Ptički trkajo
Ptički m na oktio                Svoja dobra srca
dane» prileteli.                      nam. ijudje. odprUe.
žalosfrio rutm z&otlhn            zrnca  na okna
so o pozdr&v zapeli:           osak dan nam trosile!
Krtitu, be)u zimu                  Ko pomiad odelu
se je povrnita                      bo nnritvo o cuetjc.
o lalroto in bedo                   nas bo rudostUo
nas je ose pahnila.               iudi tiake petje.      Mali Gregor
102
Živel je graščak. Bil je bogat, kupil je vas. hiše iu Ijudi. l'rav \se. tudi Jernejčka ciganskega, ki ni imel iic očeta ne matere, nmpok samo cesto iu popotno palico. Vsak člov^k jma nekjc dom, ali vsaj kos sveta. kjer raisli, da l>i moral biti njegov dom. Tudi Jernejček ga je iinel. Ni sicer vedel, kafcra hiša je njegova, toda rekLi so mu in je moral ostati. dn je še njega kupil graščak. Bilo je v»e poceni, dva denorja za človeka, tri  za hišo, štiri za grujit. Jeruejeka je dobil grasčak za nameček.
Bil je pa graščak nekje daleč doma. Na tihem so pravili, da aekje spodaj, Pa to je res. takole proti vfe&ru je dobil navadno goste. Pripeljali so se v zaprtih vozovih in konji st> tulkli po kameniti cesti proti gradu. da so se iskre kresale. Grajski Mapcii so pravili nekaj o žveplu. Pa io mo>roče ui bilo res. saj je bil graščnk človek kot ho na-v-adno Ijudje. Le to jf. strog je bil in trd ludi. JSa primer tavno, kar se tite Jernejčka. Ni ga mogel videti. če ga je srečal, ga je ošvrknil z bičem. Naj se sprav« delat, ga je učil, kaj se samo potika po svetu. Lenoba, da kar smrdi «1 njega. Jernejček je molčal. Pred gospodo je sploh dobro molčati.
Ko je pa prišla jcseu in jc grajski hlapec, prav za prav valpet, pobiral t! ¦¦-itiuo, je hodil Jernejček po njivah. Sam ni imel zemlje, toda kaj je prijuuiejšega. kakor hoditi takolc v jeseni, ko vse dcla. po polju. Jernejček je hodil, mogoče je lutli kaj govoril, nič se ne ve. Toliko stvari se zgodi kar mimogrede, da se nc razloči. kdaj je začetek kdaj kone<^. To pa je, čez r>tir tlui se je valpet priklonil pred graščakom in povedal ponižno: Milostrii gaspod, letos ne lx> de.setine. Nočejo je datt.v
(rraščak jc ž\-ižgal. gledal je nekam t dolino, se zuieaif se ni za valpta. ^ ;ill«et se je lepo priklouil in povedal še enkrat: Desetine uočejo dati.c /e prav!«  je rekel graščak krartko in žvižgal uaprej.
No. (o je moraiu bili  res poselma pcsem.
lukral Jernejčka ni bilo doma. Ilcvdil je nckje unstran hribov: ko se jr drugo jutro vrnil. se je zač-mlil.  Vsa  vaa je inolčala kol mrtvn. Ljudje ao ležali po tleh, po ležištih, povsod, kjer jih je ura zalotila. Nekaterim se jc poznalo ua obrazu. ila so se z uiuku branili clo koiu-a. Ali je to smrt?   H Jerncjček je Upal  lcupla. a ni mogcl  verjeti. Kaj   uiso govorili  včasiB o 'H graščakovili  sorodnikih?  Dostt čudhega  ae  zgodi iia svt^tu.                        ^M
Dva. tri dni je posedal po vagi. Tietjega dne se je napotil  v  grad.  H
103                                
Ce ga vzamcjo za hJapea, je rekel.
Valpet ga je pisano pogledai in mislil, da mocaa sker ni, toda ga boda že pombili za kaj. ln je oatal.
Bilo je vse lepo ia je imel dosti jesti in piti, tčnla ga jfc vcs čas gkrbdo sanio eno, kako bi mrtvo vas rešil. Ogradili' so jo namreč in valpet je. zapreiU s paJicami tistemu, ki bi stopil vanjo. Zato je trava prerasla pota ib dvoriŠča iu so se koct* nagibale k zemlji, kakor fai se morale vsak hip zrušiti, Jernejeek je dolgo premišljeval, potem se j^ odločil. Ves cas je liil v službi dober in pošttu. pa so gu knialu postavili za konjskega hla|>«.t. K.onji so pa bili že tiste Čase taki. rla so racTi zdirjali in je zdivjal aekw graščakov najboi^ši vrajiec.
