Uto XLIV - št. 90 - CENA 25 SLT Kranj, petek, 15. novembra 1991 kolesa, armature, tervol... F NOVEMBRA CENEJE 10-20% VELIKA IZBIRA POHIŠTVA ZA OPREMO STANOVANJ IN POSLOVNIH PROSTOROV UGODNI KREDITI IN POPUSTI V SALONU POHIŠTVA JAK@B NAD PIVNICO EVROPA V KRANJU Tel. (064)216.661 • SNOVANJA Javni dolg Javni dolg se nam pelje kot črni zmaj, pelje se "emosu, ker bodo ljudje dejali, poglejte, koliko Pufa " so naredili, je ob koncu pogovora kmetov "* liberalcev z guvernerjem Arharjem in mini-stfom Šešokom dejal Danijel Malenšek. Njego-J8 groba, toda pravilna ugotovitev je vsebovala *Qnček strahu pred predvolilnim bojem, kije tik Pfed vrati, nedvomno pa je povezana s spoznanem, da v normalnih državah ljudje oblast oce-nJujejo po tem, kako živijo in potemtakem tudi Pti nas navkljub vsem težavam in problemom Postajamo vse bolj normalni. Kako bodo Demosovi politiki ljudem dopove-"tli, kaj je javni dolg in kako je nastal ter zakaj ^orajo zaradi tega ljudje plačevati višje davke, J* seveda stvar njihove politične prepričljivosti, tonesljivo pa to ne bo lahko delo in oblast se Ijegne na naslednjih volitvah zamenjati, če že ne b° drugače porazdeljena in bomo morda dobili fočno sredino. Težko je namreč človeku, ki si hhko privošči le še kruh in mleko, dopovedati, "t je salamo pojedel že pred desetimi, dvajseti-leti in da je zato še nekaj časa ne bo jedel. Pelje se nam namreč zajetni javni dolg, saj Hta kar 5 milijard dolarjev, kar pomeni, da na vsakega državljana Slovenije odpade približno 2.500 dolarjev. Pri tako visokih številkah je seveda jasno, da bomo ta dolg plačevali dolgo, minister Šešok pravi, da bo prihodnje leto moralo biti v proračunu na voljo 16 milijard tolarjev, javni dolg pa bi vodili ločeno od proračuna, da bo jasno, kakšno breme predstavlja. Breme javnega dolga naj bi si torej zadali postopoma, saj je za en zamah prevelik. Najprej naj bi razrešili problematiko deviznih hranilnih vlog, za kar se je parlament že odločil, sledila naj bi javna podjetja, odvisen bo seveda tudi od delitvene bilance z bivšo Jugoslavijo... Pomagali pa naj bi si po Šešokovem razmišljanju tudi s prodajo družbenega premoženja, stanovanj in podjetij, saj naj bi, denimo, odprodaja 10.000 družbenih stanovanj prinesla 400 milijonov mark. Kakorkoli obračamo stvari, "zgodba" ne bo lahka, predvsem pa ne bo moč z javnim dolgom opraviti z enim zamahom, saj si zrušitve bančnega sistema, kjer so v slabih plasmajih skriti stari grehi, preprosto ne moremo privoščiti, saj bi padle vsaj tri četrtine bančnega sistema, z njim pa seveda gospodarstvo. • M. Volčjak Lesce, 14. novembra - Danes je iz Finžgarjeve osnovne šole odpeljal tovornjak pomoči, ki so jo otroci zbrali za svoje vrstnike, begunce v črnomaljski občini. V 360 zavitkih za ljudi v stiski so bila topla zimska oblačila, obutev, igrače, šolske potrebščine, nekateri otroci so dodali tudi sladkarije in pisma prijateljstva in sočutja. Pobudnica akcije je slavistka na leski šoli Stefi Muhar, tovor daril pa je beguncem v Črnomelj odpeljal zasebni avtoprevoznik Radko Mulej. -Foto: G. Šini k kyropa ukrepa zoper Jugoslavijo Bo Slovenija izjema j^nes bo izšel Uradni list Evropske skupnosti s kontnimi ukrepi skupnosti zoper Jugoslavijo, zato so ^ Ugibanja, ali bo med kaznovanimi tudi Slovenija. Kranj, 14. novembra - Evrop-\a skupnost je sprejela predam gospodarske sankcije zo-ir Jugoslavijo, o naftnem em-,5811 pa naj bi odločal varno-J?1 svet Organizacije združe-J1 narodov. Danes bodo ukre-°bjavljeni in bo zato tudi položaj Slovenije jasnejši, zato lahko sedaj le ugibamo, vsekakor pa Slovenija vsaj začetnemu udaru ukrepov ne bo mogla uiti. Po informacijah Gospodarske zbornice Slovenije in nekaterih podjetij se utegnejo znajti na udaru ukrepov pre- Krilati lev Gorenjskemu tisku ^ubijana - Na letošnjem 10. Slovenskem knjižnem sejmu so v delovanju z Gospodarsko zbornico, združenjem grafičarjev, Podel i I ■ tudi tradicionalne nagrade za najboljše tiskarske dosjee. V hudi konkurenci slovenskih tiskarskih hiš je žirija pobila prvo nagrado Krilatega leva za najboljšo tehnično izved- 0 knjige izdelane v Sloveniji Gorenjskemu tisku Kranj. Kot °.aJholjša knjiga je bila izbrana knjiga Leni Riefenstahl Cudo-podvodni svet nemške založniške hiše Langen Miillerverlag, ' je bila lani že predstavljena na frankfurtskem knjižnem sej-j!lu- Gorenjski tisk je za nemškega založnika natisnil 7500 izvo-y knjige z izjemnimi podvodnimi fotografijami in 2000 knjig angleškem jeziku. Gorenjski tisk je tako že tretjič prejel eno ^ priznanj za tehnično izvedbo knjige, tokrat pa mu je prvič pipadla prva nagrada. Drugo nagrado je prejela Tiskarna De-.°> tretjo Grafika Soča iz Nove Gorice, priznanje pa je prejela Ni Mladinska knjiga. • L. M. hrambena, tekstilna in lesna industrija, saj veliko izvažajo na zahod in uveljavljajo za tamkajšnji trg sprejemljive cene zasadi nižjih carin. Prav z višjimi carinami pa nas bo udarila Evropa, podražila naše izdelke in nam s tem zbila konkurenčnost. Denar od višjih carin naj bi dobila Slovenija nazaj v primeru, če bi bila izjema, vendar bi bila škoda povzročena, trgovske vezi in mesto na trgu bi bilo zgubljeno, nazaj pa ga je izredno težko dobiti. Če pa bo uveden še naftni embargo, kjer niti v Evropi, niti v OZN še ni enotnosti, se lahko kmalu znajdemo v hudi krizi, tudi zato, ker ima INA zalog le še za dva meseca. Ukrepi predvidevajo tudi ukinitev ugodne finančne pomoči, zanjo pa je Slovenija zelo zainteresirana. Sloveniji ta hip ne preostane drugega, kot da v zunanjepolitični dejavnosti skuša še naprej prepričevati Evropo in svet, da z vojno nima nič skupnega in da spoštuje pravila evropskega ravnanja. Razen tega pa mora iti v "solo" akcije za ohranitev gospodarskega in poslovnega sodelovanja, za kar imamo dovolj razumevanja in kar kažejo tudi zadnje izjave italijanskih, nemških in avstrijskih politikov. • J. Košnjek Jeseniški kulturni dnevi Jesenice - V sredo zvečer je bila v Čufarjevem gledališču slovesnost, na kateri je akademik Ciril Zlobec pozdravil jeseniške Čufarjeve dneve, ki so jih prizadevni kulturniki uspeli organizirati ne glede na kulturi neprijazne čase. Uvodna gledališka predstava je pripadla kranjskemu Prešernovemu gledališčču s Feyde-aujevo komedijo Do re mi. Danes se bo v okviru Čufarjevih dnevov zvrstilo na jeseniških odrih kar pet prireditev, jutri zvečer pa bodo s podelitvijo Čufarjevih nagrad in premiero domačih gledališčnikov Držićeve Tripče de utolče končali Čufarjeve dneve 91. Na sliki: pogovora na okrogli mizi o ljubiteljski kulturi se je pred otvoritvijo v gledališču udeležil tudi akademik Ciril Zlobec. • L. M., foto: Gorazd Šinik < AVTOSOLA Begunjska 10, Kranj TEČAJ-VSAK PONEDELJEK —D ® 216-245 Udi kegljači na ledu pod slovensko zastavo g. Kegen, 12. novembra - Konec prejšnjega tedna je bilo v Re-u na Bavarskem tekmovanje klubskih ekip v kegljanju na le-H "Evropa Cup 91". Tekmovanja so se udeležili tudi kegljači 'edu ŠD Planica iz Rateč in v C skupini prepričljivo zmagali. k Med tekmovanjem se je sestal tudi prezidium Mednarodne |^2e za kegljanje na ledu (IFE) in sprejel Zvezo za kegljanje na thU Slovenije v svoje članstvo. "Na tekmovanju je nastopilo 23 '2- devetih držav, organizatorji pa so jugoslovansko zastavo vonjali s slovensko, tako da je naša ekipa prvič nastopila z £vJ11' slovenskimi oznakami in nazivom," je povedal predsednik 1ik*e za kegljanje na ledu Slovenije Srečo Stran jar. • V. Stanov- l'BEf,ALN0-oEM0WWSKA STRANKA ow...i.. «ii»r kraj J ŠOLSKI PROBLEMATIKI "SREDO, 20. NOVEMBRA 1991, OB 19. URI ^"A DVORANA ŠT. 15 SKUPŠČINE OBČINE KRANJ »POGOVORU SODELUJE: DR. PETER VENCEU REPUBLIŠKI MINISTER Olajšana prodaja družbenih stanovanj Datum bo določal vrednost Kranj, 13. novembra - Izvršni svet je na današnji seji obravnaval nekatere nedorečenosti in težave pri prodaji družbenih stanovanj, za katero je med nosilci stanovanskih pravic zelo velik interes. Od sprejema zakona je bilo do srede, 13. novembra, vloženih več kot 850 vlog za prodajo, prizadevna, dobro organizirana okrepljena ekipa Domplana, ki ureja vse potrebno ob prodaji, pa je v tem času uspela rešiti 132 vlog. Da bi tako veliko delo, kije pri tem potrebno in se ga čez noč ne da opraviti ne bilo ovira in s tem vzrok za oškodovanje interesentov, ki jim grozi nova, občutno višja vrednost točke, je kranjska vlada sklenila, naj bo datum popolne vloge tisti, po katerem se ugotavlja vrednost točke, na ta datum pa se bodo sklepale tudi pogodbe. To hkrati tudi pomeni, da s tem dnem teče 60-dnevni rok vplačila pologa oz. s popustom zmanjšane vrednosti stanovanja. Hkrati je vlada potrdila že sprejeti sK.ep, da se lastnikom in graditeljem hiš stanovanja ne prodajo, pač pa le sklene najemniško razmerje za določen čas (do preselitve). Prodati se tudi ne morejo stanovanja v objektih predvidenih za rušenje, celovito prenovo ali tista, za katere obstaja možnost denacionalizacije, enako velja tudi za službena stanovanja v vrtcih, šolah in zdravstvenih domovih. V vseh teh primerih bo občina v roku dveh let morala pod enakimi pogoji omogočiti nakup drugega primernega stanovanja. Ob dilemah, ali lahko zavodi prodajajo svoja stanovanja, je Izvršni svet odločil, da se morajo vse kupnine in obroki steči na skupni račun pri občini, prometni davek pa bo v skladu z zakonom poravnal prodajalec (občina). Tistim, ki se želijo izseliti iz družbenega stanovanja in pri tem dobiti 30-odstotno vrednost stanovanja, bo to mogoče izplačati šele takrat, ko se bodo od kupnin natekla zadostna sredstva. • Š. Ž. Vrednost točke še po starem Ljubljana, 13. novembra -Vse tiste, ki zaradi odkupa družbenega stanovanja prežijo na morebitno novo vrednost točke, naj potolažimo, da še vedno velja stara vrednost. Uradni list Republike številka 24/91 danes namreč ne objavlja nove vrednosti, ki služi za izračun vrednosti stanovanja. Tako ta teden še vedno velja vrednost 66,60 tolarja. Novo vrednost je očitno pričakovati šele prihodnji teden, torej mesec dni od veljavnosti novega stanovanjskega zakona. Nova številka Uradnega lista izide v torek, 19. novembra. Podprli odstop dr. Toneta Koširja Ljubljana, 13. novembra - Med oktobrsko stavko v zdravstvu so tamkajšnji delavci zahtevali odstop ministrice za zdravstvo dr. Katje Boh in njenega namestnika dr. Toneta Koširja. Danes je skupščinska komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve sprejela predlog premiera Peterleta za razrešitev dr. Toneta Koširja, in sicer na njegovo lastno zahtevo. Ministrica Bohova začasno še ostaja na ministrskem stolčku. V zdravstvu pa se je te dni zvrstilo kar nekaj odstopov. Z mesta predsednika zdravstvenega sveta odstopa dr. Dušan Ke-ber, odstopil pa je tudi dr. Jože Bertole, ki je vodil stavkovni odbor delavcev v zdravstvu, ker je bilo menda v stavki premalo doseženega. Vojaki mesec prej doma Ljubljana, 14. novembra -Na včerajšnji seji je predsedstvo Republike Slovenije sklenilo, da bo prva generacija slovenskih vojakov končala služenje vojaškega roka mesec dni prej, kot traja z zakonom določeni rok. Za predčasni odpust vojakov se je republiško predsedstvo odločilo zato, ker so rezultati vojaškega usposabljanja zelo dobri, obenem pa to omogoča tudi obrambna pripravljenost Teritorialne obrambe Slovenije. Slovenske vojake, ki so oblekli vojaško suknjo sredi maja letos, bo ministrstvo za obrambo odpustilo 16. novembra letos. • S. S. -mmss^ioiLAS 2. stran NOVICE IN DOGODKI Petek, 15. novembra I NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR JOŽE KOŠNJEK Lastnina in oblast Privatizacija je v Sloveniji zelo spolitizirana, je dejal v sredo direktor slovenske Službe družbenega knjigovodstva mag. Igor Omer-:a. Nekateri slovenski ekonomisti ugotavljajo, da med koncepti lastninjenja, ki sedaj krožijo v slovenskem parlamentu, ni mogoče najti kompromisa in je položaj v tem oziru brezizhoden. V delu Demosovih strank grmijo nad opozicijo in zborom združenega dela, da namerno blokira sprejem lastninske zakonodaje samo zato, da bi si posamezniki nagrabili čim več premoženja, napadeni pa odgovarjajo, da to ni res in da gre predlagateljem vladnega modela samo za gospodarsko oblast, politično pa že imajo, zato tudi ne pokličejo k sodelovanju uveljavljene slovenske gospodarske stroke. V igro je bil, zavedno ali naključno, potegnjen zbor združenega dela republiškega parlamenta in na njegovem hrbtu se sedaj lomijo kopja. Da pa bi bila vsa stvar še bolj začinjena in nevarna za slovensko politiko, predvsem iz Demosovega kroga, se je razdrla še Slovenska demokratična zveza in večinski skupščinski glasovalni stroj ni več zanesljiv, saj 12 poslancev, ki so osnovali novo stranko, lahko podre Demosovo večino in njen koncept lastninske zakonodaje. Vse skupaj že močno daje vtis, da je nekdaj prvorazredna skrb za usodo družbene lastnine potisnjena vstran, v ospredju pa je nabiranje političnih točk za danes in še bolj za jutri, ko bodo nove volitve, pa za izpolnitev volilnih obljub, ki so jih politične stranke pred poldrugim letom množično trosile, pa za prestiž, kdo ho koga potolkel v tem političnem prerekanju. Ker je voz nesoglasij že močno zdrvel, ga je sedaj težko ustaviti, vsa tragika pa je v tem, da družbena ali nikogaršnja lastnina izginja in to je večja škoda kot trenutne ali trajne zamere med slovenskimi političnimi dejavniki. Prihodnji teden bo na sporedu nova epizoda iz skupščinske lastninske nadaljevanke. Zbor združenega dela bo obravnaval dopolnjen vladni predlog privatizacije, ob njem najverjetneje tudi tako imenovani Ribnikarjev predlog, vprašanje pa je, za katerega se bo odločil. Druga dva zbora pa sta namreč že prej sprejela vladni predlog, vendar drugačnega, kot je najnovejši. Zbor združenega dela se bo moral opredeliti za enega od predlogov, sicer se ne bo otresel kritik, da zavira sprejem te zakonodaje v interesu poslancev tega zbora. Predlogi gredo v primeru neusklajenosti med zbori tudi na glasovanje na skupno zasedanje, kjer pa je izid lahko zelo nepredvidljiv. Dvanajst poslancev bivše Slovenske demokratične zveze namreč ne soglaša z vladnim predlogom in zaradi njih Demos lahko na glasovanju pogori. To pa ne bi bilo več usodno samo za vladni model privatizacije, ampak za celoten Demos, skupščinsko večino in vlado. Ena bistvenih volilnih obljub bi padla v vodo in to bi bil slab start za prihodnje volitve, skupščina pa bi bila popolnoma blokirana, rešitev pa so samo predčasne volitve. To bi bila za Slovenijo ta trenutek najslabša izbira. Zato je edina razumna pot dogovor z edinim ciljem: rešitev v interesu gospodarsko učinkovite lastnine. Za strankarsko politiko in medstrankarsko tekmovanje bo še dovolj časa in priložnosti. Delavcem podjetja Inženiring v stečaju Terjatve v stečajnem postopku Kranj, 15. novembra - Pred kranjskim temeljnim sodiščem teče stečajni postopek zoper podjetje Iskra Inženiring, ki se je začel 28. avgusta letos. Svet kranjskih sindikatov v tem postopku zastopa delavce podjetja kot upnike in je v zakonitem roku (18. oktobra) že vložil prijave terjatev iz stečajne mase 115 delavcev. Ker sindikat ne more avtomatično zastopati vseh bivših delavcev podjetja, zdaj pojasnjuje, za katere kategorije delavcev je vložil omenjene prijave terjatev. Gre za vse delavce podjetja, ki jim je z dnem stečaja prenehalo delovno razmerje in so podpisali pooblastilo pravni službi kranjskih sindikatov za zastopanje v stečajnem postopku. Gre tudi za tiste delavce, ki jim je delovno razmerje prenehalo prek podjetja Iskra PTS v likvidaciji in imajo še določene terjatve do podjetja. Zastopajo tudi delavce, ki jim je pred dnem začetka stečaja prenehalo delovno razmerje na lastno željo, in upokojene delavce, ki imajo do podjetja še nekatere terjatve zaradi neplačanih odpravnin, regresov in podobnega- Ker je sindikat tako glede spiskov delavcev kot višine njihovih terjatev vezan na podatke, ki jih je posredovalo podjetje, je morda kdo od upravičencev pomotoma izpadel ali pa v prijavi niso zajete vse terjatve. Vse delavce, ki jih to zanima, v Svetu kranjskih sindikatov obveščajo, da lahko vse podatke o vloženih prijavah dobijo na sedežu pravne službe sindikata, Trg revolucije 3 (delavski dom vhod 5) vsak dan med 9. in 14. uro. Vse morebitne dodatne prijave ali popravke že vloženih prijav na zahtevo posameznih delavcev še vedno lahko vložijo pri sodišču v naknadnem roku. Novinar dobil tožbo Kranj, 13. novembra - Gotovo se mnogi še spomnite polemik s skupnim imenom "Zapravljivček" (objavili smo jih tudi v Gorenjskem glasu). Novinar Dnevnika Miran Šubic je namreč v svojih člankih opisoval težave mladih trgovk, ki jih je menda takratni lastnik Zapravljička Janez Janša oškodoval za del zaslužka. Janez Janša je vložil zasebno tožbo proti Miranu Šubicu zaradi žalitve časti, ki mu je povzročila tudi materialno škodo. Čeprav se je obtoženi novinar branil sam, ga je sodišče oprostilo. Zasebni tožitelj Janez Janša pa bo moral plačati stroške postopka in prič. • (vs) Rekli so Zoran Thaler: Priznanje je blizu Pomočnik slovenskega zunanjega ministra Zoran Thaler, doma iz Škofje Loke, je na zboru občinske LDS dejal: »Predvsem predstavniki zunanjega ministrstva smo bili pri obljubah, kdaj bo Slovenija mednarodno priznana država, dokaj zadržani. Priznanje je blizu. Avgusta sem rekel, da bo Božič tisti pravi čas. Božič je pred vrati. Drugo vprašanje je, kaj bo naša država s priznanjem znala in vedela početi. Pustiti vlado, kakršna je zdaj, še eno leto, bi bila katastrofa. LDS naj ne integrira več Demosa, okrepi naj politiko, ki bo šla vštric s strankami, ki so nam blizu, namesto da polemizira predvsem s strankami in njihovimi politiki, ki so nam bližji kot drugi. To velja tudi za občinsko raven.« • H. J. Z SLOVENSKEGA PARLAMENTA Kakšen prometni davek bomo po novem plačevali v Sloveniji Država išče denar, državljani pa olajšave Zbor združenega dela je v sredo sprejel osnutek zakona o prometnem davku, ne pa tudi predloga, kot je želel predlaga' Tudi zakon o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov je zbor obravnaval kot osnutek, kot prvi med tremi zbori pa je sprt predlog zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Sloveniji. jlnl Ljut "L Ljubljana, 13. novembra - Ob osnutku zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije so se razpravljalci razdelili v dve skupini: prvi so zagovarjali, da je treba ta zemljiški in gozdni fond prodati ali ga razdeliti oziroma ga dati v najem tistim, ki bi z njim gospodarili, drugi pa so nasprotovali zakupu ali dajanju v najem, ker tudi mnoge druge evropske države tega ne počno in krepijo sklade javnih gozdov in kmetijskih zemljišč. Osnutek je bil s prepričljivo večino sprejet, zagovorniki ene ali druge rešitve pa bodo zagotovo vztrajnejši, ko bo za sprejem pripravljen predlog zakona in bodo poslanci glasovali o posameznih dopolnilih. Nad 20 poslancev pa je sodelovalo v razpravi o osnutku zakona Socialistična stranka Slovenije Glasovanje o zaupnici vlade Ljubljana, 13. novembra - Socialistična stranka Slovenije bo v skupščini predlagala glasovanje o zaupnici vladi. Pobudo bodo naslovili na vse poslanske klube v republiški skupščini, dogovor med strankami pa bo odločil o nadaljnji usodi tega predloga. Predlog o glasovanju je skladen z ustavo in skupščinskim poslovnikom. Če bo vlada dobila v parlamentu podporo, se bo zanesljivo povečala njena učinkovitost. Če pa podpore ne bo, bo nova vlada lahko s podporo skupščine nadaljevala delo sedanje vlade. Sedanja vlada je bila najmanj uspešna na gospodarskem področju, uspešnejša pa pri osamosvajanju Slovenije. Po sodbi socialistov je sedaj pravi trenutek za glasovanje o zaupnici. o prometnem davku, za katerega je vlada želela, da bi ga zbor že tokrat obravnaval kot predlog, vendar so poslanci vztrajali pri svojem. Očitni sta bili dve težnji: vladna, ki želi zagotoviti z novim Prihodnji teden o lastninjenju Liberalna stranka pa je vložila v skupščinsko proceduro svoj predlog zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij. Vse kaže, da se bo z lastninjenjem podjetij začel ukvarjati tudi zbor združenega dela. Seja s to točko dnevnega reda je sklicana za torek, 19. novembra, poslanci pa bodo obravnavali dopolnjen vladni (ISmekov) predlog in predlog dr. Ribnikarja oziroma delovne skupine zbora združenega dela. Liberalna stranka pa ponuja svoj predlog o privatizaciji malih podjetij v sprejem zato, ker privatizacija takih podjetij v dosedanjih razpravah ni bila sporna, s tem pa bi preprečili tudi nastajajočo škodo. Med mala podjetja šteje predlagatelj firme, ki zaposlujejo do 125 ljudi (promet in zveze, gostinstvo, turizem, obrt, osebne storitve, stanovanjsko-komunalna dejavnost, urejanje prostora, finančne, tehnične in poslovne storitve) oziroma do 50 ljudi v dejavnostih industrije, rudarstva in gradbeništva. S seje jeseniškega izvršnega sveta Stara Sava bo zaživela Jesenice, 14. novembra - Jeseničani bodo lahko dali pripombe na dva zazidalna načrta: za Savo in Plavški travnik. Predloga so sprejeli na seji izvršnega sveta, sprejeli pa so tudi predlog sprememb odloka o proračunu, ki ga bodo posredovali vsem trem zborom skupščine občine Jesenice. Na minuli seji jeseniškega izvršnega sveta so obravnavali in kot dobra tudi potrdili predloga za javno razgrnitev osnutka zazidalni načrt za Plavški travnik in Vrbnje ter za programsko zasnovo in osnutek ureditvenega načrta za območje Stare Save na Jesenicah. Pri zazidalnem načrtu Plavški travnik 11 naj bi opredelili namensko rabo prostora, ki se je doslej parcialno urejal z več odloki. Osnutek je pripravil Atelje za prostorsko projektiranje Jesenice in upošteval, da je na tem območju le čista industrija, da prometni tokovi ne smejo obremenjevati magistralne ceste, da se morajo novi programi uskladiti s strokovnimi podlagami Železniškega gospodarstva Ljubljana in upoštevajo tehnične rešitve novega zajetja pitne vode v predoru. Ko so pripravljali zazidalni načrt, so po sklepu izvršnega sveta izvedli razpis za izbor bodočih investitorjev na vsem območju urejanja. Na stari Savi so bili razglašeni naslednji umetnostni spomeniki: Ruard - Buccellinijeva Graščina ter Rudarska cerkev na Savi in tehnični spomeniki: območje Stare Save z večjim številom stavb in naprav, kot so mlin, plavž, delavska stanovanjska stavba. Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju za za Staro Savo pripravil spomeniško varstveno valorizacijo, letos pa naročil tudi izdelavo ureditvenega načrta, ki naj uvede aktivno varstvo, ohranjevanje in vključevanje ter kulturno dediščino v življenje mesta. V ta program je vključena tudi sanacija posameznih objektov. Ombočje Stare Save naj bi tako postalo muzejski kompleks, ki zajema širši prostor območja novih obratov, aglomeracije, plavžev in Stare Save. Ta programska zasnova je zdaj, ko se sproščajo nove površine, saj se proizvodnja v Železarni opušča, povsem utemeljena. Stara Sava, ki ima zares izvrstne umetnostne in tehnične spomenike, bo torej končno le zaživela. • D. Sedej Armadna stanovanja v najem Do delitvene bilance se lastniški status stanovanj ne bo spreminjal. Ljubljana, 12. novembra - Slovenska vlada je sprejela merila za upravljanje z nepremičninami, ki so bile v lasti armade. Čeprav so jih predali Republiki Sloveniji, se lastništvo nad njimi ne bo spremenilo do delitvene bilance. Ker država ne zmore stroškov vzdrževanja objektov, je vlada sklenila, da bo stavbe možno najeti. Obrambno ministrstvo zaenkrat še zbira podatke o številu vojaških stanovanj in drugih objektov, ki jih je uporabljala armada v Sloveniji. Po grobih ocenah gre za okrog 780 stanovanj (le približno sto jih je trenutno praznih) in 200 drugih objektov. Polovico vseh objektov bi služila za obrambne potrebe Slovenije, drugo polovico pa bi bilo moč oddati v najem. Pri najemu bodo imele prednost tiste potrebe, ki so nacionalnega oziroma republiškega pomena. Merila v zvezi z vojaškimi stanovanji tudi določajo, da se obnovi stanje glede oddaje stanovanj pred 25. junijem 1991. Vsako oddajanje stanovanj po tem datumu je v skladu s slovenskimi predpisi nezakonito, prav tako pa so neveljavne transakcije z vojaškimi stanovanji, ki so jih izvajali po sprejetju zveznega zakona o zagotavljanju stanovanj JLA, saj tega akta Republika Slovenija ni ratificirala. Vlada je še sklenila pripraviti ustrezen predpis za izenačenje pravic uporabnikov vojaških in družbenih stanovanj v zvezi z možnostjo odkupa stanovanj. Ta predpis naj bi zaživel po sprejetju delitvene bilance oziroma po enostranski določitvi lastništva nad temi objekti, če bodo to terjale razmere. • S. Saje zakonom sicer nižje stopnje prometnega davka, z upoštevanjem minimalnih upravičencev za oprostitev plačila davka, in tako zbrati kar največ denarja za funkcioniranje države, in državljanska, ki želi v zakonu zagotoviti čim več olajšav za določene proizvode, panoge in storitve. Največ razprave je bilo o davčni osnovi oziroma 16. členu, ki predvideva, da se v davčno osnovo od uvoženih proizvodov šteje tudi carina in druge uvozne dajatve. S tem se že sicer visoka davčna stopnja še povišuje, pa tudi v Evropi carin ne jemljejo v davčno osnovo. Namestnica finančnega ministra Alenka Markič je pojasnila, da to ni nič nenavadnega in da je tudi v Evropi carina del osnove za plačilo prometnega davka. Sicer pa so poslanci predlagali vrsto proizvodov in dejavnosti, ki bi jih kazalo uvrstiti v 18. člen predloga zakona, ki predvideva davčne oprostitve, kar bi v primeru sprejema terjalo tudi spremembe v tarifi prometnega davka, kjer je predvidenih 7 tarif oziroma stopenj, pri prometu storitev pa so predlagane 4 tarife. Nekaj pripomb: olajšava za osebne avtomobile s katalizatorjem je pre- Zakon naj velja takoj gjg Ji s k0, Slovenska vlada predlaga, & bi novi zakon o prometni davku začel v popolnosti vf Ijati šele leta 1993. Drugo W[ naj hi, zaradi velikih pOtm države, še obdražli 25-odsto1' no splošno stopnjo promet^ ga davka. Poslanci so bili & per tak predlog. Menili so, mora zakon začeti veljati 1 leta 1992, poslanec 'And") Šter iz Kranja pa je predlog";' da bi morali imeti pripravlf ne tudi izvedbene pravilnim Gospodarska zbornica pa m ni, da je 20-odstotna sploM stopnja prometnega davka 5 previsoka. Sosedje itn"! IS-odstotno, pa se jim splOm nizka, cigarete premalo obdavčeni. alkohol so * nižji ta"*1 'K % Iti ni razred naj gre gradbeni jj ali je logično predpisati za te b fonske storitve, ki so nekaj fl,w , nega, 20-odstotni davek, kultu l ?J in informatika naj se uvrVt|Vr. prav tako ŠoljL? oblrf"1 med oprostitve potrebščine, obutev in naj se uvrstijo pod tarifo s 5-\h|-stotnim davkom, pornograj.[j' naj se obdavči v najvišji m meri, menjava avtomobilov ' ^ sistemu staro za novo naj ost3"1 saj to zboljšuje vozni park in v,j nost na cesti, oprostitev naj v' za prehrano sladkornih bo' kov< itd- • #0t Zbor združenega dela je ' prvi med tremi zbori sp/^J predlog zakona o | dela prostih dnevih v Slove"^'1 interpelacijo poslancev glede it balansa proračuna pa bo obf ^ naval na eni prihodnjih seJ-rthijL odgovora vlade še niso obrav™ vali skupščinski odbori, i Košnjek Po novem letu boljši obeti Mizerni denar za kulturo Škofja Loka, 13. novembra - Občinski izvršni svet je včeraj spr«U?j voril o težavnem položaju kulturnih društev, priznal, da je denaf- | ga dobivajo iz občinske blagajne prek ZKO res mizeren in se /av* za manj mačehovski odnos do kulture ob oblikovanju proračun' prihodnje leto. Kot pravi predsednik škofjeloške zveze kulturnih organ'^, cij Valentin Bogataj, so bili kulturniki zaradi pomanjkanja det1' ja v zadnjih letih prisiljeni skrčiti število prireditev, poserTno rarnih večerov z gosti, letos so skorajda umrli Loški poletni v ri, odpovedali so tradicionalni Ex-tempore Loka 91, pri iz' t»#n pesniških zbirk sodelujejo le še simbolično, korenito, že pj"el ■ no, so zmanjšali število gostovanj slovenskih umetnikov v Šk°J Loki in loških skupin drugod, da vsega niti ne naštevamo. ^. Za ohranitev vsaj sedanje ravni dejavnosti bi bilo vsako "H daljnje prikrajševanje denarja nož v hrbet kulturnim društv0 in skupinam, na drugi strani pa tudi ljudem, žejnim duhov hrane. Za ilustracijo: povprečna glasbena skupina bi za norma'., delo rabila 90.000 tolarjev dotacije, dobi jih borih 5200. In . drug podatek: škofjeloške skupine dobijo v povprečju kar sede krat manjše dotacije kot skupine v ljubljanski občini Center., V prihodnje bi v občinski zvezi kulturnih organizacij čim kvalitetnejepokrivali vsa tri področja dejavnosti, to je Pfl f ditveno, izobraževalno in društveno. Razen tega želijo dejavfl. usmeriti še v nekatera žarišča: uprizoritev Škofjeloškega VaS% na, ohranitev Severjevih nagrad, Ex-tempora Loka (vse tri pr\\ ditve so republiškega značaja) ter na Gorenjskem obdržati vojj. ^ no mesto na področju literarne dejavnosti, ohraniti pri življe i ^ Sejalca, ki je šele letos postal gorenjska književna revija. tudi, da bi Gorenjsko srečanje likovnih skupin dobilo dom'c Škofji Loki. 1 Kot rečeno, je včeraj občinska vlada obljubila kulturni'' nekaj večji kos kruha v proračunu za prihodnje leto. Za pf»J tve, ki naj bi se zvrstile okrog bližnjega novega leta, žal, v o ski blagajni ni denarja. Izjema je miklavževanje na Mestnefli " ;ki urad in turistično društvo s s s i? gu, za katero sta mestni župnijski la navdušiti dovolj močne sponzorje. H. Jelovčan l||L W Gorenjske foto in filmske skupine Cj" Kamnik - Letošnje srečanje foto in filmskih skupin Gote^L se začenja danes, v petek, v razstavišču Veronika z razstavo f0*?y ''J« trinajstih gorenjskih foto klubov in samostojnih avtorjev iz ^3piJ'n ka. Predstavljajo se tudi mladi fotografi iz šolskih foto krožkov■ j\ pozitive in filme ter video filme bodo predstavili na osrednji Prjf!' v| tvi v petek, 22. novembra, ob 18. uri v razstavišču Veronika, P°^"'ft, pa bodo tudi nagrade in priznanja. V kulturnem programu bo J Jakša predstavil svoj glasbeni projekt Fotogenična glasba. Ra? t« fotografij bo odprta do 24. novembra. • L. M. > k -^5 "h Vr, GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI (iLAS KRANJ Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik Časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direktor in glavni urednik: Marko V p> Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Danica Dolenc, Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Manja Volčjak, Cveto Zaplotn p» ca Zavrl-Zlebir, Andrej Zalar, Štefan Žargi / Oblikovanje: Igor Pokorn / Tehnično urejanje: Ivo Sekne, Mirjana Draksler, Nada Prevc / Lektoriranje: Marjeta Vozlič; Fotografija: Gora/d Sinik / Tisk: PodJeVi5-^1 — Ten, Tisk časopisov in revij, Ljubljana / Uredništvo: Mošc Pijadeja 1, telefon: 211-860, 211-835, tclefax: 213-163 / Naročnine, uprava, propaganda, oglasi: Cesta JLA 16, telefon: 218-463, telefax: (064) -Mali oglasi: telefon: 217-960 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku: uradne ure: vsak dan 7.