvoligaša iz Beltinec, 2 velika prirojena sjKisobriost za določeno umsko ali fizično dejavnost, nadarjenost 3 poldrag kamen z belimi in črnimi progami. 4 uporabljanje, 5 rdeča tekočina v organizmu človeka, 6 začetnici slovenskega znanstvenika Lava Čermelja, 7 gibljiv mišičnat organ v ustni votlini, 8 angleška ali ameriška ploščinska enota, 9 kemijski simboli za terbij, 10 priprava z ovalnim obodom, kije znotraj mrežasto prepleten in se v paru uporablja za hojo po snegu, 11 pravoslavna verska podoba, 12 vrsta polopic z Madagaskarja, 13 visoka, mogočna gora. 18 delavka v tkalnici. 21 zelo majhna količina, 22 latinsko ime za janež, 24 naziv za filmsko zvezdo, 27 podoba predmeta, ki nastane z njegovim pritisnjenjem v kaj. 29 koalo ali malica na prostem iz s seboj prinesene hrane, 30 manjša priprava za čiščenje in gladenje iz šopov ščetin, vstavljenih v lesen ali plastičen hrbet 31 prihod u prostor, 32 norveški pesnik in dramatik (Henrik, drama Peer Gynt), 33 industrijsko mesto na Gorenjskem, 34 pesnik, 35 del statev, 36 občutek potrebe po pijači, 37 ribja jajčeca, 40 latinski izraz za zrak, 42 kemijski simbol za tantal, 44 začetnici slovenskega popevkarja Zlatka Dobriča. Skrit napis 1, LENDAVA 2. AJDOVŠČINA 3. LJUBLJANA 4 POSTOJNA 5. MOKRONOG 6, DRAGOMER 7. ŠEMPETER 8. PREDDVOR Skrit napis je uganka, za katero ni mogoče povedati splošr>ega pravila za reševanje. Pri tem skritem napisu je potrebno 12 imena vsakega navedenega slovenskega kraja vzeti po eno črko, Katero črko morate izbrati, pa vam pove ključ uganke, ki ga morate najprej ugotoviti. Premetanka v stavku ERIK ni KLETAR! Kaj pa je Erik po poklicu? Premečite črke dveh z verzalkami napisanih besed in odgovorite na vprašanje. Posetnica VERA PILKO MOSTEC Vera je preživela oddih v našem termalnem zdravilišču. Kje je bila na dopustu? Premetanka v stavku NEMKA ANKE ima zanimiv poklic, Kaj je? 0) (rt £ (O to Misel na črticah 1. R 2.LO____EN__ 3- - D _ A 4. P_ČIN_ 5. A _Ž_NOST 6 S 7.P_Ll___A_ 8.-. -BA_O 9. G R___L_ EJ K A Besede, ki jih zahtevajo spodnji opisi, vpišite na črtice. Nekaj črk je za pomoč že vpisanih. Ob pravilni rešitvi dajo po vrsti brane črke na črticah neko misd. 1. starejši slovenski pevec zabavne glasbe (Lado), 2. silovita, hrupna hoja, 3. najden predmet iz starejšega zgodovinskega obdobja, 4. skupen naziv za rasdine, ki se gojijo na polju, 5. zadržan odnos, nesproščenost, 6. nočni metulj, katerega gosenica izloča svilene niti, iz katerih naredi zapredek, 7. posmehljiv izraz za politika. 8, glasbilo, pri katerem ob udarcu na tipko kovinski jeziček brenkne ob struno, 9. mesto v francoskih Alpah, prizorišče ^skih olimpijskih iger leta 1968. LJUBIJA JEŽ BEKON AVESTA JERAS LON OPRODA JESIH V vsaki besedi spremenite po eno črko. Črkovne skupine razdelite na nove besede, ki vam potem dajo neko misel Et 'Sd (j:, »a eilfajpuv gj, ‘endai gt £ k Ik loeiie ot, ‘sao 62 ‘!WO 8C iC ‘egzajjsod (,£ ‘3111 ec 92 "4“ K h(!U|eitJ!p le ‘iei|3d qz ‘®Jod ‘jaz £i ‘tgiiB gj ‘3e)]jq gt 'jjaoueuen tii ‘oaii|i 5 ‘B(p)jojs x -ourtcjoport -vMNVZia>l '•‘'S eBojdos ‘o|sbiii sl ejsanau ‘onajuj al BoignfT; ejjuaijaueui *3aqdoj a>iie,yoin5.f TBoiujasoj "jRH|i|ipp- 'Biara 'j(ijg :ni(ABjsa Bi|UBi3uraj(ji e!vj)i eBauzaiuBsod Buaiui n ijazn eqaq aiojjtjoupatodezoiajBi] aaod ipasag iijesaqooninaj^ :B6qzBy jamojniT :3/\l[53H Radiestezija iz, ^^^■911 l(E r 'aecutno zaznavanje finih So8^S''’ DOU£.«n„_________________________4—1.1 2 povezane s pojavi v preteklosti, NinobenV^P-^hodnosti. 