geografska raziskovanja mladih UD K 911:167:373:54 = 863 UDC 911:167:373:54 = 20 POROČILO O PRISPEVKU MLADIH RAZISKOVALCEV - GEOGRAFOV NA XXII. SREČANJU MLADIH RAZISKOVA LCEV^IN INOVATORJEV SLOVENIJE Metka Spe s Na srečanju so mladi raziskovalci (dijaki srednjih šol ) predstavili 16 novih geografskih tem. V celoti gledano lahko zaključimo, da so bile naloge dobre tako po vsebini in uporabljenih metodah raziskovanja, kot zanimive po i z - branih temah in po dobljenih rezultatih. V glavnem je odpravljena tudi ve- lika pomanjkljivost iz prejšnjih let, saj so mladi korektno citirali uporablje- no literaturo in v ire, boljša pa je bila tudi jezikovna in stilistična plat nalog. Razveseljuje pa predvsem velika pestrost obdelanih tem; od vse bolj aktual- nih ekoloških (mnenje prebivalcev o gradnji jedrskih elektrarn in odlagališč odpadkov, problematika ekološke sanacije v termoelektrarnah) do preo- brazbe naselij oziroma urbanizacije mestnih delov. Popestritev pa pomenijo tudi teme, o katerih na dosedanjih srečanjih še nismo govoril i : uporaba fo- torobota pri oblikovanju prostora, računalniški programi za klimatograme, šola na Ljubljanskem barju, naročniki na Geografski obzornik in možnosti za povečanje naklade, ponovno pa so mladi pokazali zanimanje za turistično geografijo. Zaradi aktualnosti pa tudi velike kritičnosti mladih raziskovalcev oziroma dobrega poznavanja obravnavane tematike je komisija (Mitja Dricelj, mag. Andrej Černe, Drago Kladnik, Vladimir Drozg, dr Franc Lovrenčak, dr Dušan Plut, Irena Rejec-Urancelj, Peter Repolusk, Maja Umek in mag. Metka Spes) predlagala, da so mlade geografe zastopali na zveznem srečanju Zdenka Kores, Marjana Jus in Darja Petrovič iz SŠC Ptuj z nalogo Mnenje občanov Ptuja o jedrskih elektrarnah in njihovem vplivu na človekovo okolje ter Stanko Prevalnik, Miran 13eškovnik, Jože Piki in Pe ter A ristovnik iz CSŠ Titovo Velenje z nalogo Ekologija in odpe pelje vanje. Poleg omenjenih dveh nalog pa smo za predstavitev v Geografskem obzorniku predlagali še temo Urbanizacija občine Maribor-Tabor, ki so jo obdelali dijaki Srednje mag. geog. , Inštitut za geografi jo, Univerza Edvarda Kardelja, 61000 Ljubljana, Trg francoske revolucije 7, glej izvleček na koncu Obzornika 42 ekonomske šole iz Maribora Dejan Jovič, Mateja Piniarič, Bernarda Sagadin, Ivanka Schmirmaul, Valter Skok in Božidar Vičar. Zvezno srečanje je bilo letos v Peči na Kosovem, kjer so se ponovno poka- zale velike razlike v kakovosti raziskovalnih nalog. Naloge slovenskih sred- nješolcev so skoraj brez izjeme vse rezultat samostojnega raziskovalnega dela in najboljše, torej tiste, ki jih pošljemo na zvezno srečanje, ne zao- stajajo za seminarskimi nalogami študentov geografije in so praviloma na teh srečanjih za nekaj stopenj boljše od nalog, ki jih predstavijo dijaki iz ostalih jugoslovanskih šol.'Opažamo pa tudi, da naši dijaki večkrat pri zvez- nih komisijah ne naletijo na primeren odziv ' vzrok za to pa je v nerazume- vanju slovenščine, poleg lega pa se člani komisij prvič srečajo z razisko- valno nalogo šele na predstavitvi, kar pomeni, da je predhodno niso nid pregledali in si o njej ustvarili mnenja. Zadrege so še posebno očitne na tistih področjih, kjer nimamo članov komisije iz naše republike. Kljub ne- nehnim prizadevanjem, da bi zvezna srečanja dobila drugačno podobo, da bi nudila mladim raziskovalcem in inovatorjem možnost medsebojne izmenja- ve delovnih, predvsem raziskovalnih izkušenj, kar bi se nedvomno koristno odražalo tudi pri njihovem nadaljnjem razvoju in delu ter razumevanju mla- dih iz drugih'okolij, pa se bojim, da bodo zakoreninjene, morda tudi za organizatorje enostavnejše oblike zveznih srečanj, ostale nespremenjene še naprej. Velika škoda in slaba naložba za bodočnost je , da se mladi tudi na takšnih srečanjih seznanjajo z našo neorganiziranostjo, neresnim odnosom do raziskovalnega dela in kaj slaba tolažba j e , da naj potovanja na zvezna srečanja jemlje jo kot nagrado za prizadevno izvenšolsko dejavnost, strokov- nost in oceno njihovega raziskovalnega