-13.30, ob sredah do 16.30 / Časopis izhaja ob torkih in petkih. C ena izvoUJ 15. novembra 1991 NOVICE IN DOGODKI 3. STRAN GLAS STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICE 'nn< acija pognala bančne obresti v več kot tisočodstotne Loški liberalni demokrati so zborovali Minister svetoval potrpljenje 12. novembra - Slovenska kmečka stranka - Ljudska stranka Sl Liberalna stranka sta se v ozkem krogu strankarskih voditeljev in poki l* na P°g°vor povabili guvernerja Banke Slovenije dr. Franca Ar-rla in finančnega ministra Dušana Šešoka. Pogovor je bil informati-narave, beseda pa je tekla predvsem o izjemnem porastu bančnih ^r*sti in s tem povezanim položajem tolarja ter o sanaciji poslovnih n*» seveda zlasti Ljubljanske banke. y. Zaradi 1.350 odstotnih obresti bo gospodarstvo v mesecu dni na de> 'h- saj takšnih celo v času Markovičeve hiperinlacije ni bilo, je jjal Franc Golja. Kmetijstvo tako dragih posojil ne bo zmoglo, saj ,, Se morale sicer cene kmetijskih pridelkov povečati za 150 odsto-0v na mesec, ie dejal Ivan Oman. zatečena dinarska gotovina je naš denar, saj ima tudi Slovenija ,ePo:ite v Beogradu, je dejal Vitomir Gros. Guverner Arhar je po-J"*"'/, da te dni uničujejo dinarsko gotovino, ki je bila ob uvedbi °'orja v trezorjih. Zamenjana dinarska gotovina v višini 27 mili' tofd dinarjev oziroma 1,4 milijarde dolarjev pa je slovenska terja-ev do Beograda, takšna je pač v svetu logika gotovine. ■ yt. France Arhar je obširno spregovoril o ukrepih Banke Slove* d^|C P° 8. oktobru in vprašanje, da je Republika Slovenija največji rj,n'car Ljubljanske banke, odgovoril, da je približno 11-odslotni. Q0,obra so omejili bančne plasmaje, kar so nekatere banke kršile, lj. ernbra so reeskontno kvoto zmanjšali za 3,5 milijarde tolarjev in d 0 je minuli petek znašala 2,5 milijarde tolarjev. Če ne prej, bodo ^ *e v zadregi, ko bodo morale konec novembra varčevalcem izpla-0l 1 obresti, saj mnogi pridejo po gotovino. Banka Slovenije višino hrre^i ne predpisuje, Ljubljanska banka se s tako visokimi obrestmi (jj.1)1- ker je bolna. 40 odstotkov plasmajev ji mora prinašati toliko h 'čka. da lahko pokrije izgubo 60 odstotkov plasmajev, posegov Ra>_e. Slovenije ni moč pričakovati brez predhodne sanacije bank. e ne prej, bodo ■d it $ (t ti m grešiti bo potrebno tudi problem deviznih vlog varčevalcev, ki st'r^tiost, je dejal dr. Arhar, problematična je tudi devizna, saj banke |V.J znašajo 1,4 milijarde dolarjev. V rokah imamo samo tolarsko li-jjV. n°st, je dejal dr. Arhar, problematična je tudi devizna, saj banke $fih p ' ne 'z'°^aJ° 30 odstotkov deviz, grozijo pa s tožbo zaradi sta-Jbn- k' J'n Ljubljanska banka ni sposobna plačati. Analitika za ^fj3| ac'J° bank je pripravljena, pomagali so tuji revizorji, nanaša se na aSircember lanskega leta, medtem pa so se pri nekaterih hčerah m •'ans'ce banke stvari že premaknile na bolje, zato je razumljivo, ' JiH0Se nekatere želijo osamosvojiti. Nobene pravne osnove pa nima-4 rf ^fj3'' ugodnejša posojila kmetijstvu, je še dejal. vjv|j Dušan Sešok je povedal, da je proračun pred letom dni predsta-^ odstotkov družbenega proizvoda, zdaj le 29 odstotkov, za pri-° Ife $e 'et0 ^° mora' vsebovati tudi 16 milijard tolarjev javnega dol-prn naJ m 8a vodili ločeno od tekočega proračuna. Zdaj tekoči račun nima lukenj, uspelo jim je celo kupiti 127 milijonov mark ivinih rezerv, ki še niso potrošene. V javni dolg bodo vključene de-hf..'le vloge varčevalcev, ki jim minister Šešok daje prednost pred "'tvijo stanovanjskega sklada, saj je bilo po njegovih besedah 83 e jj.s,0tkov vseh deviznih vlog porabljenih v Sloveniji. Glede visokih ,n'h obresti priporoča nekaj potrpljenja, priznal je, da ga je viso-i- njj?ktobrska inflacija presenetila, zato bo zadovoljen, če bo v nasled-ivUJ J'n treh mesecih padala, ta mesec na 17 odstotkov. • M. Volčjak ^eralna stranka e$nica ali neresnica 1 j^njski občinski odbor Liberalne stranke daje Televiziji Slovenija predlog za organizacijo okrogle mize s tem naslovom, to Kranj, 12. novembra - Na pogovor pred kamerami, ki naj bi ga vo-LPublicist Janez Stanič, bi povabili dr. Perčiča, dekana Filozofske fa-i, e,e, dr. Ferenca, zgodovinarja, dr. Rozmana, duhovnika in zgodovi-t| I'» dr. Mlakarja, zgodovinarja, Stanislava Klepa, pravnika in zgodo-\ rJ» ter avtorja predloga Deklaracije o narodni spravi, in Iva Žajde-' 'ziskovalca množičnih pobojev in grobišč. Spr Liberalna stranka je podpisala predlog Deklaracije o narodni (|jjev' 'n jo tudi predlagala v obravnavo skupščini Republike Slove-spr' p.er je zainteresirana za sprejem take deklaracije, saj lahko le 'n neoDremenJen' kot narod gospodarsko napredujemo in j{r lnemo s polstoletno razdrobljenostjo. Po sodbi Liberalne stranke Prav?,n'co treba ugotoviti in če so ugotovitve Deklaracije resnične in 'Jne tudi popraviti učbenike novejše zgodovine, v Hak$na okro8la m'za R' bila sposobna odgovoriti na probleme in 0i«sir aobrobit slovenskega naroda rešiti, ocenjuje kranjska Liberalna .J "nKa. • j. Košnjek socialdemokrati m izjema 1^ socialdemokrati mesta Kranja se zavedamo težav, ki jih sloven-v rnjnu* ^ posebej pa kranjskemu gospodarstvu povzroča napačen razvoj nlr >ftc'lu,"n desetletjih, še posebej pa katastrofalna Markovičeva politika ri'ff y%lilh^ene8a dinaria' s kalero s< je bivša nomenklatura hotela kupiti °a J!0 *mago, pravijo v stališčih stranke do problematike v zvezi z na-J 0 s>ovensko vojsko, ki jih je podpisal predsednik Branko Grims. '^'•Idemokrati - Pozicija ima orodje, da izpolni obljube škofja Loka, 13. novembra - Andrej Novak bo še naprej predsednik škofjeloške liberalno-demokratske stranke. Tako so glasovali na sinoč-njem svetu občinskega odbora stranke, ki ima 198 članov, udeležili pa so se ga tudi štirje republiški strankarski prvaki: predsednik Jožef Školč, Franko Juri, Roman Jakič in domačin Zoran Thaler. Thalerja so Ločani med drugimi pridobili tudi za svoj izvršni odbor. Jožef Školč je dejal, da liberalno-demokratska stranka s svojo nenarodnjaško usmeritvijo na prihodnjih volitvah ne more računati na več kot polovico glasov. Povezovanje z drugimi strankami je nujno. Prepih, ki je zavel v političnih strankah, tudi v LDS, je prinesel vsaj nekaj dobrega; začelo se je preverjanje nekaterih projektov. In če je ljudem res dovolj enoumja, potem LDS lahko računa na nove koalicije ter na postavitev take vlade, ki bo sposobna speljati volitve in ustaviti negativne trende. Zdržati s tako oblastjo, kakršna je zdaj. še eno leto. je "hudičevo" LDS pripravlja niz pogovorov s strankami, za zdaj so jih ponudili socialdemokratom, zelenim in Ruplovim demokratom, slednji na pogovor niso pristali. Jožef Školč je dejal, da se različne stranke LDS bojijo, najbolj demokrati in krščanski demokrati. Demosu je treba pustiti, da izdihne. Ko je predsednik loške stranke LDS Andrej Novak ocenjeval mi-ulo delo, je dejal, da je bilo uspešno. Odgovor volilcem, ko jih bodo povprašali o izpolnjenih obljubah iz volilnega programa, bo preprost; vse točke so pripeljali do občinske oblasti oziroma ustreznih mest. Vendar je pozicija tista, ki ima orodje, da obljube fahko izpolni. Odborniki LDS v občinskem parlamentu so "živahni" - da imajo precej inteligentnih pobud, ki pa med drugimi odborniki niso vedno našle posluha, jim je priznal tudi župan Peter Havvlina - zalomilo pa se je z izvršnim svetom. Dogovor z vladajočo koalicijo ni mogoč, je dejal Andrej Novak. Izvršni svet seje povsem napačno lotil tem LDS (prostor, proračun). Če bodo volitve res šele čez eno leto, je dejal Slavko Gaber, potem je nujno, da se občinski izvršni svet prej sesuje. Zborujoči so zatem sprejeli stališče, prošnjo in poziv LDS ob imenovanjih ravnateljev. Ostro so reagirali zlasti na veto izvršnega sveta ob imenovanju Franca Benedika za ravnatelja osnovne šole na Trati. LDS pričakuje, da bo izvršni svet zavrnil očitke, da je glasoval po kriterijih politične (ne)primernosti kandidata. Če ne bo znal odgovoriti z argumenti, potem je beden in naj odstopi. • H. Jelovčan LDS ponuja brezplačne pravne nasvete Premišljeno v (ne)odkup stanovanj Škofja Loka, 14. novembra - Občinska liberalno-demokratska stranka se je z odvetnikom Veljkom Janom dogovorila za brezplačne pravne nasvete vsem, ki jih zanima odkup družbenih stanovanj in ki bi radi ohranili stanovanjske pravice brez odkupa oziroma se zavarovali pred nepremišljenimi darilnimi pogodbami. Veljko Jan bo dajal nasvete novembra, decembra in januarja v svoji pisarni na Mestnem trgu 38 (nad SDK) ob torkih od 17. do 19. ure in ob četrtkih od 10. do 12. ure. V stranki želijo ljudi obvarovati pred napačnimi odločitvami, zlasti pred špekulanti, ki bi jih s prijaznimi in na prvi pogled dobrohotnimi ponudbami lahko spravili ob stanovanjsko pravico in kasneje morda celo ob stanovanje. • H. J. Ekologija mora postati ekonomska kategorija Ljubljana 12. novembra - V časih, ko postaja zaradi sprememb na političnem prizorišču, položaj vlade, vladne koalicije Demos vedno bolj negotov, se opazno povečuje število medstrankarskih srečanj, na katerih se podrobneje preverjajo stališča do najbolj žgočih problemov in (za odrom) možnosti novih zavezništev. Šala, ki smo jo danes slišali na tiskovni konferenci po srečanju slovenskih socialdemokratov (SDSS) in Zelenih Slovenije, ko sta se voditelja medsebojno zbodla, kdo bo po prihodnjih volitvah čigava frakcija, je samo po sebi dovolj zgovorna. Sicer pa so predstavniki omenjenih strank, zaveznic v pošteno tresočem se Demosu, obravnavali kar široko paleto vprašanj: analizo gospodarskega položaja, problematiko proračunske porabe, priprave na sprejem nove slovenske ustave, usodo jedrske elektrarne Krško, osnutke zakonov o varstvu okolja, soupravljanju in volitvah ter o prihodnji usodi Demosa. Od dveh vladnih strank seveda bistvenih razlik ni pričakovati (vsaj javno ne), zato so bile razlike le v odtenkih in verbalnih naporih, kako to čimbolje povedati. Strinjali so se, daje poleg socialdemokratskih načel o pravičnosti in solidarnosti, nujno uveljaviti tudi sonaravnost prihodnjega ustroja slovenske družbe, ki naj tako doseže ekosocialno tržno naravnanost, vendar pravih reform, zaradi znanih blokad, še niso uspeli začeti. Za Zelene je pomembno, da se JE Krško do leta 1995 zapre in čimprej začno uveljavljati določbe predlaganega zakona o varstvu okolja, socialdemokrati pa opozarjajo na potrebnost ekonomskih, zaposlovalnih in drugih analiz posledic, ki bi jih taki rezi prinesli. Večje je soglasje ob predlogu ustave in osnutku volilnega zakona (vsi so za proporcionalni sistem volitev in 4-odstotni kvorum kot pogoj za vstop stranke v parlament), enotni so o nujnosti policentričnega razvoja, čeprav se v pogledih na opredelitev širših skupnosti (regij) in njihovih pristojnosti razlikujejo. O nadaljnji usodi Demosa pa smo slišali, da bo znana že v tednu dni, ko bodo ugotovili (jeziček na tehtnici je očitno postala novonastajajoča Demokratska stranka), ali imajo v parlamentu še večino glasov. Obe stranki sta za to, da se to takoj javno pove in s tem prepreči "tiho in počasno umiranje na obroke". Tudi konec vladne koalicije naj bo dostojanstven, izhod pa so nove volitve. • Š. Ž. I!oki10 P0JavUa del države - vojska in tajne službe, ki te krize skoraj N» p'" Dejstvo je, da Slovenija ta hip lastno vojsko potrebuje, toda 09 ^Mak se vprašanje, kakšno in kako organizirano. Cilj socialdemo-tfir J*e stranke je jasen - majhna profesionalna vojska in ukinitev splo- veljavo lahko pridobila le z učinkovitim lastnim gospodaren)' ve*ini mest v sloven'Ji in tudi v Kranju se nahajajo objekti ne-lljtjJ* JLA. Vojaški objekti - katerekoli vojske! - v naseljih vedno de-S *ot tujek in zavirajo njihov normalen razvoj. Zato bomo socialde-vztrajali, da se vse objekte nekdanje JLA na področju mesta hr.'. ' Izključno za civilne notrphp. nreHvspm za cknnnmclin zanimive z vse večjo zaskrbljenostjo opazujemo dejstvo, da se Pomembna je učinkovita ObldSt ti ^Za 0Drtne cone 'n podobno), za slovensko vojsko pa naj se na-|{ % |*ste objekte, ki se nahajajo na ekonomsko in urbano manj zanimi-(i Sl{ ro*J,h (v KranJu Je f0 na primer obrobje Udinboršta)," pravijo ■j '%„*' ^ preusmeritvijo vojaških objektov v ekonomsko produktivno $\ j °st bo storjen prvi, a ne nepomembni korak k preseganju možno-\J% jji£0s,ane Slovenija vojaško močna, a obenem socialno in ekonom-r^LvUdi ('rzava- Socialdemokrati odrekamo obrambnemu ministrstvu I/ V % Pravico, da bi odločala brez upoštevanja stališč občinskih skup- zključno za civilne potrebe, predvsem za ekonomsko zanimive J. K. yA^^KX krščanski demokrati tavanje Vinka Zaletela trt S t/*'^' '5. novembra - Krščanski demokrati iz Tržiča prirejajo da- >0r rti ,i~anJe s svetovnim popotnikom in koroškim kulturnoprosve-Oelavcem Vinkom Zaletelom. Srečanje bo ob 19.30 v Jožefovi in 1 Pri cerkvi v Tržiču. Ljubljana, 13. novembra - Drugo iz vrste srečanj slovenskih političnih strank je bilo danes med socialdemokrati (SDSS) in liberalnimi demokrati (LDS), pogovore pa vodila njihova predsednika dr. Jože Pučnik in Jožef Školč. Ker gre za stranki iz (vsaj zaenkrat) nasprotnih političnih bregov, je bilo na tiskovni konferenci po srečanju, slišati tudi različnost in nesoglasja, ki med njimi obstajajo. Vendar je dr. Pučnik uvodoma poudaril, da taka srečanja koristijo za mnoga razčiščevanja, ki jih je prek branja in poslušanja izjav nasprotne strani veliko težje doseči. Celo več: tako pogovori lahko pokažejo tudi veliko sorodnost, če celo ne enakost stališč. Tudi na tokratnem srečanju so se izkazali pogledi obeh strank na predlog ustave podobni, saj bodo socialdemokrati (tudi za ceno nesoglasja v Demosu) vztrajali na ustavni pravici o svobodnem odločanju o rojstvu otroka s poudarkom na besedi "svojega", za liberalne demokrate pa je znano, da je prav ta pravica ena od tistih, na kateri brezpogojno vztrajajo. Praktično soglasni so tudi glede osnutka zakona o soupravljanju oz. soodločanju v podjetjih, kjer naj bi uporabili v tržnem gospodarstvu potrjeni nemški model vključno s poglavjem o obveznem vključevanju zaposlenih v upravne odbore podjetij, kar je ministrica za delo Jožica Puhar, v osnutek zakona pozabila vključiti. Največje razlike so ob zakonu o lastninjenju: liberalni demokrati sicer menijo, da je makroekonomska politika in njene posledice večji trenutni problem, vendar vztrajajo na popravljanju vladnega privatizacijskega zakona, kot to predlaga dr. Ribnikar (sprejetje moratorija na lastninske spremembe bi bila najbolj škodljiva blokada!), socialdemokrati pa ocenjujejo, da je to najhujša ovira učinkovitejšemu gospodarjenju. Na novinarsko vprašanje o razpadanju Demosa, pa se je Školč obregnil, da ga Demos, ki ni sam sebi namen, ne zanima, pomembna je učinkovita oblast. • Š. Ž. NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR MARKO JENŠTERLE Neusmiljena Evropa in njeni ukrepi Gospodarstvo razpadajoče Jugoslavije, ki ga je najprej uničil komunizem in potem vojna, bo dokončno dotolčeno z gospodarskim embargom, ki se je rodil pred kratkim v Rimu. Posamezni deli Jugoslavije za obnovo večstrankarske demokracije potrebujejo mir in zaupanje, deležni pa so ravno nasprotnih stvari, če je Slovenijo sicer vojna v glavnem le oplazila (v to nas prepričujejo primerjave s Hrvati), pa tega ne moremo reči tudi za gospodarske ukrepe, saj je več kot očitno, da Evropa še vedno vztraja na enotni Jugoslaviji. Mnogi kazalci sicer kažejo na to, da se vsaj do Slovenije stališča spreminjajo, vendar včasih le ne tako hitro, kot se nam zdi. Z drugimi besedami povedano se slednje najbolje pozna pri konkretnih primerih, ko se na primer iz Nemčije vračajo presenečeni Slovenci, ki so jim na meji med Avstrijo in Nemčijo dejali, da je slovenski potni list sicer lep in moderen, ter da ga lahko pri njih tudi uporabijo kot identifikacijski dokument, vendar meje z njim žal ne morejo prestopiti. Ta vrata nam še vedno odpira nesimpatična in socrealistična rdeča jugoslovanska potna listina. Slovenski potni list naj bi jih odpiral šele po formalnem priznanju, ki bo menda prišlo v prihodnosti. Na drugi strani pa nas drugi primeri prepričujejo, kako do ugodnih sprememb prihaja v Sloveniji tradicionalno nenaklonjenih državah. Francija je že pred leti uvedla vizume za Jugoslovane, zdaj imajo zaradi te formalnosti pri potovanjih v to državo pogosto probleme tudi najvišji slovenski vladni predstavniki (konzulat v Zagrebu je zaprt, najbližji - beneški - pa naj bi ne bil pristojen za Jugoslavijo), toda hkrati so organizatorji pomembnega sejma Emporium, ki se bo v kratkem začel v Niči, Slovencem ponudili na moč ugodne pogoje (brezplačen paviljon, opremljen s telefaksom, telefonom, s svojim napisom Slovenija in tudi fizično ločen od drugih jugoslovanskih razstavljalcev), samo, da bi naši ljudje na njem sodelovali in nastopili kot samostojna Slovenija. Oba omenjena primera sta dovolj zgovorna in kažeta oblike naše realnosti. Diplomacija je hudičevo zapletena stvar in bližnja preteklost nas je že nekajkrat poučila, da se tudi najtesnejši zavezniki lahko čez noč premislijo. Zaradi tega je več kot umestna maksimalna previdnost, predvsem pa do potankosti izdelana naša diplomacija. Pred političnimi odločitvami se vedno zvrsti paleta najrazličnejših dejanj na drugačnih ravneh, iz katerih je mogoče sklepati tudi to, kako blizu je pravo priznanje. Opazujemo lahko, da je do slovenskih teženj po priznanju večina držav že zavzela svoje stališče in čeprav je to včasih neugodno, zaradi tega še ni treba obupati. Slovenski problem in problem Jugoslavije sta že dalj časa na dnevnem redu mednarodne politike in ga bodo morali rešiti, čeprav ga zaenkrat še odmikajo. Države, ki sodelujejo pri reševanju jugoslovanske krize, pa najprej vidijo svoje ozke interese in jih šele potem zanimajo usode nekih narodov, ki so se znašli v skupni državi, bili v njej nekaj časa zadovoljni, potem pa ugotovili, da praktično ne morejo več živeti skupaj. Navsezadnje nekaj podobnosti (čeprav primera ni mogoče enačiti) lahko najdemo tudi v procesu razpadanja držav Varšavskega pakta, kjer je za razliko od Jugoslavije vendarle prisila imela pomembnejšo vlogo pri ohranjanju »bratstva in sodelovanja«. Gospodarski ukrepi, ki so jih sedaj uvedli proti vsem članicam jugoslovanske skupnosti, so na moč podobni ravno prisilnim metodam vzpostavljanja »mirnega stanja«. To je tako, kot je nekoč Sovjetska zveza v Prago poslala svoje vojaške sile, da je brzdala tamkajšnjo pomlad demokracije in ohranila obstoječi komunistični sistem. Tudi gospodarski ukrepi bodo na ozemlju Jugoslavije ene bolj prizadeli druge manj, na vsak način pa nikogar ne bodo izvzeli. Slovenija jih mora enostavno vzeti kot del težkega poroda svoje samostojnosti, pri tem pa se lahko tolaži le s tem, da so bile bolečine tudi posledica neizkušenosti porodničarjev. Državljani Slovenije za vojaškimi zapahi Delo državnih organov za obrambo ni več takšen bavbav, kot je gotovo bil zaradi strogega pečata tajnosti v preteklosti. Morda je tudi zato dokaj hvaležna kost za glodanje, ki so jo pred kratkim ponovno ponudili novinarski čredici veljaki Liberalno-demokratske stranke. Varnostni službi pri Janševem ministrstvu so namreč poočitali, da deluje proti civilnim osebam prek zakonskih pooblastil. Odločno, kot se za obrambnega ministra spodobi, je Janez Janša te in druge očitke zavrnil. Nekdanjim kolegom iz mladinskih vrst je vrnil vrženo rokavico časti z oceno, češ da gre za stranko, kije do temeljev pogorela s svojimi zahtevami v predvojni peticiji po enostranski razorožitvi. Čeprav je zagotovil, da nima nič skupnega s sedanjo LDS, mu pri izravnavanju nerazčiščenih računov vseeno ne bi podstavil za podlago časopisnega papirja. Strinjam pa se z ministrovo kritiko na račun vseh strank, ki doslej niso mignile niti z mezincem za izpustitev med vojno aretiranih državljanov Slovenije. Za vojaškimi zapahi je namreč še vedno pet oseb, ki so se uprle ukazu za uporabo orožja nad svojimi ljudmi; med njimi je tudi znani starešina iz kranjske vojašnice Slobodan Lončar, ki prestaja kazen v sarajevskem zaporu. Če drži, da je varnostna služba pri obrambnem ministrstvu z aretacijami starešin armade posredno skušala pripomoči tudi k zamenjavi na obeh straneh zaprtih ljudi, je bilo vsako nerganje na njen račun bolj usodno za te nesrečnike kot za njo samo. Ob tem je menda ostal v sodnem priporu samo major Danilo Rado-vanovič, ki je osumljen uboja dveh tujih novinarjev na brniškem letališču med junijsko vojno. • Stojan Saje Socialistična stranka Slovenije Slovenija naj bo trajno nevtralna Ljubljana, 15. novembra - Socialistična stranka Slovenije bo danes na časnikarski konferenci pojasnila svoja stališča do slovenske usmeritve v mednarodnih odnosih. Stranka se zavzema, da moramo že v ustavi opredeliti mednarodno delovanje Slovenije. To mora biti trajno nevtralno, kar pa pomeni, da mora imeti Slovenija oborožene sile, ki pa ne bodo ogrožale nikogar, ampak bodo uporabljene samo v primeru ogroženosti. Socialistična stranka je pred nedavnim na to temo organizirala tudi okroglo mizo s priznanimi slovenskimi strokovnjaki. ;^)«mElIGLAS 4. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: ANDREJ ŽALAR Petek, 15. novembra 190 Pešpot na Loški muzej - Uresničevanje skupno dogovorjenih del in nalog štirih krajevnih skupnosti na območju mesta Škofja Loka v glavnem poteka po programu. Kljub pomanjkanju denarja so letos iz skupnega programa krajevnih skupnosti Škofja Loka - Mesto, Kamnitnik, Stara Loka - Podlubnik in Trata uspeli nadaljevati obnavljanje pešpoti na Loški muzej (na sliki). S sovla-ganjem Alpetoura so uredili tudi parkirišče Vrtnarija. Asfaltirali so cesto Lipca - Gosteče in Groharjevo naselje - Gorajte. Urejali pa so tudi dostop do tržnice. V programu imajo še urejanje Stare ceste od Tehnika do Zdravstvenega doma v dolžini 110 metrov. Sicer pa so letos na območju krajevnih skupnosti Škofja Loka -Mesto in Kamnitnik ob pomanjkanju denarja za redna vzdrževalna odločili tudi za javna dela. - A. Ž. Caj na ledu - Kranj - V soboto so v večnamenski dvorani Gorenjskega sejma odprli drsališče za rekreacijo in treninge. Prvič drsališče obratuje samostojno v okviru sejma, saj je PPC Gorenjski sejem izpolnil vse obveze iz samoupravnega sporazuma ob gradnji večnamenske hale. Za rekreacijo je drsališče odprto ob petkih od 16. ure do 17.30 in od 18.30 do 20. ure, ob sobotah od 15. ure do 16.30 in ob nedeljah od 15.30 do 17. ure in od 18. ure do 19.30. Vstopnice so po 50 tolarjev, za vsako kupljeno karto pa bo obiskovalec dobil brezplačno skodelico čaja. Za treninge pa bo stala ura 90 nemških mark v tolarjih. Na očitke, da je ta cena previsoka, pa na sejmu pravijo, da imajo podatke, da so podobni stroški za obratovanje drsališč tudi drugod. Samo začetek obratovanja (zagon) drsališča je na primer veljal PPC Gorenjski sejem letos milijon tolarjev. Sicer pa se kaj lahko zgodi, da bo kranjsko drsališče obratovalo le do konca leta. Kako bo po novem letu, še ne vedo. Če se računica ne bo izšla, bodo večnamensko dvorano morali odpreti kakšni drugi športni dejavnosti, ki bo bolje pokrivala stroške. Drsališče, kot edina športna dejavnost v dvorani pa tudi v samoupravnem sporazumu ni bilo posebej opredeljeno. Res pa je, daje bila ob odločitvi za drsanje mišljena takrat tudi možnost ureditve centralne sodobne hladilnice v Kranju, vendar do te racionalnosti potem ni prišlo. • A. Ž. Bolezni našega Časa - Cerklje - Društvo upokojencev v Cerkljah vabi na zanimivo predavanje z naslovom Bolezni našega časa. Predavanje bo v torek, 19. novembra, ob 17. uri v Zadružnem domu v Cerkljah, ob 18.30 pa v dvorani v Aderga-su. Predaval bo dr. Cibic iz Ljubljane, predavanje pa bo spremljano z diapozitivi. # (až) Tudi p.rOStOVOljnO delo - Kranj - V kranjski Savi bo poleg poklicne gasilske dejavnosti spet zaživelo tudi prostovoljno delo gasilcev. V glasilu Save Pavel Bogataj napoveduje, da bo spet začela delovati tudi ženska gasilska desetina, ki je delovala že včasih. Sicer pa je Sava v Kranju znana že od nekdaj, da so vedno posvečali posebno skrb preventivi in varnosti in s tem v zvezi tudi gasilski dejavnosti in svojemu društvu. • OP) Naj pridelki v Cerkljah - Dve stvari je treba še povedati v zvezi s prireditvijo in izborom najtežjih pridelkov minuli petek v Cerkljah. Poleg Gorenjskega glasa in ETE Kamnnik so prireditev podprli tudi Janez Grilc -Stavbno kleparstvo in krovstvo, Ludvik Stare - Kmetijska mehanizacija, Ivan Kepic - Mesarija Cerklje, Miro Jagodic - Penzion Vopovlje, Silvo Jagodic - Gostilna pri mlinu in pizzerija Vopovlje, Kmetijska zadruga Cerklje, Ciril Bilban - Fotokopiranje Kranj, Petro! Cerklje, Franc Novak - Apno, Martin Novak - Apno, Stanislav Plevelj - Cerklje, Franc Šipic - Cerklje, Stanislav Maček - Adergas in Jože Hacin - Cešnjevek. Pri zelju pa nam jo je zagodel "tiskarski škrat". Na sliki je Martina Gašpirc s Spodnjega Brnika, ki je z 9,5 kilograma težko glavo zmagala. Marko Prosen s Cerkljanske Dobrave pa je bil s 7,81 kilograma težkim zeljem tretji. Drugi pri zelju je bil Boris Galun iz Lahovč (8,98 kilograma). • A. Ž. Popravilo kanalizacije v novih šenčurskih naseljih - Letos smo poročali o težavah s kanalizacijo, ki so ob večjem deževju prizadele predvsem prebivalce Mačkovega naselja v Šenčurju. Po pregledu kanalizacijskega sistema in ugotovitvi, da ponikovalnica pri eni od dveh greznic ne deluje, se je kranjski sklad stavbnih zemljišč odločil za izgradnjo nove ponikovalnice. Delavci Cestnega podjetja iz Kranja so se del lotili 10. oktobra. Položili so 88 metrov cevi do nove ponikovalnice in vmes postavili še tri jaške. Sedaj izdelujejo povezavo z greznico, sredi novembra pa naj bi končali tudi ureditev prekopanega zemljišča in pločnika. Besedilo in slika: S. Saje Krajevna skupnost Javornik - Koroška Bela Vedno več prošenj za preživetje Čeprav so ceste, javno razsvetljavo, telefonijo po večini v zadnjih letih uredili, bodo še naprej v programu krajevne skupnosti. Izstopajo pa vse bolj socialni problemi, za katere pričakujejo, da bodo še hujši, vendar pa je pri reševanju le-teh krajevna skupnost nemočna. Javornik - Koroška Bela, 14. novembra - Po številu prebivalcev in po še včeraj zelo razvejani društveni dejavnosti, čeprav je slednja tudi danes, morda sicer na nekaterih področjih za zdaj le malo bolj umirjena, še vedno živahna, je krajevna skupnost Javornik - Koroška Bela največja v jeseniški občini. Delavsko-kmečka krajevna skupnost je to. In takšna bo tudi še naprej, saj tisti, vitalni del železarne še vedno ostaja na njihovem območju. Sicer pa so v zadnjih dveh srednjeročnih obdobjih uspeli na komunalnem področju rešiti kar precej problemov. Zdaj, ko komunalnega denarja zmanjkuje in je socialni val vsak dan večji, bi jih težko. Ceste, javna razsvetljava, telefonija bodo še vedno v programu krajevne skupnosti za naprej. "Smo pa zadovoljni, da smo na cestah glavna dela že naredili. Ostale so nam še Partizanska pot, Pot ilegalcev, Svetinova ulica na Koroški Beli, del ceste Alojza Travna, dovozne poti v Podkočni in tretja etapa ceste od Javorniškega Rovta do Pristave. Rešen imamo problem s pitno vodo, odkar smo lani povezali sistema Završnica in Pe-ričnik in ukinili stara higiensko vprašljiva zajetja. Le Potoki in Rovte imajo zdaj še svojo oziroma drugačno vodo. Zelo se je izboljšala tudi "telefonska" pokritost na območju celotne krajevne skupnosti. Zdaj je na vrsti Javorniško nabrežje, ravnokar pa poteka akcija v Javorniškem Rovtu. Pohvalimo pa se lahko tudi s tremi sistemi satelitske oziroma kabelske televizije z okrog tisoč priključki. Radi bi jih povezali v enoten sistem in potem vanj vključili še interni kanal za boljše "domače" obveščanje," je v odsotnosti predsednika sveta KS inž. Valentina Markeža pred dnevi razlagal podpredsednik 11-članskega sveta oec. Milan Dornik. njihovem območju poteka slovenska planinska transverzala. Trobleme pa imamo z vzdrževanjem Delavskega doma, z lepo dvorano, ki pa ni izkoriščena. O tem bo v svetu krajevne skupnosti še kar nekaj razprav, rešitev pa bo treba iskati v ureditvi lastnine. Že dve leti pa si prizadevamo, da bi ohranili in s pomočjo inž. Janeza Pšenice, Gozdnega gospodarstva Bled - Jesenice ter s člani Horti-kulturnega društva uredili park na Pristavi s tremi jezerci v bližini f Planinskega doma. Končni cilj je, da bi Zoisov park z avtohtonimi oziroma 21 zanimivimi drevesi spremenili v učno pot. Naš program pa je tudi razširitev toplovodnega omrežja oziroma vročevo-da, kar bi dodatno izboljšalo ekološko že veliko boljše stanje, kot je bilo še pred nedavnim," je med srečanjem poudaril inž. Aleksan- Milan Dornik Na področju društvene dejavnosti je na kulturnem področju poleg fotosekcije, folklorne in nekaterih drugih dejavnosti še posebno živahna razstavna dejavnost. Vedno je pri tovrstnih dejavnostih navzoča tudi šola. Med drugimi so še posebno delavni gasilci in v Partizanu, kjer nameravajo tudi to zimo pripraviti Kurirski smuk in vanj poleg smuka vključiti tudi teke. Planinsko društvo ima štiri koče in na Branka Doberšek der Mandeljc, član sveta KS >" predsednik komisije za varstv" okolja Najbolj pa pozna utrip kraj*" vne skupnosti Javornik - KofC ška Bela tajnica Branka Dobef šek. Naj bo kakršenkoli proble"1 in morda še tako drobna težavi se krajani zelo radi "zatečejo" f pisarno krajevne skupnost1, "Med različnimi obiski krajane' jih je bilo letos največ, zagoto*" prek 500 zaradi socialnih teža*' Več kot mnenja za socialno p0" moč, kar rešuje potem Center i\ socialno delo, v krajevni skupno^ ne moremo narediti. Imamo tud sosedsko pomoč. Pričakujemo pa' h »ž«i • ri Aleksander Mandeljc da se bo sedanji socialni položaj prihodnje še poslabšal in bojim s? da bo prav to ena najpomembneje ših točk v programu krajevi skupnosti v prihodnje. Vendar sin" prav na tem področju danes v kr** jevni skupnosti najbolj nem0' čni."