7' žp Je zelo stara veda, znanost' 2 njeno- t Jimu -.cuu, V staro Kitajsko, Egipl in Atlantido. i civilizacije so jo viiioko cenile, ker S 'J^^UO pofn jju JU visoftu celine, rvei '■^rnere. izboljševale življenjske in bivanjske Ker si današnja znanost na sedanji stopnji še ne zna povsem razlagati delovanja radies-iezije, jo štejejo med obrobne ~ alternativne znanosti, 30 se z radiestezijo mikvat jali predvsem privilegiram ^oji druSjc; predvsem duhovščina in vladarji ter nekateri duhovni redi, od katerih so bili oajizrazitejši templarji, ki so uohiii prek okultnih znanosti selo veliko obč. ki Je z® Segala moC dadarjev, in so lih sato zatrli čemu sploh služijo. Verjetno delno tudi v te namene, o katerih govorimo. Vendar se v zadnjem času tudi na tem področju začenja premikati, li , natrli , želo - so jih -«»o mnogo manstvenikov jc ui^rabljak) in sc uporablja fadiesteziki, parapsibologij' podobne okultne znanosti pd S''^ojem delu in tako dosega boljše rezultate. Jasno je. da sc tako kot v vsaki znanosti tudi tu srečamo s pojavi šariatanstva »n pretiravanji. bden zc\o znanih ladies-iezistov in parapsihologom! v novejšem času je bil Nikola besla, ki je zapisal, da bo wanost s proučevanjem nciizi-Imalnih pojavov v deseUh letih bolj napredovala kot v vseh Pte^njih stoletjih. Mislim, da bi mu morali vcA°*^' de*'' ■ m io in radies- ..uslim, da bi - ..lorali vedeb, kajti s svojimi deli je to človeštvu dokazal. ^ko deluje? Razlag za delovanje radiestezije je mnogo, vendar deloma lahko razložimo našnjo znanostj motamo vedeti rta možganov pteosi*''. ’ jo le 2 da- -—iiostjo. Pri tem vedeti, da je le okrog -uganov izkoriščenih, •ostali del pa šc " ne za Vemo, p^llizem in ostale mejne znanosti izzove gtba-^^^^jc radiestezijske priprave. Seveda moramo imeti za delo z njimi nekaj izkušenj, ki jih dobimo iz literature ali še hitreje na primernem tečaju. Glavna področja [ uporabe 1 Prve dokumentirane sledi predvsem z odkritji v kvantni fiziki in s temeljitejšim proučevanjem človeške podzavesti in njene povezanosti s kozmičnimi silami. Zelo znan psiholog Jung je postavil tezo o univerzalnem informacijskem polju (računalniku), ki vsebuje vse informacije o živih bitjih in o neživi materiji. radiestezije izvirajo že iz stare Kitajske 2500 let pred Kristusom. Kitajci so jo uporabljali za iskanje »zdravih« mest pri gradnji svetišč in bivališč, za iskanje podzemeljskih voda, rud itd. V srednjem veku so v Evropi ob njeni pomoči v glavnem odkrivali vodo, rude, primerna podobno kot človek. S čim se danes ukvarjajo naši radiestezisti? Verjetno je najobsežnejše področje njihovega dela iskanje tokov podzemeljskih voda za kopanje studencev, iskanje škodljivih sevanj v stanovanjih in iskanje mesta obolenja pri ljudeh in njihovo zdravljenje z zelišči in tudi z bioenergijo. Radiestezija predmeti, dragulji, maske, figurice ipd. Glavni moteči dejavniki slabega počutja -»bolne hiše« kaj To univerzalno polje je povsod I mesta za gradnjo cerkva, mest in se predvideva, da so ljudje s svojo podzavestjo povezani s tem poljem, zato lahko dobijo informacije iz preteklosti, sedanjosti in prihodnosti, čevedcN vzpostaviti stik. Da dobimo odgovore na svoja vprašanja, uporabljamo razne radies- in bivališč. Z radiestezijo so tudi določali zdravilnost zelišč in izdelavo receptur ter iskali Škodljiva sevanja v človekovih bivališčih. V zadnjih vojnah se je radiestezija uporabljala za iskanje izginulih oseb, min, rovov, podzemeljskih jam ipd. tezijske priprave, kot so nihala J Med drugim moramo omeniti, tenzorji, L-antene, bajalice in podobno. Informacije, ki jih dobimo v možgane, podzavestno delujejo na mišice roke, kar da tudi rastline in živali različno reagirajo na zemeljska sevanja, Radiestezist v hiši Kako radiestezija lahko koristi v neposrednem bivalnem okolju? V današnjem stehni-ziranem načinu življenja nam bo koristila vedno bolj, in to predvsem pri izboljšanju bivalnega okolja in kakovosti življenja. Vedeti namreč moramo, da razna neugodna sevanja človeku škodijo tako, da lahko povzročijo nemiren spanec, razne bolezni, bolan človek pa tudi lažje okreva na pozitivnem - ugodnem mestu. Dobro jc pregledati stanovanje tako, da jc vsaj spalnica oziroma postelja postavljena na dobro mesto ali po potrebi nevtraliziramo ali odstranimo neugodna, škodljiva sevanja. Radiestezist bo ob pregledu našel mesta teh žar-Čenj, če seveda obstajajo, in dal ustrezne nasvete za razpored