dela pa naj zanemarijo. Dobro in predvsem izvirno raziskavo so opravile dijakinje SSC s Ptuja Zdenka Kores, Marjana Jus in Darja Petrovič, ki so s pomočjo mentorice Darje Lukman zbrale mnenja občanov Ptuja o jedrskih elektrarnah in njihovem vpli- vu na človeka in okolje. Aktualnost naloge potencira še dejstvo, da je nastala neposredno po konfliktu krajanov Že tal (v ptujski občini) s predstavniki ob- činskih inštitucij in izvajalci raziskovalnih del o lokaciji deponije. Jedro na- loge predstavlja analiza obsežne in smiselno sestavljene ankete, ki so jo dijakinje opravile v Žetalah, na Hajdini in v KS Jožeta Potrča na Ptuju. Ana- liza nudi tudi dober pregled starostne in izobrazbene strukture anketiranih in opozarja na razlike v njihovem gledanju na omenjene aktualne probleme, loteva pa se celo politične organiziranosti, ki ima pri lokaciji jedrskih objek- tov prav gotovo svoj pomen. Zaključki raziskave so zreli ter odgovorni in nedvomno lahko bogato dopolnijo podobo o javnem mnenju občanov Ptuja do obravnavane problematike. Stanko Prevalnik, Miran Beškovnik, Jože Piki in Peter A ristovnik, dijaki Srednje rudarske šole iz Titovega Velenja so ob pomoči mentorja Borisa Sa- lobirja proučevali nastanek pepela, njegovo odlaganje in vpliv na okolje ter možnosti uporabe le-tega. Celovito zasnovana naloga analizira enega izmed najbolj perečih prostorsko-ekoloških problemov rudarsko in energetsko 43 usmerjene šaleške doline: odlaganje pepela, ki nastaja pri obratovanju TE Šoštanj. Zaradi velikih količin elektrofilterskega pepela in njegovega odla- ganja v rudniško območje (antropogena jezera) se zaostrujejo degradacijske razmere. S pomočjo kvantitativnih in medsebojno primerljivih podatkov so prikazane osnovne poteze jezer Šaleške doline in njihovo stanje po končanem odkopavanju. Prikazane so osnovne lastnosd pepela (splošne, fizikalne, ke- mične ter mineraloška sestava pepela) in njegov nastanek ter osnovne -zna- čilnosd sistema odpepeljevanja in uporaba pepela. Z ekološkega vidika je zanimivo poglavje o poskusih biodzacije pepelišča. Mladi raziskovalci so spoznanja iz literature smiselno dopolnjevali z lasuiimi analizami premoga, vode in pepela. Učenci Srednje ekonomske šole iz Maribora: Dejan Jovič, Mateja Pintarič, Bernarda Sagadin, Ivanka Schrhirmaul, Valter Skok in Božidar Vičar so s pomočjo mentoric Marjane Pauko in Rozalije Klasinc proučevali proces urbanizacije v občini Maribor-Tabor. V nalogi so prikazane prirodne in družbeno-ekonomske značilnosti občine Maribor-Tabor, prostorski razvoj tega dela mesta, konflikd ob pozidavi kvaliletnih kmetijskih zemljišč (anke- ta z nekdanjimi lastniki zemlj išč, ki so danes pozidana) ter perspekdve prostorskega razvoja mesta. Pri nalogi z jasnimi izhodišči in metodološkimi pristopi izstopa po izvirnosd predvsem poglavje, ki opisuje konflikte med lastniki kmetijskih zemljišč in urbanisdčno politiko. Reakcije prizadedh krajanov so opisane dovolj kritično in objektivno, prav tako tudi argumenti nasprotne strani. Šoto na Ljubljanskem barju je raziskoval Miha Rus, dijak Srednje šole za družboslovje iz Ljubljane. Mentorica je bila Silva Ažman. Osredje naloge predstavljajo poglavja o izkoriščanju šote, kar je avtorjevo izvirno delo, saj je z anketo zbral vrsto podatkov o izrabi šote, ki jo je na Ljubljanskem barju vedno manj. Podrobneje je orisal skoraj 200-letno zgodovino kopanja in rezanja šote ter njihovo uporabo ter z njo povezano kolonizacijo Barja v drugi polovici 19. stoletja. V nalogi je podrobneje prikazan način rezanja šote, pripomočki, ki so jih pri tem uporabljali in način njenega sušenja. Posebno pozornost je namenil tudi izrazom, ki so jih pri tem uporabljali. Pel še aktivnih šodšč je avtor podrobneje opisal (po imenu, dpu, površini) ler kartografsko ponazoril, prikazal pa je tudi delovni dan šotarjev, ki so rezali šoto pri Bevkah. Vse je smiselno dopolnil tudi s slikovnim gradivom. Naloga vsekakor pomeni prispevek k ohranitvi spomina na dejavnost, ki je že skoraj izumrla in vabi k nadaljnjemu proučevanju Ljubljanskega