« A. Zalar Dramska skupina Preddvor pripravlja Po Večeru še Svatba med gorami Slavko Prezelj, predsednik Kulturnega društva Preddvor se tokrat z 21 igralci Dramske skupine Preddvor po Večeru pod gorami pred tremi leti zdaj pripravlja na krstno izvedbo igre, ki jo je pisal med zadnjo vojno. Preddvor, novembra - Živahnost, aktivnost v krajevni skupnosti Preddvor je ob zavzetem delu sedanjega predsednika Kulturnega društva Preddvor Slavka Prezlja vrsto zadnjih let dopolnjevala in bogatila tudi kulturna oziroma dramska dejavnost. Potem ko se je Slavko pred tremi leti predstavil na domačem odru in na uspelih gostovanjih v raznih krajih kot scenarist z igro Večer pod gorami, je zdaj tik pred krstno izvedbo njegova druga igra. upa na drugačen sprejem, tudi Slavko, ki je igro Svatba med gorami v zadnjem delu pisal na položaju v dneh letošnje vojne; pod nekim toplarjem na Pod-blici. Jalnovi in Finžgarjevi zapiski so mu bili navdih, da je nastala domača igra o gruntar-skem sinu in lepi rejnici, o zapletu, o planini, življenju in paši na njej, o ljubezni in svatbi po lepih starih običajih, kjer seveda ne manjka harmonike, plesa, pesmi. V Svatbi med gorami ima Slavko kar trojno "vlogo". Je avtor igre, režiser in še župnik v igri, katere premiera bo na odru v Preddvoru 14. decembra in ponovitev potem v nedeljo, 15. decembra. "Izkušnje v režiji sem si pridobil pri Mihu Krišlju, ko smo študirali Junaka zahoda. Pisanje igre je bilo i* me nekakšen izziv in želja, da dvorane dobimo tisto veselost, k1 bi ji jo radi dali. Za vlogo žup' nika pa sem se odločil, ker j( običajno režiser nekakšna "an"' nimna" osebnost, obsojena naj' večkrat na to, da ji že po pred' stavi večina ne ve več imena." Vendar Slavko in uigra skupina igralcev, ki jim je med pisanjem igre "podeli val" vloge, niso neskromna ^ celo pohlepno časti željna sk' pina. Ravno obratno; polni vf lje želijo le, da obiskovalcem domači dvorani in v dvoran*' na načrtovanih gostovanjih 1 Jezerskem, v Velesovem, Best11' ci in še kje z nekdanjo dom?' čnostjo in prikazom življenj' ter časa ugajajo in jih razvedf jo. • A. Zalar PRITOŽNO KNJIGO, PROSIM! Slavko Prezelj: scenarist, režiser, igralec Sam o sebi pravi, da je entuzijast s poudarjenim navdihom za narodovo in etnografsko dediščino. Šege, navade, običaji ga prevzamejo. Morda zaradi poklicnega nasprotja, saj je elektrotehnik, vendar trenutno ima zgolj poklic, saj tudi zanj vrat Iskre Inženiringa ni več. Na tako imenovani "listi čakajočih" je. "Po Večeru pod gorami je naša dramska skupina dve leti imela na repertoarju zahtevnejša dela. Pa se je izkazalo, da smo za naše in najbrž še nekatere obiskovalce odrskih dvoran* na podeželju prezahtevni. Pravo "mučenje" igralcev je bila zgolj peščica gledalcev. Zdaj pa, ko se bomo predstavili z igro starih običajev, s plesi, pesmimi in prikazi življenja naših prednikov, upam, da bomo ustregli vsem starostnim okusom." Pravzaprav se z delovno in uigrano skupino 21 igralcev (skupaj pa jih v predstavi sodeluje 28) pripravlja, in hkrati Precej kritična sta v svojih prispevkih, ki ju objavljamo v tej rubriki, Jošt Rolc jos Jože Ambrožič iz radovljiške občine. Ministri in poslanci -vlade in parlamenti Bolj ko se utrjuje priborjena demokracija, bolj presenečajo nekatere novosti in med njimi tudi čudno izrazoslovje, ki gre sicer zlahka v ušesa, vendar brez pravega razloga in opravičila. Novinarji in dopisniki v vseh sredstvih obveščanja se z neverjetno lahkoto "poigravajo" z besednjakom in nazivi, ki za zdaj še ne sodijo v javno komuniciranje. To pa marsikaterega dobromislečega državljana Republike Slovenije moti. Nikjer še namreč ni predpisa, da so nazivi oziroma poimenovanja povolilnih organov in nosilcev novih oblasti spremenjeni do te mere, da imamo že v vsaki krajevni skupnosti namesto predsednika sveta KS naenkrat krajevne župane, da imamo župana namesto predsednika občinske skupščine. Nekoč člani sveta oziroma skupščine KS so postali poslanci, občinski odborniki (prejšnji delegati) so postali člani parlamenta, izvršni sveti občin so vlade, njihovi člani ministri, predsedniki pa kar premieri ali predsedniki vlad. Po tej nenavadni logiki imamo v Sloveniji kar nekaj desetin predsednikov vlad in nekaj stotin ministrov, ničkoliko poslancev. Kaže, da nam manjkajo le še senatorji, guvernerji in šerifi. Bomo tudi te kmalu dobili? Upam, da bo nova, težko pričakovana ustava z novo zakonodajo vendarle razčistila tudi to besedno komuniciranje na tem področju. • (jr) Ob dnevu mrtvih Tudi letos je bila ob dnevu mrtvih v Gorjah žalna svečanost pred osrednjim spomenikom in ob grobišču vseh padlih borcev za svobodo in žrtev fašističnega strahovladja. Ob prihodu zastavonoš vseh organizacij v KS Gorje so gorjanski godbeniki zaigrali svečano koračnico. Sledilo je še nekaj ža-lostink, toda brez vsakoletne Kot žrtve ste padli v borbi za nas. Je izzvenela? Bile so še tri recitacije osnovnošolcev; pa nobenega govora predstavnikov KS ali organizacij, kot prejšnja leta. Malo je bilo udf ležencev, premalo za to sve** nost ali v primerjavi s sve# nostmi izpred leti. Ni se našel torej govornik vsaj nekaj besedami sporni junakom, ki so dali življenja " našo svobodo. Ni bilo osn*>, nošolskega pevskega zbora, ( je vsako leto nastopil, in i moškega pevskega zbora, k« Ji svoj čas nastopal in napredov(. v svoji dejavnosti. Bomo Gorjah na kulturnem podrt™ popolnoma propadli? B?1^ tako hitro pozabili na vse 1 ju j. ki so zmagovito bojevali p%, zanski boj in tudi vse tiste k 9 ne ljudi, ki so podpirali iz o° ne to bojevanje, kljub napof^, in žrtvam, ki so bile takrat H vsod? Ves ta boj je bil zmagaj to izbojevan in brez njega ^ ne bi bilo današnje svobo"^ Slovenije; čeprav mnogi dafl(( nji govorniki hote ali nehot*; pozabljajo, ali tega nočejo V, znati. Ce sedanja srednja g*; p racija pozablja vse te Iju«1 ^ jim ne da spomina, potem •( nas, ko se jim bomo P""'0^ na pokopališčih, ne bo spoj? nihče več. • Jože Ambrož petek, 15. novembra 1991 GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: DANICA ZAVRL ŽLEBIR 5. stran GLAS ^aš vse bolj sivi vsakdan Osemnajstkrat zelje pa bo spet nedelja T*k rek je ostal iz let pred drugo svetovno vojno v pasivnih primorskih r*jih, kot spomin na hudo pomanjkanje, ko gospodinja ni imela druge- H* dati v lonec, kot zelje. Tudi polente ni bilo. Le nedelja je obetala, da Horda kaj gostejšega prišlo na krožnik. Pa ne le Primorska, tudi na °lenjskem je "kruh spal", kot so matere prepričevale lačne otroke, in f° 8a gorenjske matere zaklepale. Če je bil seveda. Se ti sivi, težki časi, 1,0 k v marsikaterem delavskem domu še desetletje po zadnji vojni pela 'krompirjeva juha, v katero nisi mogel dati drugega kot lovorjev list j ,(>kus in je bilo meso iz juhe ob nedeljah, pravo razkošje, vračajo? Se, .Kotavljajo tudi trgovke. Kupci s košaricami se sprehodijo ob policah, ■J*r je v ponudbi še vsega, tudi vanjo položijo zdaj to, zdaj ono, toda, ko /7ejejo zneske in primerjajo s tistim, kar je še v denarnici, sta pri bla-*,'Jni navadno v košarici le najcenejši kruh in mleko. Ni več denarja za • lr< niti za najcenejšo salamo, skuto, celo jogurti ostajajo, pri mesarju "So spet aktualne kosti za juho... ste dve kosti za juho". Vse bolj aktualni so piščančji želodčki, ki so najcenejši in se iz njih naredi kar dobra rižota ali omaka. Iskane so svinjske glave, drobovina, parkeljci, vse tisto najcenejše. Se pa zgodi tudi, da pride fantič vprašat, koliko staneta dve kosti za juho in pristavi: "Pa če morete tako... ker ata nima denarja." Tisti, ki imajo denar, pa na ceno ne gledajo. Le najboljše izberejo in odpro denarnico..." Rada Kostič, upokojenka iz Tržiča: "Oba z možem sva upokojena. Moja pokojnina gre za položnice, z njegovo se preživljamo. Do mesa prideva ceneje, če ga vzameva več skupaj pri zasebniku, sem in tja pa kupim še kakšnega piščanca. Zelje imava doma, ozimnico sem sama pripravila. Ena hčerka še študira, dva ti- 'B*z Stegnar, Mercatorjeva mes-na Deteljici: "Prodaja mesa " **z teden močno upadla, na ncu tedna pa prihajajo. Ven- Q tisti, ki je morda prej vzel 3 >ara piščanca in 40 dag govedi ^ *a juho, zdaj pride vprašat, °''ko so "repetničke" in "ali da- od ,van Skodl ar, sindikat Neodvisnost v Tekstilindusu ^posledice vedno nosimo samo delavci iej' Snj, 12. novembra - Med 1504 Tekstilindusovimi delavci, ki so v ste vn< izgubili delo, jih 112 pripada tudi sindikatu Neodvisnost. Njihov m" j^pnik IVAN SKODLAR nam je nanizal nekatere razloge za propad Ujetja, ki po njegovem koreninijo v 45-letni vladavini enopartijskega *ma. »Sindikat ni mogel storiti nič, da bi obvaroval delavce, saj so razlogi, ki so slovensko gospodarstvo in mnoga podjetja s Tekstilindusom vred pripeljala do propada, dolgotrajni in globlji,« je ocenil Ivan Skodlar. »Razlogi za polomijo koreninijo v politiki, saj je bil slovenskim ljudem dolga desetletja vsiljen en sistem. V prepričanju, da bo trajal večno, ga je varovala oborožena zaščita, ki je požirala ogromno denarja in močno bremenila gospodarstvo. Naš proizvod je bil 80-odstotno obremenjen z dajatvami. Namesto da bi gospodarstvo vodili ■..?obni gospodarski strokovnjaki, je vladajoča politika izobraževala k'nične strokovnjake, kjer znanje in delo nista bila pomembna, pač »/.Politična pripadnost. In ti ljudje so sprejemali za gospodarstvo po-v one odločitve, za katere jim ni bilo treba nikoli odgovarjati. Odgo-Hj^ost so vselej skrivali za delavski svet in zbore delavcev. Ljudje si S|S° upali ugovarjati; samoupravljanje je bila le podaljšana roka si-Bjjft. Tudi delavci so sčasoma izgubili delovne navade, saj so bili Hj r' in slabi skoraj enako plačani in prvi zato niso bili več motivira-p *a delo. Na zahodu velja, da morajo obratovodje poznati delovni ,°ces in biti sposobni za vsa delovna mesta v njem, pri nas pa to ni C !'Ji potrebno, zato ni čudno, če marsikateri obratovodja ne zna niti °piti V Tekstilindusu sem bil 30 let. Šele po 28 letih dela ju -h-.ii stroja. Ujn si upal prvič javno oglasiti se na zboru delavcev. Kritike vodstvo v "Prejelo, ožigosalo me je za protiljudski element, številni, ki so si poteklih letih upali kritizirati, so trpeli posledice: niso jim odobrili s°jila ali pa so jih kako drugače šikanirali.« {Q Ivan Skodlar meni, da je treba odstraniti vzroke, ki so slovensko j.s.Podarstvo, kranjsko pa še posebej, pripeljali v propad. Politično e« ik a V o JU* A t f V i '4 dopolnilo lj V zvezi z nadomestili, ki po stečaju čakajo nekdanje Teksti-ku ii1Sove delavce. smo v prejšnji številki Gorenjskega glasa Slav-U kalanu z Zavoda za zaposlovanje v Kranju pripisali nepopol- znaša za prve tri mesece 70 odstotkov, v naslednjih pa 60 N°Či' t|*f°tkov. Osnova za odmero denarnega nadomestila je povprečni k«hf^n' OD, ki ga je delavec pjejel za zadnje tri mesece pred prene- |)/>-eni delovnega razmerja. Ce delavcu za zadnje tri mesece pred v znanjem delovnega razmerja ni bil izplačan osebni dohodek, se 4eifn°vo za odmero nadomestila upošteva povprečni mesečni doho-ko Za,z»dnje tri mesece, za katere je bil OD izplačan. Delavec lah-4( P° izteku pravice do denarnega nadomestila uveljavlja pravico do *rne pomoči, ki je enaka 80 odstotkov zajamčenega OD.« dt| -^a nepopolno informacijo se bralcem in Tekstilindusovim cem opravičujemo. sočaka je samo mesečna avtobusna karta do Ljubljane. Za hrano zaenkrat še je, skromno seveda, najlažje se odpovemo garderobi." /'Biranje tovarn je treba odpraviti, zamenjati je treba vodilni kara ki je kriv za gospodarsko razsulo, vzpostaviti je treba sistem, v d0 rern vsakdo dela tisto, za čar je sposoben. Merilo plače in napre- Vi*nja naj bosta le delo in znanje. H0 ."Tudi novi stečajni upravitelj v Tekstilindusu nima veliko mož-fl.?'1' če se bo naslanjal na kader, ki je sokriv poloma podjetja,« je Ivan Skodlar. »O rešitvi Tekstilindusovih delavcev, ki so za ča-Ija PreJerna'i nizke osebne dohodke, pa tudi nimam veliko upali^' Na sodišče smo res vložili terjatve za pravice, ki nam pripadajo sp|?akonu. Toda kdaj bo to rešeno in koliko bomo v resnici dobili, če j .°h bomo? Delavci so zahtevali, naj sindikat jamči, da bodo dele-jJ vseh pravic po zakonu. Toda če ni denarja, nihče ne more dati ltr-^tVa Zal posledice vselej nosimo samo delavci, ki smo najmanj u'v' nastalega stanja. Kaj bo z menoj? Ker nimam majhnih otrok, v0ne bojim za preživetje. Vendar mi do pokoja manjka še 7 let, z no-^,*akonodajo pa se mi tudi pokoj vse bolj odmika. Tudi tu ni logike: l) |J v pokoj z višjo starostno mejo, ko je toliko brezposelnosti?« • s"*Zlebir,foto: J.Cigler m mami ah pa pomaga njegova mama. Še sreča, da se imamo kam zateči. Razmišljava vse mogoče, kako si pomagati, a v današnjih časih je težko. Stanovanja zagotovo ne bova mogla odkupiti." Joži Pečjak, prodajalka v trgovini CMOK na Orehku: "Samohranilka s tremi otroki sem, vsi so šolarji, honorarno sem zaposlena. Jožefa Kravos, upokojenka iz Tržiča: "Predilniška delavka sem bila, pokojnina ni velika. Dokler je bil še mož, je bilo lažje. Saj tudi njegova pokojnina ni bila velika, toda bila je. Zdaj sem sama za vse, a tarnati ne smem. K sreči imam lastno stanovanje, tako da je le malo manj stroškov. Jaz privarčujem pri mesu in pri obleki. Včasih so rekli, da ni nikoli tako majhna plača ali pokojnina, da bi se ne dalo še malo "prišparat", toda danes to ne velja več. Kako žive mlade družine z dojenčki, šolarji, si ne znam več predstavljati." ■ Damjana Vakaričič iz Kranja: "Jaz sem "na čakanju" in dobim po dobre 4 tisočake na mesec podpore, mož zasluži malo čez šest tisoč, imava enega otroka in družbeno stanovanje. Polovica dohodkov gre za položnice, z ostalim grem dvakrat v trgovino, ko zmanjka, se preselimo k moji zato razumem ljudi, da danes pogledajo vsako ceno na artiklu. Saj človek res kar ne more verjeti, da se je vse tako podražilo. Navaden doručak, ki je stal prej 23, 26, stane zdaj 78 tolarjev. Najbolj navadna salama, "pasja radost" je v naši trgovini 230 SLT, drugod je pa še dražja. Ne moremo si je več privoščiti, tudi paštete in podobnega ne in zajtrki so pri nas spet kruh, margarina in marmelada, kot v mojih otroških letih. Letos ne bomo kupovali nobene garderobe. Človek preprosto ne zmore več. Kruh in mleko, kaj drugega je že izjema. Celo jogurtov si ljudje ne privoščijo več, da o sadju ne govorim." • D. Dolenc Zlata poroka pri Jesenovčevih v Škof ji Loki Škofja Loka, novembra - 3. novembra je minilo petdeset let, odkar sta si v Ljubljani pri Sv. Petru zvestobo obljubila Francka in Stanko Je-senovec, oba Ločana, ona doma pri Uršnem Tinetu, trgovcu "z deželnimi pridelki", on iz Puštala, eden od devetih Jesenovčevih sinov. Vojna je bila tedaj, Francka je morala čez mejo priti v Ljubljano na poroko, kjer jo je čakal Stanko. Takoj po skromnem poročnem kosilu je odpotoval v Ferraro, kot strokovnjak za Batove trgovine. Šele septembra 1945 se je vrnil. Težka leta so bila to za Francko in sinka; saj se ji je oglašal preko vatikanske pošte, toda pol leta ni bilo od njega nobenega glasu. Po vrnitvi je sprva odprl svojo trgovino, 1949. pa se je zaposlil v Pekovi trgovini s čevlji nasproti Homana v Loki, kjer je ostal do upokojitve leta 1970. šest otrok se jima je rodilo, 5 sinov in hčerka. En sinek je umrl star 2 leti. Danes imata devet vnukov, spomladi pa pričakujeta prva dva pravnuka. Stanka Ločani dobro poznajo kot funkcionarja AMD. Bil je eden od soustanoviteljev AMD leta 1946 v škofji Loki in je danes najstarejši član in tajnik z najdaljšim stažem v Sloveniji. Z vsem srcem je pripet na to organizacijo, vrsto odlikovanj in priznanj je že prejel, ob 80-letnici tudi zlato plaketo AMZ Slovenije. Za AMD je vedno našel čas, poleg zahtevne službe poslovodje in obdelovanja male kmetije doma. Delo te utrdi, ugotavljata oba, Francka in Stanko. Oba sta delavna po ves dan, Francka pomolze, postori vse v hiši, Stanko pa v hlevu, na njivah in travnikih. Stanko pokosi tudi vse bregove, kamor zet ne more s kosilnico. Zelo pohvalita zeta in hčerko, ki imata hišo zraven njune. Brez njiju danes z mamo ne bi mogla več sama obdelovati njive in bregov. Sinovi so šli od doma, ustvarili svoje družine. V soboto, 9. novembra, so se dobili skupaj, prav vsi otroci in vnuki in drugo sorodstvo. V farni cerkvi Sv. Jakoba v Škofji Loki ju je po petdesetih letih znova poročil njun sin - župnik. Velikih želja nimata, pravita, da bi jima le zdravje držalo, da bi bilo otrokom in vnukom lepo v življenju, da bi se razumeli, znali prebroditi težave, kot sta jih iz dneva v dan, iz leta v leto pol stoletja onadva. - Srečno, Francka in Stanko Jesenovčeva in še na mnoga zdrava leta! • D. Dolenc Oktobra je bil mesec boja proti sladkorni bolezni Z žlico si kopljemo grob Kranj, novembra - Letošnji mesec boja proti sladkorni bolezni je minil v senci stavke v slovenskem zdravstvu, zato tudi ni doživel zasluženega odmeva. V Sloveniji je namreč že blizu 60 tisoč ljudi s to boleznijo. Naša tokratna sogovornica, medicinska sestra MIRA VALA vi. ima vsakodnevno opraviti s sladkornimi bolniki v internistični ambulanti kranjskega Zdravstvenega doma. V internistični ambulanti imajo bolniki redne kontrole, tam pa se oglasijo tudi nanovo odkriti sladkorni bolniki. Najprej jih docela internisti-čno pregledajo, nato pa jim v pogovoru pomagajo spoznati sladkorno bolezen in dajo navodila, kako naj v zvezi z njo ravnajo. »Sladkorni bolnik mora biti poučen, zakaj se mu krvni sladkor viša in zakaj se to ne pozdravi z zdravili,« pravi sestra Mira. »Bolnika poučimo, da mora spremeniti ubijalski način življenja, ki ga prinašajo nepravilna prehrana, hiter življenjski tempo, premalo gibanja. V vsakdanjem načinu življenja mora bolnik doseči zdravo ravnovesje. Z dietnim režimom mu narekujemo red v hrani, saj si ne more več privoščiti vsega in v tolikšni meri, kot smejo jesti zdravi ljudje. Jedli naj bi petkrat dnevno, obroki naj bi bili majhni, na jedilniku pa čimbolj naravna hrana. Svetujemo tudi veliko gibanja v naravi.« Ko zbolijo za sladkorno boleznijo, bolniki doživijo hud psihični stres. Bolezen resda ne boli, zato pa ima lahko ob neupoštevanju navodil hude posledice. »Za bolnika se je težko sprijazniti z dejstvom, da se ne bo pozdravil, da bo z zdravili in zdravim načinom življenja le lažje živel. Na začetku bolezni se pogovarjamo z vsakim bolnikom posebej, saj vsakega človeka zaznamuje poseben način življenja, delamo tudi v skupinah. Bolnikom dopovedujemo, kako naj zdravo živijo, toda to je na žalost povezano tudi z ekonomskimi razmerami. Dietna hrana je draga, med bolniki pa je veliko ljudi i nizkimi zaslužki in pokojninami. Zaradi bolezni morajo tudi gospodinje prilagoditi način kuhanja. Bolniki, ki so zaposleni, so vezani na malice v menzi, terenski delavci na prehrano v gostilnah. Ponekod je sicer že na izbiro dietna hrana, večinoma pa se morajo bolniki znajti sami. Težko je tudi spreminjati navade. Sladkorni bolnik bi moral po malem jesti vsake tri ali štiri ure. največkrat pa je problem že zajtrk. Kot rečeno, bolnikom priporočamo tudi gibanje, mlajšim tudi šport, odvisno pač od značaja bolezni in od zdravil, ki jih jemljejo. Drugače mora ravnati bolnik s tabletami kot bolnik z insulinom. Vsak bolnik pa naj bi v interesu samokontrole vodil tudi dnevnik.« V način življenja sladkornih bolnikov pa sodijo tudi pogoste kontrole v internistični ambulanti. V kranjski je registriranih okoli 4000 bolnikov, tisoč manj jih hodi na redne kontrole. V Kranju ta ambulanta po trikrat tedensko sprejema bolnike (zdaj je dvakrat mesečno tudi v škofji Loki). Od 50 do 80 jih pride V enem dnevu, po stavki pa jih je po besedah Mire Valant prihajalo okoli 150. Sicer pa bolnikom, razen zdravnika in drugega medicinskega osebja, veliko lahko pomagajo tudi društva sladkornih bolnikov, ki v Sloveniji obstajajo 35 let. Tako je tudi v Kranju, vodi ga Miha Logar, vendar se kljub zanimivemu programu ne morejo pohvaliti z velikim odzivom sladkornih bolnikov. • D. Z. Zlebir Znova odprti telefon -— Najemnikov nihče ne bo podil iz stanovanj Naš odprti telefon o odkupu stanovanj po novem stanovanjskem zakonu je bil deležen velikega odmeva. Zanimanje Še ni usahnilo, dotika pa se zlasti bodočega najemniškega odnosa. Zato znova odpiramo naš telefon 211-860 in 211-835, kamor od danes do prihodnjega petka od 8. do 12. ure lahko naslavljate vprašanja s tega področja. Kaj bo s tistimi, ki ne morejo odkupiti družbenega stanovanja? Negotovost teh ljudi danes izkoriščajo številni Špekulanti. Denarne nagrade, avtomobile, dosmrtno prebivanje v odkupljenih stanovanjih brez stanarine obljubljajo tistim, ki jim odstopijo stanovanjsko pravico. V strahu, da jih bodo lastniki (občina, podjetje) nagnali iz stanovanj, če se ne bodo odločili za odkup, imetniki stanovanjske pravice pristajajo tudi na gornji »stanovanjski business«. Vendar jim ni treba, kajti iz družbenih stanovanj jih nihče ne bo preganjal. Sicer pa vprašajte. Naš telefon nam je na voljo: 21 1-860, 21 1-835. Na vprašanja bodo odgovarjali strokovnjaki s stanovanjskega področja. • D. Z. VESTI Izlet v Atomske toplice Društvo upokojencev Radovljica bo v soboto, 16. novembra, priredilo jesenski izlet v Atomske Toplice. Odpeljali se bodo ob 7. uri zjutraj z avtobusne postaje v Radovljici, vračali pa se bodo pozno zvečer. Za člane DU je cena prevoza 200, kosila pa 150 tolarjev. Od Škofje Loke do Atlantika Na zanimivo predavanje z barvnimi diapozitivi »Od Škofje Loke do Atlantika« vabi Društvo upokojencev Škofja Loka. V klubskih prostorih bo 19. novembra ob 17. uri predaval Janez Ši-frar. Modna revija V petek, 22. novembra, ob 18. uri, bo v prostorih Društva upokojencev Kranj modna revija. Popestrili jo bodo z ljudsko pesmijo ob spremljavi citrarja Rada Kokalja. V drugem delu pa bo prof. Slava Pelko predstavila enostaven način krojenja po sistemu DOT. Vstopnine ni. Še vedno 21.223 beguncev Ljubljana, 13. novembra - Rdeči križ Slovenije sporoča, da je v Sloveniji še vedno 21.223 beguncev. Več kot tisoč jih je v občinah Koper, Metlika, Novo mesto, Piran in Ljubljana - Moste Polje, v mariborskih občinah pa celo blizu tri tisoč. Poleg beguncev z uradnim statusom pa je pri nas še 4.464 takih, ki jim ni priznan status ali pa so se že odjavili. V gorenjskih občinah se je število beguncev ustalilo: na Jesenicah jihje po podatkih RK Slovenije 586, v Kranju 687, v Radovljici 592, v Škofji Loki 328 in v Tržiču 97. GLAS 6. STRAN OBVESTILA, OGLASI Petek, 15. novembra 1$ K 216-245 ČE ŠE NISTE VOZNIK...! KRANJ, Begunjska 10 Začetek tečaja CPP VSAK PONEDELJEK dop. ali popol. TRŽIČ - AVTO ŠOLA JURE Zali Rovt 9 Začetek tečaja CPP v PONEDELJEK, 18. 11. Informacije po tel. 51-864 _ AVTO ŠOLA BB ■ VAŠA AVTO ŠOLA TRGOVINA g m JELOVČAN Grenc 2, Škofja Loka, tel. 064/632-094 Velika izbira uvoženih igrač pred Miklavžem Prehrambeni izdelki po ugodnih cenah Za obisk se priporočamo Trgovina odprta vsak dan od 7.30 - 19. ure ob sob. od 7. - 19. ure ob ned. od 9. - 12. ure ': \ moderni interieri ., trgovsko podjetje s pohištvom in stanovanjsko opremo SALON POHIŠTVA KRANJ t ponovno imamo v zalogi MEDENINASTO POHIŠTVO • LEŽIŠČA različnih dimenzij • velika izbira sedežnih garnitur, dobava takoj po naročilu • BOSCH pralni in pomivalni stroji, KUHINJSKE NAPE, friteze, multipraktik... • V zalogi imamo KVALITETNE JOGI VZMETNICE po konkurenčnih cenah • NOVO - NOVO - zamenjali smo več kot 50 % artiklov, ki so vredni ogleda, pestra izbira stanovanjske opreme za vse bivalne prostore • PRODAJA NA OBROKE, BREZPLAČNO SVETOVANJE ARHITEKTA IN DOSTAVA DO 30 KM NOV DELOVNI ČAS: KRANJ - salon Primskovo od 9. - 13. in od 15. -19. ure, sobota od 9.-13. ure, tel.: 214-554 KRANJ - Titov trg 5 - SALON KUHINJ od 9. - 19. JESENICE - SKLADIŠČNA 5 od 9. - 13. in 15. 19. ure, sobota od 9. - 13. ure, tel.: 84-091 ZA PRIJETNO BIVANJE V VAŠEM DOMU moderni interieri l2) -s AVTOŠOLA Begunjska 10, Kranj ® 216-245 TP »KOČNA« KAMNIK SADNA DREVESNICA IN VRTNARIJA hkslerjeva 6, 61240 Kamnik Telefon: 061/813-352 k£čna SADNE SADIKE ZA JESENSKO IN SPOMLADANSKO SADITEV VRSTA SORTA PO ZORENJU PODLAGA JABLANE: M9 M 26 MM 106 MM II 1 SEMENJAK l MANTET zgodnja M9 MM 106 2 JULYRED zgodnja M9 MM 106 3 TAYDEMAN zgodnja MM 106 4 SUMMERRED poletna M9 5 JAMES GRIEVE poletna M9 6 ALKMENE jesenska M9 MM 106 MM 11 1 7 FANTAZIJA jesenska M9 MM 106 MM 11 l 8 ELSTAR jesenska / M9 MM 106 9 ZLATA PARMENA jesenska MM 106 IU RDEČI BOSKOP zimska M9 MM 106 II JONATAN zimska M9 MM 11 1 12 ZLATI DELIŠES zimska MM11 1 13 MUTSU zimska M9 14 JONAGOLD zimska M9 MM 106 MM 11 1 15 GLOSTER zimska M9 MM 106 16 IDARED zimska M9 M 26 MM 106 MM 11 1 17 CARJEVIČ zimska M9 MM 106 SEMENJAK 18 KRIVOPECEU zimska MM 106 MM 11 1 SEMENJAK 19 MAJDA zimska MM 106 SEMENJAK SKUPŠČINA OBČINE KRANJ Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve Številka: 108-09/90-01/P Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve Skupščine občine Kranj v skladu z 18. členom zakona o družbenem pravobranilcu samoupravljanja (Ur. I. SRS, št. 21/75, 31/84) ter zakona o spremembah določbe zakonov, ki dolo; čajo pooblastila in naloge družbenopolitičnih organizacij razpisuje prosta dela in naloge DRUŽBENEGA PRAVOBRANILCA SAMOUPRAVLJANJA OBČINE KRANJ HRUŠKE: 1 MORETT1N1JEVA/BUTIRA/ zgodnja zač. VII. kutina 2 KLAPOVA zgodnja zač. VII. kutina 3 VILJAMOVKA poletna kutina 4 PRINCESA MARJANA poletna kutina 5 CONFERANCE jesenska kutina 6 KLERŽO zimska kutina 7 FETELOVA zimska kutina 8 LUCASOVA zimska kutina 9 BOSKOVA zimska kutina 10 MADAMVERTE zimska kutina SLIVE: 1 RUTH GERSTETTER zgodnja julij st.julien 2 STANLY sr. pozna avgust st.julien 3 DOMAČA SLIVA pozna september st. julien MARELICA: 1 TILTON sredi julija st.julien 2 OGRSKA sredi-konca julija st.julien BRESKVE: 1 ADRIA začetek julija st. julien 2 REDHAVEN začetek avgusta st.julien 3 VETERAN konec avgusta st. julien ČEŠNJE: 1 MAJERJEVA zečetek-sredina junija zgodnja F12/1 2 BUTNERJEVA začetek julija hmstavka pozna F12/1 3 BING začetek julija hrustavka pozna F12/1 VIŠNJE: 1 GORSEMSKA sredi julija F12/1 k@čna CENIK 1. Jablane 2. Hruške 3. Slive 4. Marelica 5. Breskve 6. Češnje 7. Višnje 8. Ribez rdeči 9. Ribez črni 10. Maline 11. Kosmulje 12. Amer. borovnice 13. Lešniki 14. Josta 15. Robide 16. Sadike vrtnic SLT 130 200 180 250 180 180 180 60 130 30 100 250 100 60 60 89 PRODAJA: VSAK DAN od 7. do 16. ure ob SOBOTAH od 7. do 12. ure k£)čna Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, določene v 18. členu zakona o družbenem pravobranilcu samoupravljanja, naj v roku 30 dni po objavi razpisa pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev (življenjepis, podatki o izobrazbi in o zaposlitvah) Komisiji za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve Skupščine občine Kranj, Trg revolucije I. Kranj. NAŠ NASVET ZA DANES: LES ZA DOMAČNOST, PRIJETNO IN ZDRAVO BIVANJE v.\o MOM* POPUST ZA GOTOVINSKO PLAČILO • ugodni kreditni pogoji Presenečenje HOBI TRGOVINA Na Trati v škofji Loki odprta od 8. -16. ure, ob sobotah od 8.-12. ure, tel. 632-181 Ob nakupu v vrednosti nad 1.000 din darilo LESNA INDUSTRIJA IN OBJEKTI, p.O. Kidričeva 56, 64220 Škofja Loka Telefon: 064/632-181; Telefax: 064/631-114' Pr, ve, le ko v Heševi ulici - Primskovo Velika izbira gumbov, zadrg, sukancev, prej in drugega šivilskega materiala. V mesecu novembru ugodna prodaja zadrg vseh barv in deljivih dolžin že od 2 SLT za cm naprej. Montiramo tudi stiskače (fioccN Odprto vsak dan od 8. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure. _ _ _ 15. novembra 1991 KULTURA UREJA: LEA MENCINGER 7. STRAN GLAS Kultura med možnim in dejanskim Okrogla miza o nepoklicni kulturi pšenice - V razgovoru za okroglo mizo o nepoklicni kulturi in slovenski identiteti organizirani ob začetku letošnjih Čufarjevih dnevov v *osovi graščini so udeleženci skupaj z gostom Cirilom Zlobcem razpravljali o položaju kulture, še posebej ljubiteljske kulture v sedanjih tudi za kulturo težkih časih. če kaj, potem sodi prav go-Oyo nepoklicna kultura med "aJboIj trdožive stvari. Že kar J*°lgo časa ji namreč družba drnerja vse manj in manj, faktično pobira nekakšne [obtinice, pa vendar še vedno "staja. Večino tega, kar smo Pn nas sposobni nameniti kul-,Ur'* namreč že nekaj časa odte-*a za obstoj profesionalne kul-Ufe. Drobtinice, ki jih hočeš ?°češ pobira neprofesionalna r^tura pa seveda niso nikakr-^ odnos družbe do "revnega prodnika", pač pa enostavno 'arije stvari. Denarja je za kul-™ro vsako leto manj, zato ker J^o na splošno vse revnejša Nba. »endar pa se je v glavnem /^ogla miza, ki so jo kot uvod . 'etošnje dogajanje ob Čufar-;tv'h dnevih sklicali na Jeseni-in nanjo povabili tudi aka-"ernika Cirila Zlobca, izognila ' Vsaj v glavnem - tarnanju o '"fl večnem problemu, da na-Jreč za ljubiteljsko kulturo tu-1 v kraju, ki ima profesional-0 kulturno institucijo le knjiž-• lc°, zmanjkuje na vseh koncih P krajih. Izkazalo se je celo, industrijske Jesenice, ki so Jrav v tem času gospodarsko v *°renjskem merilu gotovo v Himanj zavidljivem položaju, j"? izjemno pozorne do kultu-' in vzdrževanja njenega ob-?°Ja. Po besedah Rine Klinar-{*Ve. predsednice izvršnega sve-^' se ob takšni zavestni pozor-°sti do kulture lahko ob sijanjem za polovico realne ^ rednosti manjšem občinskem —^ Poračunu vendarle da preskoki vse tiste pasti, zaradi kate-^ bi ponekod morali zapirati rata kulturnih institucij, ali Pj opuščati nekatere progra- \se po željah sicer tudi v je-Cr»iški občini ne gre, saj za vse P^grame, na primer že na šo-v " ni denarja, obstajajo pa se-.