pohištva oziroma za zaščito. Ravno tako pregleda druga sevanja, tako imenovana tehnična sevanja, ki nastanejo zaradi električnih ur, računalnikov, televizorjev in drugih aparatov, čc so preveč škodljiva. Povedati moramo, da tudi razni predmeti v hiši neugodno sevajo: razne rastline, slike, stari Pri dosedanjih pregledih še nisem videl hiše, ki bi bila popolnoma »zdrava«. Obstajajo bolj ali manj zdrave hiše in stanovanja. V zdravih stanovanjih so tudi stanovalci bolj zdravi. Jasno je tudi, da moramo preveriti tudi delovno mesto stanovalca, kajti tudi tam prebije 7 do 8 ur, posebno če je stalno na enem mestu. A) Če naštejemo nekaj najbolj motečih zemeljskih pojavov po padajoči jakosti; - zemeljske prelomnice - vodne žile - rudnine - globalne mreže (Curry) - Hartmanova mreža B) Poleg teh zemeljskih sevanj so še tehnična sevanja, ki jih povzročajo: - mikrovalovne pečice - električne radijske ure - televizorji (tudi če so ugasnjeni, vendar priklopljeni na el. tok) - računalniki - električne omarice z eiek-tro stikali - neonske luči in žarnice z vgrajenimi dušilkami in transformatorji ■ zvočniki v bližini glave ali postelje - železni radiatorji v nepos- je to redni bližini ležišča C) Drugi škodljivi dejavniki so šc: - kovinski pas za uro - zrcalo v spalnici - ležišča iz umetnih materialov - obleka iz sintetičnih vlaken D) Tudi vse rastline niso vedno naši prijatelji. Neugodno delujejo - sevajo: - gumovec (fikus) - hišna lipa - tašči n jezik - drevo življenja - božična zvezda Na vrtu so neprijetne modra smreka, tisa, cedra, rumena akacija. Njihovo neugodno žarčenjc lahko zaznamo z radiestezijskimi pripravami. Peter Perš Viri: lastno delo Rak: Rasdicstezija Dr Farkaš; Radiestezija in Radiestezija u primjeni Dr. Lorenz: O škodljivih učinkih Geč. RADIESTEZIJA La Maya : Medicina stanovanja Ziniiefeld: Radiestezija vestnik * murski Ime skupine: Mesto; Za čete k delovanj a: Slog: Prvi posnetek: Debitantski album: Dosedanje uspešnice; Drugi album Pesmi: Nove uspešnice; Avtorji glasbe; Avtorji besedil: Gost] na snemanju: AVANTURA Producent; Studio; Datum izida: Založba: Člani: nov spremljevalni ansambel Simone VVeiss Ansamblu Avantura, ki je znan predvsem kot bend maturantskih plesov in veselic, se obeta lepša prihodnost. Med številnimi konkurenti se je Simona odtočila in izbrala Avanturo za svoj spremljevalni ansambel. Ta novica preseneča ie na prvo pogled, poznavalci pa vedo, da ima Avantura že nekaj tovrstnih izkušenj. Spremljali so Vlada Kalcmberja in Jasmina Stavrosa, nekaj posnetkov so naredili z Brendvjem, nekaj pa jih pripravljajo. Zanimivo je, da so si skoraj vsi člani benda v sorodstvu in kar ni zanemarljivo: vsi so profesionalni glasbeniki, kar je verjetno tudi vplivalo na Simonino odločitev. ŠE P^eJ^MNITE, TOVARIŠI? £5 '•tfe; ALEKSANDER VLAJ se je rodil očetu in materi pred 6o leti v Bodoncih. Kmalu je ugotovil, kako je narod zatiran, in da potrebuje glasbo, zato je vse svoje življendje posvetil glasbi: glasbeni vzgoji otrok, komponiranju in delu z raznimi glasbenimi skupinami. Pri Jugotonu je leta 1964 kot prvi iz Prekmurja posnel ploščo z lastnimi skladbami in z Ansamblom Aleksandra Vlaja Najbolj znani pesmi s te plošče sta Ta droben šopek in Moja mati. Napisal je filmsko glasbo za film Let mrtve ptice in za TV-dramo Kati Kustecova, pri filmu Strici so mi povedali pa je bil glasbeni svetovalec Na festivalu popevk Vesela jesen je prejel nagrado za najbolj izvirno melodijo pesmi Dobri pajdaši, za pesem Ges san srečen tu doma pa nagrado za najboljše besedilo. Poučeval je mladinske zbore, nekaj let vodil mešani pevski zbor Stefana Kovača, več let pa Kvartet radia M. Sobota in Prekmurski oktet, za kar je prejel tudi Prešernovo nagrado. Pred kratkim se je upokojil, vendar je v glasbi, ki mu lepša življenje, še vedno aktiven Pen rokregerep OSEBNA IZKAZNICA Rova! Rash Murska Sobota 1989 pop - rock Ti si mi vse (ieta 1992 s sodelovanjem Edvina Fliserja v studiu