barja tudi iz drugih zornih kotov. Raziskovalno nalogo Odlagališča trdnih odpadkov v KS Moste, Komenda, Pod- gor je , Tunjice, Godič, Nevl je , Kamnik, Vranja peč, Potok, Smarca in Križ so predstavile Polona Mušič, Špela Mušič in Simona Oblak, dijakinje Srednje ekonomske in naravoslovne šole iz Kamnika. Pri nalogi jim je pomagala mentorica Željka Zabrič. Z raziskavo so posegle na področje, ki je sicer v pristojnosti občinske komunalne službe in sanitarne inšpekcije, ter z geograf- 44 skini pristopom nadgradile do sedaj tehnicistično obravnavo te problematike. Po Plutovi nx31 odi zbiranja podatkov o smeliščih.so na terenu evidentirale 45 odlagališč odpadkov in na centralni deponiji na Duplici opravile tudi eno- stavne meritve radioaktivnosti. Skratka, izdelale so kataster odlagališč odpadkov v občini Kamnik, ki upošteva tudi sestavo tal in družbene razsež- nosti tega pojava. Avtorice so dodale še poizkus ovrednotenja clegradacijske vloge industrije v občini, ki pomeni logično nadaljevanje izbrane temi s teamskim delom nedvomno lahko zbrali še več potrebnih podatkov. Mariborsko letališče je skušala prikazali dijakinja Srednje družboslovne šole iz Maribora Sendy Svelličič, mentorja sta bila Borut Drobnjak in Srečko Zorko. V vsebinskem smislu predstavlja naloga povzetke študij o nastanku in razvoju mariborskega letališča. Zal raziskava nima jasnih in enotnih metodoloških in delovnih izhodišč, pogrešamo pa tudi geografsko predstavi- tev letališča in njegovega pomena za Maribor in okolico kakor tudi za širše območje. Poleg večkrat nerazumljivega strokovnega teksta, ki je povzet po nedosledno citiranih virih, motijo tudi tvegani in neargumentirani zaključki, posebno tisti, ki se navezujejo na anketo. Komisija pa je mnenja, da je izbrana tematika zanimiv izziv za geografsko interpretacijo, zato bi kazalo raziskavo dopolnili in odpraviti nepotrebne pomanjkljivosti. Ocena mladinskega turizma v Mariboru je naloga, ki so jo prispevali Cvetka Mravljak, Mateja Namestnik, Irena Šteinbacher, Marjan Vedlin, Olga Zver , dijaki Srednje ekonomske šole iz Maribora. Mentor je bil dr Franjo Stefanec. Mladi raziskovalci so obdelali probleme mladinskega turizma, ki vključuje v glavnem dijake in študente, ter možnosti za kvalitativno in kvantitativno razširitev te dejavnosti. Podrobnoje so pretresli obstoječe možnosti za športno rekreativni, zdravstveni in kulturno prosvetni turizem . Pri delu so naleteli na velike težave zaradi pomanjkanja potrebnih podatkov, slabih in nepopolnih evidenc in mačehovskega odnosa družbe do tovrstnih dejavnosti mladih. Žal pa geografska komisija ni mogla v celoti ocenili le raziskave, ker bi po svoji vsebini, izbrani tematiki pa tudi metodološkem pristopu bolj sodila na področje ekonomije oziroma bi zahtevala interdisciplinarno ovrednotenje. Vsekakor pa predstavlja raziskava korekten in dober prispe- vek pri osvetljevanju problemov mladinskega turizma, ne le v Mariboru, ampak tudi širše v naši družbi. Dijak Srednje šole za računalništvo iz Šentvida (Ljubljana) Andrej Pogačnik je z mentorsko pomočjo mag. Antona Prosena pripravil statistično analizo rezultatov ankete o odnosu do oblikovanja prostora. Raziskava pomeni vse- binsko popestritev geografskih srečanj, saj je dijak osvetlil temo, ki se je geografi v dosedanjih raziskavah nismo lotevali oziroma smo jih prepuščali geodetom. Omeniti je tudi potrebno, da je dijak svojo raziskavo pripravljal 47 na Katedri za prostorsko planiranje na Fakulted za arhitekturo, gradbeni- štvo in geodezijo, kjer je med sodelavci našel tudi mentorja. Poleg jasno zastavljenih metodoloških in vsebinskih izhodišč je potrebno posebej opozo- riti na vrsto podatkov, ki so raziskave v našem okolju dopolnjevali še s podobnimi proučevanji v Ameriki , kar je nedvomno dalo nalogi dodatno vrednost in vzbudilo veliko zanimanja ne le med člani komisije, ampak tudi med mladimi raziskovalci, udeleženci srečanja. Dijak je spretno obdgadl lastna proučevanja z raziskavami, ki jih delajo na omenjeni katedri, in jih predstavil v zanimivi nalogi. d« m e 48