^a še naprej takšne kulturne ^Javnosti, ki ne zahtevajo veli-J), materialnih stroškov. Če po strani ni dovolj denarja za razcvet šolskih kulturnih društev ali za projekte tako imenovane alternativne kulture, pa se letos na Jesenicah srečujejo s pojavom, ki je v tako imenovanih kriznih časih že skoraj pravilo: v že obstoječe dejavnosti skorajda množično prihajajo novi in novi mladi kulturni za-greteži, ki bi hoteli igrati, peti, plesati, skratka na Jesenicah ljubiteljska kultura prihaja pri mladih v modo. Ali bodo ti mladi tudi tako vztrajni, kot so bile prejšnje generacije, ki so zmogle na Jesenicah v vseh časih, naklonjenih in manj naklonjenih kulturi, obdržati nekatere dejavnosti dolga leta? Joža Vari, predsednik ZKO Jesenice, sicer ni bil ravno poln optimizma, ko je govoril o preživetju ljubiteljske kulture v jeseniški občini, toda dolga tradicija - na primer 46 let gledališča, prav toliko letna razstavna dejavnost so vendarle temelji, okoli katerih se bodo verjetno tudi v prihodnje zbirali ljudje, ki jim je do kulturnega utripa. Prav zaradi tolikšne naklonjenosti kulturi se v jeseniških ljubiteljskih programih še ne pozna kak globlji rez, ki bi odmeril kakšni dejavnosti le kratek vek trajanja ali pa sploh nobenega. V tem so na boljšem kot recimo v Kranju, kjer so, kot je povedala Alenka Bole - Vrabec s kranjskega ZKO, finančne škarje v tem letu ljubiteljski kulturi odmerile manjši kos platna. Vendar pa se za razliko od Jesenic v Kranju bolj bojijo še nekega drugega pojava tudi značilnega za krizne čase - apatije, zaradi katere ljudje ne hodijo na prireditve, ne vpisujejo otrok v različne (kulturne) interesne dejavnosti in podobno. Ne glede na to, pa snujejo celo vrsto novih projektov v prihodnjem letu. Vsekakor svojevrsten posluh za kulturo! O posluhu za kulturo je govoril tudi gost na okrogli mizi Ciril Zlobec in navedel nekaj primerov iz sosednjih dežel, kjer v ljubiteljski kulturi ubirajo svojevrstna in tudi za nas zanimiva pota. Vsekakor je po njegovem mnenju treba iskati načine, da tudi danes ljubiteljska kultura razvija naprej. Čeprav pri tem ne gre pričakovati, da bi v kriznih časih, ki odseva- Novo pri Cankarjevi založbi VELIKI IN MALI SVET , **ri Cankarjevi založbi so v začetku tega tedna predstavili dve ^jigi: prva predstavlja ves svet - znameniti Timesov Atlas sveta, . druga pa predstavlja svet v malem - Neznano Slovenijo. Atlas sveta je že tretja knjiga, ki jo Cankarjeva založba izdaja sodelovanju z znano angleško založbo Times. Pravzaprav je j e°a biti založbi hvaležen, da se ni odločila za veliki Atlas, ki ga H Vfida ni mogoče spraviti na navadno knjižno polico, pa tudi pri ^.kupu bi se vsakomur še kako poznalo v žepu. Toda tudi ta "fa-J'y edition", kakor nosi izvirnik oznako, je pač primerna geo-*an • a ^nJ'8a za domačo in šolsko rabo. Da se računa tudi na to Aj|nJ°, kaže med drugim tudi naklada v višini 10.000 izvodov. J1 as sestavljajo poglavja z opisi vseh držav in ozemelj z osnov-J^l statističnimi podatki in zastavami, sledijo geografske pri-vejjave (najdaljše reke, največja mesta...), reliefni zemljevidi [ celin in tematske karte s podatki o klimi, vegetaciji, rudnih 1 Sastvih ipd. fizične in politične karte, slovar geografskih izra-« v- Atlasu je dodan poseben del, ki se nanaša na Slovenijo, Ju- slavijo in sosednje dežele. Čas izdaje Atlasa sveta morda ni lia J hvaležen, saJ se Prav v tem 'etu v syctu marsikaj spremi-^1» ludi meje, imena držav in podobno. Po tej plati je knjiga ne-^ '.'ko prezgodnja, da bi ujela končne spremembe na ozemlju, ki H Jc imenovalo Jugoslavija. Po geografski plati pa seveda ni nič WtH^e' saJ Je ta °"e' Juzne Evrope predstavljen v večjem in pre-|,:?n«m merilu kot prvi del atlasa. Slovenija je predstavljena na .kartah, dodana pa je tudi zanimiva karta Slovenci po svetu. vet 'i0 geografske primerjave na jugoslovanskem ozemlju in de-^ tematskih kart (geološka zgradba, klimatska območja, turi-L/j> mestno prebivalstvo, narodi in narodnosti Jugoslavije itd.), ^e jugoslovanskih republik in karte sosednjih dežel. ^ Neznana Slovenija je knjiga, ki je lahko nastala le zato, ker Mavtor France Štele peš hodil po slovenskih potih in brezpotih. drsala je pravzaprav monografija, pogled na slovensko deželo z ga lačnega kota, tako, kot je ne vidimo vsak dan iz avta vozeče-besSe Po avtocesti. V knjigi, ki ji je Stanko Klinar dodal pisano Po>C(*0, se me£* serjoj prepleta devet slovenskih pokrajin, ki jih de narno in ne poznamo obenem. V pokrajine nas uvede nenava- . 2ačetek knjige, ki sta ga ustvarjalca videla kot stvarjenje sve-j^slovenskega sveta) v šestih dneh plus enem. Takšno je tudi it^^no besedilo, ki je sproti prevedeno še v angleški, nemški in I* /^"ski jezik. Če je komu naslov knjige drzen, potem je doma- ako treba označiti tudi oblikovalski prijem Marjana Paterno- fjj ' ^kratka gre za knjigo, ki morda ne prinaša izjemnih fotogra-|| f|r>naša pa vsekakor izjemen pristop do v mnogočem izjemne-S|°venskega ozemlja. • L. M jo na vseh področjih, kultura nekako izstopala in ne bi delila usode drugih dejavnosti. Morda so nekateri pričakovali, da bi lahko zaradi vloge, ki jo je imela v vseh obdobjih, ko je bila kultura nosilka ideje o slovenski samostojnosti in samobitnosti, imela tudi v takšnih današnjih razmerah poseben položaj, ali pa da bi imela poseben položaj profesionalna ali obratno recimo nepoklicna kulturna dejavnost. "V tej tekmi za dobro in najboljše naj ima in mora imeti svoje mesto tudi ljubiteljska kultura, ki ni več niti podobna nekdanjemu amaterizmu, je pa in ostaja nepogrešljivi del celovitosti našega kulturnega življenja," je v spremni besedi v programu Čufarjevih dnevov zapisal Ciril Zlobec. Zato je odveč razmišljati, kdaj bodo za kulturo nastopili zlati časi - ti navadno ne nastopijo. Ni si mogoče zamisliti Jesenic brez gledališča, brez drugih tudi tradicionalnih in značilnih kulturnih dejavnosti: zato ne kaže pritrjevati temu, da smo pač kulturen narod, in da se za razvoj kulture, tudi nepoklicne ni treba vedno znova truditi. Navzoči so se strinjali z akademikom Cirilom Zlobcem, da ljubiteljske kulture pač ne kaže postaviti v položaj, ko naj bi v sedanji stiski kar sama izstopala iz občinskih proračunov, pač pa ji je treba pomagati, da bo živela tudi s stiki, povezovanji na vseh ravneh, tudi čez meje v zamejstvo in dlje ter se tako vključevala v sodobne tokove časa. • Lea Mencinger, foto: Gorazd Sinik POKRAJINA 91 Kranj - Danes, v petek, ob 18. uri odpirajo v galeriji Mestne hiše deveto razstavo fotografij in diapozitivov Pokrajina 91. Razstavo sta pripravila Foto kino klub Janez Puhar Kranj in Gorenjski muzej Kranj. Kaj je pokrajina? Pokrajina je vse okoli nas. Grda in lepa, umazana in čista, skrita očem. Kaj pa fotografu? Razkriva se mu skozi objektiv. Lepote, kakršnekoli so, pokrajine najde in jih prenese na film, na fotografski papir. Tudi letos se je Foto kino klub Janez Puhar odločil, da razpiše natečaj Pokrajina 91. Razpise so poslali samo po Sloveniji, saj politične razmere niso dopuščale, da bi jih poslali še v druge republike. Posledica tega je manjše število sodelujočih avtorjev in predloženih del. Toda kranjski pripravljalni odbor ni obupal. Žirija je prispela dela pregledala in ocenila, najboljše fotografije in diapozitive pa predlagala za priznanje in diplome. Z vsemi temi napori vseh članov kluba je razstava kvalitetna in postavljena s kar najmanjšimi stroški. Na otvoritvi danes zvečer bodo podelili tudi priznanja in diplome ter predvajali diapozitive. Razstava bo odprta do 3. decembra vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah pa od 10. do 12. ure. • Bojan Beguš Zbirka dežele in ljudje KAKO JE KAJ DRUGJE? Založba Mladinska knjiga je te dni dala na trg prvo od desetih ilustriranih knjig iz zbirke Dežele in ljudje - Severna in Srednja Amerika, Veliki Antili. V razmaku treh mesecev bodo sledile še druge s predstavitvijo preostalih delov sveta - v zadnji z južno Evropo se bo pojavila tudi Slovenija in vse drugo ozemlje, ki ga danes razumemo kot jugoslovansko. Prva knjiga te obsežne zbirke, ki bo s fotografijami, zemljevidi in drugimi grafičnimi ponazorili ter seveda s pisano besedo predstavila naravo, kulturo, gospodarstvo dežel sveta, prihaja na slovenski trg v istem času kot v drugih evropskih deželah. Knjige nastajajo in izhajajo pri založbah Mitchell Beazlev v Londonu in pri nemški založbi Bertelsmann Lexikon Verlag, skoraj hkrati pa jih prevajajo še v francoščino in španščino. V prvi knjigi je predstavljano osemnajst dežel Severne Amerike do Antilov, vsaka dežela pa se predstavlja z zgodovino, podatki o prebivalstvu, naravnih znamenitostih, gospodarstvu, kulturi in drugih posebnostih. Gradivo je predstavljeno tako, kot naj bi izgledalo privlačno učenje zemljepisa. Avtorji so bili pri sestavi gradiva srečne roke, saj so ujeli pravšnjo ravnotežje med poljudno sestavljenim gradivom in statističnimi prikazi. Slovenska izdaja se je morala ubadati tudi s prevajanjem geografskih imen, vendar pa je to, kot je povedala prevajalka Marjana Samide, imena pa je na kartah prevajal Borut Ingolič za nekatere geografske podatke pomembneje (na primer reke, imena držav zvezne ameriške države), da so seveda ostali v originalnih. Zbirka, ki jo ureja Marjan Krušič, je izšla tudi v hrvaškem jeziku in v nakladi 8000 izvodov, prvi knjigi bo sledila knjiga o južni Aziji, nato Afrika, južna Amerika itd. • L. M. KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše na na ogled razstava del slikarke Mirne Pavlovec, v kletnem razstavišču pa je odprta razstava udeležencev slikarske kolonije v Premanturi: Alenke Kham Pičman, Vinka Tuška, Zmaga Puharja, Bernda Huberta Romankievvitza in Cveta Zlateta. Danes, v petek, ob 18. uri bo v galeriji Mestne hiše otvoritev razstave fotografij in diapozitivov Pokrajina 91. V galeriji Lipa v Mestni hiši bodo v petek, ob 20. uri odprli razstavo slik Izidorja Jalovca. Prešernovo gledališče bo danes, v petek, ob 19.30 uprizorilo komedijo G. Fevdeauja Do re mi - za red petek 1 in izven. Jutri, v soboto bo gledališče gostovalo v Celju s predstavo Kdo se boji Virginije Woolf. V ponedeljek, 18. novembra, bodo predstavo Do re mi zaigrali za Srednjo tekstilno in obutveno šolo Kranj. ŠENČUR - Mešani pevski zbor Musica viva Kranj bo jutri, v soboto, ob 19. uri priredil koncert sakralne glasbe v župnijski cerkvi v Šenčurju. Zborovodkinja je Nada Kos, program povezuje Janez Selan. JESENICE - V dvorani Gledališča Tone Čufar gostuje danes ob 15. uri Gledališče pod kozolcem s predstavo Levstik/ Veras Martin Krpan v šoli V Kosovi graščini bo danes ob 18. uri recital španske lirike v izvedbi članov Linhartovega odra. Na Dovjem bodo ob 19. uri uprizorili R. Thomasa Osem žensk v izvedbi DPD Svobode iz Boh. Bistrice. Na Breznici pa ob istem času gostujejo gledališčniki iz Brnce s P. Shafferja Črno komedijo. Ob 19. uri pa bo v Gledališču Tone Čufar predstava T. Partljiča Oskubitejastrebov izvedbi KUD Zarja Trnovlje - Celje. Jutri, v soboto, ob 19. uri bo v Gledališču Tone Čufar premiera GTČ Jesenice Tripče de utolče M. Držiča - s podelitvijo Čufarjevih priznanj. V Kosovi graščini jena ogled razstava Kraji jeseniške občine in Jeseničani v literaturi. V razstavnem salonu Dolik razstavljajo fotografije člani Foto kluba Andrej Prešeren Jesenice. V razstavnem prostoru Viktorja Gregorača v Delavskem domu na Javorniku je na ogled razstava umetniške fotografije kandidata mojstra fotografije Francija Kolmana ■ do ponedeljka, 18. novembra. RADOVLJICA - V dvoranici radovljiške knjižnice bo danes, v petek, ob 19. uri predavanje ob diapozitivih dr. Ceneta Avguština in Martina Erklavca o cerkvici sv. Petra nad Begunjami. V Šivčevi hiši je na ogled razstava Tisnikar - 25 let kasneje. V galeriji Pasaža radovljiške graščine razstavlja fotografije Alojz Mu-lič. V galeriji Kamen razstavljajo fotografije člani Foto kino kluba Radovljica. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Fara je na ogled razstava barvnih fotografij avtorjev Justi in Adija Finka. V Groharjevi galeriji razstavlja akad. slikar Klavdij Tutta. V mini galeriji občine Škofja Loka razstavlja akvarele Boris Štrukelj iz Ljubljane. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. TRŽIČ - V Kurnikovi hiši so na ogled grafike in kipi Viktorja Klofutarja. V Paviljonu NOB so na ogled ilustracije akad. slikarja Andreja Trobentarja. DOMŽALE - V Likovnem razstavišču Domžale razstavlja akad. slikar Franc Novine. Turneja ansambla za staro glasbo Ramovš Consort NOVOSTI KONCERTNE AGENCIJE KLEMENA RAMOVŠA Ljubljana, 12. novembra - V letošnjem in prihodnjem letu koncertna agencija Klemena Ramovša obljublja obilo glasbe in kar nekaj novosti v našem prostoru. Tako si bodo otroci lahko prvič ogledali glasbeno pravljico, "Tarantilovo piščalko", v kateri jih bosta flavtist Klemen Ramovš in igralec Vojko Zidar skupaj z lutkami Cvetke Bevc popeljala v skrivnostni svet glasbe. Jesenska turneja ansambla za staro glasbo Ramovš Consort po Sloveniji, Avstriji in Madžarski, s programom "Italjan-ska baročna sonata za kljunasto flavto v c-molu", se bo začela s koncertom v Narodni galeriji v Ljubljani, ki bo 20. novembra. Decembra in februarja Klemen Ramovš pripravlja projekt Gledališče sonca, skupaj z drugimi umetniki. V decembrskih večerih bodo v kavarni Grand hotela Union ponovno predstavili pesnika Franceta Balantiča in skladatelja Primoža Ramovša. Februarski večeri pa bodo namenjeni Prešernovim Sonetom nesreče, glasbi skladatelja Primoža Ramovša, izvajalca pa bosta Karel Brišntk in Klemen Ramovš. V načrtu koncertne agencije za prihodnje leto zasledimo pomladanske koncerte komorne glasbe, koncerte francoske dvorne glasbe, slavnostni koncert ob prvi obletnici neodvisnosti Republike Slovenije, festival Radovljica, še eno glasbeno pravljico Kocka in senčne lutke z glasbo japonskih skladateljev v predstavi Igra svetlobe in senc. • M. P. Oder v Sovodnju RAZVALINA ŽIVLJENJA So voden j - V nedeljo, 17. novembra, ob 15. uri bo dramska skupina KUD Boštjan Jezeršek iz Sovodnja v Kulturnem domu Sovodnje uprizorila igro Frana Šaleškega Finžgarja Razvalina življenja. Predstavo so prvič uprizorili letos avgusta na prostem ter gostovali tudi na Primorskem in v nekaterih krajih po Gorenjskem. Po več uprizoritvah so se v KUD Sovodenj odločili, da jo zdaj jeseni še enkrat postavijo na oder in sicer v domači dvorani. V Sovodnju se torej v nedeljo obeta zanimiv gledališki dogodek z igro, ki jo na odrih igrajo že desetletja vedno znova, čeprav prinaša življenje slovenskega kmečkega življa z začetka tega stoletja in s problemi, ki vodijo v propad kmetij. MUSICA VIVA VABI ~~ Kranj - Mešani pevski zbor Musica viva Kranj je zbor s 45-let-no tradicijo. S svojim programom, ki obsega domačo in tujo zborovsko literaturo iz vseh obdobij, nastopa doma in v tujini. Zbor vabi nove pevke in pevce, da se mu pridružijo. Pevske vaje so vsak torek in četrtek od 20. do 22. ure v prostorih Zadružnega doma Primskovo Kranj (vhod v pevsko sobo z dvoriščne strani). Vabljeni! GLAS 8. STRAN GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Petek, 15. novembra 199 GOSPODARSKI KOMENTAR MARIJA VOLČJAK Kakšen plačilni promet Že veliko strokovnih in manj strokovnih ocen je bilo izrečenih o (ne)potrebnosti Službe družbenega knjigovodstva, kije nedvomno arhaična ustanova. Paradoksalno pa je, da jo še vedno potrebujemo, v prometu z drugimi republikami bolj, kot je marsikdo mislil v trenutku, ko smo postavili carinarnice na Kolpi. Zapleti pri plačilnem prometu z drugimi republikami gospodarstvu povzročajo velikanske probleme, stvari pa še vedno niso razčiščene in dorečene. V teh dneh naj bi padla odločitev, kaj se bo zgodilo po 15. novembru (danes), saj je Markovič do tega dne blokiral plačilni promet s Slovenijo. Morda bo odločitev že jasna, ko boste to brali, v trenutku, ko to pišemo, še ni, čeprav smo sporočilo iz Beograda pričakovali že v sredo zvečer. Nemara jo še tehtajo ali pa sporočilo potuje po čudnih poteh. Po besedah Igorja Omerze, generalnega direktorja slovenske SDK obstajajo tri možnosti: da Markovič plačilni promet blokira še naprej, da uvedejo klirinško konvertibilno poslovanje ali pa da prek SDK še naprej poteka dinarski plačilni promet. V prvem primeru bi torej sedanji problemi le ostali. V drugem bi bila Slovenija izključena iz dinarskega plačilnega prometa in druge republike bi za nas dejansko postale tujina, kar bi posredno pomenilo mednarodno priznanje s strani Jugoslavije oziroma drugih republik, še pred njenim mednarodnim priznanjem. Ta variatna je zato malo verjetna. V tretjem primeru bi po 15. novembru ponovno uvedli dinarski način plačevanja, kakršen je potekal Še do 15. oktobra, s Hrvaško pa do 20. oktobra. Slovenska SDK zagovarja tretjo možnost, saj bi v prehodnem času gospodarstvu omogočila nemoteno poslovanje, kolikor je zaradi vojne lahko nemoteno. S tem bi razrešili tudi problem dinarskih saldov, ki so zaradi enostranske prekinitve plačilnega prometa ostali v plačilnih poteh. Ker imamo v Sloveniji tolarje, bi se seveda odprl problem dinarskega salda, ki ga ne bi mogli vključiti v Banko Slovenije ali v poslovne banke, SDK pa je seveda samo servis za plačilni promet. Beograd bi pristal le na "dnevni saldo", pravijo v slovenskem SDK, presežek bi bil lahko v NBJ ali v drugih bankah. Uvedli bi torej grob način kliringa. Slovenskim podjetjem bi takšen plačilni promet omogočil večjo "svobodo", saj ne bi bile omejene samo v okvire posameznih republik in bi torej tudi denimo prek hrvaško-bosansko mejo itd. V Haagu zagovarjamo svobodno trgovinsko cono, je dejal Igor Omerza, vendar je možna samo med državami s konvertibilno valuto, saj poslovanje z nekonvertbilnimi valutami lahko poteka le s pomočjo izravnave. Če bo Markovič sprejel takšen način plačilnega prometa, se bo končno začel obnašati kot stečajni upravitelj Jugoslavije, kije spoznal, da z blokadami ne more več vladati. To ni omejevanje slovenske samostojnosti, to je v tem trenutku koristno za Slovenijo, je še dejal Omerza, pritiskov iz gospodarstva je zelo veliko, razumljivi so, saj Jugoslavija za nas še ni tujina, po sedemdesetih letih tega ni moč zapreti čez noč. Ob vseh teh zapletih pa je paradoksalno, da so propadle vse druge vezi, ostala pa so SDK-jeve povezave, ki so poleg tega tudi najhitrejše in s tem najcenejše (v Evropi), kar je ob vse višji inflaciji zelo pomembno. IZ GOSPODARSKEGA SVETA Spremembe v plačilnem prometu s tujino Pri plačilnem prometu s tujino so zaradi dopolnitev in sprememb sklepa o vzdrževanju likvidnosti pooblaščenih bank nastale nekatere spremembe (U.l. RS 20/90). Tako lahko izvoznik 70 odstotkov ustvarjenega deviznega priliva v 48 urah po prispelem obvestilu o prilivu neposredno uporabi za plačilo uvoza ali za drugo osebo. Ukinjena pa je prednostna pravica do ponovnega odkupa deviz za plačilo v tujino. Spremenjeni so tudi pogoji za pobot terjatev do tujih oseb, možno pa je delovanja menjalnic, ki lahko kupujejo in prodajajo devize tudi fizičnim osebam. Poslovne banke pa zagotavljajo, da poslovanje z nerezidentskimi računi poteka tako, kot je pred 8. oktobrom. Uporaba kurilnega olja Lani in letos se je v Sloveniji zelo povečala poraba kurilnega olja, zaradi suma nenamenske uporabe kurilnega olja je ministrstvo za trgovino sklicalo delovni posvet. Dogovorili so se, da bodo izvedli kontrolo nenamenske uporabe kurilnega olja za pogon motornih vozil vseh vrst ter kmetijske in gradbene mehanizacije. Kontrolo bo izvedla prometna milica ter tržna in davčna inšpekcija, ne samo na cestah, temveč tudi na gradbiščih ter bencinskih črpalkah. V novem republiškem zakonu o prometnem davku so predvidene bistveno višje kazni, za nenamensko uporabo kurilnega olja za pravno osebo najmanj 100 tisoč tolarjev, za odgovorno osebo 500 tisoč tolarjev, za fizično osebo 25 tisoč tolarjev. Hkrati pa velja tudi varnostni ukrep odvzema motornega vozila ali kmetijske in gradbene mehanizacije. Skupna izgradnja plinovoda Ne glede na razdruževanje in vojno, ki divja na Hrvaškem, namerava več republik sodelovati pri izgradnji plinovoda od Omišlja proti srednji Evropi. Tam naj bi razplinjevali utekočinjeni plin, ki bi ga uvažali iz mediteranskih držav, obstajata pa dve varianti, kje naj bi potegnili plinovod. Po hrvaški prek Reke, Karlovca, Zagreba in nato prek Maribora, po slovenski prek Kopra, Ljubljane in Maribora ter naprej. Strokovnjaki se ogrevajo za hrvaški predlog, saj je cenejši. Letno naj bi po plinovodu speljali 9,5 milijarde kubičnih metrov plina. V projektu naj bi sodelovali slovenski Petrol, jadranski Naftavod, Naftagas iz Novega Sada, sarajevski Energoinvest in nekatere češko-slovaške, madžarske, avstrijske in nekatere druge firme. V novogoriškem HIT-u zavračajo očitke iz občin in republike Povezava omogoča preživetje Bo prek HIT-a prišlo na Gorenjsko več italijanskih gostov? Nova Gorica, 12. novembra - Povezovanje nekaterih turističnih podjetij iz radovljiške in jeseniške občine z novogoriškim HIT-om in načrtovano ustanavljanje skupnega holdinga HIT Consulting s sedežem v Ljubljani je poslovni dogodek, ki je na Gorenjskem pa tudi širše vzbudil precejšnjo pozornost. Podjetje HIT oz. radovljiški hoteli so se pojavili na seznamu podjetij, s katerimi se ukvarja republiška skupščinska komisija za proučevanje okoliščin in pojavov oškodovanja družbenega premoženja; radovljiški izvršni svet je ugotovil, da je brezplačni prenos poslovnega sklada oz. trajnega kapitala sicer v skladu z Markovićevim zakonom o podjetjih, vendar v nasprotju z občinskimi interesi; liberalno-demokratska stranka je ocenila, da so pogodbe s HIT-om brez socialnih in razvojnih varovalk... V HIT-u in v HIT-ovem podjetju HIT-invest zavračajo očitke, ki prihajajo z republiške in občinske ravni, in poudarjajo, da je njihov cilj preprečiti propad turističnih podjetij, ki bi v normalnih razmerah dobro poslovala, onemogočiti tujemu kapitalu, da bi "pokupil" trenutno slabo stoječe hotele, in privabiti na Gorenjsko večje število italijanskih gostov. J Ko so se novogoriška turistična podjetja združila v HIT (Hoteli; Igralnica, Turizem), je imel skupno milijon mark deviznega prih va. V sedmih letih je priliv porasel na 70 milijonov mark, leto* pa računajo, da se bo povzpel že na 90 milijono mark. Podjetja ki zdaj zaposluje 650 zaposlenih, se je pred tremi leti prvič povi" pelo na lestvico največjih podjetij v Sloveniji (na 123. mesto), & ni je bilo na 65. mestu, letos pa je že na 23. Med turističnim' podjetji je prehitelo vse druge sisteme in je po dohodku prvo * Sloveniji. Njihovo igralnico je lani obiskalo 500 tisoč tujih g& stov, v restavracijah in hotelih je bilo povprečno po 2000 tufi gostov na dan. Delavci so stimulirani za dobro delo, za enako delovna mesta je razmerje med najslabšimi in najboljšimi tud' ena proti tri. Po podatkih, ki so nam jih posredovali v HIT-u in v HIT-investu, so gorenjska turistična podjetja prenesla na HIT-invest nekaj več kot 1,1 milijona tolarjev poslovnega sklada oz. trajnega kapitala (GP Hoteli Bled 350 milijonov, Grad Pod-vin 48 milijonov, Kompas Bled 80, Gorenjka Jesenice 240 milijonov in Alpinum Bohinj 460 milijonov), HIT-invest pa jim je za zdaj (razen Kompasu) odobril 833 tisoč mark posojila (Alpinumu 156 tisoč, GP Hoteli Bled 262 tisoč, Gorenjki 156 tisoč in Gradu Podvin 416 tisoč). Kot je povedal Renato -Mihael Bizjak, direktor HIT-investa, bodo omenjena gorenjska turistična podjetja skupaj z zdraviliščem Moravci, ki so mu že doslej dali več kot 2,3 milijona mark posojila, do začetka poletne turistične sezone potrebovala od 10 do 14 milijonov mark sredstev. V HIT-u računajo na ta znesek in jim bodo denar tudi poskušali zagotoviti. "Turizem je ob rojevanju mlade slovenske države dobil več udarcev," je dejal generalni direktor HIT-a Danilo Kovačič. "Vojna na slovenskih in jugoslovanskih tleh je povzročila velik izpad dohodka, izpad pa se bo poznal še prihodnje in morda tudi naslednja leta. Izkušnje namreč kažejo, da se kar 80 odstotkov "severnjakov" odloča za dopust na podlagi katalogov. V njih Slovenije letos ni. Ker pa imamo dober stik z italijanskim tržiščem, razmišljamo, da bi del turističnih tokov usmerili proti Gorenjski, ki ima za razliko od Nove Gorice dosti prenočitvenih zmogljivosti. Italijanski gostje, ki so na Gorenjskem za zdaj zastopani le s petimi do desetimi odstotki, so ob ponudbi, ki jim je prilagojena, tudi bolj radodarni in več trosijo kot, denimo, "severnjaki"; za razliko od njih pa se odločajo za dopust manj načrtno in bolj po občutku. Ker so med Primorsko in Gorenjsko slabe cestne povezave, je ena od možnosti tudi uvedba avtovlaka," je dejal Danilo Kovačič in poudaril, da so pri svojih razmišljanjih našli "sogovornike" v nekaterih gorenjskih turističnih podjetjih. "Ker za zdaj ni druge možnosti, smo se odločili, da povežemo družbeni kapital, za katerega država pravi, da ga bo vsakdo, ki ga bo hotel imeti, moral kupiti. Ker je v sedanji krizi nevarnost, da bi ga po delčkih pokupili tujci, smo kapital povezali, postavili tuje kupce v položaj, ko bodo morali računati z deležem HIT-a, ustvarili kontrolo domačega kapitala nad tujim in dosegli, da se bodo tujci lahko vključevali v podjetja le kot delničarji z največ 49-odstotnim deležem. Ker smo ocenjevali, da se je zdaj politika že oddvojila od gospodarstva, se nam ni zdelo vredno, da bi o tem obveščali občine in republiko, ki bi v normalnih razmerah morala sama raz- Na vprašanje, zakaj so se HIT in njihovi'partnerji z Gorenj.^ znašli na seznamu skupščinske komisije, ki proučuje pojave di' vje privatizacije in druge oblike oškodovanja družbenega prernO" ženja, je direktor HIT-a Danilo Kovačič odgovoril, da verjetno zato, ker ne poznajo dovolj finančnih povezav in ker je za ralV mevanje teh povezav potrebno tudi nekaj finančnega in ekonofl1', skega znanja. "Izjave politikov so bile preuranjene, morda tud' sredstvo za nabiranje "političnih točk". Še pred nedavnim pov? zave družbenega kapitala niso vzbujale pozornosti, zdaj pa j0' ker je pri lastninjenju dosti špekulacij in ker vsaka potez" ustvarja občutek, da gre za nepravilnosti." mišljati, kako bo pomagala tu- tavanje sredstev", pomagaj rizmu, ki je utrpelo škodo zara- gorenjskim turističnim podje' di "višje sile". Ugotavljamo, da jem tudi s svežim kapitalom smo v tem naredili napako, ki posojili. V HIT-u ne skrivaj jo zdaj poskušamo odpraviti, tega, da se bo kapitalska pof n„ci0: .„ • ,■ . zava spremenila v lastninjenj* 2THh2£ S? V,™ P°g?*?* PoudaVjajo pa, da pri tem rti 2"n^jJ?Tlkl m V'ade ™J° tudi na vlaganja občani S S2S h PrVCga P°gOVOra "Najbolj so zaskrbljeni Boh*.] še m slih, da gre za nekaj kr,- Qu £ se bojijo, da bi turistih minalnega, kmalu pa so spo- dejavnost ušla iz njihove k Pri nadzoru plačevanja davkov nastajajo težave tudi zaradi tega, ker ima že 981 podjetij blokirane račune. Doslej je bilo odloženih za približno 3 milijarde tolarjev prispevkov in davkov. nov, ki jih ne pripravlja, spreS nja in sprejema SDK. V zadr" času so opozorili že na več p1 SOK na "divjo" privatizacijo lahko le opozarja "Divja" privatizacija je po To-plakovem odstopu v središču pozornosti, olje je na ogenj prililo Pirnatovo naštevanje konkretnih primerov. V SDK so za tiskovno konferenco pripravili zajetno gradivo s pojasnili, kaj vse so doslej že storili na tem področju. Grenko resnico pa je povedal di- rov, vendar pa tega ni obravnavati "jurišno", Potref^' bi bili zakoni v prehodnem 1 dobju, na kar je SDK vse U«^ zne dejavnike opozorila že P letom dni. Poseben problem na tem ■ dročju predstavljajo naša P°.j tja na tujem, nad spreminjanj I te lastnine ni pregleda. P° j 1989 bilance izdelujejo pO« pisih tujih držav, ki jim pa Je ^ ba predložiti revidirane bila■ zato nihče ne ve, se njihove Y\ moženje povečuje ali uS'J?3| naših bilancah pa so prikaza%-kot plasmaji v tujini. Ela . ^ zgodba s podjetji v tujini tor bila dovolj poučna. • M. V«|J) 99 petek, 15. novembra 1991 9. STRAN :&MmwmmGiLAS VSEBINA 30 Beseda urednice Odsevi vojne se poznajo prav v vsakem delu našega življenja. Vojni se niso izognili tudi pesniki, ki so pred kratkim na temo Poezija in vojna razpravljali na kranjskem pesniškem simpoziju. S tega srečanja je tudi razmišljanje pesnika in prevajalca Prešernovih pesmi Luka Paljetka, doma iz Dubrovnika. Pesnik Franci Zagoričnik je za isto srečanje pripravil obsežen referat, ki ?a v tokratnih Snovanjih objavljamo v skrajšani obliki. Z glasbenikom in skladateljem Pavlom Šivicem se je pogovarjal Franc Križnar. Na zadnji strani predstavljamo nekaj novih knjig, likovne odseve in komentar Aleša Debeljaka. Poezijo je tokrat prispevala Snežana Špitaler. Lea Mencinger LUKO PA LJETA K: Pesnjenje kot vojskovanje FRANCI ZAGORIČNIK: O pesništvu v "tem vojnem času" FRANC KRIŽNAR: Od operete do komorne glasbe ALEŠ DEBELJAK: Petsto let potem SNEŽANA ŠPITALER: Pesmi NOVE KNJIGE, LIKOVNI ODSEVI SIMON URŠIČ: Krošnja III. Z razstave Pokrajina 91 v kranjski Mestni hiši huko Paljetak Pesnjenje kot vojskovanje Vojna in poezija se je mo-| £e lotiti na različne načine. j**0 je mogoče govoriti o poe-da'' k' jo oblikuje vojna s tem, j niza dotlej neznane prizore slike, ki najdejo prostor v . srni. Pesem pa z vezano bese-j > dovršenostjo svojega ustroja °nemogoča razpad razdiral-p £a prizora. Tak prizor je, na-|/irner, v plamenu uničena cer-s v> ki sem ga nedavno upri-P°dobil v sonetu, da bi se z ^e8ovo čvrsto arhitektoniko kjPerstavil moči razdejanja, da L, nasproti uničenju postavil te Varjanje, z zakonitostjo zla-re«a reza soneta podprl zlati sth u strukturi cerkvice, s kon-^ktom deloval proti destruk-Ha|' ^a D' logosu ponovno vrnil p0 materializacije. Taka p0f2lJa odpira celo asociativno HuJe slik, ki bi mogle na ekrani zvesti prikazati vrsto reak-žl s Področja podzavestnega, vU O Z O. C/3 > m S o o z < cc Moda in kvaliteta GORENJSKI GLAS, PETEK, 15. NOVEMBRA 1991 Izjave za zvezdico Kučanova Ko se je predsednik Milan Kučan letos spet podal na množični pohod in v rekordnem času premagal pešpot od Litije do Čateža, je na vprašanja radijskega novinarja odgovarjal kar med hojo. Zadihani radijski novinar je na svoje stereotipno vprašanje: » Gospod predsednik, zakaj tečete od Litije do Čateža,« dobil vprašanju adekvatni Kučanov odgovor: »Zato, ker se pač teče od Litije do Čateža in ne od Čateža do Litije.« Peterletova: »Tudi sam sem za hitro ukrepanje. Nič manj boleče ni, če mački odrežemo rep po koščkih. Po moje ga je bolje odrezati na en mah.« Zolčne reakcije ljubiteljev živali se še pričakujejo • D. S. Predavanja in razstave' V likovnem salonu v delavskem domu na Javorniku DPD Svoboda France Mencinger Javornik - Koroška Bela redno prireja predavanja in razstave. Tokrat bo do 18. novembra na ogled lepa razstava kandidata mojstra fotografije Francija Kolmana, decembra pa bo razstavljal slikar Rudolf Arh. Po programu predavanj in razstav bo januarja prihodnje leto predavanje Bratka Škrla o Meža-kli in Pokljuki ter Jaka Čopa Po naših gorah, Draga Soklič pa se bo predstavila z umetniškimi slikami. Februarja bo gostoval Cene Avguštin s preda- vanjem o koroških mestih in trgih, Marjan Židarjek bo razstavljal skulpture. Marca bo o poti od Sahare in nazaj predaval Janez Pipan, dr. Janko Kersnik pa o ogroženem okolju in zdravju. Marca se obeta tudi razstava Pavla Lužnika ali Andreja Tavčarja, aprila pa razstava Relika iz Trbovelj. Rado Kočevar bo imel predavanje Na strehi Evrope, dr. Cene Avguštin pa predavanje o gorenjski kulturini dediščini. Vsekakor zanimiv program, po zaslugi prizadevnih javorni-ških kulturnih delavcev. • D. 