Piramida) Dan kot prejšnjih sto Dan kot prejšnjih sto, Rad te imam. Verjemi mi, Ti si mi vse Objemi me (CD in kaseta) A: Pusti me pri miru. Objemi me, Vse bi dal.Vračam se. Prišlo bo jutro B: Ko ugasnejo luči. Oprosti mi. Za vedno sama. Naj ima jo kdo drug, TV-pravljica Pusti me pri miru, Objemi me. Vse bi dal Sašo Fajon, Tadej Hrušouar, Igor La lovit Janez Zmazek, Igor Lalovič, Marko Vuksanovič, S. Fajon Sašo Fajon, Miha Stabej, Hugo Šekoranja, Andrej Novak, Iztok Černe, Tadej Hrušovar, Meta Močnik, Mateja Horvat Sašo Fajon Metro, posneto v novembru 1994 December 1994 RTVS ZKP. Ljubljana Igor Lalovič - vokal, Boris Lalovič - vokal, kitara, Robi Lalovič - vokal, bas, Bojan Baranja -klaviature, Borut Kazar - vokal, bobni Boni M, Logar marec 95 Royal Flash 1 ■1 • s?: Nekatere pesmi sem izdat iT. »Mnogo let je minilo, odkar sem napisal prvo pesem, nekje pri šestih. Pesem? Kakršna koli je že bila, bila je pesem. Ta pesem žal ni ohranjena.« Bonijeve pesmi pa so se leta in leta zbirale v zvezkih. Nekaj pesmi, ki so imele srečo, je lani izšlo v pesniški zbirki Eksperiment s praprotjo. Zbirko so že ponatisnili, kmalu pa bo Boni pesmi predstavil tudi v Ljubljani. ostale pa izds) Zakaj sem Pesmi, ki si jih izdal v svoji pesniški zbirki, so tiste najboljše ali pa si izbral kar tako. Boni: »To verjetno niso najboljše. Poskusil sem se izogniti tistim, kjer uporabljam vprašljive, vulgarne izraze. Nisem imel dovolj poguma,« Se pravi, da pesmi z vulgarnimi izrazi prevladujejo. Boni: »Ja, ampak ne moreš reči, da so to vulgarne pesmi. Kajti vsak danes uporablja takšne izraze Ti izrazi so dandanes nekaj normalnega.« Veliko pesmi si napisal in jih imaš zbrane v svojih zvezkih. Boni: “Okoli tisoč jih je. Kako bi rekel ... strašno rad jih imam. Ves, to ti da občutek, da si nekaj naredil, čeprav je malo ljudi videlo in prebralo te pesmi. Za to je še čas ... Glavno je, da so zapisane pravi trenutek. No, nekaj svojih pesmi sem izdal v pesniški zbirki. Ostale pa sem izdal. Slabo vest imam zaradi tega. Navezal sem se nanje.« Koliko je v teh pesmi tvojih čustev, tvojih intimnih mišljenj, in koliko so splošno problemske? Boni: »Jaz v tem ne vidim razlike. Cc mc kaj teži, sc izpovem v pesmi, to me pomirja. Ne morem na navaden način povedati človeku. kaj me teži. To lahko povem samo s pesmijo. Včasih si tudi izmislim satirično zgodbo in potem iz tega nastane pesem.« Veliko pišeš o ujetosti in hrepenenju po osebni svobodi, Kateri so ti namišljeni okovP Boni: »Imam iluzijo o absolutni svobodi, kar je mogoče utopija. Povsod vidim ujetost . res. To ni paranoja. Nikoli nisem zadovoljen sam s sabo. Vedno se mi zdi, da nekaj manjka Mogoče ravno zato pišem pesmi, kajti če bi zvedel, kaj mi manjka, mogoče ne bi več pisal. Ampak dokler odkrivam, kaj mi manjka, tako dolgo lahko pišem.« Pišeš o zagrenjenosti, ampak vedno vidiš optimizem, izhod .,, verjameš vase, in da rešitev obstaja. Večkrat se izraziš v smislu »ti boš ostala. Jaz pa bom šel naprej«. Koga boš pustil za sabo? Boni: “Verjamem vase, če ne, bi že obupal. Hočem povedati, da ljudje, ki se sprijaznijo s tem svetom, kakršen pač je, niso na pravi poti. Jaz pa sem na pravi poti, prepričan sem o tem. Ne vem pa, kdaj jo bom našel, bojim se, da bo to iskanje trajalo predolgo.« Tvoje pesmi so neposredne, realne, ni metafor, besednih iger... Boni: »Za to, da se izpovem, ne potrebujem metafor.