Primite ga. primite g&l ji-kriča! graščak, ves zelen od jeze. Pa nitče $e ga ni upal prijeti. , Jernejžet je pa pri5el ocl-nekod iz liteva1: prijazno jc pu-kimal konju in konj se je nu-j>otil proti njemu in se prerl njim ustavil, kakor l>i se nič ne zgo-dilo. Grasčak je gletlal inalo debelo. pcrtem je rekel:
j-Ti boš oclslej zmeraj pri menili:
Jerncjeek je pr.ikimal, \etlt-I je, zakaj.
Zgodilo se je pa, da sta v go-rah zašla. Konja stu Se komaj lezla po stezi. Gospod se je hu-doval in robantil, potem pa uka-zal Jernejčku. naj ga izpeljc* iz gošctive.
>Prav pad,« je rekcl Jernejček, isamo to mi povejte. zakaj je tista \.\~ v doliui ograjena in kako, da so Ijudje kot mrtvi.T Graščak ga jezno  pogleda. JeruejČek ni odnehal. ; Pa ostanite v luh skfbeh!« je rekel.
Graščak jf vedcl, da iii pomoči in je razložil vse po pravici. Da imajo liudobei besedo zraven, da ni on nič krir. V peklu bi se moralo povprasat-i. Jernejček je razumel  in sta kmalu  našla  pot.
Drugo jutro je graščak poklical valpta. n«j Jernejčka takoj vrži' ^ jeČo. Toda. ko so ga iskali, ga ni bilo nikjer več. Navsezgodaj je že izginil 2 gradu  in  se  odpravil  proti   peklu.
Oolgo je hodil. Pravijo sicer, c]a je pekel blizu, toda najbrž ni mugel najti prave poti. Ko je priŠel do njega, je bil ves izmučen in zdelo se niii je, da ne bo mogel več živeti.
Potrkal je na peklenska vrata [>a so inu oclprli. Ko je povedal. ka.j bi ¦ rad. 80 ga pfljali pred naJTišjega poglavarja vseh liudobcev. Pn ttidi ta ' 8e ni upal sam odločiti. Sklic-al jc velik zbor. Prišli so hudobci z vseh strani Bveta. Posedli ao okoli kotlov. nekateri so se obesili na verige, potem se je začelo prerekanje iu ropotanje, kakor je že sploh uavada na zborovanjili. Ko se je pa velUcemu poglavarju zazdelct, da je že vscga zadosli. jc vstal in odločil po svoje.
104
: Naj bo, ker sem dobre Volje. Vas j« fnogoče rešiti, toda ta Človek, ki jo hoČe rešiii. naj zafo leto dui clela v pcklu.«
lludobci su pritrdili. jernejčka jr obsla groza, toda potolažil se je, da lio vse skupaj trujalo »amo eno leto. Takoj so rau izbrali delo. NaložUi so niu. da bo prenašul dušc od peklenskih vrat pa do prve clvoraiit*. In vsi so —  tnu smcjali.
Bilo je res hudo. Vsaka duša se je otepala pekla. DočSni so Jiudohci, ki l>ili tega vajcni, lahko ncsli po dve. Iri dušc. je on Že pod eno omahoval. 1'iidaJ jf, pobijal si obraz, bilo mu jt* res hudo. hudo. Zdelo se jc, kaicor l)i se vcs svet selil t pekel. Stare in mlade duše. suhp j.n tlebele, bogatc in revne, vscga je bilo ua izbero. Jeiitejček je mislil* da je gotoTd J&e koDec sveta.
Končno je vendar prctcklo Ie*o in je prišel zadnji dan. Proti večeru ju  h'i\of  okoli  pete nre.
še zaduja dušaf« je \-zditnil JemejČek.
Va ko je zagrabil zadujo daso, je videl, da je strahoralo težka. PogledaJ
ie  natančneje  in  jo  spoznal.  Bila  je  duša domačega graicaka. Pre-¦.išil se je.
¦ Nic se ne boj!^ je zasopihala duša.    Graščak je ravnokor umrl.^
Poiem so Jernejčka izpustili iz pckla. Še podili so ga. Hitel je domov.
Seveda. bilo je tlaleč pa je zamudil pogreb milostljivega gospoda gra--ictka. Nič mu ni bilo žal.
Doiuaca vas Jl* tudi oživela. Toda, ko jim je povedal, da je zauje trpel \- pcklu, so :*e mu zasmejali. >Pojdi no, to se je kar sanio zgodilo,« so rekli.
Moral jt* moleati, clrugače bt ga Se iz vasi zttpodili. Počasi je začel se sam ^i_rovatt, da sc mu je  U*  nckaj sunjulo ...      _                 Venceslav Winkler