'S. I E Ž Državljanstvo za kilogram mesa Če vložite prošnjo za slovensko državljanstvo, vas bo zadeva »koštala« okoli 600 tolarjev slovenskih. Če pa vložite prošnjo za potni list slovenski, boste ob 1.150 tolarjev slovenskih, da fotografskih storitev za nove slike niti ne računamo. Ob tem se človek sprašuje - pa sploh ni treba biti ne šovinist in ne nacionalist - kje na svetu je kakšna država, kjer bi državljanstvo dobili za ceno ene kile mesa ali žaklja moke? Da niti ne govorimo o posledicah: imeli bomo veliko novih slovenskih državljančkov in imeli bomo veliko slovenskih družin, ki si novega potnega lista sploh ne bodo mogle kupiti. • D. S. _ V današnji številki preberite V današnji številki poleg televizijskih, radijskih in satelitskih sporedov, rubrike Iz šolskih klopi in za Dom in družino predstavljamo tudi škofjeloškega fotografa Janeza Pipana, ki ga morda okolica bolj pozna po erotični fotografiji. Janez pa s svojo dejavnostjo dokazuje, da je zelo uspešen tudi z drugimi motivi: motivi arhitekture, narave, živali, industrijskih izdelkov... VREME Mraz in megla Letos so nam vremenoslovci že obljubljali sneg do nižin, a ga še nismo dočakali. Pa poglejmo, ali nam sneg pratika napoveduje za naslednji teden? V soboto, 16. novembra, bo mrzlo, v nedeljo, 17. novembra, in v ponedeljek, 18. novembra, bo oblačno, v torek, 19. novembra, bo megla, v sredo, 20. novembra, bo veter, v četrtek, 21. novembra, bo ščip in v petek, 22. novembra, bo jasno. Po pratiki snega torej še ne bo. Lunine spremembe V četrtek, 21. novembra, bo ščip ob 23. uri in 56 minut. Ker se Luna spremeni proti polnoči, bo po Herschlovem vremenskem ključu lepo vreme. 21. novembra bo Sonce vzšlo ob 7. uri in 10 minut in zašlo ob 16. uri in 25 minut - dan bo tako dolg 9 ur in 15 minut. Koledar imen Sobota, 16. novembra: Jerica, Jedrt, Oto, Marjeta Nedelja, 17. novembra: Grega, Elizabeta, Hugon, Viktorija Ponedeljek, 18. novembra: Roman, Odon, Mile, Hilda Torek, 19. novembra: Špela, Beti, Poncij, Elza Sreda, 20. novembra: Srečko, Maksa, Edi, Edgar Četrtek, 21 novembra: Marija, Vijteh, Vojko, Jovita Petek, 22 novembra: Cilka, Cecilija, Maver, Stanka Sobota, 23 novembra: Klemen, Cita, Matic, Milivoj. Slovenački bez muke V nekaterih, predvsem gostinskih gorenjskih firmah so delavci prejeli od direkcije obvestilo, da se morajo po zakonu o delovnih razmerjih in internih aktih firme do konca leta naučiti tudi slovenskega jezika. Kajpak so obvestila prejeli vsi tisti, ki so rojeni v južnih republikah bivše Jugoslavije. Do novega leta torej morajo predložiti spričevalo, da obvladajo slovenski jezik. Delavci so se v obupu obrnili na naše sindikate, svobodne in druge, kajti: tečaj slovenskega jezika je pri delavski univerzi nemogoče zaključiti do novega leta, razen tega pa zadeva ni poceni, saj stane tečaj »slovenački bez muke« kar okoli 7.000 tolarjev, pa še vsakodnevni avtobusni stroški... Zdaj se bodo natakarji »slovenački« morali torej naučiti in verjetno globoko obžalujejo, da se »slovenački« niso hoteli naučiti že tedaj, ko so bili čas in sredstva.. • D. S. 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 9.00 9.00 10.10 10.55 11.15 13.30 15.00 15.10 16.40 16.45 16.50 16.55 17.05 18.05 18.10 19.00 19.10 19.20 19.24 19.30 19.55 20.00 20.15 20.20 21.10 21.15 22.10 22.15 22.35 22.40 1.30 Video strani Mozaik, ponovitev Klub klobuk Ljubezen in sovraštvo, kanadska nadaljevanka Euroritem, 10. oddaja Video strani TV dnevnik Video strani Sova EP, Video strani Poslovne informacije Poročila Slovenska kronika Mozaik, ponovitev: Tednik EP, Video strani Tok tok, kontaktna oddaja za mladostnike Novosti založb: Prelistajmo skupaj Risanka TVokno EPP TV dnevnik Vreme Forum EPP Divjaštvo in Indijanci, angleška dokumentarna oddaja EPP Zgodbe Stiga Trenterja, švedska nanizanka EPP TV dnevnik, vreme EP, Video strani Sova Pri Huxtablovih, ameriška nanizanka Hotel Nevv Hampshire, ameriško angleški film Dražljivo, francoski erotični program Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 17.10 17.30 19.00 19.30 20.00 20.30 21.10 22.10 23.30 0.30 Euroritem, ponovitev Regionalni programi TV Slovenija, studio Maribor. Tele M Domači ansambli: Rogaški instrumentalni kvintet in ansambel Braneta Klavžarja, ponovitev TV dnevnik HTV Žarišče Oči kritike Mozart na turneji: Dunaj/Praga - Druga plat medalje Program HTV 1 Yutel, eksperimentalni program Program HTV 1 1. PROGRAM TV HRVAŠKA 7.30 8.00 8.10 9.00 9.05 10.00 10.05 11.00 11.06 11.35 12.00 12.05 13.00 13.05 14.00 14.30 14.45 15.30 16.00 16.20 Dobro jutro, Hrvaška Poročila TV koledar Servisne informacije Poročila Dokumentarna oddaja Poročila Šolski program Poročila Reportaže, vključitve Poročila Spored za otroke Reportaže, obvestila Poročila Vključitve Poročila Reportaže Informacije za begunce Poročila Dokumentarni program Alo, alo, angleška nanizanka Poročila Glasba, kultura, šport 17.00 Poročila v angleščini 17.05 Vključitve 18.00 Poročila 18.05 Dokumentarni program 19.30 TV dnevnik 20.15 Politični magazin 23.00 TV dnevnik 23.35 Poročila v nemščini 23.50 Poročila v angleščini 0.00 TV izbor 1.00 Poročila 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 16.45 Video strani 17.00 Malavazija, dokumentarna serija 19.30 TV dnevnik 20.20 Dokumentarna serija 21.15 Nenadni uspehi 21.50 Ciklus filmov Alfreda Hitchcoc- ha: Tuji dopisnik, ameriški čb film 23.50 Gardijada 4.00 Video strani KANALA 10.00 Ponovitev večernega sporeda 20.00 Dober večer 20.15 Informativno dokumentarni program 20.30 Borzni teden 20.45 Zanesljiva smrt, 1/4 del japonske nadaljevane 21.45 Brezimno, ameriški film; Charles King, Mark Kinsev Step-henson in drugi TV KOPER 13.00 Športne oddaje 14.30 Čarobna svetilka 15.40 Agent Pepper 16.30 Juke boks 18.30 Risanke 18.45 Odprta meja 19.00 TV dnevnik 19.30 Čarobna svetilka, otroški program 20.30 Ravanovi 21.00 Globus 21.30 Človek iz Shelforda, TV nanizanka 2220 TV dnevnik 22.30 Biblijska ozemlja, dokumentarna oddaja 23.10 Agent Pepper TV AVSTRIJA l 9.00 Jutranji program: Čas v sliki 9.05 Mačke in pes, ponovitev 9.30 Ruščina 10.00 Šolska TV 10.30 Podaj mi roko, moje življenje, ponovitev avstrijskega filma 12.10 Nekoč 12.15 Domače reportaže, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.35 Radi imamo Kate 14.00 Dediščina Guldenburgovih 14.45 Mojstri jutrišnjega dne 15.00 Jaz in ti 15.05 Risana serija 15.30 Am, dam, des 16.05 Moja ideja. Slika 16.30 Mini kviz 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Trapper John 1921 Znanost danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Primer za dva 21.05 Znane osebnosti kuhaio 21.15 Pogledi s strani 2125 Dedič, francosko-italijanski film; Jean-Paul Belmondo 2320 Šport 23.40 Skrivnost letečih hudičev, ameriški film; Jack Palance, Martin Landau, Tarah Nutter TV AVSTRIJA 2 1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Pričetek, opoldanski telegraf, horoskop. Danes do 13. - Radio Slovenija, Domače novice I, Kulturna dediščina, Dogodki in odmevi - Radio Slovenija, obvestila. Domače novice II, aktualno, čestitke, BBC London -večerna informativna oddaja, 19.00 -' Zaključek 1. RADIO ŽIRI 16.00 - Napoved programa - EPP -16.40 - Športne novice -17.00 - Obvestila - 17.10 - Pogovor pred smučarsko sezono -19.00 - Odpoved progra- 14.00 Leksikon umetnikov 14.10 Šport 15.40 Deček na delfinu, ameriški film; Sophia Loren, Alan Ladd 17.30 Čudovite slike iz živalskega sveta 18.00 Simpsonovi 18.30 Milijonsko kolo 19.00 Lokalni program 1920 Čas v sliki ' 20.00 Kultura 20.15 Diagnoza, lepota izpod kirurgove roke 21.00 Znanost 21.15 Šiling 22.00 Čas v sliki 22.30 Brezsrčna mati, melodrama 23.30 Trouble in Mind, ameriški film; Kris Kristofferson. Keith Carra- dine, Lori Singer 120 Oko prevarati z ušesom, kratki film 1.Ć45 Čas v sliki Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program - glasba -6.50 Dobro jutro, otroci - 10.00 Dopoldanski dnevnik - 11.05 Petkovo srečanje + glasba - 12.00 Poročila -na današnji dan - 15.30 Dogodki in odmevi -16.00 Obvestila, čestitke poslušalcev + EP - 17.00 Studio ob 17.00 - 19.00 Radijski dnevnik - 19.45 Lahko noč, otroci - 20.00 Oddaja za pomorščake + glasba - 20.30-23.00 Slovencem po svetu - 22.00 Zrcalo dneva + EP + vreme - 23.05 Literarni nokturno - Desanka Maksimovič: Rojenje - 23.15-4.30 Nočni program -glasba SLOVENIJA 1 SOVA HOTEL NEW HAMPSHIRE ameriški barvni film; igrajo: Jo-die Foster, Rob Love, Paul McCrane, Beau Bridges, Lisa Ba-nes, Nastassja Kinski itd. V ne pretirano pisanem okolju Nove Anglije se ustali dokaj številna ameriška družina. Nekdanjo dekliško šolo, kamor so se nastanili, preuredijo v hotel, ki mu na-danejo ime New Hampshire. Ampak gostov se ravno ne tare. Pač pa vsak član družine po svoje doživlja novo okolje. Hčerko Fannv skoraj posilijo okoliški fantje, sin John se sooči z nenasitnostjo nasprotnega spola in pristane v postelji z lastno sestro... Kmalu se jim pridružita očetov prijatelj Freud in njegova medvedka, v katere kožuhu se skriva mlada Susuie. PRO 7 620 VValtonovi 7.05 Ravvhide 7.55 Risanke 8.40 Gospod Ed 8.45 Medvedje prihajajo 9.40 Agencija Maxwell 10.35 Ravvhide 1125 Res velik razred 11.50 Barney Miller 12.15 Caulfieldo-ve vdove 13.10 Perrv Mason 14.10 Risanke 15.15 Moj prijatelj robot, ameriška kriminalka 16.40 Trd, toda prisrčen 17.30 Poročila 18.35 Risanke 1925 Cosby show 20.00 Poročila 20.15 Divjak iz srebrnega gozda, nemški film 22.10 Ulice San Francis-ca 23.10 Don Juan 73, francoski film; Brigitte Bardot 1.00 M.A.S.H. 125 Hawk RTL PLUS 6.00 Dobro jutro, poročila 9.00 Angel se vrača 9.45 Bogat in lep 10.10 Tekma s smrtjo 11.25 Divja vrtnica 12.10 Alia Smith & Jones 13.05 En oče preveč 13.30 Kalifornijski klan 1420 Springfieldska zgodba 15.05 Klan volkov 15.50 Chips 16.40 Tvegano 17.10 Vroča nagrada 18.00 Divja vrtnica 18.45 Poročila 19.15 Pacifiška eska-drilja 214 20.15 Airvvolf 21.10 Skrivnosti iz Twin Peaksa 22.05 Poročilo iz nemške nogometne lige 23.00 Tutti frutti 0.10 Zapeljevanje v šolski klopi, nemški erotični film NEMŠČINA - 30-urni tečaj za popolne začetnike - 15-urni tečaj za »neprave« začetnike Inf. po tel. 621-998, K0N KINO 15. novembra CENTER amer. kom. MOŽ ZA ŽENITEV ob 15.45 uri, amer. ljub drama ČAJ V SAHARI ob 17.30 in 20. uri STORŽIĆ amer. trda erot. ŠEFINJA ZNA VSE ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. kom. POLICIJSKA AKADEMIJA VI. - OBLEGANO MESTO ob 18. in 20. uri DUPLICA amer. kom. BARTON FINK ob 20. uri KOMENDA amer. melodrama CMERA ob 20. uri LAZE amer. akcij, film OREL SMRTI ob 19. uri ĆEŠNJICA amer. kom. GREMLINI II. ob 20. uri DOVJE amer. thrill. kom. ŠOK ZA SISTEM ob 19.30 uri ŠKOFJA LOKA amer. drama ROSENCRANTZ IN GUILDE-STERN STA MRTVA ob 18. in 20. uri ŽELEZNIKI amer. fant. film TEMNI ANGEL ob 19. uri RADOVLJICA amer. akcij. fant. film TERMINATOR II. ob 20. uri BLED amer. akcij, film EKSEKUTOR ob 20. uri O o m Z <—i C/3 O r > H Z o < m 05 X > ro (Ji H 33 > Z / IZ ŠOLSKIH KLOPI Ureja: Helena Jelovčan < CD > O Z w H U Cl C/5 »J O •—> Z tu os O O < rr »- C/) co Klemen Pisk Bojim se večera Bojim se večera, in svojega molka, ter tvojih usodnih mrtvih besed. Bojim se prezira, in tvojega besa, ko v duši boš svoji čutila nered. Bojim se trepalnic, težkih in vlažnih, ki last bodo mojih vodenih oči. Bojim se spominov, da vsi pač potem izginejo v temno vesolje noči. Morska nostalgija Sloniš na mojih majavih kolenih, na temni obali poletne ljubezni, kjer nizki valovi butajo bučno, ubijajo školjke kot nikdar poprej. Bosa zbeživa po ostrem skalovju v votla spoznanja svojih opažanj, naslednjega dneva prihodnje ločitve, peneče se morske noči. Dediščina nekega avgusta Včeraj se mi je zdelo, da je vse že tako daleč. Danes pa sem si spet zaželel tistega torka, ko so zame vse zvezde ugasnile ter utonile v pozabo. Vse, razen ene, ki zdaj sameva tam zgoraj in sije naprej, ter pada v moje oči, da sva si s trohico svetlega upanja bliže. Miran Štempihar V redu V redu je enkratno padel z okna prešiča. Skleda Kot kurba daje okončine narazen in se goni s solato! Kura Kura. Norost Jiz sim nur. A veš too? Jiz sim nur. Že v začetku tega šolskega leta smo obljubili, da bomo kdaj pa kdaj odstopili prostor tudi srednješolcem. Tokrat posredujemo košček literarnega stvariteljstva kranjskih gimnazijcev. Nuša Rozman Pomlad Kje so zdaj tisti svetli dnevi pomladi, ki smo jih imeli tako radi? Ko smo živeli v nadi in bili razigrani in bili mladi. Kje so? Potrebujemo jih , in sijih želimo. Mi še vedno hrepenimo, hrepenimo. ČRNI BELI SNEG. TEMNA TEMNA SVETLOBA. Zdaj so tukaj spet! Dnevi pomladi. Le mi v srcu več nismo mladi. Naše upe in veselje pobija vedno bolj le obešenjaška ironija. Mala rima siva eminenca prudenca kredenca Kaj je v resnici hotel reči lord Byron Sveta jaz nisem ljubil in ne mene svet Samo enkrt je bla na mejhna izjema enkrt k s m biu too much zadet. Friedric Brown Solipsist NValter B. Jehovah, za čigar ime se ne opravičujem, ker je pač bilo njegovo ime, je bil celo življenje solipsist. Solipsist, če morda ne poznate te besede, je človek, ki verjame, da je on sam edina stvar, ki resnično obstaja, da drugi ljudje in nasploh vesolje obstajajo samo v njegovi domišljiji, in če si jih preneha predstavljati, bodo tudi prenehali obstajati. / Nekega dne je postal Walter B. Jehovah aktivni solipsist. V roku enega tedna je njegova žena zbežala z drugim, izgubil je službo uslužbenca za odpravo ladijskega blaga in zlomil si je nogo, ko je lovil črno mačko, da bi ji preprečil prekrižanje njegove poti. V bolnici se je odločil, da bo vse končal. Ko je gledal skozi okno, srepo stremeč v zvezde, si je zaželel, da ne bi več obstajale. In že jih ni bilo več. Potem si je zaželel, da bi vsi ljudje nehali obstajati in bolnica je postala čudno tiha, celo za bolnico tiha. Nato še svet in znašel se je lebdeč v praznini. Prav tako lahko se je znebil telesa in potem naredil končni korak, da bi tudi sam nehal obstajati. Nič se ni zgodilo. Čudno, je mislil, je lahko meja solipsizmu? "Da," je rekel glas. "Kdo si?" je vprašal Walter B. Jehovah. "Jaz sem tisti, ki je ustvaril vesolje, ki si ga bil pripravljen kar odstraniti iz obstoja. In zdaj, ko si prevzel moje mesto" - tu je globoko zavzdihnil - "končno lahko preneham obstajati, najdem pozabljeno in ti prepustim moje mesto." "Ampak, kako naj jaz sam preneham obstajati? To poskušam napraviti, veš." "Da, vem," je rekel glas. "Moraš napraviti tako, kot sem jaz. Ustvari vesolje. Počakaj, da nekdo v njem resnično veruje, da si ti veroval in si želi, da bi prenehalo obstajati. Takrat se lahko upokojiš in mu prepustiš svoje mesto. Zdaj pa zbogom." In glas je izginil. Walter B. Jehovah je sam v praznoti in samo eno stvar je lahko naredil. Ustvaril je nebesa in zemljo. Za to je potreboval sedem dni. Prevedla Jerneja Tičar Friedric Brown je v Ameriki najbrž najbolj znan po svojih znan-stveno-fantastičnih zgodbah. Solipsist pa je humoreska v obliki slovarske definicije besede solipsist. Pentti Saarikoski druga dežela ljubim te kot kdo ljubi drugo deželo pečine in most ali tih večer z vonjem po knjigah prihajam ti naproti v tem svetu pod ozračji grem med dvema lučema z mislijo kije izrezljana izrezljana iz tebe Za septembrom pride maj vreme ah je krasno njene oči so zlate veter obljublja pomlad za vse pod vekami je hladen kraj veter piha skozi zlate mrežnice jabolka postajajo vse večja otroci mečejo jabolka skozi krošnjo za septembrom pride maj že drugič to leto skuhajva kavo dim se zdi čistejši ponoči veter bolj slišen skuhaj va kavo ta skala štrli iz zemlje kot pest pomisli na Finsko premišljeval sem o čisto o vsem in sedaj je pozno utrujen sem pesek na ptičjem krilu zastava fantje so igrali hokej zmrzla kot okno je stala zastava v vetru dostavni avto je vzvratno odpeljal iz garaže ženska je odgrnila zaveso da bi videla če je zunaj mraz v daljavi je bila na poljih tanka plast snega v časopisu je bila slika dveh članov vlade na poti na sejo Iz angleščine prevedla Bojana Todo-rović SLOVENIJA 2 20.15 DALEČ OD DOMA ameriški barvni film; igrajo: Ric-hard Gere, Kevin Anderson, Lau-rie Metcalf V petdesetih letih je bil Frank Roberts eden najuspešnejših ameriških farmarjev, ki ga je doletela čast, da ga je obiskal tudi ruski predsednik Nikita Hruščov. Vendar so se v naslednjih letih časi spremenili in trdo delo ni več obrodilo sadov. Tb sta izkusila njegova sinova Frank in Terry, ki sta nenadoma začela polzeti v dolgove. Razočaran in obupan, je starejši brat zažgal domačijo. Seveda je prvo kriminalno dejanje sprožilo vrsto drugih: kmalu je bil na vrsti bančni rop... 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.06 Video strani 8.15 Mozaik, ponovitev 8.15 Angleščina - Follovv me 8.40 Radovedni Taček: Mačka 8.55 Lonček, kuhaj: Masleni šarkelj 9.10 Potepuh in nočna lučka 920 Ustvarjamo 9.30 Alf, ameriška nanizanka 9.55 Zgodbe iz školjke 10.55 Večerni gost: Rajko Bukovec 11.50 Oči kritike 12.30 Mozart na turneji: Dunaj/Praga - Druga plat medalje 13.30 TV dnevnik 13.40 Forum, ponovitev 13.55 Video strani 15.40 Video strani 15.50 Marlboro music show, ponovitev 1620 Sova, ponovitev 16.50 EP, Video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 17.05 Turistični kažipot: Delta Rot-terdama 1720 Prijatelj ali sovražnik, angleški film 18.25 EP, Video strani 1820 Klasični dosežki v oblikovanju, ponovitev angleške dokumentarne serije 18.55 Novosti založb: Prelistajmo skupaj 19.05 Risanka 1920 TV okno 1924 EPP 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.00 Utrip 20.15 EPP 2020 Žrebanje 3x3 20.30 EPP 20.35 Show Rudija Carrella 22.10 Sova Na zdravje, ameriška nanizanka 22.35 TV dnevnik, šport, vreme 22.55 EP, Video strani 23.00 Sova Poirot Agathe Christie, angleška nanizanka Prebrisana gansterja, ameriški film 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 1520 Teleski '90: Pripravimo se na smučanje, ponovitev 16.00 Video noč, ponovitev 19.00 Garfield in prijatelji 19.30 TV dnevnik HTV 20.15 Filmske uspešnice: Daleč od doma, ameriški film 22.00 Program HTV 1 22.30 Yutel, eksperimentalni programi 23.10 Program HTV 1 1. PROGRAM TV HRVAŠKA 7.30 Dobro jutro. Hrvaška Poročila TV koledar Servisne informacije 8.00 Poročila 8.10 Dokumentarna oddaja 9.00 Poročila 9.05 Šolski program 10.00 Poročila 10.05 TV nanizanka 11.00 Poročila 11.05 Spored za otroke 11.36 Reportaže, obvestila 1200 Poročila 12.05 Vključitve 13.00 Poročila 13.05 Reportaže 14.00 Informacije za begunce 14.30 Poročila 14.46 Dokumentarni program 15.30 'Alo, 'alo, angleška nanizanka 16.00 Poročila 1620 Glasba, kultura, šport 17.00 Poročila v angleščini 17.06 Vključitve 18.00 Poročila 18.05 Dokumentarni program 19.30 TV dnevnik 20.15 Dober večer, domovina 21.00 Politični magazin 23.00 TV dnevnik 23.35 Poročila v nemščini 23.50 Poročila v angleščini 0.00 TV izbor 1.00 Poročila 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 14.55 Video strani 15.05 Napoved sporeda 15.10 Flash Gordon, ameriški barvni risani film 16.45 Tenis: ATP masters Frankfurt, prenos polfinala 19.00 Risanka 19.15 Tenis, nadaljevanje prenosa 2120 Da, premier, angleška humoristična nanizanka 21.40 Ameriške kronike, ameriška dokumentarna serija 22.10 Dosje Valachi, ameriški barvni film 0.10 Ročk 0.40 Calebove hčerke, kanadska nadaljevanka 1.30 Hip depo 3.30 Video strani KANALA 10.00 Ponovitev večernega programa 20.00 Dober večer 20.15 Informativno dokumentarni program 20.30 Ljubljanski kinematografi predstavljajo 21.00 Leteči zdravniki, avstralska nanizanka 22.00 Caroline in uporniki, francoski barvni film; Jean-Claude Pascal, Brigite Bardot Video Grom TV KOPER 13.00 Športne oddaje 14.30 Čarobna svetilka, ponovitev 15.30 Ravanovi, ameriška nanizanka 16.00 Agent Pepper, ponovitev 17.00 Biblijska ozemlja 17.30 človek iz Shelforda, angleška nadaljevanka 18.20 Globus 19.00 TV dnevnik 19.30 Jutri je nedelja, verska oddaja 19.40 čarobna svetilka, otroški program 20.40 Ravanovi, ameriška nanizanka 21.00 Poletje '42, ameriški barvni film; Jennifer O'neill, Garv Gri- mes 22.00 TV dnevnik 22.50 Agent Pepper 23.40 Športna rubrika TV AVSTRIJA 1 9.00 Jutranji program: Čas v sliki 11.00 Lat igo, ameriški film 12.30 Hello Austria, hello Vienna 13.00 Čas v sliki 13.10 Dogodivščine revnega kristjana, drama 15.30 Jaz in ti, otroški program 15.36 The Real Ghostbusters, risanka 16.00 Otroški VVurlitzer 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Športna abeceda 17.30 Odštevanje 18.00 Čas v sliki 18.05 Nogomet 1820 Trapper John 1920 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 šport 20.15 Kdor reče A 22.10 Zlata dekleta 22.40 Smrtonosna igra, ameriški film; Rob Lovve, Med Tillv, Kim Cattrall 0.10 Čas v sliki 0.15 Vem, da ti veš, da jaz vem, italijanski film; Alberto Sordi. Monica Vini 1.55 Čas v sliki TV AVSTRIJA 2 12.15 Leksikon umetnikov 1225 Šport 14.15 Potopljeni kontinent 14.46 Dunajska dvorna kapela 16.00 Poročila iz parlamenta 17.00 Ljuba družina 17.45 Kdo me hoče? - Živali iščejo dom 18.00 Pravica do ljubezni 18.30 Slika Avstrije 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki, vreme 20.00 Kultura 20.15 Sofijina odločitev, ameriški film; Mervl Streep, Kevin Kline, Peter McNicol 22.40 Čas v sliki 22.50 Šport 23.30 X-large 1.00 Čas v sliki l. PROGRAM RADIO SLOVENIJA Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.06 Zabavna in narodnozabavna glasba + EP - 920 Dnevnikov odmev - 10.00 Dopoldanski dnevnik - 12.05 Na današnji dan - 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.00 Radio danes, radio jutri - 15.30 Dogodki in odmevi -16.00 Obvestila, čestitke poslušalcev + EP - 17.00 Studio ob 17.00 Tedenski aktualni mozaik -19.00 Radijski dnevnik + EP + vreme - 19.46 Lahko noč, otroci -20.00 Radio na dopustu - 22.00 Zrcalo dneva - 2220 Kratka radijska igra -23.05 Literarni nokturno - Bruno Du-bak: Čuvar meha - zgodovinarja -23.15-5.00 Nočni program - glasba RADIO TRIGLAV JESENICE 11.46 - Pričetek, opoldanski telegraf, horoskop, Duhovna obzorja. Danes do 13. - Radio Slovenija, Domače novice I, kuharski nasvet, tečaj angleškega jezika - BBC, Dogodki in odmevi - Radio Slovenija, obvestila, Domače novice II. Zabavno glasbena kontaktna oddaja - izmenoma Ugani številko ali Moja je lepša kot tvoja, čestitke, 19.00 - Zaključek KINO l. RADIO ŽIRI 16.00 - Razvedrilno popoldne na valovih Radia Žiri - vmes EPP in obvestila - 19.00 - Odpoved programa - PRO 7 5.50 Pustolovščina divjina, ameriški dokumentarni film 620 Devetdeseta leta - svet v spreminjanju 7.10 Enajst malih otočanov 7.35 Čarovnik 8.50 Moj ljubi bober 9.15 Mork in Mindv 9.40 Barnev Miller 10.10 Cosbv show 10.35 MAS.H. 11.10 Hardcastle & McCormik 11.50 Divjaki srebrnega gozda, nemški film, ponovitev 13.35 Deevtdeseta leta - svet v spreminjanju, ponovitev 14.46 Ave Maria, nemški film, ponovitev 1625 Blagoslovljena ekipa 17.40 Tajfun pred Ravalom, ameriški pustolovski film; Raquel VVelch 19.30 Cosby show 20.00 Poročila 20.15 Princ iz Zamunda, ameriška komedija; Eddie Murphy 2220 Krvava sled, ameriška kriminalka; Audrey Hepburn, James Mason RTL PLUS 6.00 Risanke, različne mladinske oddaje m nadaljevanke 12.40 He Man 13.05 Risanke 14.35 Spieglova TV reportaža 14.35 Mačke in psi 15.40 BJ in medved 16.56 Vroča nagrada 17.46 Čudovita leta 18.10 Novo v kinematografih 18.45 Poročila 1920 Houston Knights 20.15 Nemška komedija 22.00 Dall-as 23.00 Erotična komedija 0.30 Erotična komedija SCREENSPORT 1.30 Argentinski nogomet 2.30 Boks 4.30 Dirke japonske formule '3000 5.30 Biljard snooker 7.30 Nogomet -Čile Argentina 9.00 Zimske Ol 92 9.30 Svet športa 10.00 Superkros 10.50 Golf - poročilo 11.00 Tenis - Birming-ham, finale 16. novembra CENTER amer. kom. MOŽ ZA ŽENITEV ob 17. in 19. uri, prem. amer. thrill. kom. ŠOK ZA SISTEM ob 21. uri STORŽIĆ amer. akcij, film OREL SMRTI ob 16. uri, amer. trda erot. ŠEFINJA ZNA VSE ob 18. in 20. uri ŽE-LEZAR amer. kom. GREMLINI II. ob 17. in 19. uri, prem. franc filma CY-RANE DE BERGERAC ob 21. uri DUPLICA prem. amer. melodrama CME-RA ob 17. in 19. uri, amer. trda erot. ONE TO POČNO NAJBOLJŠE ob 21. uri TRŽIČ amer. kom. POLICIJSKA AKADEMIJA VI. - OBLEGANO MESTO ob 17. in 19. uri, amer. trda erot. SRČECE ob 21. uri ŠKOFJA LOKA amer. avant. film ROBIN HOOD ob 17.30 in 20. uri ŽELEZNIKI amer. drama ROSENCRANTZ IN GUILDESTERN STA MRTVA ob 19. uri RADOVLJICA amer. akcij. fant. film TERMINATOR ob 18. in 20. uri BLED amer. akcij, film ROKKIE - ULIČNI POLICAJ ob 20. uri 1. PROGRAM TV SLOVENIJA S < os aa u > O Z a. C/3 -J C/3 —i Z os O O < h- uri 8.15 Video strani 825 Otroška matineja 825 Živ žav 9.15 Telovadka, ponovitev francoske nadaljevanke 9.40 Glasba skozi čas, koprodukcija 10.40 Garfield in prijatelji, ponovitev 11.05 Videomeh 11.35 Obzorja duha 11.55 EP, Video strani 12.00 Murphv Brovvn, ameriška nanizanka 12.30 TV dnevnik 12.40 Video strani 13.30 Križkraž, ponovitev 14.35 Za težave Bednarski, poljska nadaljevanka 15.30 Sova, ponovitev 16.50 EP, Video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 Poročila 17.05 Prepovedano, ameriški film (čb) 18.30 Novosti založb: Prelistajmo skupaj 18.40 Risanka 18.55 TV mernik 19.15 TV okno 1920 Slovenski loto 1924 EPP 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.00 Zrcalo tedna 20.15 EPP 2020 Moj prijatelj Giono, francoska nanizanka 21.10 EPP 21.15 Zdravo 22.35 TV dnevnik, šport, vreme 22.55 EP, Video strani 23.00 Sova Polna hiša, ameriška nanizanka Poirot Agathe Christie, angleška nanizanka 0.15 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 14.00 Program HTV 1 19.30 TV dnevnik HTV 20.00 V orlovi deželi, angleška poljudnoznanstvena serija 20.50 Drugačne zvezde: Sahara, potopisna reportaža 2120 Ciklus filmov Line VVertmuel-ler: Krvno maščevanje, italijansko ameriški film 2250 Tenis (m) - finale ATP turnirja, posnetek iz Frankfurta 1.50 Yutel, eksperimentalni program t. PROGRAM TV HRVAŠKA 7.30 Dobro jutro. Hrvaška 8.00 Poročila 8.10 Dokumentarna oddaja 9.00 Poročila 9.06 Dokumentarna oddaja 10.00 Poročila 10.05 Glasbena oddaja 11.00 Poročila 11.05 Spored za otroke 11.36 Reportaže, obvestila 12.00 Poročila 12.06 Plodovi zemlje, kmetijska oddaja 13.00 Poročila 13.06 Reportaže 14.00 Informacije za begunce 14.30 Poročila 14.45 Spored za otroke 15.15 Reportaže 1520 TV nanizanka 16.00 Poročila 1620 Glasba, kultura, šport 17.00 Poročila v angleščini 17.05 Vključitve 17.40 Poročila 17.50 TV drama 18.30 Vključitve, reportaže 19.30 TV dnevnik 20.15 Dirigenti in glasbeniki, TV nadaljevanka 21.00 Politični magazin 23.00 TV dnevnik 23.35 Poročila v nemščini 23.50 Poročila v angleščini 0.00 TV izbor 1.00 Poročila TV AVSTRIJA 2 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 16.15 16.30 16.50 1825 18.45 19.00 21.40 22.10 0.15 0.40 1.40 Video strani Loterija miru Zabava je najlepše delo, ameriški barvni film Busove zgodbe, risana serija TV fortuna Tenis. ATP masters Frankfurt, prenos finala Dragi John, ameriška humoristična naaizanka Vesoljska postaja Kozorog 1. ameriški barvni film; Elliot Go-uld, James Brolin, Brenda Va-caro. Sam VVaterson Zona somraka Metal mania Video strani KANALA 9.00 Grom in pekel, hongkonški film 11.00 Meseno spoznanje, ameriški film 20.00 Spektakel na kolesu in deski, ameriški dokumentarni film 22.00 Brez kontrole, ameriški pustolovski film; Jim Youngs, Martin Hevvitt in drugi TV KOPER 13.00 Športne oddaje 14.30 Čarobna svetilka 15.30 Ravanovi 15.40 Agent Pepper 16.30 Aktualna tema 17.30 Poletje '42, ponovitev ameriškega barvnega filma 19.00 TV dnevnik 1920 Čarobna svetilka, otroški program 20.30 Ravanovi 21.00 Moj telesni čuvaj, ameriški film; Matt Dilon, Ruth Gordon, Adam Baldvvin 22.30 Žrebanje lota 22.35 Dnevnik 22.40 Agent Pepper 23.30 Športna rubrika TV AVSTRIJA 9.00 Čas v sliki 9.05 Začarano platno, italijanski film 11.00 Tiskovna konferenca 12.00 Tednik 12.30 Orientacija 13.00 Čas v sliki 13.10 Oklahoma, ameriški glasbeni film 1525 Biblija za otroke 1520 Jaz in ti, otroški program 16.10 Daktari, serija 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Velikih deset 18.30 Trapper John 19.30 Čas v sliki 19.48 Šport 20.15 Po sledovih Rigoletta 21.05 Šalom 9.00 Čas v sliki 9.06 Kulturni tednik 10.15 Univerzum 11.00 Mozartov koledar 11.05 Skladbe iz leta Mozartove smrti 12.15 Glasbene specialitete iz Avstrije 13.00 Dober dan, Koroška 13.30 Slike iz Avstrije 14.15 Spomini iz Galicije 14.45 športno popoldne 16.30 Moje pustolovščine v morju 17.15 Klub za seniorje 18.00 Mačke in pes 18.30 Slike Avstrije 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 19.48 Zakladnica Avstrija 20.15 čudežni pristanek, ameriški film 21.50 Čas v sliki 22.00 Tvvin Peaks 22.45 Beg v neznano, ameriški film 01.5 Šport/Poročila 1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA Prvi program 5.00-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Radijska igra za otroke - 9.06 Pomnjenja - 10.00 Poročila - 11.06 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -16.00 Lojtrca domačih - 18.00 Reportaža na kratko - 19.00 Radijski dnevnik - 19.45 Lahko noč, otroci -20.00 22.00 V nedeljo zvečer - 22.00 Zrcalo dneva - 23.06 Literarni nokturno - 23.16-0420 Nočni program, glasba RADIO TRIGLAV JESENICE 8.00 - Pričetek, ura za najmlajše, minute z godbami na pihala, Slovenci v svetu. Špikov kot, kuharski nasveti, kupim - prodam. Nedeljsko popoldne, 19.00 - Zaključek I. RADIO ŽIRI 9.00 - Napoved programa - radijski koledar - EPP - sprehod po kinodvo-ranah -10.00 - Športne novice -1020 - Pogovor z etnologinjo mag. Marijo Stanovnikovo - o kulturni dediščini -11.00 - Novice in dogodki - obvestila - mali oglasi - 12.00 - Nedeljska duhovna misel -12.15 - EPP -1220 - Čestitke in pozdravi - 1320 - Nedeljsko popoldne na frekvencah 912, 982 in 96,4 MHz - vmes kulturni kažipot -vremenska napoved - prometni servis - pregled slovenskega časopisja -aktualni športni dogodki in sprehod po naših kinodvoranah - 1520 - Odpoved programa - SLOVENIJA 1 SOVA POLNA HIŠA Je res šel samo na počitnice? Ali pa je, kot je napovedal, vzel življenje spet v svoje roke in zbežal od doma? Dekleti sta obupani. Palačinke, ki jih napravita Dannv in Joev, niso niti približno takšne kot Jessejeve, učenje kitare brez njega ni prav nič zabavno, pa tudi Elvisovih pesmi nihče drug ne zna. Le kako jih je lahko zapustil, ko pa ga imajo vsi tako zelo radi? D.J in Stephanie se s težkim srcem odločita za umazan posel - lagali bosta! PRO 7 5.00 Pustolovščina divjina 5.30 V carstvu divjih živali, ameriški dokumentarni film 6.15 Poročnik Preston 6.40 Vicki 7.05 Mork in Mindv 7.30 Muppet shovv 7.55 Krvno sovraštvo, ameriška