« Tiho sedim za mizo ' in spet sem en wbisky ' narisa! sem Mono Liso in fi' sla i/e veselil Razmišljam o sametn zakaj ne priznam napitih, • zakaj rečem vsakeinP Le zakaj sem tak? Danes je svet dtugač^ti A. N a na Ritupcr I in sebe se ščiti predvs^^' i Jaz pa nisem napaceH' to zagotovo vem Če sebe ne bi cenil, I .1 bs obupat takoj, 1 tako pa sem večkrat ov da sem idol sam svOj V življenju grem svojčP^ r ničesar mi ni zat, v življenju sem brez zlP^ nikoli se ne bom pred^' J, al' veš svoj dolg Nuša posnela svoj prvi videospoj' Če kdo ne pozna Nuše Mecilošek, pa pozna pesem Moji babici, brez katere ne more več nobena slovenska radijska postaja, ki vrti čestitke. Nuša je torej že zapela hit, kar se mnogim pevcem ne zgodi vse življenje, Nuši je tako pot v vrh slovenske estra de odprta. To je sicer trnova pot in mnogi omagajo, toda upajmo, da bo punci, ki je zdaj stara 11 let in hodi v 5. razred Osnovne šole lil v M. Soboti, uspelo. Njena glasbena pot je precej strma (pri teh letih verjetno drugače niti ne rnore biti) Oče, nekoč tudi glasbenik, je kaj hitro ugotovil, da ima smisel za glasbo. Ko je pri 6 letih prvič stopila na oder in ob tem ni pokazala treme, sc je odločil, da bo njeni karieri posvetil malo več pozornosti. Vključil je še mamo Zdenko, ki zdaj skrbi za njen imidz, mlajša sestrica Romina je glavni kritik, dveletna sestrična Iva pa največja oboževalka. Vse v družini in rodbini torej. Za Nušo je bilo leto 1993 verjetno prelomno. Takrat je zmagala na prireditvi Korajža velja 93, še pomembneje pa jc bilo, da je tega leta posnela svojo prvo pesem Ko nekoč bom jaz velika. Zdaj jih ima posnetih že sedem in kmalu lahko pričakujemo izid prve samostojne kasete in CD-ja. DanesjcNušažc »stara« pevka. Sodelovala je v oddaji Poglej in zadeni, dvakrat bila prva na Mandarinini lestvici in ne mine dan, da ne bi kdo telefoniral in jo vabil na kakšno prireditev. Pomembno pri tem je, da pri glasbi sodelujejo sami strokovnjaki. Tudi Brendi je recimo vključen. Videospot, ki ga je posnela na Kukeču, je namenjen za oddajo Video boom 40 in Mini 5, so že prikazali na domačem kanalu AS. Naslov pesmi je Spet se bomo smučali. Pri snemanju je sodeloval tudi vsestranski Duško Radič, tako da zna biti spot še kar zabaven. Če ima kdo Čas, svinčnik, papir in kuverto, ji lahko piše na naslov: Nuša Mecilošek, Slomškova 51, 69000 M, Sobota i I id I J I i L I ’■ IP ve&tnik * alpski Hrokregerep marec 95 15- r Prepovedali 5! 1';: h a ■ ■ Zi 'J '! I .1 I 3 ,11. ! Sl- I I P I >1 Peter Pan? iS »Ll s ■■■" P- ■ a Ji ■ ^Shsbili 'doletelo Radio Slouinnlri ju ^lani^C p<*!prHfiidnl' pruduiijatil« n|lhnvw jMcml =ocJ, lu ba , bo .E^^Sorciča. Rdzlcig xd prtpjiaid pd Ji! vritfiTud^ cJn ptiiiflni ^nl (ttieuiif rusko? katerem je 17^bi boste lahko presodili .ami, saj ie pravkar izšla njihov IrTlja knaet-n lui prVa CD, nd. Lahko bi rekr prepowi>ilana Soči Nazaj v planinski r°^ P'®šča ekološko rf^rvarlc, saj je na naslovnici videli prelepe Alpe, naslov plošče Je b^ot zanimiv™\'^^’’ f® munj Ktfkč.^d pesem. “'^baji R-pv treba omeniti se to, da la 111. vjjijj.kžiin besed ii pesmimi. Iti rji« 11 a vadili. pesmi Dušan lir politično angažiral, in lo lako. da je .........' - "ila ie J® bodo zaplenili. Tudi opremliena ie H™. ‘”1 še il.,.. ' prava paša !-Yd-3C/ir3s liki iiS ('»atTiriSr' t'!!*! Polgo "^olgo A«na kaseta Dušana Uršiča je Sed^^ i® ■'I*'*'"''’'' ^^to, ker J hnjireriala -č_, je upal tihiitantl Ihusan sam. V pojsolni I™ ' IJem Sokih 1» lidriia ,Jrijiid|d!. Sodeč po rega ne oo iifiiil pnčiTi iiniru-. Stalo-vhh hesTv,-’ ... d 1^^^^ Db besedilih je iiainreč pri dkarikatura. ' Pri vidpr,„ poveiiai k,-- lo, da -I |.ir.'radeva ■Jubuij I hzoriščjj isp h- posnel v parlamentu, del oa v hlevu, bilo nobene bistvene ' l^Lišan poveilal h’ io, da -I i-ir.iTadeva ■JobllJ razlike. Simona ima novega super fanta Pa ne da ne bila zadovoljna s svojim novim možem, super boy po domače super fant je namreč naslov skladbe, ki je del njenega novega projekta v katerem se bo Simona Weiss predstavila u pos-vem novem stilu. Naval dance glasbe je zajel tudi njo, tako da bodo v njenem novem izdelku, ki bo izšel aprila, prevladovali podsvem plesni ritmi. Vas zanima kdo je njen super boy? Simona pravi, da je to lahko svak, ki se tako počuti. Poleg tega mi je zaupala, da je posnela to pesem z namenom da bi pač vse fante malo pocrkljala, kajti konec koncev bi brez super fantov vladal po svetu en sam dolgčas. Res je, fantje so res super in če so iz Pomurja so še toliko bolj. Zato Simona tako rada pride