lov Ą Hralies-fti voflnega hon)a. Ob tihotni afriški obali, ob iztoku rek, po jezerih in s trstiko obrastenih ribnikih, po vseh dovolj globokih rekah v notrajnosti Afrike, je še danes vddni konj pogosta zverjad. V bolj oddaljenih, nenaseljenih pokrajinah je najti te debelokožce v velikih množinah, med tem ko ga hočejo v prometu predanih krajih iztrebiti. Se pa tudi ni čuditi, če znatno pada število vodnega orjaka, ako se pa skoro vsak po Afriki se podeči Evropejec baha, da je ustrelil najman 100 vodnih konj. Vodni ikonj jc pravzaprav domač v sladkih vodah, pa se je blizu morske obali že navadil tudi na slano vodo, menjava med obema in se upa plavati celo daleč v morje. Ob morski obali si izbere najrajši tihe zalive, ne daleč od morja ležeča jezera, predvsem pa iztoke rek. Ker je ogromna glava te živali nekaj posebno lovsko znamenitega, kožo uporabljajo pa za vozne in jahalne biče in lov je tudi lahak, radi tega je preganjanje vodncga konja za afrišikega lovca vsakdanji program. Doživljaj z lova na vodnega k.mja. Afriški lovec na vodnc konje pripo.veduje naslednjo: »Obdan od maloštevilnega spremstva, sem jezdil pred karavano, da bi zadel zjutraj med osmo in deveto uro na vodne ikonje, ki so še tedaj pasejo izven vode. Lahna megla se dviga iznad vod, ko stopamo po slonovi stezi skozi oroseno travo tik ob obali počasi naprej. Že pol ure hodimo, ne da bi kaj opazili. Naenkrat napravi reka ovinek in baš pridemo prav, da vidimo 50 ikorakov pred nami, ko se dvignejo 3 vodni konji iz tolmuna in vlečejo neskončno počasi svoja nerodna telesa proti tekoci vodi. Težka glava jim klone globoko. Edino glava je ona ovira, da ne zgledajo te živali kakor' orjaške svinje. Med tem ko izginja prednja žival korak za korakom v trstieju, še ostaneta drugi dve, pulita leno travo, dokler, posvarjeni od ropota bližajoče se naše karavane, sklonjenih glav ter prav počasi ne poiščeta kritja v globokejši vodi. Živali ne poznajo nevarnosti, streljati nočem, dokler ne rabijo moji ljudje mesa. Zopet se pomikamo naprej. Solnce se dviga in ogreje naglo zrak. V reki je vse oživelb. Z jeznim klicom, ki je podoben donečemu godrnjanju, ki se oglasi v naši nsposredni bližini iz reke, pripravnim, da nas oplaši, nam prisopiha nasproti star samec, za njim pa izgine najman dober tucant črnih glav, pa se zopet prikažejo, ena za dru go in nas zvedavo ^.lukavajo. Vodja črede da posebno gromeče znamenje in pride, dvigajoc telo iz bolj plitve vode, tako blizu, da bi mislil nestrokovnjak na napad in bi se plah umaknil. Gre pa le za golo radovednost, ki je pomešana z nevoljnim začudenjem radi pogleda na čisto neznana bitja, ki stojijo smejoč se in govoreč ob bregu. Kmalu se potegne nevoljni zmcrjač nazaj v svoj tolmun. Neprodirna divjina ovijalk nas prisili, da zapustimo tok reke in si pomagamo naprej nekoliko dalje proc. Po enournem hodu nam udari na uho grgranje in premetavanje vode. Na pesku zaglcdamo čredo kakih 40 vodnih konj, vseh velikosti in iz mnogo družin. Živali se tiščijo ena druge in le.žijo ter se valjajo po pesku s težo 10 tisoč kg brez vsake skrbi in v miru. Le čisto majbna ušesca, ki se neprestano gibljejo in odganjajo nadležne muhe, dajejo znamenja, da so orjaki živa bitja. Vedno migljajoča ušesca so tolikokrat, ako je Žival v vodi, znak, da iz vode moloča črnosivkasta masa ni kaka skala, ampak živo bitje. Še le tedaj, ko zaženemo krik, odgugajo konji eden za drugim v vodo —< drugi se še obračajo po pesku. Čisto mlad konjic se valja po pesku, medtem ko čaka nanj mati nestrpno v. vodi. Slednjič se pogreznejo pod vodo tudi zadnji orjaki liki težke podmornice. Samo ena, vidno stara in ogromna žival še ikaže lesketajoči se hrbet iznad vode, iz katerega mu pulijo ptički globoko v kožo zajedene obade in črve. Glede tega počasnega starjaka sklenem, da ga ustrelim. Počasi izginja tudi njegovo telo pod vodo in le glava z otepajočimi se ušesci nas opazuje. Pomerim med obe oči, po strelu potegne žival vse štiri noge pod se in se ne gane več. Krogla iz oddaljenosti komaj 20 korakov preluknja tudi ogromno glavo vodnega konja, kakor bi jo zadela strela in ucinkuje takoj smrtonosno. Takoj so črnci pri plenu, ki jih vabi kakor poln lonec mesa. 15 zamorcev je pospravilo v treli dneh celega — največjega vodnega konja. Si pač lahko predstavljate, da so bili moji sprem-ljevalci tako siti mesa, da niti hoditi niso mogli.«