kriminalka 9.30 Cosbv shovv 10.56 Blagoslovljena ekipa 11.55 V carstvu divjih živali 12.46 Tajfun pred Rava-lom, ameriški pustolovski film 1425 Oče, mama in devet otrok, nemški film, ponovitev 16.10 Hardcastle & McCormick 17.15 Pustolovščine v Alžiru, angleški pustolovski film, ponovitev 19.00 Cosbv Shovv, ponovitev 20.15 Perry Mason; Mrtva v jezeru, ameriška kriminalka 22.15 Ulice San Francisca 23.15 Divja leta, ameriški film RTL PLUS 620 Risanke in različne mladinske oddaje 9.30 Film 12.05 Mladinske nadaljevanke 1420 Adam 12 14.46 Film 13.06 Mladinske oddaje 16.45 Petrova glasbena revija 17.50 Primarij dr. VVestphall 18.46 Poročila 20.15 Nemški film 21.50 Spieglov TV magazin 22.50 Dvorec Pompon rouge 23.15 Playboy Late Night 0.15 Film SCREENSPORT 1.00 Mednarodni moto šport 2.00 Boks 3.30 Dirke japonskih prototipov 4.30 Boks 6.00 Dirke »spačkov« 6.30 Rally 7.30 Nogomet - pokal Amerike 9.00 Moto šport 9.30 Konjeništvo 10.00 Japonska formula 3000 11.00 Ameriški nogomet 13.00 Bovvling 14.00 Boks 16.00 Dirke japonskih prototipov 17.00 Gol - nizozemski moto šport 18.00 Zimske Ol 92 18.30 Golf -poročilo 18.40 Dirke NASCAR - At-lanta, prenos 2220 Svet športa 23.00 REVS - britanski moto šport 23.30 Dirke »spačkov« CENTER amer. kom. MOŽ ZA ŽENITEV ob 17. in 19. uri, prem. francf filma CYRAN0 DE BERGERAC ob 21. uri STORŽIĆ amer. kom. GREMLINI II. ob 16. uri, amer. trda erot. ŠEFINJA ZNA VSE ob 18. in 20. uri ŽELE-ZAR amer. melodrama CMERA ob 17. in 19. uri, amer. trda erot. SRČECE ob 21. uri DUPLICA prem. amer. thrill. kom. ŠOK ZA SISTEM ob 17. in 19. uri, amer. trda erot. ONE TO POČNO NAJBOLJŠE ob 21. uri TRŽIČ amer. akcij, film OREL SMRTI ob 17. in 19. uri, amer. trda erot. VROČE USTNICE ob 21. uri DOVJE amer. kom. POLICIJSKA AKADEMIJA VI. - OBLEGANO MESTO ob 19.30 uri ŠKOFJA LOKA amer. avant. ROBIN HOOD ob 17.30 in 20. uri ŽELEZNIKI amer. avant. film HIGHLANDER II. ob 19. uri RADOVLJICA amer. vojni film JEKLENI OREL ob 18. uri, amer. melodrama DOLGOLETNO PRIJATELJSTVO ob 20. uri BLED amer. akcij, film ROKKIE - ULIČNI POLICAJ ob 18. in 20. uri BOHINJ amer. akcij, film EK-SEKUTOR ob 20. uri PONEDELJEK SPOREDI -\ 18. novembra 1991 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 Video strani 9.00 Mozaik, ponovitev 9.00 V znamenju dvojčkov, lutkovna igrica 9.20 Dragi Miha, farsa za solo plesalca, magnetofonski trak in dva stola 9.45 Utrip 10.00 Zrcalo tedna 10.15 TV mernik 10.35 Video strani 13.30 TV dnevnik 14.50 Video strani 15.00 Obzorja duha, ponovitev 1520 Sova. ponovitev 16.40 EP, Video strani 16.45 Poslovne informacije 16.50 TV dnevnik 16.55 Slovenska kronika 17.05 Mozaik, ponovitev: Zdravo 18.25 EP, Video strani 18.30 Spored za otroke in mlade 18.30 Radovedni Taček: Jadro 18.45 Potepuh in nočna lučka 19.00 Risanka 19.20 TV okno 1924 EPP 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 EPP 20.05 Pozabi name, angleška drama 21.15 EPP 2120 Osmi dan 22.05 TV dnevnik, vreme 22.25 EP, Video strani 22.30 Pentada, TV balet 22.50 Sova Poirot Agathe Christie, angleška nanizanka Nedotakljivi, ameriška nanizanka 0.30 Video strani 2, PROGRAM TV SLOVENIJA 17.00 17.30 19.30 20.00 21.00 21.30 22.00 22.30 23.30 Teleski '90: Pripravimo se na smučanje, ponovitev Regionalni programi TV Slovenija - Studio Ljubljana TV dnevnik HTV Žarišče Sedma steza Po sledeh napredka Rože in luči Yutel, eksperimentalni program Program HTV 1 1. PROGRAM TV HRVAŠKA 7.30 Dobro jutro. Hrvaška 8.00 Poročila 8.10 Dokumentarna oddaja 9.00 Poročila 9.05 šolski program 10.00 Poročila 10.05 Reportaže, vključitve 11.00 Poročila 11.05 Spored za otroke 11.35 Reportaže, obvestila 12.00 Poročila 12.05 O 0. C/3 U on Z tU as O O Z < h- (/) November je še vedno čas za sajenje in presajanje dreves, ki še niso posajena dalj kot 3 do 4 leta. Le paziti moramo na korenine. Pri tem gre predvsem za drobne koreninice. Manj ko jih je poškodovanih, bolj zanesljivo se bo drevo prijelo. Ko prevažamo ali prenašamo sadike sadnega drevja iz drevesnice do mesta sajenja, moramo korenine tako omotati, da ostanejo vlažne. Kdor ne more takoj posaditi kupljenih sadik, jim mora korenine zagrniti z vlažno zemljo. Pri tem pazimo, da pride zemlja tudi med korenine. Ko korenine sadik zagrnemo, zemljo malo pohodimo in temeljito zalijemo. Sadilna jama za drevesa, ki jih nameravamo presaditi, mora biti pripravljena, preden jih izko-pljemo. Že prej naredimo dovolj veliko jamo, da je ni treba ob presajanju popravljati. Manj pomembna je oblika sadilne jame, lahko je okrogla ali kvadratna, vendar nekateri praktični sadjarji dajejo prednost kvadratni jami, češ da tako ne trčijo vse korenine hkrati na neprerah-Ijane stene, ko izpolnijo v jami razpoložljivi prostor. Premer oziroma stranica sadilne jame naj bo 100 centimetrov, globina naj bo 50 do 60 centimetrov. Dno jame ne sme biti stlačeno in zbito, temveč zrahljano za globino lopate. Pri izkopavanju drevesnih jam ne smemo metati vse zemlje na en kup. Vrhnjo plast ali živico mečemo na eno stran, spodnjo, neaktivno plast pa spet ločeno mečemo na drugi kup. Ko posadimo drevo, damo koreninam najprej vrhnjo prst, da dobijo korenine več hrane, spodnjo, neaktivno plast prsti pa damo na vrh. Pri tem pazimo, da med koreninami ne ostane prazen prostor. Zemljo okrog posajenega drevesa po saditvi še pohodimo in zalijemo. Bolje je, da gnoj po-tresemo na vrh, potem ko smo drevo že posadili, da počasi pronica h koreninam. Pri presajanju ne smejo drevesa stati globlje kot prej in jih moramo temeljito zaliti. Med korenine in okoli njih damo mnogo s šoto zmešane kompostne zemlje. Ta mešanica bistveno pripomore k nastanku novih rosnih korenin. Za varstvo pred vetrom potrebujemo dolg, močan oporni kol ali žice za zasidranje posajenih dreves. Ker imajo starejša drevesa sorazmerno veliko krono, je treba kol zabiti prav globoko v zemljo. V lažjih tleh je bolje, če drevo zasidramo z žico: na treh mestih v enakomerni razdalji okrog drevesa zabijemo kratke količke, konce žice ovijemo na deblo tik pod prvo vejo in napne-mo na količke tako, da drevo stoji ravno. Pri starejših presajenih drevesih krono tako obrežemo, da ostaneta glavnim vejam le dve tretjini prejšnje dolžine. Krajšati moramo zato, da vzpostavimo ravnotežje med krono in koreni- nami. Krajšamo ne le glavne, temveč tudi vse stranske poganjke. Tako obrezana drevesa se zanesljivo primejo in spomladi zopet odženejo. Rak in hrana Pomanjkanje celuloze v hrani Celuloza je sestavni del živil rastlinskega izvora. Lupine vseh vrst sadja so sestavljene iz celuloze, celuloza je v steblih in stebelcih zelenjave, celuloza obdaja fižol in grah, celuloza so še zlasti otrobi, ki ob mletju žitaric ostajajo na situ, celuloza je nasploh sestavni del tanke mrenice, ki obdaja vsako rastlinsko celico. Najbolj zanimivo pri celulozi pa je, da je naša prebavila ne morejo prebaviti in gre povsem nepredelana spet iz nas! Nič čudnega, če jo zato nekateri imenujejo "balast" in jim pomeni samo obremenitev za želodec ter črevesje! Pa je vsa zadeva prav obratna! "Lahka" hra- na - hrana z malo ali nič celuloze - se namreč zelo počasi pomika skozi prebavni trakt, dva do trikrat počasneje, kot bi bilo treba. V tem času pride do veljave mnogo škodljviih snovi, ki se lahko znajdejo v hrani in imajo dovolj časa, da tako ali drugače škodljivo vplivajo na sluznico v prebavilih. Zlahka jo na primer okužijo, huje pa je, da tudi mnogo rakotvornih snovi, ki pridejo s hrano v naše telo, najde spotoma dovolj priložnosti in možnosti za svoje uničevalno delo. Če gre hrana dva do trikrat počasneje skozi črevesje, je nevarnost za kakršnokoli obolenje prav gotovo dva do trikrat večja! Zapomnimo si torej: Prevelika koncentracija kislin v prebavilih in predolgo zadrževanje hrane v prebavilih resno pogojujeta obolenje prebavil, žal tudi raka. Tu pa lahko prevzame svojo akcijo CELULOZA, ki s svojo maso - zmanjša koncentracijo kislin v prebavilih in - hitreje požene hrano skozi ves prebavni trakt, s čimer - kislinam onemogoči razdiralno delo, - škodljivim snovem pa ne da časa, da bi oškodovale prebavni trakt! ■«# . * November brez snega je tudi mesec, ko počistimo vse po vrtu. Obžagane veje presajenega drevja in grmičevja na drobno sesekamo in skupaj z listjem vržemo na kompostni kup. Ko ga bomo spomladi premetali, bomo lahko ugotovili, da so ostali le še debelejši deli vej, drobnejši in listje pa so že postali kvaliteten kompost Če imate možnost, stresite jeseni na vrh kompostnega kupa vrečo listja iz gozda, tega pa pokrijte z nekaj lopatami zemlje. Prav zaradi teh dveh nadvse pomembnih nalog, ki jih v našem črevesju opravi celuloza, jo lahko imamo za pomembnega sodelavca in soborca v našem osebnem boju proti raku na debelem črevesu in danki! (Vse o celulozi velja seveda le za zdrave ljudi, ljudje z obolelim prebavnim traktom se morajo hraniti po posebnih zdravnikovih navodilih, zanje pravilo o celulozi ne velja.) Zato se ne otepajmo hrane z mnogo celuloze! Črni kruh, ajdovi in koruzni žganci, ričet, sok iz ovsenih ko-smičev z mlekom ali žlica otrobov v kozarcu jogurta, bi morali biti večkrat na domačem jedilnem listu! Odlična dobavitelja celuloze sta sadje in zelenjava vseh vrst, še posebej zelje, ohrovt, cvetača, brokoli, brstični ohrovt in še kaj. Sadja nikoli ne lupimo, od jabolka in hruške naj nam v roki ostane samo pecelj, grozdne jagode pa pojejmo "s kožo in kostmi"! Celuloza sama po sebi ni garancija, da za rakom ne bomo zboleli na debelem črevesu ali danki - rak pride v naše telo tudi po drugih poteh - vendar pa celuloza odlično opravi svojo varovalno funkcijo. Ustrezna količina celuloze v naši vsakodnevni prehrani je eden temeljnih kamnov zdrave prehrane, slednja pa je prav gotovo precejšnja garancija za naše zdravje, saj se zdravo telo uspešneje upira škodljivcem zdravja, predvsem pa jih lažje premaga, če so morda že vdrli v naše telo! In še droben nasvet Posebna polivka Tole odlično polivko brez maščobe za pečeno kokoš ali purana smo našli v knjigi G. Hauserja "Moja pot k zdravju in mladosti": Za peko pripravimo celo kuro ali po kosih. Pecimo kot navadno, le vsakih dvajset minut zalijemo z naslednjo polivko: 2 kocki zelenjavne ali kokošje juhe, 1 del vrele vode, 1 del pomarančnega soka, 1/4 del limoninega soka, 1/2 žličke soli Kocke za juho raztopimo v vreli vodi, dodamo sadne sokove in sol ter dobro premešamo. Zalivamo z žlico ali s širokim čopičem. Če peč :mo jagnjetino, moramo pobirali maščobo iz ponve. Pogosto zalijemo z mešanico belega vina, čiste goveje juhe in nekaj sesekljanih metinih listov. V juho zamešajmo paradižnikov sok. Dodamo zdrobljen lovorov list in ščepec rožmarina. Pogrejmo in s tem zalivaj mo teletino. Razne vrste perutnine lahko zalivamo z mešanico pomarančnega, limoninega soka in goveje juhe, začinjeno z origanom, in suhim rožmarinom.. Da bo jed zares okusna, na-trimo meso s soljo, preden ga postavimo v pečico. Z zalivanjem spiramo sol, zato po zadnjem zalivanju jed še malo posolimo. TEMA TEDNA Vedno bolj mi pronica v možgane, da slovensko ljudstvo nikoli in nikdar ne bo zadovoljno! Daš mu demokracijo, pa hudobno pravi: »Drek pa taka demokracija, če lahko samo na vsake štiri leta voliš ene tipe, ki potem delajo samo to, da ti dan na dan sračkajo na glavo!« Daš mu najbolj demokratično vlado na svetu, pa ji ljudstvo vtika nos v vsako figo fresko, tako da se mora najbolj demokratično - demokratična vlada zavleči v neke kmečke Poljče, zapreti vsa okna in vrata - s kravje farme tam čez včasih fino smrdi - da sploh lahko v miru preme-ditira državniška posla. Daš mu suverenost, pa se mrda in zmrda. Pomoliš prst, pa te zgrabi za roko. Daj mu karkoli že hočeš, zmeraj bo en vik in krik. To ljudstvo bo bržkone treba zamenjati, saj s tako cmeravo gmoto ni nikakršnih svetlih perspektiv, kaj šele uresničitve tisočletnega sna. V prehodnem obdobju do nujne demokratične zamenjave ljudstva pa bi - da si ne bi kdaj kasneje kaj očitali -vendarle poskusili s kakšno prevzgojo. Morda pa bi se dalo nekatere delavske primerke, ki se danes permanentno upirajo, spreobrniti? 2e zato, ker je zamenjava ljudstva specifična zamenjava, kjer nikoli čisto natančno ne veš, kaj ob zamenjavi v resnici dobiš, bi določeno količino pridnih delavcev obdržali v rezervi, saj delavna raja vsa- Drago je res, a imamo ki, tudi demokratični vladi pride kar prav. Eni morajo kaj malega tudi delat', a ne? Spreobremenitveni uk za drugačno mentaliteto ljudstva bi moral potekati dobesedno na vseh ravneh; vtkan bi moral biti v vse pore našega žitja in bitja, kaj sleherni dan, vsako sekundo! V njem bi morali sodelovati vsi, ki kakorkoli že javno nastopajo: od kondukterja na avtobusu do univerzitetnega profesorja. Najbrž mi ni treba posebej poudarjati, da bi teža vsekakor padla na medije javnega obveščanja. A brez čistke v tej sferi družbenega življenja se reforma mentalitete sploh začeti ne more, zato je takojci, ko reforma nastopi, treba pozapreti vse sumljive novinarje. Ne bo prav nič težko: tuje 171. člen KZ, tu je verbalni delikt, ki se lahko dokaže še tako neznatnemu pisunčku. Shema take miselne in duhovne preobrazbe ljudskih duš je preprosta. Poglejte vi samo dandanašnje časopise: na prste ene roke lahko preštejete rubrike, kjer bi vam strokovnjaki svetovali, kako in kaj jesti, da boste zdravi in da vam bo dobro na zemlji. Ah, kako malo je znano, kako je za vašo psihofizično kondicijo uničujoče, da jeste meso pa meso in kar »durhmarš« samo meso! Pa špeh pa salamo pa paštete pa zaseko. Pa pohano piško na pohano piško! Lepo vas prosim, kam pa to pelje! Pride podražitev živil in zelenjave, pa še ena majhna podražitev in kar naenkrat je vse na nogah! Ljudstvu je zatorej treba dopovedati: meso je škodljivo za zdravje, v ribah je PBC, kruh redi, tudi v mleku je PBC, od sladkorja se dobi sladkorna, od olja rak, od jajc ošpice, od zelene solate zgaga, od korenja kila, od krompirja pa oči pečejo. Vse jestvine prej ali slej nekam udarijo. Poglejte vi samo romp in pomp zaradi podražitve nafte in elektrike! Ljudstvo pada v nezavest, ko dobiva položnice. Nihče pa noče pomisliti, kakšna sreča je, da nafto sploh imamo, dokler jo bomo pač imeli. Nihče ne pomisli, kakšna neznanska sreča je, da elektriko sploh imamo, pa naj bo draga! Nihče ne pomisli, kakšna sreča je, da jestvine sploh so! Bi imeli rajši prazne police, peš-hojo in sveče, a, kujončki moji? Prava figa , če je drago! Važno je, da v moji štacuni lahko sleherni moment vidim morski list po 750 SLT za kilo, ki ga sicer že mesece in mesece nihče ne kupi in bo zdaj zdaj olesenel kot zgodovinski eksponat naše špecerije. Vidim ga pa le! V tej smeri naj bi šla prevzgoja: drago je res, a imamo in naše je! Patriotska vzgoja na to vižo je očitno čisto na psu, zato jo aktivirajmo! Nepoboljšljive primerke, ki se jih prevzgoja ne bo prijela, bomo »zataušali« za trpež-nejše ljudstvo, tisti, pri katerih pa bo vžgala, pa se bodo častno vlekli po štacunah med morskimi listi in drugo robo, med olesenelimi in okamnelimi primerki zgodovine. • D. Sedej J E 2 Pokončajmo jo, da se ne bo mučila V 45. številki Mladine je dal Hamurabi, potem ko je podal vzroke, zakaj bo vlada pokončala slovensko gospodarstvo, ko je na monetarnem področju izvedla zamenjavo papirja s papirjem, naslednji nasvet za davkoplačevalce in podjetja: Ne plačujte davkov, prispevkov in drugih dajatev, saj je zamudna obrestna mera komaj 373 odstotka na leto pri 900-odstotni inflaciji. Zahtevajte moratorij na vsa posojila, saj bo država socializi-rala vse bankrote. Ne plačujte računov, saj so zakonite zamudne obresti samo 30-odstotne. Bodite v »minusu« na TR, kupujte na čeke vnaprej, najemajte posojila, kjer se da itd. Izogibati se morate varčevanju v naših bankah. Z nekaterimi zvijačami lahko celo kupite marke v bankah po 32 SLT za DEM ali pa dvignete svoje devize z računov. Z vsem tem denarjem, ki ga s triki izpulite državi, pa prek tržnice takoj v tuje banke in nogavice ali pa v trgovine po blago. Pokončajmo mlado državico, da se ne bo mučila! Paraga je Paraga Zloglasni hrvaški Dobroslav Paraga, ki je tako razjezil Tuđmana s svojo še bolj zloglasno paravojaško formacijo, hosovci imenovano, da jo je predsednik odločno prepovedal, jih ima tudi drugače veliko ciničnih za ušesi. Vsi, ki so bili v teh časih v Zagrebu, vedo, da so bile po vseh zagrebških ulicah in cestah - kamorkoli si pogledal - vreče peska pred spodnjimi prostori hiš ali kletnimi okni. Menda so v zadnjem času kar precej vreč s peskom odstranili. Paraga je to spremembo takole komentiral: »Madonca, saj izgleda, kot da bi bili pred turistično sezono...« Nikar v Slovenijo! Vsem tistim, ki se še vedno čudijo, zakaj v Slovenijo danes, ko je miroljubna, suverena in samostojna, ni nobena turista, dajemo v poduk in na znanje odlomčič iz nekega pisma, ki ga je prejšnji teden poslal mladi Anglež svoji prijateljici na Gorenjsko. V tem pismu poleg nenehnih prošenj naj ga v Londonu vendarle obišče, saj ji je pripravljen kupiti povratno vozovnico, sporoča tudi naslednje: »V katerokoli agencijo tu v Londonu sem šel in želel kupiti vozovnico za potovanje v Slovenijo, povsod so odkimali z glavo, češ: nič ne bo, to je nevarno območje, odločno odsvetujemo...« Britansko zunanje ministrstvo nas torej, Slovenijo, še nikakor ni izvzeto z nevarnih območij in potovanj na sončno stran Alp še vedno ne dovoljuje. STANOVANJE JE KAPITAL NUDIM imetniku stanovanjske pravice, posebej upokojencu, denar za takoj-šenj odkup stanovanja in prodajo meni. Kot na-garado nudim minimalno najemnino ali denarno nagrado. Ponudbe pod »Obojestranski interes.« « 'ivompolsobno s.anovanie M '"«-^2 po 17.' ■ oz dvoinpolsobno A'A/VOVA Ki m 7**1K1 o** po- Iz slovenskih časopisov smo izrezali nekaj oglasov, ki zgovorno dokazujejo, kako živahen je "stanovanjski biznis" po naši deželi. Stanovanjski zakon ponuja enkratno življenjsko priložnost priti do lastnega etažnega stanovanja po zakoniti in relativno ceneni poti. O tem, da denarno premožnejši pri tem iščejo svojo možnost, je tudi razumljivo: lov na tste, ki imajo stanovanjsko pravico in ne zmorejo odkupa, je odprt. Ponudbe, da svojo stanovanjsko pravico nekomu "posodite", so zelo mamljive - posel je posel in o posledicah niti ni časa razmišljati. Kako se bodo končale zgodbice, v katerih nastopata obubožani imetnik stanovanjske pravice in denarno premožni iskalec dobre priložnosti, bo zelo kmalu jasno. "Razprodaja, kakršne še ni bilo", je bil naslov članka o učinkih Stanovanjskega zakona, ki smo ga objavili v Gorenjskem glasu. Očitno se splača za odkup stanovanjske pravice (!) odšteti toliko, kot je vrednost stanovanja!!! Stanovanjska zgodba bo torej imela še zelo zanimiva nadaljevanja... Foto: janež Pipan c o X m Z •— C/5 j* a r > c/3 "V H Z C < os > 00 CO H 3J > Z Rahlo slečene in - glava se tudi ne sme videti Janez Pipan, Jeseničan, zdaj pa že dolga leta živi in dela v Škofji Loki, se je s fotografijo začel ukvarjati pn 14 letih. Doma so mu kupili čisto navaden fotografski aparat in Janez je slikal in slikal: »Še zdaj se spominjam, da je bil aparat češke izdelave, Pionir, za tiste čase kar dober,« pravi danes Janez Pipan. »Potem sem kupil Vashi-co, ki mi je še danes najljubši fotografski aparat od vseh, kajti z njim sem napravil slike, ki sem jih kasneje razstavil in so jih zelo lepo sprejeli. Vesel sem bil tudi tedaj, ko sem leta 1976 na Brniku ob neki slavnostni otvoritvi slikal za nemško Lufthanso. Slike so mi dobro ocenili, zato sem lahko navezal stike z drugimi letalskimi prevozniki po svetu.« Ze takoj na začetku se je Janez Pipan začel ukvarjati tudi z erotično fotografijo in v okolju, kjer je delal, seveda nanj niso ravno gledali z razumevanjem in simpatijo. Janez pa je vztrajal, čeprav se je obenem ukvarjal tudi z drugimi motivi, sodeloval v foto krožkih in razstavljal. »V začetku osemdesetih let sem pošiljal erotične fotografije v jugoslovanske revije, tudi v Start, kjer so mi nekoč tudi posvetili kar šest strani reportaže. Tedaj je bil pri nas nekakšen erotični boom in bil sem dve leti še kar popularen in iskan. Zraven pa sem se intenzivno ukvarjal tudi s fotografiranjem narave in arhitekture kot član kranjskega Foto kluba Janez Puhar. Spominjam se, da smo imeli zelo zanimive izlete, tudi v Istro, kjer smo fotografirali istrske motive in predvsem iz Istre sem prinesel veliko lepih motivov in potem imel tri samostojne razstave. Rad sem slikal tudi živali, predvsem pse. la, da jo je ameriška revija Ga-lerie objavila: dobila sva nekaj dolarjev honorarja in še danes se tega rada spominjava. Med tistimi, ki so uspele tudi s pomočjo mojih posnetkov, naj omenim Simono Weiss pa Heleno Blagne, Bernardo Ma-rovt. Zdaj pripravljam predstavitveni katalog, kajti agencije zahtevajo, da se jim fotografi nekako predstavijo. V katalogu bodo modeli, ki sem jih fotografiral v preteklosti in ki so tudi uspeli. Teh pa je kar precej...« Janez je že enajst let v foto-klubu LTH, ki je eden izmed najbolj aktivnih amaterskih slovenskih klubov. Fotografi Aktivno sem sodeloval na fotografskih razstavah v Iskri, Do-nitu Medvode in v drugih firmah. Spominjam se hecne situacije nekoč v Iskri: v avli sem imel razstavljene fotografije nežne erotike, pravzaprav nič posebnega. Pa je prišla na obisk kitajska delegacija in ko sem prišel v avlo, ni bilo nikjer nobene moje fotografije. Kulturna animatorka mi je pojasnila, da so jih zaradi obiska Kitajcev pač diskretno umaknili... V Ameriko sem poslal tudi fotografijo miss Slovenije, ki sem jo fotografiral leta 1983. Oba sva bila kajpak zelo vese- sodelujejo na občinskih in drugih razstavah, pomagata pa jim tudi sindikat in ZKO ter drugi. Fotografi LTH so pripravili več akcij, med drugim tudi fotografsko akcijo Naše okolje in v Škofji Loki organizirali pet razstav. Bili so uspešni: že čez nekaj tednov so opazili, da so v Škofji Loki le odstranili navlako in neustrezne prometne znake. Druga akcija je bila pod naslovom Preporod lipovega lista, v kateri so prizadevni fotografi slikali še neznane, a zanimive predele Škofje Loke. Janez Pipan se ukvarja tudi z industrijsko fotografijo in se rad pohvali, da ima LTH dober design izdelkov. Zdaj pripravlja predstavitev medijskih osebnosti leta 1991: z Bernardo Marovt, Simono Weiss, Pop designom, Natašo Bešter, Heleno Blagne in drugimi - kot nekakšen foto zapis. Sobote in nedelje večinoma preživi na raznih avdicijah, predstavitvah modelov, lepotnih tekmovanjih in v laboratoriju, pripoveduje tudi o slabih izkušnjah, ki jih je imel pri fotografiranju modelov. Izučilo ga je, da vsaki mladenki, ki bi se želela fotografirati malo manj oblečena, svetuje, naj premisli, pred snemanjem pa ji da tudi v podpis, da se »navedeni model strinja s snemanjem...« Večkrat se zgodi, da bi se marsikatera mlada punca rada fotografirala, ampak tako, da se glava le ne vidi. Po njegovih izkušnjah so Mariborčanke bolj korajžne in si želijo prodreti na tovrstno tržišče, Ljubljančanke tudi še kar, Gorenj-ke pa se držijo bolj ob strani. Čeprav ima Janez večinoma opravka z znanimi slovenskimi imeni, kot je Bernarda Marovt in druge, je zaslužen tudi zato, da vedno odkrije kakšen nov simpatični slovenski obraz. Fotografira pač tako, da je modelu prav in da je okolju tudi prav... Kaj preveč svobodni v erotičnem smislu pač pri nas še-nismo Janez Pipan pa tako uživa s svojim fotografskim aparatom, da sleherni trenutek najde zanimive motive tudi drugje... • D. Sedej 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 Video strani 9.00 Mozaik, ponovitev 9.00 Zgodbe iz školjke 11.40 Sedma steza 12.10 Osmi dan 12.55 Video strani 13.30 TV dnevnik 14.25 Video strani 14.35 Mozaik: Angleščina - Follovv me. ponovitev 28. lekcije 15.00 16.40 16.45 16.50 16.55 17.05 17.05 17.20 17.40 18.06 18.10 18.10 18.25 18.50 19.00 19.20 19.24 19.30 19.55 19.59 20.05 20.50 20.55 21.05 21.50 22.10 22.20 22.25 0.45 Sova. ponovitev EP. Video strani Poslovne informacije Poročila Slovenska kronika Mozaik - šolska TV Vpliv onesnaževanja na življenje v potoku Različni načini gibanja živali Nekoč je bilo .... življenje: Prebava EP. Video strani Spored za otroke in mlade Lonček kuhaj: Brioši Alf, ameriška nanizanka Mavec Risanka TVokno EPP TV dnevnik Vreme EPP Občutek krivde, angleška nadaljevanka EPP Novosti založb: Odprta knjiga Yves Montand, 1. del TV dnevnik, vreme Poslovna borza EP, Video strani Sova Življenje brez Georgea, angleška nanizanka Poirot Agathe Christie, angleška nanizanka Glasba skozi čas, koprodukcija Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 17.10 Euroritem, 11 oddaja 17.30 Regionalni programi TV Slovenija - Studio 2 Koper 19.00 II. mednarodni festival zborovskega narečnega petja Ljubljana '91 19.30 TV dnevnik HTV 20.00 Žarišče 20.30 Umetniški večer Od Nuernberga do Nuernber-ga: Poraz in sojenje. 2. del francoskega dokumentarnega filma (čb) 22.30 Yutel, eksperimentalni program 23.20 Program HTV 1 1. PROGRAM TV HRVAŠKA 7.30 Dobro jutro. Hrvaška 8.00 Poročila 8.10 Dokumentarna oddaja 9.00 Poročila 9.05 šolski program 10.00 Poročila 10.05 Reportaže, vključitve 11.00 Poročila 11.05 Spored za otroke 11.35 Reportaže, obvestila 12.00 Poročila 12.05 Vključitve 13.00 Poročila 13.05 Reportaže 14.00 Informacije za begunce 14.30 Poročila 14.45 Majhen svet 15.15 Civilna zaščita 15.30 TV nanizanka 16.00 Poročila 16.20 Glasba, kultura, šport 17.00 Poročila v angleščini 17.06 Vključitve 18.00 Poročila 18.05 Dokumentarni program 19.30 TV dnevnik 20.15 Politični magazin 23.00 TV dnevnik 23.35 Poročila v nemščini 23.50 Poročila v angleščini 0.00 TV izbor 1.00 Poročila 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 16.45 Video strani 17.00 Malavizija 18.30 Batman, ameriška nanizanka. Risanka 19.30 Dnevnik 20.20 Šingen, japonska nadaljevanka 21.20 Na zdravje 21.45 Lovec na pivo, dokumentarna serija 22.15 Bangkok Hilton, ameriško/avstralska nanizanka 23.00 D J is so Hot 0.00 Video strani KANALA 10.00 Ponovitev večernega sporeda 20.00 Dober večer 20.15 Informativno dokumentarni program 20.40 Juda, vohljač in zvezdice, španska humoristična nadaljevanka 21.10 Veliki insekt, hongkonški barvni film TV KOPER 13.00 Športne oddaje 14.30 Čarobna svetilka, otroški program 15.30 Ponedeljkov športni pregled, ponovitev 16.30 Rayanovi, ponovitev 17.00 TV glasba: Yesterday, ponovitev 17.30 Skupni program z II. mrežo TV Slovenije 19.00 TV dnevnik 19.30 Čarobna svetilka - otroški program 20.30 Ravanovi 21.00 Nežna ljubezen, ameriški film 22.45 Agent Pepper 23.35 Športna rubrika TVAVSTRpi 9.00 Jutranji program 9.00 Čas v sliki 10.30 Čudežni pristanek, ponovitev filma 12.00 Nekoč 12.05 Šport v ponedeljek 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi, ponovitev 13.35 Radi imamo Kate 14.00 VValtonovi 14.45 Mojstrstvo jutrišnjega dne 15.00 Jaz in ti 15.05 Tudi hec mora biti 15.30 Am, dam, des 16.05 Princeska Sara 16.30 Glasbena delavnica 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.06 Mi 18.30 Trapper John 19.22 Znanje danes 19.30 čas v sliki, vreme 20.00 Šport 20.15 Univerzum 21.00 Naredi si sam 21.07 Pogledi s strani 21.15 če bi sosedi vedeli, humoristična serija 22.00 Beg na avtocesti, ameriški film 23.25 Umazana reka, japonski film 1.06 čas v sliki TV AVSTRIJA 2 14.46 Leksikon umetnikov 17.00 Šolska TV 17.30 Orientacija 18.00 Mačke in pes 18.30 Posnetek, avstrijski home video 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Kultura 20.15 Kdor se smeji, zmaga... 