nastopat k nam. Pravi, daje Prekmurje njen najljubši kraj, saj tukaj čuti pravo vez med publiko. Publika jo ima rada, ona pa njih. Sedaj morajo še vzljubiti njenega Super Boya. pa bo vse u naj lep še m redu. Sicer pa jo bodo oboževalci lahko kmalu videli tudi v živo, saj bo ob izidu kasete pripravila tudi promocijsko turnejo. If :1 REGINA IRENA JALŠOVEC 1 n H Ob promociji Reginine CD-plošče u klubu Eldorado je bil med gosti, verjetno ne po naključju, ludi direktor londonskega MTV-ja Malcolm D. Morris, ki mu je bil nastop naše pevke tako všeč, da je brez, zadržkov izjavil, da bi spot, pesmi Liza ljubi jazz zavrtel na televiziji že jutri. Ob tej izjavi je še pomembnejše to, da je dodal, da mu Je skladba všeč ’ taka, kot je. Torej v slovenščini! Do tukaj je zgodba srečna. Drugi del zgodbe pa bo verjetno manj, saj zahteva produkcija takega TV-spora precejšnja sredstva, ki jih pa Regina sama ne more zagotoviti. Upajmo da se bo denar za spot {če ga ne bodo potrošili .številni gospodje, ki hodijo po svetu "promovirat" Slovenijo) našel, kajti takšne priložnosti se ne ponujajo vsak dan. =T ViA^\^f,gJ^5O’^OV sCtV^' Regina je tudi sicer izredno delavna. Nedavno ie posnela novo pesem z naslovom Čakam te, ravnokar pa snema s simfoniki pesem Žarka Petana ki jo je uglasbil Mojmir Sepe. Pri delu it veliko jiomaga 'hišni" komponist Aleksander Kogoj. Z njegovimi skladbami lahko konkurira tudi na tujih tržiščih. Ker so bili lansko leto z njenim nastopom na nemški nacionalni televiziji (ZDF) zadovoljni, gledalo in poslušalo jo Je 8 milijonov ljudi, je za letos poleti ponovno dobila povabilo. Še naslov za oboževalce: Regina Irena Jalšovec. Kolarjeva 42, 69000 Ljubljana. Irske noči nad Slovenijo Od mnogih napovedana kot turneja leta se bo konec marca in v začetku aprila zgodila turneja irske noči nad Slovenijo. Štiri mesece je minilo, odkar se je Andrej Šifrer odpravil .snemat kaseto v Dublin na Irsko. Sedaj že tudi vemo, da iz njegovih nnasan-janih'i melodij in najboljših besedil, ki jih premore ,slovenska zabavna glasba, lahko vselej pričakujemo tudi tehnično dovršene posnetke, ki jih vselej zaupa le svetovno izkušenim mojstrom priredb, producentstva, instrumentalistom in snemalnim mojstrom Anglije (London). Amerike (Nashvill) in nazadnje ,še Irske. Andrej se torej s snemanja vedno vrne le s kakovostnim glasbenim inaterialom. Po sedmih snemalnih dneh v Dublinu se je lo tudi zares zgodilo. In ne le, da nam že nekaj časa v trgovinah ponujajo kaseto in CD-j>loščo z naslovom Sedem irskih noči. Andrej se je ludi odločil, da bo svojo 'jlasbo predtavil na turneji po .Sloveniji. V Dublinu .so mu pri snemanju pomagali znameniti člani skupine Dublinersz v Mariboru, Velenju, Novem mestu, Novi Gorici, Celju, Ljubljani, Kranju in Murski .Soboti, kjer bi Andrej rad ustvaril s svojimi poslušalci pravo lazpoloženie, pa ga bo spremljala na Irskem nič manj znana skupina Stoekton r: Wing. Gre za glasbenike, ki so zbrani v skupini, ki deluj« osemnajst let. Prepotovala je že ves svet, nastopala kot p red skupi na Michaelu .lacksonu, bili so gostje Sammyia Davisa Juniorja, ko je bil na turneji Liso Minelii in Pran kom Sinatro, in nastopali so v filmu The 1-ield, ki je prinesel nominacijo za oskarja Richardu Harrisu. Skupina igra sodobno irsko folk glasbo z vsemi pripadajočimi glasbili, kot so gosli, piščali, kitare, mandoline in druga. Skupina Stockton 'sWingse bo predstavila v prvem delu koncerta, drugem pa nadaljevala z Andrejem -Šifrerjem u V Murski Soboti ho koncert v kinodvorani 1. aprila ob 20. uri. Predprodaja vstopnic bo leden pred koncertom v agenciji Piko v soboškem gradu, sicer pa uro pred koncertom v kinodvorani. Smilja Baranja Andrej Šifrer na turneji Irske noči nad Slovenijo ... .. s skupino Sto ck to n’s Wing eno najboljših skupin 'zelenega otoka'. ll / I - .#•. J 48 vestnik — zadnja stran Pe" :s.-i^- v. >: L?'