-   163   -
Zastran slovenskih imen mescov.
Mislil sim,de je zavoljo teh imen že vse pri kraji, in de je ljudem nar bolj všeč, pri starih imenih ostati: pa so še nekteri, ki  nam svoje  svete zavoljo teh imen
ponujajo. Nekteri pravijo, de bi namest zdanjih že vter-jenih slovenskih imen latinske v pratiko vpeljali; drugi pa nam imena po svojih dozdevkih svetujejo. Pervi ne pomislijo, de so nektere imena lažnjive, kakor september, kteri bi po imenu imel biti sedmi mesec , pa je deveti; tak6 tudi oktober, november, december,— emu tedej lažnjive imena, ker imamo resnične! Drugi pa, kakor Francozje o pervi republiki, z novo vlado hočejo nove imena meseov vpeljati, in ne pomislijo, de so te imena , postavim, Thermidor, Messidor, Frutidor i. t. d. z republiko in s svojimi znajdniki čez deset let poginile. Sej naše zdanje slovenske imena kažejo mesčino delo ali poglavitne prigodbe, kakor prosenec, morebiti res, kakor nekdo terdi, od proseniga kruha, ko so ga zavoljo pomanjkanja druziga ta mesec jedli; svečan od svečnice; sušeč od suhe sape, suše, ki je rada v postu; mali, vel k i traven od majhne in velike trave; rožni cvet, ne rožnik, *) od rožniga cveta, ki je takrat sploh po svetu; — mali, velki serpan, ki so malo, in potlej veliko serpali ali želi, (tudi Nemec imenuje velki serpan Erntemonath),— kimovec od kimanja sadnih dreves s sadjem obloženih;— k o zoper s k in listopad, kakor se komu zdi, je znano. Od grudna pa ne morem stuhtati korenine; morebiti od grudi ti, to je, do konca dognati ? Rožnik pa pomeni veliko rož, ne njih cveta; rož pa je celo poletje dosti do terde jeseni, če ne po travnikih, pa po hosti, ktere pa večidel kresnika cveto, kakor ta mesec kmetje imenujejo, in po pravici, od kresa. Zagoveden človek bi tudi bral rožnik od roga, in bi se s to besedo metal, kakor se slabim bravcam po kmetih godi; torej naj bo rožni cvet.
Slovenci! nikar ne kupujmo pšenice, ako jo sami imamo ; nikar ne išimo pipe , če jo imamo v ustih; nikar dobrih čevljev tje ne verzimo , de bi ptuji opanjke nataknili. Tudi naši spredniki so kaj vedii in povedali, kar je prav; naša modrost je včasi plivka ali neslana. In če mi porečete : „Der alte Zopf(, bom vam rekel: nova me ti j a. Vender pa mi ne bote overgli Pavlovih besedi: „Quod bonum est, tenete". ;?Kar je dobriga, tega se deržite".    Pa brez zamere.                     D.
*) Zakaj neki ne? Ali niso imena z eno besedo veliko pri-pravniši, kakor z dvema besedama? In ali ni ta mesec rožnik per eminentiam?                           Vredništvo,