21.00 Naredi sam 21.07 Reportaže iz tujine 22.30 Čas v sliki 22.30 Klub 2 Poročila 1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Zabavna in narodnozabavna glasba + EP - 10.00 Dopoldanski dnevnik - 12.05 Na današnji dan -12.30 Kmetijski nasveti - 1320 Osmrtnice in obvestila - 19.00 Radijski dnevnik - 19.45 Lahko noč, otroci -20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 22.00 Zrcalo dneva - 23.05 Literarni nokturno - Robert Frost: Dve poti - 23.15-4.30 Nočni program, glasba RADIO TRIGLAV JESENICE 11.46 - Pričetek, opoldanski telegraf, horoskop. Danes do 13. - Radio Slovenija, Domače novice I, razgovor. Dogodki in odmevi - Radio Slovenija, obvestila. Domače novice II, torkovo popoldne z Bracom Korenom, vmes čestitke in obvestila. BBC Lodnon -večerna informativna oddaja, 19.00 -Zaključek l. RADIO ŽIRI 16.00 - Napoved programa - EPP -16.50 - Športne novice -17.00 - Obvestila - 17.15 - Po poti vaših vprašanj in pobud - 19.00 - Odpoved programa - PRO 7 620 Richmond Hill 7.05 Ravvhide, ponovitev 7.55 Risanke 8.40 Avtoman -superdetektiv, ponovitev 10.00 Sha-ne, ameriška nadaljevanka 10.35 Ravvhide, ameriška nadaljevanka 1120 Res velik razred, ponovitev 11.50 Harrvjeva čudovita kazenska porota 12.15 Koit za vsak primer 13.10 Pustolovščina v Alžiru, angleški film, ponovitev 14.45 Risanke 15.40 Skrivnost delfinov 16.36 Res velik razred 17.00 Poročila 17.10 Tenis, lopar- SLOVENIJA 1 20.05 OBČUTEK KRIVDE Helena in Richard praznujeta božič brez Sallv. Ta je pri očetu in njegovi številni družini. Želi jih spoznati: to, kar tam vidi in sliši, pa jo prepriča, da se vendarle vrne domov in se pogovori z materjo. Pride Helenin veliki dan: otvoritev razstave njenih slik. Med povabljenci sta tudi Elizabeth in Felix, ki je na trnih, ko se prikaže Inge. Pozneje, sredi noči Inge kliče Felixa. Elizabeth, ki dvigne slušalko, je očitno razburjena. Ima Felix kaj z Inge? ji in tatovi, kriminalna nadaljevanka 18.00 Risanke 20.15 Z eno nogo v zaporu, ameriška komedija 22.30 Smrt jezdi ob torkih, italijanski vestem 0.30 FBI 1.35 Divja leta, ameriški film, ponovitev 3.35 Neverjetne zgodbe RTL PLUS 6.00 Dobro jutro in poročila 9.00 Angel se vrača 9.45 Bogat in lep 10.10 Tekma s smrtjo 11.30 Divja vrtnica 12.10 Alias Smith & Jones 13.05 En oče preveč 13.30 Kalifornijski klan 1420 Springfieldska zgodba 15.06 Klan volkov 15.30 Chips 1620 Tvegano 17.10 Vroča nagrada 18.00 Divja vrtnica 18.45 Poročila 1925 Knight Ri der 20.15 B. L. Strvker 21.55 Eksplozivno 22.55 Zakon 24.00 Film SCREENSPORT 8.00 Eurobika 8.30 Konjaništvo 9.30 Rugby 10.30 Eurobika 11.00 REVS -britanski moto šport 11.30 Zimske Ol 92 12.00 NBA košarka - Chicago : De-troit 13.30 Moto šport 14.00 Mednarodni moto šport 15.00 Eurobika 15.30 Filmi o formuli ena - 1971 16.00 Konjeništvo 16.30 Boks RADIA ODDAJNIKI TRIGLAV BRVOGI JESENICE BLEJSKA DOBRAVA ŠPANOV VRH VOGEL FREKVENCE: 96.8 Mhz. 89.8 Mhz 96.0 Mhz 87,7 Mhz 101,1 Mhz Gornjesavska dolina mesto Jesenice Radovljica, ostala Gorenjska Jesenice, Radovljica, Gorenjska Bohinj KINO 19. novembra CENTER amer. thrill. kom. ŠOK ZA SISTEM ob 16., 18. in 20. uri STOR-ŽIČ amer. trda erot. SRČECE ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. akcij, film OREL SMRTI ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. kom. BARTON FINK ob 19. uri RADOVLJICA amer. vojni film JEKLENI OREL ob 20. uri BLED amer. akcij. fant. film TERMINATOR II. ob 20. uri < OS co > o z u H U Cl C/3 < - C/3 ■—> Z tu at O O < h- C/) NASMEH I Ivan Lanišek Pred in po "obdelavi" v rokah Italijana, Paola Sabbadina. "Modnemu valu" na rob Bologna, ki je v Ljubljani ni bilo S precejšnjim pompom napovedana (tudi v našem časopisu) frizerska prireditev v Cankarjevem domu, "Modni val 91", pod dirigentsko palico podjetja Makler iz Ljubljane, bi si zaslužila prav toliko kritik kot vnaprejšnje pozornosti. O O 73 m Z <—i r/3 O r > M H M Z O < m 09 73 > po C/) H 33 > Ljubljana, 10. novembra - Vsi, ki so pričakovali, da se bo v Ljubljani zgodila Bologna, čeprav v malem, so bili najbrž razočarani. Prireditev, ki je bila že napovedana kot maratonska, je potokla vse rekorde -trajala je šest ur in pol. Kot kulturni so se izkazali številni obiskovalci, ki kljub nemogoči dolžini prireditve, niso pretirano zapuščali svojih sedežev. Res je, podjetje Makler iz Ljubljane je pripeljalo v Cankarjev dom kar nekaj strokovnjakov, med njimi tudi svetovno znanega na področju modnega friziranja, Henrva Meur-sa, ki je osvojil že prenekatere nagrade grand prix za svoje že kar umetniške "lasne" stvaritve. Toda, da se morajo takšni strokovnjaki kot on ali npr. Tr-žačan Paoio Sabbadin na odru, med svojo predstavitvijo spopadati z električnimi vtičnicami, ki ne delujejo in morajo svoje modele sušiti z brisačami namesto s feni... Tudi napovedane voditeljice, Miše Molk, žal ni bilo, Gorenjska oblačila so na modni reviji predstavili kot modele Stefanela... Marsikatero napako in pomanjkljivost res lahko pripišemo tudi temu, da je bila te vrste prireditev pri nas prvič, da je bila izredno široko zastavljena in še bi se našli razlogi, da ni bilo, da ni delovalo... Naslednja takšna prireditev naj bi bila naslednjo jesen. Organizatorji bodo imeli do takrat dovolj časa, da pripravijo res to, kar so napovedovali - Bologno v malem v Ljubljani. Kajti letošnja to ni bila. • M. Peternelj, foto: J. Cigler Kar priznajte, da je prijetno stopiti v trgovino, kjer vas že leta in leta strežejo isti ljudje. Kot nekakšni stari znanci se počutite. Posebno zaupanje uživajo. Eden takih kranjskih prodajalcev je brez dvoma Ivan Lanišek v Elitini trgovini z metrskim blagom "PRI KRANJCU". Skoraj trideset let je že v tej trgovini. Tu se je izuči! in se po vojaščini vrnil. Menda so bili najboljši časi prodaje v tej trgovini prav v začetku šestdesetih let, ko je prišel sem za vajenca. Takrat je tu strankam streglo po osem prodajalcev, okrog njih pa so se vrteli in poslušno zavijali kupljeno blago vsaj po trije, štirje vajenci. Računalo se je še na roko, prodajali pa so tudi perilo, pletenine. Ženske so imele svojo stran, moški svojo. Milka Šilarjeva iz Stražišča je bila blagajničarka. V začetku sedemdesetih let so se potem specializirali samo za metrsko blago. Počasi je prišlo obdobje, ko je prevladala konfekcija, prodaja metrskega blaga je zaostajala. Danes so pri Kranjcu zaposleni le štirje prodajalci, brez vajenca. Da kupna moč pada, se pozna tudi pri njihovem prometu. Toda prav zadnje hude podražitve konfekcije bodo zagotovo marsikatero gospodinjo, ki sama zna šivati, spet porinile za šivalni stroj. Spet bomo začeli iskati svoje šivilje. Tudi pri Kranjcu to že ugotsvljajo. Težave so le z dobavami blaga in poslovodja Ivan Lanišek ima veliko opraviti, da od dobaviteljev, iz grosisti-čnih skladišč ali direktno iz tovarn dobi želeno blago. Trenutno se poganja za pepita volnenim blagom, ki ga narekuje letošnja modna jesen. Imajo pa nekaj izredno lepega blaga za kostime, plašče, ki nimajo letnice in bodo za današnje težke čase še bolj hvaležni. Sploh pa Ivan sam pri sebi ugotavlja, da je veliko lepše prodajati blago kot konfekcijo. Pri blagu, kjer iščeš prave kombinacije barv, skladnost materialov, je toliko možnosti. Bolj ustvarjalen si lahko, kot pri konfekciji. Tam je oblačilo že gotovo dejstvo, tu se zamisli šele porajajo. Stranke prihajajo od vsepovsod, od Jesenic do Ljubljane. Pogosto se nanj obračajo obrtnice, posebno butiki, da jim pomaga pri nabavah. Je že tako, da je čas tudi tu vse bolj dragocen, predvsem pa je potreben za pravo izbiro blaga strokovnjak. To pa Ivan Lanišek zagotovo je. • D. Dolenc RELAX, d. o. o. Vršiška 23 64280 Kranjska Gora Ob odprtju igralnice 20. decembra 1991 potrebuje podjetje Relax d. o. o. Kranjska Gora več novih sodelavcev, zato razpisuje naslednja prosta delovna mesta in naloge: 1. DIREKTOR-ICA, 1 oseba 2. PRAVNIK-ICA, 1 oseba 3. VZDRŽEVALEC KLIMATSKIH IN STROJNIH NAPRAV 1 oseba 4. VEĆ HONORARNIH VALEJK ZA DELO V IGRALNICI Razen pod točko 4 se razmerja sklepajo za nedoločen čas s poskusno dobo 90 dni. Pod 1 in 2 je potrebno znanje vsaj dveh tujih jezikov. Podjetje ne razpolaga s stanovanji. Pismene vloge z dokazili o izobrazbi in dosedanjimi izkušnjami sprejemamo 7 dni po objavi. 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 9.00 9.00 9.50 11.05 11.55 12.15 13.30 15.10 15.20 16.40 16.45 16.50 16.55 17.05 17.05 17.30 17.45 17.50 19.00 1920 19.24 19.30 19.55 19.59 20.05 21.55 22.00 22.30 22.50 22.55 0.15 Video strani Mozaik, ponovitev Živ žav Pozabi name. angleška drama Občutek krivde, angleška nadaljevanka Euroritem, 11. oddaja Video strani Poročila Video strani Sova. ponovitev EP, Video strani Poslovne informacije Poročila Slovenska kronika Mozaik, ponovitev Boj za obstanek, angleška poljudnoznanstvena serija Domače obrti, nizozemska izobraževalna oddaja EP, Video strani Spored za otroke in mlade: Klub klobuk, kontaktna oddaja Risanka TV okno EPP TV dnevnik Vreme EPP Film tedna: Ljubiva se. ameriški film EPP Druga godba: Muzikantje iz svečine TV dnevnik, vreme EP, Video strani Sova Alf. ameriška nanizanka Poirot Agathe Christie, angleška nanizanka Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 1725 18.10 18.30 19.00 19.30 20.00 20.30 20.30 22.00 22.45 23.30 0.30 Svet poroča Euroritem, ponovitev 11. oddaje Mostovi TV Slovenija 2 - Studio Maribor: Poglej in zadeni TV dnevnik HTV Danes v skupščini športna sreda Za slovenske zmage Hokej - alpska liga: Hertz Olim-pija - Innsbruck, posnetek iz Ljubljane Program HTV 1 Yutel, eksperimentalni program Program HTV 1 1, PROGRAM TV HRVAŠKA 7.30 Dobro jutro, Hrvaška 8.00 Poročila 8.10 Dokumentarna oddaja 9.00 Poročila 9.05 Šolski program 10.00 Poročila 10.05 Reportaže, vključitve 11.00 Poročila 11.05 Spored za otroke 11.35 Reportaže, obvestila 12.00 Poročila 12.05 Vključitve 13.00 Poročila 13.05 Reportaže 14.00 Informacije za begunce 1420 Poročila 14.45 Julija, otroška serija 15.15 Civilna zaščita 15.30 TV nanizanka 16.00 Poročila 1620 Glasba, kultura, šport 17.00 Poročila v angleščini 18.00 Poročila 18.05 Dokumentarni program 19.30 TV dnevnik 20.15 Politični magazin 23.00 TV dnevnik 23.35 Poročila v nemščini 23.50 Poročila v angleščini 0.00 TV izbor 1.00 Poročila TV AVSTRIJA 2 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 16.45 Video strani 17.00 Malavizija 19.30 Dnevnik 20.15 Podzemlje, francoski barvni film 22.05 Bangkok Hilton, ameriško/avstralska nadaljevanka 23.55 Poirot. angleška nanizanka 23.00 Poirot 23.55 Blue Moon 025 Video strani KANALA 10.00 Ponovitev večernega sporeda 20.00 Dober večer 20.10 Oddaja o malih živalih 20.30 Informativno dokumentarni program 21.00 Juda, vohljač in zvezdice 21.30 Cvrano de Bergerac, ameriški barvni film; Jose Ferrer, Mala Povvers, William Prince TV KOPER 13.00 Športne oddaje 14.30 čarobna svetilka, otroški program, ponovitev 15.30 Ravanovi, ameriška nanizanka 16.00 Agent Pepper. ponovitev 16.50 Nežna ljubezen, ponovitev ameriškega filma 18.30 Risanke 18.45 Odprta meja 19.00 TV dnevnik 19.30 Čarobna svetilka - otroški program 20.30 Ravanovi, ameriška nanizanka 21.00 Leta presenečenja, dokumentarna oddaja 21.30 Jivaro, ameriški film 23.10 Agent Pepper TV AVSTRIJA l 9.00 Jutranji program 10.30 Prva noč, britanski film 12.00 Risanke 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.35 Radi imamo Kate 14.00 VVichertovi iz soseske 14.45 Zgodovina stekla 15.00 Jaz in ti 15.05 Duck Tales, risanka 15.30 Katka iz močvirja 15.55 Helmi - otroški prometni klub 16.00 Kotiček za živali 16.05 Princesa Sara 16.50 Za in proti 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 čas v sliki 18.30 Trapper John 1922 Znanje danes 19.30 čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 šport 20.15 Pustolovščine Arsena Lupina, francosko-italijanski film 22.00 Pogledi s strani 22.10 črna devica. 5. del 23.00 Luckv Luciano, italijansko-francoski film 0.45 Čas v sliki 16.15 1626 17.00 17.30 18.00 18.30 19.00 19.30 19.53 20.00 20.15 21.45 22.00 22.30 23.30 Leksikon umetnikov Pisati za televizijo Multikulturno življenje Zemlja in ljudje Mačke in pes Zarjovi, lev! Lokalni program Čas v sliki Vreme Kultura Smeh Mace Daracs Knjiga meseca Čas v sliki Jaz o sebi šport čas v sliki l. PROGRAM RADIO SLOVENIJA SLOVENIJA 1 22.55 ALF čeprav je VVillie Alfu že najmanj stokrat zabičal, naj v hišo ne vabi trgovcev, kosmatinec veselo podira rekorde. Le zakaj? Ko ga VVillie pošlje na podstreho, da bi premislil, kakšno kazen bi mu naložil. Alf odpove poslušnost. »Dokler boš živel pod mojo streho...,« se začne VVillijeva pridiga. Ampak Alf se je odločil za neposlušnost. Izseli se. In medtem ko VVillie po vrtu lovi nekakšno senco, ki bi utegnila biti Alf, ta zabava Neala, ki je navdušen, da ga ima priložnost spoznati bolj podrobno Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Zabavna in narodnozabavna glasba - 920 Dnevnikov odmev -1206 Na današnji dan - 12.30 Kmetijski nasveti -15.00 Radio danes, radio jutri - 17.00 Studio ob 17. in glasba -19.00 Radijski dnevnik - 20.00 Zborovska glasba po želji poslušalcev -21.05 S knjižnega trga - 23.05 Literarni nokturno - Slavvomir Mrožek: Črtica - 23.15-4.30 Nočni program - glasba - RTL PLUS RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Pričetek, opoldanski telegraf, horoskop. Danes do 13. - Radio Slovenija, novosti v narodno-zabavni glasbi. Domače novice I, Kupim -prodam. Dogodki in odmevi - Radio Ssovenija, obvestila. Domače novice II, aktualna tema, ura s Simono Vo-dopivčevo, čestitke, BBC London -večerna informativna oddaja, 19.00 -Zaključek 6.00 Jutranji program 9.15 Otroške oddaje 9.45 Bogat in lep 1125 Divja vrtnica 12.10 Alias Smith & Jones 13.05 En oče preveč 13.35 Kalifornijski klan 1425 Springfieldska zgodba 14.40 Volčji klan, telenovela 15.30 Chips 16.50 Tvegano 17.10 Vroča nagrada 18.00 Divja vrtnica, ponovitev 18.45 Poročila 19.15 Nazaj v preteklost 20.15 Narodnozabavne melodije 21.15 Gotschalkov Shovv 22.10 Ster-nov TV magazin 2325 Benny Hill 24.00 Film SCREENSPORT l. RADIO ŽIRI 16.00 - Napoved programa - EPP -17.00 - Obvestila - 17.15 - Zabavno-glasbena lestvica - 18.00 - Oddaja iz resne glasbe - 19.00 - Odpoved programa - 8.00 Eurobika 8.30 Dirke spačkov 9.00 Španski goli 9.30 Rally 10.30 Eurobika 11.00 Konjaništvo 11.30 Vodni šport 12.00 Biljard snooker 14.00 Go! - nizozemski moto šport 15.00 Eurobika 15.30 Filmi o formuli ena - 1972 16.00 Bovvlmg 17.00 Konjske dirke 18.00 Superkros 19.00 Nogomet - pokal Amerike 20.30 Španski goli 21.00 Sumo 22.00 Golf 23.00 Golf - poročilo 23.10 Zimske 01 92 23.40 Baseball -AH Star tekma iz Toronta Smučanje na recept Slovenski smučarski centri so že objavili cenik smučarskih vozovnic za novo sezono. V predprodaji (npr. od včeraj do pojutrišnjem) na kranjskem zimsko-športnem sejmu) bodo cenejše - a po mnenju večine smučarjev še zmeraj hudo drage- Po tečaju 32,00 SLT za 1 DEM so npr. izračunali: dnevno karto 450,00 SLT za Stari vrh in Soriško planino, 550,00 za Koblo, 700,00 za Krvavec in 800,00 za Kranjsko Goro. Cena je za enega odraslega smučarja - otroci imajo običajne popuste, tudi dopoldanska ali popoldanska (poldnevna) karta je cenejša, vsaka od njiju različno. Za tedensko, sezonsko in letno vozovnico bo treba pripraviti različno količino tolarjev glede na cene posameznih smučarskih centrov - a v povprečju prav za vse kar veliko. Ob vseh drugih stvareh se nam torej obeta še smučanje na recept. KINO 20. novembra CENTER amer. thrill. kom. ŠOK ZA SISTEM ob 16., 18. in 20. uri STOR-ŽIČ amer. trda erot. SRČECE ob 18. in 20. uri ŽELEZAR prem. amer. kom. BARTON FINK ob 18. uri, amer. kom. BARTON FINK ob 20. uri DUPLICA franc. film CYRANE DE BERGERAC ob 20. uri RADOVUICA amer. melodrama DOLGOLETNO PRIJATELJSTVO ob 20. uri BLED amer. akcij fant. film TERMINATOR ob 20. uri < 06 > O Z H ti 0m < mi mi C/3 —> z 06 O O o o % m Z t_ cz> 7< r C/3 •v H Pl Z O < 09 90 > co -H 33 > Z Glasbena \estv\ca 'Radia Tati Našo lestvico lahko spet poslušate v sredo, 20. novembra, od 16. do 18. ure na valovih Radia Žiri. Naš gost bo simpatični pevec Miki Šarac, ki bo predstavil svojo novo kaseto! Lestvico ureja Nataša Bešter Slovenske pesmi 1. Helena Blagne - Moj mornarček | 2. Slovenski band aid - Za svobodo 3. Pop design - Zate Slovenija 4. Zoran Predin - Skuštrana 5. Petra Bizjak - Ta svet 6. Chato - Objemi me 7. Big ben - Stara mama 8. Damjana in Hot, hot, hot - Nocoj ljubila bi se s teboj 9. Tomaž Domicelj - Si, si Simona 10. Mika - Prva ljubezen Novi predlog: Božidar VVolfand • VVolf - Angel varuh Druge pesmi 1. Tomislav Ivčič - Stop the war 2. Brvan Adams - Everv thing I do, I do it for you 3. Ertremme - More than words 4. Paula Abdul - Rush, Rush 5. Madonna - Holiday 6. Gipsv Kings - Baila Me 7. Rod Steward - The Motown Song 8. Roxette - Perfect day' 9. Ksenija Erker -1 Maschi 10. Chriss Rea - Set Me Free Novi predlog: Hrvaški band aid - Moja domovina Brane Drvarič pri vas doma V eni prejšnjih prilog šest-najstice Gorenjskega glasa smo pisali v rubriki "Novosti iz zabavne glasbe" o prekmurskem glasbeniku in pevcu Branetu Drvariču, ki je izdal tudi drugo glasbeno kaseto. V Televizijski oddaji Zdravo minulo - Martinovo nedeljo smo ga videli tudi v živo prepevati skladbo, ki že postaja uspešnica slovenskih lokalnih radijskih postaj. Letošnjo jesen ima muzikant precej nastopov, pravkar se je vrnil z nastopa za izseljence na Dunaju, konec meseca ima nastop v Berlinu, prvo polovico decembra pa v švicarskem Bernu. Precej gostuje tudi po slovenskih krajih. Brane Drvarič pa je obljubil tudi obisk srečnemu izžrebancu na domu, mu poklonil najnovejšo kaseto in z njim(i) pokramljal o sebi in svoji glasbi. Mi pa bomo seveda njegov obisk spremljali, Braneta z nagrajencem fotografirali domača pesem tuja pesem _ Naslov: Kupončke pošljite na naslov: Radia Žiri, Trg osvoboditve 1, 64226 Žiri! Vsi, ki boste poslali kupončke, imate priložnost dobiti lepo nagrado, zato pohitite! Prešernovo gledališče vabi V PETEK, 15. novembra 1991, bo ob 19 30 uri, Georges Fevdeau: DO-RE-MI-FEY-DEAU, za abonma PETEK I. in IZVEN, pokrovitelj predstave BELINKA LJUBLJANA. V SOBOTO, 16. novembra 1991, bo ob 17 00 uri, Edvvard Albee: KDO SE BOJI VIRGINUE WOOLF, gostovanje v Celju V PONEDELJEK, 18. novembra 1991, bo ob 12 30 uri, Georges Fevdeau: DO-RE-MI-FEY-DEAU, zaključena predstava za Srednjo tekstilno in obutveno šolo iz Kranja, pokrovitelj predstave BELINKA LJUBLJANA. V TOREK, 19. novembra, bo ob 13.30 uri, Georges Fevdeau: DO-RE-MI-FEY-DEAU, zaključena predstava za Gimnazijo Kranj, pokrovitelj predstave BELINKA LJUBLJANA. V SREDO, 20. novembra, bo ob 13.30 uri, Georges Fevdeau: DO-RE-MI-FEY-DEAU, zaključena predstava za Gimnazijo Kranj, pokrovitelj predstave BELINKA LJUBLJANA. V ČETRTEK, 21. novembra, bo ob 19 30 uri, Georges Fevdeau: DO-RE-MI-FEY-DEAU, za abonma ZELENI in IZVEN, pokrovitelj predstave BELINKA LJUBLJANA. V PETEK, 22. novembra, bo ob 19.30 uri, Algirdas Landsbergis: IDIOTOVA ZGODBA, za abonma PETEK II. in IZVEN, pokrovitelj predstave SAVA KRANJ. V SOBOTO, 23. novembra, bo ob 19.30 ure, Algirdas Landsbergis: IDIOTOVA ZGODBA, za IZVEN, pokrovitelj predstave SAVA KRANJ. in vas o obisku seznanili v eni naslednjih številk Gorenjskega glasa. V priloženi kupon vpišite eno izmed uspešnic Braneta Drvari-ča. Kupon pošljite na uredništvo Gorenjskega glasa, IMoše Pija-deja 1, Kranj 64000. (Brane Drvarič pri vas doma). Kupone pričakujemo do 26. decembra 1991. Drago Papler KUPON: Ime in priimek:........................ Naslov:.................................... Odgovor:................................. (Uspešnice Braneta Drvanča) Sončkov kot Kup novih kaset Tako. Spet smo tu, sončka sicer ni, ker en čuden dež naleta-va, pa kaj pol. Dopisnic je prišlo malo morje, kva, bi reku Jo-nas, jest pa pravim 55 komadov. Rešitev je Svobodno sonce, nemudoma smo žrebali, tokrat je najboljša novinarka na svetu Mojca P. potegnila dopisnico frankirano za 3,5 (ne vem česa), dobitnica pa je Mojca Borko, Janeza Puharja 4 iz Kranja. Tako, dobiš dopis, z njim pa po nagrado v Sončka. TOP 3 1. Na planini je živel - Tomaž Domicelj (kaseta) 2. Angel varuh - VVolf (kaseta) 3. Este Mundo - Gipsy Kings (kaseta) NOVOSTI Novga je en kup. Predvsem kaset. Pa po vrsti. Irena Vrčkov-nik pravi Polepšaj mi ta dan, Gruzijski kozaki tudi snemajo kasete, če vam oni niso všeč, si privoščite Večer ob citrah -najboljši Slovenski citrarji vam špilajo, Tomaž Pengov je ponatisnil legendarna Odpotovanja, tudi na CD- ju, zadeva je' obvezna za hipi in ročk podmladek. Novomeška humoristična skupina Modra kronika pa je izdala dve kaseti: 1. Vojna Modra kronika - o nedavni vojni, 2. Vroča Modra kronika - o sexu, mal pojejo, mal viče pravjo, pa tko. IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 24: S katerima stvarema se ukvarja skupina Modra kronika na obeh novih kasetah? (ker je vprašanje supertežko, velja pri-šepetavanje). Dopisnice pošljite na Gorenjski glas v Kranj, do srede, 20. novembra, zraven napišite, kakšno variacijo na besedo Sonček, jest pa pravim čav. 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 9.00 9.00 9.30 1020 1020 10.35 10.50 11.15 11.45 12.40 13.30 15.05 15.15 15.45 16.40 16.45 16.50 16.55 17.05 17.35 1835 18.40 19.05 19.15 1920 1924 19.30 19.55 19.59 20.05 21.05 21.10 22.10 2230 22.40 22.45 0.05 Video strani Mozaik, ponovitev Moja družina in ostale živali, angleška nadaljevanka Tok tok, kontaktna oddaja za mladostnike Šolska TV, ponovitev Vpliv onesnaževanja na življenje v potoku Različni načini gibanja živali Nekoč je bilo... življenje: Prebava Mostovi Zgodbe Stiga Trenterja, švedska nanizanka Video strani TV dnevnik Video strani Mozaik: Mostovi, ponovitev Sova, ponovitev EP, Video strani Poslovne informacije Poročila Slovenska kronika Mozaik, ponovitev: Po sledeh napredka, ponovitev V četrtek ob 17.30 EP, Video strani Spored za otroke in mlade: Te-lovadka, francoska nadaljevanka Risanka TVokno Dobro je vedeti EPP TV dnevnik Vreme EPP Evita Peron, ameriška nadaljevanka EPP Tednik TV dnevnik, vreme Poslovna borza EP Video strani Sova Taksi, ameriška humoristična nanizanka Film oživi, francoska nadaljevanka Jazz blues... Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 15.40 Za slovenske zmage, ponovitev 17.10 Euroritem 17.30 Regionalni programi TV Slovenija - Studio Ljubljana 19.30 TV dnevnik HTV 20.00 Žarišče 20.30 Klasični dosežki v oblikovanju, angleška dokumentarna serija 20.55 Mali koncert nagrajencev XX. tekmovanja učencev in študentov glasbe Slovenije: Anja Iva-nušič, flavta 21.00 Svet na zaslonu 2120 Retrospektiva: Iz slovenske dramatike Dane Zaje: Voranc, predstava drame SNG Ljubljana 23.10 Vutel, eksperimentalni program 0.10 Program HTV 1 1. PROGRAM TV HRVAŠKA 720 8.00 8.10 9.00 9.05 10.00 10.05 11.00 11.05 Dobro jutro. Hrvaška Poročila Dokumentarna oddaja Poročila Šolski program Poročila Reportaže, vključitve Poročila Spored za otroke 11.35 Reportaže, obvestila 1200 Poročila 12.05 Vključitve 13.00 Poročila 13.05 Reportaže 14.00 Informacije za begunce 14.30 Poročila 14.45 Ne daj se, Floki, otroška serija 15.15 Civilna zaščita 15.30 TV nanizanka 16.00 Poročila 1620 Glasba, kultura, šport 17.00 Poročila v angleščini 17.05 Vključitve 18.00 Poročila 18.05 Dokumentarni program 19.30 TV dnevnik 20.15 Politični magazin 23.00 TV dnevnik 23.35 Poročila v nemščini 23.50 Poročila v angleščini 0.00 TV izbor 1.00 Poročila 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 16.45 Video strani 17.00 Maiavizija 19.30 Dnevnik 2020 Arsenio Hali Shovv 21.10 Bangkok Hilton, ameriško/avstralska nanizanka 2205 Eurogol 22.30 Chelmsford 123 22.55 Jazz 2325 Video strani KANALA 10.00 Ponovitev večernega sporeda 20.00 Dober večer 20.15 Informativno dokumentarni program 20.30 Juda, vohljač in zvezdice, španska humoristična nanizanka 21.00 Prestar, da bi umrl mlad, španski film TV KOPER 13.00 Športne oddaje 1420 Čarobna svetilka, ponovitev 15.30 Rayanovi, ameriška nanizanka 16.00 Agent Pepper, ponovitev 16.30 Leta presenečenja, dokumentarna oddaja 16.55 Jivaro, ponovitev 1820 Risanke 18.45 Odprta meja 19.00 TV dnevnik 1920 Eurogol 19.50 Čarobna svetilka - otroški program 20.30 Meridiani, aktualna tema 21.10 Juke box, oddaja v živo 2210 TV dnevnik 2220 Juke box, oddaja v živo 2320 Agent Papper TV AVSTRIJA 1 9.00 Jutranji program; Čas v sliki 9.05 Mačke in pes 9.30 Zemlja in ljudje 1020 Plavajoče gledališče, ponovitev 1215 Klub za seniorje 13.00 čas v sliki 13.10 Mi 13.35 Radi imamo Kate 14.00 O bog, gospod župnik 14.45 Popaj 14.50 Goščavski otroci 16.00 Jaz in ti 15.06 Nekoč je bilo... življenje 1520 Am, dam, des 15.55 Mini scena 16.05 Princeska Sara 16.30 Uspešnice in napotki 17.00 Mini čas v sliki 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 TrapperJohn 1922 Znanje danes 19.30 Čas v stiki 20.00 Šport 20.15 Shovv Mix 21.45 Pogledi s strani 21.50 Tiger goni plen, ameriški film 23.30 Vojna vampirjev, nemško-španski risani film 0.40 Čas v sliki TV AVSTRIJA 2 17.05 Leksikon umetnikov 17.15 Varstvo narave med Elbo in Vzhodnim morjem 18.00 Katts & Dog 18.30 Povej resnico 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Domače reportaže 21.00 Trailer 21.30 Pozor, kultura 22.00 Čas v sliki 22.30 Prisluhniti signalom 0.00 Disputationes 1.10 Čas v slik' 1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Zabavna in narodnozabavna glasba - 920 Dnevnikov odmev -12.30 Kmetijski nasveti -12.45 Spot -15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Studio ob 17.00 -19.00 Radijski dnevnik -19.45 Lahko noč, otroci - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in nape-vov - 21.05 Literarni večer - Iz Boc-cacciove bogate sklede - 21.45 Lepe melodije - 2200 Zrcalo dneva - 2220 Iz naših sporedov - 23.15-4.30 Nočni program, glasba RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Pričetek, opoldanski telegraf, horoskop, Danes do 13. - Radio Slovenija, vedno zelene melodije, Domače novice I, tečaj angleškega jezika - BBC London, razgovor. Dogodki in odmevi - Radio Slovenija, obvestila. Domače novice II. aktualna tema, čestitke, BBC London - večerna informativna oddaja, 19.00 - Zaključek l. RADIO ŽIRI 16.00 - Napoved programa - EPP -17.00 - Športne novice -17.20 - Novice in dogodki - obvestila - mali oglasi - 18.40 - Iz zgodovine naših krajev -19.00 - Odpoved programa - 6.00 Hiša na trgu Eaton 6.45 Ravvhide 7.35 Bušman iz Kalaharija, ameriški dokumentarni film 8.20 VValtonovi SLOVENIJA 1 20.05 EVTTA PERON ameriška nadaljevanka; igrajo: Faye Dunaway. James Farentino, Rita Moreno, Jose Ferrer, Pedro Armendariz in drugi. V nadaljevanki o življenju slavne in priljubljene žene argentinskega diktatorja, ki je v zadnjih letih ponovno zaslovela po zaslugi muzikala »Evita« (več let je bil na sporedu na londonskem West Endu in na newyorškem Brodvva-yu), je zaigrala naslovno vlogo popularna Fave Dunaway. Zgodba Evite Peron je znana: Evita je postala simbol vplivne in vabljive ženske, ki je vladala moškim, politiki in svetu. 9.10 Ravvhide 10.10 Res velik razred 11.05 Tesni, loparji in tatovi 12.00 Afriški lev, ameriški dokumentarni film, ponovitev 13.35 Onstran Bombaše, angleški pustolovski film 15.35 Gospod Ed 16.05 Medvedje prihajajo 16.35 Res velik razred 17.10 Caufiel-dove vdove, nadaljevanka 18.00 Risanke 20.15 Vedno ti kolesarji, nemška komedija 2206 Havvk 23.10 Črna nedelja, ameriška srhljivka 1.45 Spenser 2.40 Z eno nogo v zaporu, ameriška komedija, ponovitev 4.40 Neverjetne zgodbe RTL PLUS 6.00 Dobro jutro in poročila 9.00 Angel se vrača 9.45 Bogat in lep 10.10 Tekma s smrtjo 1125 Divja vrtnica 12.10 Alias Smith & Jones 13.05 En oče preveč 13.30 Kalifornijski klan 1420 Springfieldska zgodba 15.05 Volčji klan. mehiška telenovela 15.50 Chips 16.40 Tvegano 17.10 Vroča nagrada 18.00 Divja vrtnica 18.45 Poročila 19.15 21. Jump Street 20.15 Mini Plavback Shovv 21.15 Dvorec ob Vrb-skem jezeru 22.15 Film 24.00 Film SCREENSPORT 8.00 Eurobika 820 Bovvling 9.30 Golf 10.30 Eurobika 11.00 Superkros 1200 Boks 14.00 Dirke spačkov 15.00 Eurobika 15.30 Filmi o formuli ena - Hitra družba 16.00 Rugby 17.00 Konjske dirke 18.00 Mednarodni moto šport 21.00 Dirke NASCAR 22.00 Nogomet - Barcelona : Osasuna 23.30 Golf 1.00 Konjske dirke RADIO ZIM: FREKVENCE: Koprivnik: 98, 2 Mhz Lubnik: 91.2 Mhz Miklavš: 96.4 Mhz CENTER amer. melodrama CMERA ob 16. in 18. uri, amer. kom. BARTON FINK ob 20. uri STORŽIĆ amer. trda erot. SRČECE ob 18. in 20. uri ŽELE-ZAR franc. pust. film VELIKA MODRINA ob 18. in 20. uri DUPLICA amer. kom. GREMLINI II. ob 20. uri RADOVLJICA amer. fant. film NEDOKONČANA ZGODBA ob 20. uri BLED amer. melodrama DOLGOLETNO PRIJATELJSTVO ob 20. uri BOHINJ amer. vojni film JEKLENI OREL ob 20. < OS co > o z 00 < C/5 <—> Z w ct O O < t— C/) Ena bohinjska Brez posebnega ploskanja so na Bledu, Jesenicah in v Bohinju sprejeli vest o poslovnem sodelovanju z najuspešnejšim slovenskim turističnim podjetjem HIT Nova Gorica. Zanesljivo smo preverili, da poslovnemu sodelovanju med Alpinumom Bohinj, G in P Hoteli Bled, Gradom Podvin in HTP Gorenjka Jesenice ni botroval interes Primorcev, da bi prevrtali hribe in pretočili Bohinjsko jezero v znameniti vodni vzdrževalnik Vogeršček za namakanje Vipavske doline. Strah, da bi v Novo Gorico odteklo Bohinjsko jezero, je" torej odveč - za Blejsko jezero pa nismo preverjali. TAVERNA ^ STARI MAVR Tttfntrglft, Kranj V I. nidslrnpju stare gostiln« um nudimo okusno hrano in pijačo ob nokih prijetne glasbe od 12. do 04. zjutraj. IDEALM) ZA ZAKLRCENE DRl7.BE stari maver VAM V SOVI PODOBI S PRIJAZSOSTJO OLEPŠA VEČER! Rezervacija: tel.: 222-197 od 12. do (M.__ TRGOVINA - SERVIS Bojan Udovič SEDAJ JE PRAVI ČAS ZA SERVIS VAŠEGA KOLESA! TRGOVINA S POHIŠTVOM IN OPREMO d. o. o. Sp. Besnica 81 - domači, tuji proizvajalci - popusti, krediti, prevoz, montaža - nagrade _ HITRO, SOLIDNO, POCENI! MARČUN RAMMUEPRIDOMŽALAjH izdelujemo vse vrste izpušnih loncev in cevi za osebne avtomobile informacije 061/727-924 JLAH5 Cl KRANJ Koroška c. 16 tel:064/212 249 ŽREBANJE 30.12.1991 Rezultati bodo objavljeni v Gorenjskem glasu NAGRADNA IGRA, V KATERI SODELUJE VSAK KUPEC 1. nagrada VIDEOREKORDER 2. nagrada BON V VREDNOSTI 4.000,00 SLT 3. nagrada 10 x PIZZA IN PIVO V PIZZERIJI ORLI TENETIŠE 4., 5. nagrada BON V VREDNOSTI 1.500,00 SLT IN ŠE SUPER NAGRADA POLET Z AKROBATSKIM LETALOM PILOTA TOMA POLANCA JEANS CLUB PETRIČ - NAJ... JEANS CLUB 1TMTI Tel SERVISNO PODJETJE KRANJ Tavčarjeva 45 64000 Kranj Objavlja prosta dela in naloge: VODENJE ELEKTRIČARSKE DELOVNE ENOTE Pogoji: - V. stopnja strokovne izobrazbe smer - jaki tok - 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih - izpit iz varstva pri delu - vozniški izpit B kategorije - trimesečno poskusno delo Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj vložijo pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Servisno podjetje Kranj, Tavčarjeva 45. s § SAMSUNG SAMSUNG IZKORISTITE PRILOŽNOST NAKUPA NA DVA OBROKA HI Fl STOLP: CD gramofon, digitalni radio. ura. budilka, spomin dvojni kasetofon navadni gramofon daljinsko upr SAMO 22.990,00 SLT televizor]! ekran 70 51 cm z ali brez TTX za takojšnje gotovinsko plačilo 5 % POPUST m.. 212-367 CENTER KRANJ C. Talcev 3 ^JELOVICA Osnovna šola prof. dr. Josipa Plemlja Bled razpisuje dela in naloge predmetnega učitelja GLASBENE VZGOJE za določen čas s polnim delovnim časom. Pogoji: - VI. oz. VIL stopnja izobrazbe ustrezne smeri - poskusno delo traja tri mesece - nastop dela l. I. 1992 - stanovanja ni. Prijave na razpis pošljite v 8 dneh na naslov Osnovna šola prof. dr. Josipa Plemlja Bled, Seliška ul. 3. ISKRA INSTRUMENTI OTOČE, d. o. o. Oteče 5 a 64244 P od na rt Objavljamo prosto delovno mesto v finančno računovodskem sektorju na področju RAČUNOVODSTVA IN ANALIZ Poleg splošnih, želimo, da kandidat izpolnjuje še naslednje pogoje: - da ima visoko strokovno izobrazbo ekonomske smeri, - da ima delovne izkušnje na področju računovodstva, financ in analiz, - da pozna osnove dela z osebnim računalnikom. S kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v roku 8 dni po objavi, na naslov Iskra Instrumenti Otoče, kadrovska služba, Otoče 5 a, 64244 Podnart. Kandidate bomo o izidu obvestili v 30 dneh od objave. // 12 13 j4 15 j$ 17 18 19 /10 11 H2 21 13 jM 22 »23 24 26 27 28 29 7 30 Če s pomočjo številk prenesete črke iz križanke v zgornji lik, boste dobili geslo sponzorja križanke. Po krajšem premoru zaradi TV Križanke tokrat spet objavljamo priljubljeno nagradno križanko GORENJSKEGA GLASA. Tokrat smo jo pripravili s pomočjo podjetja, katerega ime je skrito v geslu. Kot pri vseh naših križankah, Vam tudi tokrat zadostuje, da se z reševanjem križanke dokopljete do črk, s katerimi sestavite geslo - vpisanega na kuponu nam pošljite na dopisnici čimprej, najkasneje pa do četrtka, 21. novembra 1991, do 8. ure, ko bo javno žrebanje v upravi ČP Gorenjski glas (Bleivveisova 16, Kranj). Nagradne križanke seveda ni brez nagrad - tokrat jih je razpisanih kar osem: 1. nagrada sponzorja križanke v vrednosti 3.000,00 SLT (fotoaparat) 2. nagrada sponzorja križanke v vrednosti 2.000,00 SLT (kalkula- 3. nagrada sponzorja križanka v vrednosti 1.SOO,00 SLT (vrednostni bon) 4. - 8. nagrada Gorenjskega glasa v vrednosti po 1.000,00 SLT Veliko uspeha pri reševanju križanek in sreče pri žrebanju Vam želimo. Vsem. ki prejšnjo soboto niste rešili TV Križanke v oddaji KRIŽ-KRAŽ, pomembno sporočilo: rok za pošiljanje rešitev je do naslednje srede, 20. novembra. Ponovitev oddaje je na sporedu pojutrišnjem, v nedeljo ob 13.30 na I. programu TV Slovenija. Križanko poiščite v Gorenjskem glasu od prejšnjega petka, ni težka -v dosedanjih žrebanjih so reševalci z Gorenjskega imeli kar veliko sreče in splača se poskusiti. TECH NO FOTO HI-FI VIDEO Ljubljanska 1 A Kranj (za hotelom Jelen) tel. 211-466 i nt. 13 Petek, 15. novembra 1991 Franc Križnar 19. STRAN GLAS Od operete do komorne glasbe Pogovor s slovenskim skladateljem in pianistom, visokošolskim učiteljem in Gorenjcem Pavlom Šivicem Tokratnih izzivov za predstavitev Pavla Šivica (rojen v Radovljici, 2. februarja 1908) je bilo kar več: najprej ta, ki smo ga navedli že v nadnaslovu, 60-letnica skladateljeve krstne izvedbe operete, da, operete, kije medtem že preživela pretekli in današnji čas, »Oj, ta prešmentana ljubezen!