* I Udarna trojka je udarila 9-krat (v prazno) ako je s strankarskimi skupinami, ki naj bi ščitile ljube Slovence, vemo. Kako pa je s tem v Pomurju? Da ne bi teoretizirali, smo se podali na delo, in to po vseh pravilih. r nacionalna ®bama '--'pank^ trofha Gospod Peček je član udarna trojka, kj jm trtUrtatrija Potrmr^tta naciortaiPa timnka faradi varnoati driavfjai^' 9Qh,>eriii«. Na zaHrvc člana UT Je občan dodan pokapati oaaGno l•g|(lrnaoio ah dkuQi doftumanr • Katenm dc**ia svojo identfMo. i4urMa Sobota. 29 Jen. I9B0. PtUhcMi HnpkK v tej državi se mnogim njenim državljanom večkrat zazdi, dAl® I potrebno pravico vzeti v svoje roke Pogosto upravičeno, kerpra^™ država v resnici ne deluje. Mnogokdaj pa tudi zgolj zato, gre nekaj na živce, državi pa za to nič mar. A kaj, ko je vsaki najbolj pri srcu prav nasilje. Namen, da bi stranke desnice, k P odlikuje visok nacionalni čut, ustavljale skupinice ljudi za državljanov, zatorej drža« ni bi! všeč. Trojke so mrknile prej, k®' nastale. Kako hudiča je lahko ta država tako prepričanj nacionalne trojke tudi njenim državljanom ne bi bile všeč? kakšne druge trojke, -zelene« ali »dobrodelne« na primer. Take, r\arouc. uLUi^v u vnstc, ic” aii "uuuiuutiui«« iio pi iiu^i - -bi ijudi barale, kje je kdo kdaj nesramno odvrgel smeti in bi ? priči šle in nepridiprava malo prijele za ovratnik? Najprej smo morali ustanoviti stranko in ji dati ime. Poimenovali smo jo Pomurska nacionalna stranka Potem smo se Stefan. Bojan in moja malenkost vanjo tudi včlanili Dokaj pozoren bralec bo takoj ugotovil, da jc stranka ob ustanovitvi štela tri člane, torej dovolj, da lahko ustanovi še udarno trojko, in to se je nekaj sekund po ustanovitvi stranke tudi zgodilo. Predsedstvo, torej mi trije, je odločilo, da gre udarna trojka na delo v petek. 10 marca, ob treh popoldne. Ne vem. kako jc drugje, toda člani naše trojke zamujajo. Na negotovo pot smo se podali ob štirih. Po dolgem času jc bilo sončno, kar nas je navdajalo z optimizmom, ki pa jc že v Bogojini splahnel. ker je bila gostilna zaprta, in smo morali žejni in lačni proti Dobrovniku. Peljali smo sc mimo Lujze in Lipota. ker nismo vedeli, kako naj začnemo delati red in varovati prebivalstvo. Izstopili smo pred trgovino nasproti cerkve. Nekaj otrok, oddaljenih kakih sto metrov, nas je zvedavo opazovalo, drugače je bilo vse normalno in mirno. Napotili smo se k slaščičarni Cufi, ki jo ima neki Albanec Hoteli smo ga legitimirati, ga vprašati, kako kaj burek in te zadeve, se mu seveda predstaviti, skratka, začeli bi delati red in mir Lokal je bil zaprt in kolikor smo lahko videli, zapuščen. Toda mi nismo sanitarna inšpekcija. mi smo udarna trojka! Odšli smo v bite pri trgovini Nekai možakarjev dobrodušnih bi rekel, je kramljalo ob mizah in sc sproščeno pogovarjalo. Naše trojke - kot da ne bi opazili. Prijazna natakarica je na vprašanje. če jc pri njih vse v redu, med pranjem kozarcev in s prijetnim nasmeškom odgovorila, da je. -Je res vse v redu?- sem čez čas ponovil Štefanovo vprašanje, tokrat dokaj ostro in predvsem pomenljivo. Bojan in Stefan sta resno zrla vanjo, tako da je, po izrazu sodeč, res razmišljala, ali je vse v redu. Zdaj je namreč opazila, da le nismo samo navadni gostje, kai smo, pa tudi ni mogla vedeti, ker sc šc nismo predstavili. Pa tudi tega ni vedela, da nam jc postalo jasno, da bo najbolje, če odidemo, ker tukaj dela za nas n' bilo Pravzaprav jc akcija slabo kazala Morda bo bolje v Genterovcih. Pa ni bilo. Lendava. Zaspano mesto, kot vedno. Tu in tam kakšen človek na glavni ulici. Gremo od blagovnice proti Kroni Nasproti nam prihaja mamica z otrokom v vozičku. Samo daje preveč ne prestrašimo, je komentiral Bojan. Drobna mamica z otrokom na eni strani in trije člani udarne trojke na drugi. Pokazali smo ji legitimacijo in ji povedali, za kaj gre. Mamica se je očitno prestrašila Naše zaščite ni potrebovala. Kar odneslo jo je, čeprav smo ji hiteli zatrjevati, da jc vse skupaj šala, da delamo reportažo. Kar šla je in odkimavala z glavo. Ne prestrašena, pretresena je bila in v trenutku me jc začelo spraševal. »Ne, ne, samo varstvo ponujamo," smo ga prepričevali. Ni ga potreboval. Tja gor v gorice pa zvečer s punco tako in tako ne hodi. Nič. Odpravili smo sc proti igrišču za parkiriščem. Tista mamica z otrokom nas je počakala in nam ponovno rekla, da to, kar počnemo, ni prav, tudi Če gre samo za reportažo. Jeli smo sc opravičevati. da ne mislimo nič hudega, vendar ni zaleglo Morda ni bila rojena v teh krajih, zato od takšne nacionalne trojke ni pričakovala nič dobrega. Na igrišču je kakšnih deset starejših mladincev igralo nogomet. Da bi tu delali red? Bilo jih je preveč, mi pa samo trije. Bojan je šel vseeno na drugo stran ograje. Trojka prvič ni soglašala. Bojan bi začel akcijo, Štefan tako tako, jaz sem bil proti. Ker ni bilo konsenza, je bila akcija prekinjena. Rešil sem jima kožo. Izgubili smo voljo do dela in šli domov. Zavest, da nas narod ne potrebuje, nas je pahnila v globoko depresijo, ki je Štefana pognala, da je šel še nekaj delat, naju pa v Podmornico. V Ljutomer bomo vseeno šli. Na mostovih pred Veržejem so bili delavci. Trojka mora vedeti, za kaj gre. -Kdo je delovodja?« jc Štefan strogo zahteval. Možakar jc malomarno dvignil roko, češ da je to on. "Imate dovoljenje, da tukaj lahko delate? Kdo vam ga jc dal? Kdo je postavljal prometne znake. So vsi potrebni znaki...?» Delovodja je imel pripravljene odgovore. Potem smo našli na asfaltu devet žebljev. Opozorili smo ga, da zapravlja narodno bogastvo in da naj mojstri bolj pazijo na material. Prijateljsko smo sc ločili in šli naravnost v metropolo zelene Prlekije. i -■ Dvajsetletna Karmen Fliter iz Murski Lanska podmisica Prekmurja je prva gostja PENe/o/ze. PENove zadnjestranske rul kjer bodo vsak mesec fotografije lepih deklet iz domačih (!) logov. Karmen je navadno dekle v kavbojkah znamke Emanueli (ko ne pozira za PEN). V tof * nosi dokutnente in šminko pastelne barve. Uporablja niveo za nego obraza, lak za lase 1 ' nohtov si ne barva. Njena vzornica z modnih pist je Linda Evangelista. Rada bi se vozi avtomobilom Seat Cordoba. Rada posluša Magnete in še raje je ribe. Slika tihožitja in 1 I pokrajine. Skrita želja: brezplačna polletna naročnina za PEN. Pripis uredništva: želja izpolnjena, pošlji nam svoj t ■■ ■ z naslo'^' 'I I i I ■I glodati, al) je to. kar počnemo, v redu Vendar, bili smo v akciji... Prihajal je mlad par. Držala sta se za roke, mi pa smo jih imeli spuščene ob telesu. Ce bi imeli za pasom revolverje, bi bili videti kot Najbolje, da gremo kar na občino Še prej smo nagovorili nekega gospoda, ki jc nič hudega sluteč stal pred svojimi vrati. Povemo, da patruljiramo med Soboto in Ljutomerom in da nas zanima, če Prekmurci kaj nagajajo k I bratje Dalton. Pokažemo jima zdaj, ko se hoče Ljutomer ločiti od izkaznico in ponudimo varstvo On je dvomljivo pogledal Bojanov karton, a to ni bilo dovolj. Samozavestno je še prosil osebno izkaznico, ki jo je Bojan pokazal. ' Torei naj bi pokazal še svojo?- je nezaupijivo bol; ugotavljal kot Pomurja. Človek je ime! zelo dober pristop, nič ni imel proti Prekmurcem, dodal je še, da je za vse kriva politika. Zaradi nje smo se odcepili od Jugoslavije, je še rekel. Lepo smo se poslovili in odšli na občino Začeli smo zasliševati hišnico ali čistilko, ki je zmedeno , odgovarjala, nato pa je prišla neka j osveščena gospa in vprašala, če | imamo dovoljenje, da tukaj fotografi ramo in zaslišujemo Skoraj bi prišlo do spora, vendar smo rekli, da bomo šli k županu in že tam razčistili Gospod župan nas je lepo sprejel, nam natočil kozarček, dobrega vina, in ker je takoj vedel, za kaj gre, smo spremenili temo. S I Stefanom sta začela razpravljati o I varstvu okolja, o odpadkih - i ekologija torej. II i; I '''ll ' .T; I * Akcija se je tako, rahlo čudno, končala. Edino pozitivno je bilo, da smo ugotovili, da naša pokrajina tovrstnih trojk in dejavnosti ne potrebuje. To pa je veliko in bog daj, da tako tudi ostane. Pc" elop3 I I