« na odru ljubljanske Opere (29. aprila 1931), potem dejstvo, da skladatelj predstavlja eno najstarejših gorenjskih glasbenih osebnosti, ki smo jih že predstavili na straneh Snovanj, ali pa jih imamo še v načrtih, in nenazadnje še vedno trdoživa delovna (skladatelj in predavatelj generalbasa na ljubljanski Filozofski fakulteti) osebnost, ki še vedno daje slutiti, da seznam skladateljevega opusa ni zaprta knjiga. Skladatelj, pianist, pedagog, glasbeni kritik in publicist Pavel Šivic se je rodil 2. februarja 1908 v Radovljici. Sedaj že dolga desetletja živi in deluje v Ljubljani, občasno še v Škofji Loki. Po maturi je najprej študiral glasbo na srednji, nato pa Še na visoki šoli Državnega konservatorija pri profesorjih Janku Ravniku, Slavku Oster-cu in Lucijanu Mariji Škerjan-cu. Od 1931-33 je študiral na mojstrski šoli Državnega konzervatorija v Pragi: kompozicijo pri Josefu Suku in Aloisu Habi in klavir pri Vilemu Kur-zu. Od 1934-39 je bil docent na ljubljanskem Konservatoriju, od 1939 dalje pa na Glasbeni akademiji (do 1941 in 1943-44). Med zadnjo vojno je bil Šivic v nemškem in italijanskem ujetništvu ter v partizanih, po vojni pa je najprej opravljal nekaj glasbeno-administrativnih funkcij, v letih 1946-78 pa je bil ponovno profesor na zdaj že Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer je bil tudi upokojen kot redni profesor že v ljubljansko Univerzo vključeni AG. Šivic sodi po svojem delu in rezultatih, predvsem pa po glasbenem opusu med zadnje slovenske »glasbene enciklopediste«, vsestransko izobražene intelektualce, ki jih karakterizira racionalizem in naprednost, kar potrjujejo mnoga biografska in bibliografska dejstva. Silne je dosegel široko glasbeno in splošno izobrazbo, ki ga je Pp študijih germanistike, klavirja, dirigiranja in kompozicije vodila na mojstrski študij v Prago. Potem sledi gotovo dandanes izmerjena 60-letna neumorna dejavnost, ki je ni prekinilo niti nemško niti italijansko ujetništvo, niti težak partizanski boj. Pred drugo svetovno Vojno je Šivic vodil še pevski zbor »Emil Adamič«, po vojni Pa nekaj časa Invalidski pevski zbor in zbor delavskega društva »Slavec«. Pedagoške obveze na AG (klavir, metodika, klavirska literatura in spoznavanje glasbene umetnosti) je Prekinil le s kratkim službova-nJem na takratnem Ministrstvu Za prosveto in na ljubljanskem Radiu; torej, bil je povsod tam, kjer so bili nujno potrebni sposobni delavci. Bil je aktiven ^Društvu glasbenih pedagogov Slovenije in v Zvezi glasbenih Pedagogov Jugoslavije, svojo (Širšo) domovino pa je zastopal Jja kongresih Mednarodnega društva za glasbeno vzgojo USME). Ob tem je kot pianist Jn klavirski spremljevalec oblikoval izredno sodobno koncipirane programe. Po festivalu Mednarodnega društva za sodobno glasbo (ISCM) 1957 v ^firichu, je organiziral Združene za reprodukcijo sodobne glasbe, na katerega v začetku šestdesetih let navezuje svoje delovanje mlada slovenska in •Jugoslovanska skladateljska ge-neracija. Šivic predava, propa-8jra in piše, z vztrajnim ponašanjem, da ne obstaja stilni Prepad med njim in mlajšimi, r Prihajajo za njim. Tako tudi ^ornponira, odprt za vse, kar se ^ °gaja okrog njega, pa naj bo 0 »prva slovenska opereta« vPo prvi svetovni vojni) »Oj, ta prešmentana ljubezen!« (ivjl) ali pretresljiva opera Cortesova vrnitev (1971), Dvanajst tonska suita za klavir (1937) ali Mada-me »Dolare« capricieuse et Monsieur »Solfasi« pathetiaue (1960), sodelovanje v zbirki »Zdravo, tovariš« (1945) ali zbor Urok (1959), kantata Po-žgana vas (1961) ali duhoviti Geburtstagsbrief za glas in pihalni kvintet (1972) in koncer-tantno-orkestralna ter komorna dela. Ob vsej ekspresivni angažiranosti in duhoviti lahkotnosti se Šivic drži večinoma pri-borjenih načel, kjer se predaja iskreni pripadnosti sodobnim težnjam, ne pa zato, da bi za vsako ceno sprejemal modne muhe. Med zgodnjimi orkestralnimi deli je treba omeniti še Medžimursko in Kolo za orkester (1945-46), dvoje njegovih izrazito uspešnih del, ki za bartokovsko rapsodičnostjo in sinkopami v stalnem naraščanju gibanja, vodijo do efektnega in razigranega zaključka. Alternacije (1963) se navezujejo na tradicionalne glasbene oblike, tako da vsak stavek obdrži vsaj delček prejšnje oznake. Šivic ima v svojem opusu tudi veliko koncertantnih del: Emotions fugatives (1969) so svojevrstne koncertantne arabeske v sosledju treh stavkov. Tridelna osnova prežema tudi skladbe Musique concertante za trombon in orkester (1969) in Dialogi za oboo in godala (1971) ; karakterizira jih življenjska radost, daleč od mračnega razmišljanja. V tem smislu je razumeti tudi Koncert za klavir in orkester (1972), pa Koncert za violino in orkester (1974) , ki mu ne manjka folklornih prizvokov, ali pa Koncert za klarinet in orkester (1975) s karakterističnim tri-stavčnim formalnim vrstnim redom.. V novejšem času so nastali še Koncert za violončelo in orkester (1981) in Koncert za orgle in orkester (1982). Šivic pa je napisal tudi precej komornih del, od obsežnejših, Sonate za flavto in klavir (1948) in Sonate za violino in klavir (1956), Interpunkcije za klavir, klarinet in ksilofon (1965) in Narodne za violino in klavir (1972) , do vrste krajših, bolj priložnostnih umetnin. Medtem se vidi in sliši in kar je povsem razumljivo (kajti Šivic je sam tudi izvrstni pianist-kon-certant in spremljevalec, op. p.!), da je klavir središčni inštrument tudi v skladateljevih komorno-glasbenih oblikah. Glede na zgodnji nastanek zavzema posebno mesto v zgodovini slovenske klavirske glasbe njegova Dodekafonska suita (1937). Nadalje je Šivčeva zelo karakteristična skladba Šest pieces pour piano (1943-45), šest kontrastnih stavkov, posvečenih koncertantnim ciljem v spomin na petorico skladateljev evropskega slovesa (Skrja-bin, Debussv, Musorgski, Ra-vel in Szimanowsky) ter padlemu partizanu in stanovskemu (komponističnemu) tovarišu (Šturm). Nenavadne so Improvizacije (1950) predvsem zaradi tematike, na katero Šivic improvizira. Še več: koncertantno duhovitost nadaljuje v zvo- čnem tkivu z naslovi ali z deli, kot so na primer Sedem bagatel (1956), danes še klasično popularna Madame »Dolare« capricieuse et Monsieur »Solfasi« pathetique (1960) ali Bodice (1960). Dodatek k literaturi za dva klavirja so Premene (Studio variatio, 1964). Že zelo zgodaj seje Šivic povezal z oblikovanjem kantate, z Jetnikom za bariton in orkester (1933). Po osvoboditvi pa so ga pritegnili sodobni pesniki z angažirano tematiko iz bližnje preteklosti in sodobnosti. O tem pričajo Klici samote za mezzosopran in orkester (1954), Pravljice iz ledene dobe za bariton in komorni ansambel (1958), Rdeči oblaki za sopran, bas in orkester (1959), Požgana vas za mezzosopran, bariton, zbor in orkester (1961) in Cvet pelina za sopran, godalni kvartet in tolkala (1962). Od tega pa se že oddaljujejo Zaklinjanja za srednji glas in orkester (1965) zaradi ekspresivne solistične partije brez besedila (vokalize), So-sredja za simfonični orkester in recitatorja so delo, v katerem je »Sprechgesang« uporabljen kot svobodno izbrano dva-najsttonsko izhodišče, Von Schvvelle zu Schvvelle za mezzosopran in godalni orkester (1971) , Geburtstagsbrief za glas in pihalni kvintet (1972), Ge-riichte za mešani zbor, bariton, klarinet, dva klavirja in tolkala (1972) ter nenazadnje Intima za mešani zbor in orkester (1979). Šivic je nadalje napisal več deset samospevov. Izbor iz starejših pesmi je objavil v zbirki Šestnajst samospevov (1938-46), posebej pa je treba omeniti še Sivčeve partizanske samospeve (Zaplenjeno pismo s fronte, Morda, Veter sanjavo, Zapoj-te!) in šest ciklusov na sodobno slovensko liriko, nastalih 1951-64. In še bi lahko naštevali, kajti Šivičev glasbeni opus je res enormen, že po prikazanem izboru pa mu verjetno na Slovenskem, kaj šele na Gorenjskem, res ni para. Pogovarjali smo se s Pavlom Šivicem, slovenskim skladateljem in pianistom, rojenim 2. februarja 1908 v gorenjski Radovljici, dolgoletnim profesorjem na ljubljanski Akademiji za glasbo (1939-78), danes pa upokojencem, ki živi in deluje (da, dela: komponira, obiskuje koncerte in objavlja glasbene ocene - kritike na Radiu Slovenija in v Naših razgledih, predava na muzikološkem oddelku ljubljanske Filozofske fakultete) v Ljubljani, kjer je skladateljev prvi dom. Na svojega drugega - Škofjo Loko pa tudi še ni pozabil. Glavni povod za tale najin pogovor sem našel pravzaprav na Vašo osebno pobudo, ko ste me sami opozorili na visoko in zaokroženo obletnico krstne izvedbe Vaše operete »Oj, ta prešmentana ljubezen!« v Operi Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. To je bilo natančno v sredo, 29. aprila 1931. Ali sežejo Vaši spomini podrobneje v tisti čas? Spominjam se tistih časov še zmerom, zato ker smo takrat študentje glasbe igrali v živo v dramskem gledališču, spominjam se prvega tonskega filma, ko je ljubljanska Opera še redno predvajala operete, ko smo plesali na tedanje šlagerje, ko so izšle prve (tonske) gramofonske plošče plesne glasbe. Bojan Adamič pa je že takrat imel svoj prvi (slovenski!) plesni (jazz) orkester, ki je poleti igral tudi na Bledu, in v katerem je igral tudi moj pokojni brat. Ko mi je potem M. Simončič, operni libre-tist, prinesel libreto, sem ga najprej popravil in se s privoljenjem takratnega direktorja ljubljanske Opere Mirka Poliča takoj lotil spevoigre - operete Oj, ta prešmentana ljubezen! Gledališki plakat za Vašo opereto, ki mije bil na razpolago v ljubljanskem Slovenskem gledališkem in filmskem muzeju, je napovedoval »burleskno opereto« v treh dejanjih s predigro (v petih slikah); premiero in 14 njenih ponovitev je dirigiral Danilo Šva-ra, režiral je Josip Povhe, koreograf pa je bil Peter Golovin. Isti podatki so potem ponovljeni še v Repertoarju slovenskih gledališč 1867-1967, ki prinaša popise vseh premier in obnovitev tako dramskih, kakor tudi opernih in baletnih ter operetnih predstav v Ljubljani in Mariboru (prim. ibidem, SGFM, Ljubljana 1967, str. 226, št. 2180). Gre torej za opereto, precej zanemarjeno gledališko - glasbeno obliko, kije že takrat vključevala jazz-band (zabavno glasbo, op. p.!), kraje dogajanja po libretu pa med Ljubljano in Bledom! Nerodnost je bila v tem, da je li-bretist (M. Simončič) užival v valčkovih in polkinih ritmih. Jaz sem se pa takrat navduševal nad novimi plesnimi izrazi, kot sta bila fox-trot in tango, in sem prav zaradi usklajevanj ritma libreta in te nove muzike, moral marsikaj spremeniti. Tako cela stvar niha med narodno in gro-teskno-narodno ter tedanjo šla-grsko glasbo. Vse navedeno pa je vsekakor najslabša poanta te operete, če sem lahko pri tem odgovoru malce samokritičen. Kaj pa opereta danes in pri Vas osebno. Po tem gledališkem glasbenem prvencu ste se s svojimi deli še vračali predvsem na veliki glasbeni oder, v opero (Cortesova vrnitev, 1971; Svitanja, 1977 in Samorog, 1981), na opereto pa pozabili! Moram povedati, da mi je prav že omenjeni operni direktor (M. Polič) že takrat ponudil, da bi prav to opereto predelal v opero, moji glasbeni ideali pa so bili že takrat čisto drugod. Kot študent kompozicije v razredu Slavka Osterca pa sem bil tako ali tako usmerjen v čisto drugačno - moderno glasbeno smer. In ko sem potem v Pragi (1931 - 33) spoznal še druge evropske glasbene moderniste tedanjega časa, sem se popolnoma odrekel tej glasbeni zvrsti - opereti. Ne morem pa reči, da sem jo čisto zanemaril, ker marsikateri zbor(ček), pa še kakšna klavirska skladba še vedno vlečejo na zabavno glasbeno smer kompozicije. Tudi naša Opera (SNG v Ljubljani, ne pa v Mariboru, op. p.!) je na to glasbeno-gledališko obliko (opereto) pozabila. Po zadnji vojni operet nismo več slišali in videli v Ljubljani, čeprav so bile operete na repertoarju v Ljubljani celo še med zadnjo vojno (1941-45). Ali se Vam zdi kot enemu od tvorcev slovenske operete in opere to pravilen odnos glasbene reprodukcije do sodobne slovenske kompozicijske bere? Po moje ne. Edino, kar bi bilo možno, bi bila kakšna »revijska opereta« v povezavi s plesom in z grotesko ter aktualnim tematskim problemom. To pa je bilo seveda v naših takratnih medvojnih in potem vojnih (druga svetovna vojna) in povojnih razmerah teoretično nemogoče. Medtem pa avstrijske in francoske operete vlečejo na buržujsko plat in na tisto situacijsko komi-ko, ki je ponavadi v vsebinskem pogledu navadna bedarija in ki tudi zato na našem opernem odru še dandanes nima nobene vrednosti več. Sicer pa bomo verjetno tudi na velikem opernem odru leto 1992, 100-letnico slovenskega opernega gledališča (stavbe) v Ljubljani praznovali brez izvirnega - krstnega slovenskega opernega dela, kaj šele operete. Slovenska oper- na in operetna produkcija ne le, da upadata, skoraj je ni več! Moram reči, da obsojam nezavednost vseh. ki zagovarjajo tak repertoar. Če primerjam poljske, češke (operne) repertoarje, pa tudi avstrijske, le-ti štejejo za obveznost, da dobro domače delo in ne glede na vabljivost občinstva, vedno in redno uvrščajo gledališke - glasbene novitete svojih skladateljev v redne programe, kaj šele ob priložnostih takih in podobnih obletnic. Edino pri nas je zadnje časa taka in je v tem pogledu za avtorje -skladatelje položaj nevzdržen in se praviloma programirajo dela, ki občinstvo množično pritegujejo- Pavel Šivic je potem nanizal še kopico aktualnih odgovorov na vprašanja v zvezi s svojo stilno opredelitvijo in kjer, kot sam pravi, najtežje sam presoja sebe in svoja dela, o komponiranju, ki se mu posveča še dandanes in redno seda tako h klavirju ali pianinu (oba ima doma v svojem stanovanju v stari Ljubljani). Prav tako pa se kot skladatelj in predavatelj general basa na muzikološkem oddelku ljubljanske Filozofske fakultete redno udeležuje vseh koncertov in o njih redno poroča in piše ter govori. Tukaj je Šivic kot glasbeni kritik dovolj tenkočuten, saj sam kot skladatelj in nekdanji aktivni glasbeni reproduktivec (pianist) najbolje ve, kako lahko ostra kritika uniči skladatelja oziroma izvajalca, precej podobna in še bolj nevarna pa ji je tudi potuhnjena pohvalna kritika itd. V kompozicijskem delu ima kantato na besedilo Cirila Zlobca »Oda vsakdanjosti« in tudi v tem pogledu ostaja zvest tako sodobnim vsebinskim tokovom kakor tudi svoji »slo-venskosti«. O slednji ima Šivic sicer precej deljeno mnenje, vsaj kar se tiče glasbene problematike. Prav za svoja dela ne sodi, da so kaj preveč nacionalno obarvana, ne zanika pa te pripadnosti vsaj v tistih delih, ki so organsko povezana z besedo (programska glasba). In prav slednjih je v Sivičevem enormnem opusu največ. Sredi Ljubljane se Sivic še vedno počuti kompletnega Gorenjca. Le lepotam gorenjskih hribov se je moral sedaj žal odpovedati, saj ga noge ne nesejo več tja. Zanje ga je navdušii zlasti še oče. ki je bil med drugimi velik slovenski strokovnjak za področje gozdarstva. Kompletnega števi la skladb, ki jih je doslej napi sal, nima ugotovljenega, čeprav sedaj sam najbolj prisega na računalniške izpiske in v katere ima vnesen svoj kompletni glasbeni (kompozicijski) opus in to po zaslugi svojega stanovskega Društva slovenskih skladateljev. Pogreša pa skladbe slovenskih skladateljev kot obvezni repertoar vseh slovenskih izvajalcev, tudi po glasbenih šolah se jim ne godi najbolje. Marsikatero tekmovanje in revija najmlajših mine brez Slovencev, čeprav je prav tam potrebno začeti s tovrstno sistematike V zadnjem času Šivica po krivici vse manj igrata tudi oba slovenska osrednja simfonična orkestra (Simfoniki RTV Slovenija in Slovenska filharmonija). Viri in literatura: Akademija za glasbo 1919-1939-1989, I/dano ob 50-letni-ci AG in ob 70-letnici Konservato-rija v Ljubljani, Ljubljana 1989; Katalog Fdicij Društva slovenskih skladateljev 1984 (z dodatki do 1991), Društvo slovenskih skladateljev. Ljubljana 1984 (do 1991), str. 73-77; Kompozitori i muzički pisci Jugoslavije, Savez kompozitora Jugoslavije, Beograd 1968, str. 575; Križnar F.. Slovenska glasba v narodnoosvobodilnem boju, magistrsko delo, tipkopis (v tisku). Filozofska fakulteta, Ljubljana (avgust 1988) 1989, str. 241-44; Leksikon Cankarjeve založbe - Glasbeniki, CZ, Ljubljana 1988, str. 385; Leksikon Jugoslavenske muzike, 2. zv., Me-Z, Jugoslavenski leksikografski zavod »Miroslav Krleža«, Zagreb 1984, str. 407-09; Muzička enciklopedija, 3. zv., Or-Ž, Jugoslavenski leksikografski zavod, Zagreb 1972, str. 505; Muzika i muzičari u NOB, SOKOJ-SUMUJ-SUMPJ-SUOUJ-SOREUJ, Beograd 1982, str. 322; Muzika iza bodljikavih žica (Zbornik Sećanja), Savez udruženja muzičkih umetnika Jugoslavije, Beograd 1985. str. 244-45; Rijavec A., Slovenska glasbena dela, DZS, Ljubljana 1979, str. 286-98; Rijavec A., Twentieth Century Slovene Com-posers-Slovvenische Komponisten des 20. Jahrhunderts, Edicije Društva slovenskih skladateljev (Ljubljana in Musikverlag Hans Gerig) Koln 1975, str. 75-77; Slovenski gledališki leksikon, III. del, Knjižnica Mestnega gledališča ljubljanskega, 58. zv„ Ljubljana 1972, str. 693-94. GLAS 20. STRAN Nove knjige Nova zbirka Prešernove družbe POGUBNA LE USTVARJALNA STISKA V časih, ki niso naklonjeni ne knjigi in ne založništvu, so po besedah glavnega urednika in upravnika Prešernove družbe, Ivana Bizjaka, vseeno pri družbi našli toliko poguma, da so stopili na novo pot - izdali novo zbirko z naslovom Spomini in pričevanja. Ljubljana - "Nekateri so pričakovali, da nas bo pobralo. Samo ustvarjalna stiska bi nas lahko "nesla", je novi zbirki na pot povedal Ivan Bizjak in še, da je namenjena "širokim" ljudem in pogledom, skratka vsem, ki dobro mislijo o Slovencih in njihovi preteklosti. Urednik nove zbirke, ki so jo predstavili na tiskovni konferenci prejšnji teden je Janez Kajzer. Kot prve pa so v zbirki Spomini in pričevanja izšle tri knjige naših emigrantov, dveh ameriških izseljencev, Ane Praček Krasne in Ruda Jurčeca, ter Ljubljančana, ki pa je vse življenje ostajal tuj v svojem okolju, Ivana Mraka. Dvajsetletna je Ana Praček Krasna odšla preko Oceana in se v Združenih državah Amerike izredno zgodaj prebila od eksistencialnih do esencialnih potreb. Takoj je začela pisati, dolgo je bila predvsem novinarka in urednica, nedvomno pa tudi pomembna literarna ustvarjalka. Vojna leta (II. svetovna vojna) so zanjo pomenila vrhunec njenega "nadvse plodnega sodelovanja za njen narod, s katerim je neizpodbitno dokazala, da je ena njegovih najboljših hčera". Tako je v spremni besedi k njeni knjigi Newy-orŠki razglednik zapisal Mihael Glavan. Njeni zapisi spominov, ki so nastajali v petdesetletnem obdobju v ZDA in za katere je sama poskrbela, da so skupaj z njo varno prispeli v Slovenijo, kjer je preživela še petnajst let doma na Primorskem, so globoki pogledi na izseljenstvo. Čeprav Ivan Mrak nikoli ni bil izseljenec v pravem pomenu besede, je bil vseeno človek, tuj v svojem okolju. Bohem, posebnež, ki si je upal vedno živeti po svojih lastnih normah, čeprav so bile v večnem navzkrižju z ostalim, uveljavljenim in v tabuje ujetim svetom. V svojem avtobiografskem romanu Ivan O. ravno ta svet bohemstva natanko poudarja in opisuje. Po mnenju pisca spremne besede Tarasa Kermaunerja bi ta knjiga lahko odpirala vrata k boljšemu razumevanju Ivana Mraka. Prekmurec Ruda Jurčec je bil po pričevanjih eden najbolje izobraženih predvojnih časnikarjev. Že leta 1945 je zapustil Slovenijo, njegova dela pa so bila nezaželena, na listi prepovedanih. Prvi del njegovih spominov in pričevanj z naslovom Skozi luči in sence je s prijazno in izčrpno besedo pospremil njegov prvi založnik Ladislav Lenček, ki je to knjigo v treh delih izdal v Buenos Aire-su. Ruda Jurčec, pisatelj in razumnik, ki piše duhovito in napeto ter nam razkriva vzroke, ki so pripeljali do sedanjih razmer. Na tej in na oni strani "velike luže". • M. Peternelj Petek, 15. novembra 1991 OB NARTNIKOVEM PRIBLIŽEVANJU ZVEZDNI URI (Vlado Nartnik: Zvezdne poti, Fondi Orvja Pala, 1991) Nartnikova knjiga Zvezdne poti je sestavljena iz petih približevanj zvezdni uri. Več kot zanimivo je, da je našel tekste, ki (rentgensko) odčitavajo stvarjenje in spremembe na Zemlji. Več kot zanimivo in verjetno, čeprav so upoštevani teksti pisani v »slovenskem« jeziku. Je pa objavil pred letom dnlesej Od lepe Vide do Zarike in Sončice, ki mu služi v pričujoči knjigi samo kot gradivo, in je v njem ogromno prostora za dograjevanje in za dodatne razlage. Lepo Vido si sam razlagam takole: Vida je lahko kot ime in struktura pomena Luluva, kar pomeni lepa in kot Kajno-va dvojčica pa žena vpletena v hudičeve igre. Hebrejska Levuda je zvočno še bližja Vidi in Izidi. Po lepoti pa sploh, saj sta se zaradi nje brata pobila. V Zarjici in Sončici vidim spoprijem obeh dvojčic (in Ozirisa in Seta), samo da v nasilni smrti dosežeta poenotenje. V besedi Zaratustra je spor pomirjen že za življenja, dvojnost pa lahko razumem kot izkušnjave, ki se projektirajo ob svetem človeku. Strinjam se z Nartnikom, da biva Atlantida v naših ljudskih pesmih, treba pa je upoštevati tudi »postatlantidsko« zemljepisno stanje, namreč ocean čez polovico Evrope, do Vzhodne Nemčije, kar se je občutilo tudi na politični ravni, in do naših Julijcev in do Pohorja. (Besedi španski in poljski bi bilo treba povezati z besedo slovenski!) V povezavi med ljudskim tekstom, ki ima za kontekst rojstne liste slovenskega ljudstva in za naslovne leče su-perpozicionalne (enigmatične?) sintagme pa epitete, upoštevaje še etimologijo, lahko Nartniku brez slabe vesti sledimo v mitološki mrak. (Še neznana »svetost« slovenskega jezika bi marsikaj pojasnila in podkrepila.) Nartnik se od besede kot besede odmakne. Zapis pesemskega teksta, ki najbrž ni bil takoj zapisan, se mu spreminja v risbo, ki jo je pračlovek ali Predslovenec čutil in nosil v spominu, kar je še več, kot če bi jo vpraskal kot črto v kozmos še nerojene črke. (Sprašujem se, ali so bile potlej črke za zapeti stavek drugačne od Črk za zapis vsakdanjega sporočila.) Ti teksti so se tudi levili, kot predpotopna strašila. Zapis teksta z enotno pisavo za petega in deklamiranega lahko okličemo za nulto stopnjo zvezdne risbe. Ker pa pozornost tudi običajnega bralca »vegetira« tridimenzionalno, namreč v kocki narava - družba - človek, je nujno in razumljivo, da je vsaj en Slovenec (Nartnik!) usmeril oko in srce pred trenutek, ko se je človek dokončno ločil od vesolja, in temu trenutku lahko rečemo čas po človeško in oddaljevanje od kozmične resničnosti. Danes samo ugibamo, če nam sploh to pride na misel, kaj je človeka onesrečilo do take mere, da se je zatekel v zemeljsko osamitev, na srečo z nekaj pesmimi v genetskem spominu. Branje Nartnikovih esejev torej ne bo zgolj užitek, temveč življenjska potreba, zato je prav, da ga pravočasno odkrijemo. Valentin Cundrič Tehniška založba Slovenije ENCIKLOPEDIJA NEPOJASNJENEGA Enciklopedija nepojasnjenega, ki je izšla pri Tehniški založbi Slovenije, je prva enciklopedija pri nas s področja mejnih znanosti. Magija, okultizem in parapsi-hologija, pri nas sicer niso neznani pojmi, tako izčrpno, na enem mestu, pa zagotovo še niso bili predstavljeni. Ljubljana, 13. novembra - Knjigo je leta 1989 natisnila angleška založba Arkana in sodi med temeljna dela o mejnih pojavih znanosti. Pripravila jo je skupina strokovnjakov, ki jo je vodil urednik Richard Cavendish. Ta je k sodelovanju povabil svetovalca J.B.Rhinca, pionirja s področja parapsihologije, sicer pa vodjo Parapsihološkega laboratorija na univerzi Duke v Severni Karo-lini. Nastalo je obsežno delo, ki v obliki krajših ali daljših ilustriranih enciklopedičnih člankov na podlagi empiričnega gradiva (dokumentov, znanstvenih preskusov in literature) pojasnjuje vse tisto, kar se "resnim" znanstvenikom danes zdi nemogoče, neverjetno, celo špekulacija in igračkanje. Knjigo so že prevedli v tri jezike: francoščino, nizozemščino, japonščino in sedaj še v slovenščino. To teiminološko zelo zahtevno delo so prevajali kar trije naši prevajalci: Bogdan Gradišnik, Helena Grandovec in Marinka Vehar, ki so vnesli tudi mnoge nove besede, za katere upajo, da se bodo med bralci, ki bodo enciklopedijo uporabljali, udomačili. Tehniška založba se je po besedah njihovega urednika knjižnega programa, Draga Bajta, odločila za izdajo enciklopedije predvsem kot dopolnilo poplavi najrazličnejših knjig o horosko- Eih, astrologiji, prikaznih in drugih pojavih na meji resničnega, i so že navzoče na našem trgu. Nenazadnje pa tudi zato, ker je tudi na Slovenskem vse več parapsiholoških pojavov, zato je nadvse dobrodošel in dragocen posebni dodatek enciklopediji, izpod peresa Primoža Škoberneta, ki je tako kot enciklopedija opremljen z natančno bibliografijo. • M. P. Aleš Debeljak Petsto let potem Ko sem v barcelonskem pristanišču prvič "v živo" videl model, narejen po kapitanski ladji Santa Maria, s katero je Krištof Kolumb leta 1492 odjadral v Indijo, pristal pa na obalah Amerike, sem se nekako megleno zavedel, da je bilo to v resnici prelomno dejanje svetovne zgodovine. Čisto konkretno pa se nisem mogel načuditi drznosti, s katero se je slavni osvajalec podal na pot preko oceana brez zadostnih zalog hrane, natančne navigacije in v ladjici, s kakršno danes človek še po Jadranu ne bi plul lahkega srca. Vsekakor ho 500-letnica Kolumbovega "odkritja" Amerike namenjena tudi praznovanju mornarjevega poguma. Ampak tudi marsičemu drugemu. Že letos se je bitka za "Kolumbovo podobo"začela z vrsto monografij, razstav, seminarjev, filmov, televizijskih oddaj in drugih medijskih predstavitev, ki se med seboj ostro razlikujejo v načinu, kako vidijo Kolumba. Kar poglejmo! To znamenito srečanje dveh svetov, Evrope in Amerike, tradicionalno zahodno zgodovinopisje slavi kot proces kolonialnega osvajanja, trgovine in svetovnega vpliva Zahoda; ameriški črnci ga opredelijo kot začetek trgovanja s sužnji in rasizma; prvotna ljudstva Amerike vidijo v Kolumbovem prihodu spočetje genocida, ki so ga belci sistematično izvajali nad Indijanci, hkrati pa bodo le-ti še močneje spodbijali idejo o "odkrtju " Amerike, saj so njihovi predniki živeli na ameriških obalah že pred Kolumbom; Američani italijanskega porekla bodo slavili sina Genove in italijanske renesanse; za Jude leto 1492 - po drugi strani - predstavlja boleč izgon iz dogmatično katoliške Španije, muslimani se grenko spominjajo krščanske zasedbe Grena-de, s katero se je končala mavrska civilizacija na Iberskem polotoku, kulinarični specialisti govorijo o blagoslovu koruze, krompirja in sladkorja, kijih je prinesel Kolumb nazaj v Evropo, itd. Ena stvar pa je ne glede na mnoge polemike o tem, kateri Kolumb je "pravi", vendarle povsem očitna. 500-letnica "odkritja Amerike" prihaja ravno v času, ki ga zaznamuje rastoča samozavest mnogih družbenih skupin, ki izhajajo iz različnih, celo med seboj izključujočih se političnih in kulturnih programov. Zato nekateri ustaljeni tradicionalni pogledi ne bodo več vzdržali novih dejstev oziroma novih razlag. Amerika namreč postaja dežela, v kateri bodo belci kmalu v prihodnjem stoletju že manjšina. To pa tudi pomeni, da tradicionalne elite že zdaj ne morejo več zadrževati kritičnega plazu, ki se je usul že pred leti in ki vidi zahodno civilizacijo in bele ameriške koloniste v luči nosilcev zla, ne samo dobrega, kakor so institucije ameriške kulture (šola, mediji, cerkev, filmi) dolgo učile. Evangelij ameriških pionirjev, ki so sledili Kolumbu, namreč ni bil utemeljen samo na iskanju zlata v slavo in čast boga, ampak tudi na puški in svincu. Dokument kulture je seveda vedno tudi dokument barbarstva, kakor pravi Walter Benjamin in morda nikjer ni to bolj očitno kakor prav na primeru "odkrtja Amerike". Treba pa je reči, da je ameriška družba ne glede na svoje mnoge silne pomanjkljivosti dovolj pluralistična, da vsaj na ravni izmenjave idej omogoča, celo spodbuja oblikovanje različnih pogledov na Kolumba in potemtakem tudi na svet. V ozadju tega pluralizma ni samo zavest, da morajo belci vzeti nase krivdo za kolonialno zlo, ampak najpoprej odrešujoča zavest, da razlike prinašajo bogastvo, kije sicer včasih naporno, vendar na koncu nagrajuje: prek drugih pogledov se nam odpre namreč spremenjen pogled na nas same. Snežana Špitaler vse kar leze vse kar gre zaradi mene naj umre ostani ostani samo ti da ti bom rekla moj moj si Likovni odsevi OTOŽNE KRAJINE V slovenskem likovnem prostoru je slikarka Mirni Pavlovec iz Škofje Loke najbolj znana po izrazito inti' mističnih upodobitvah krajin in tihožitij. Z obojimi m umetnica predstavlja na samostojni razstavi v Galeriji Prešernove hiše. Zimska pokrajina, ki je v neštetih odtenkih zaživela v barvno zadržanih Mirninih podobah, nam včasih skorajda nepo; sredno razkriva, kaj in kako umetnica doživlja. Že sami po sebi dovolj intimni lirični motivi sneženih pokrajin postanejo v umetničini, nekoliko od verističnega prikazovanja odmaknjeni interpretaciji osnova, ki slikarki omogoča opisati svoja čustva. Slike Mirne Pavlovec so vizualno čiste, skorajda enostavne in obenem žlahtne v svoji izvedbi. Natanko premišljene, rahlo stilizirane kompozicije s pretehtanim razmerjem svetlejših if1 temnejših delov slike, med katere se vrivajo tenke, otožne vertikale golega drevja, se pogrezajo v lesketajočo se površino sneženih pokrajin (ali vse pogosteje v večernem mraku utišano belino snega). Zimski pejsaži, obsijani s hladno, lirično, malce zamegljeno svetlobo, so uglašeni na eno samo tonsko vrednost, vendar pa so zasnežene površine Mirninih platen prekrite s številnimi mehkimi, tihimi gradacijskimi prehodi,-ki jih včasih še dodatno stopnjujejo potegi s črtalom, ki sežejo tudi do podslikave. Ta s svojo temnejšo tonaliteto že tako ali tako proseva izpod snežne beline. Zdi se, da je bela »barva«, ki sicer v sebi nosi največ svetlobe, v Mirninih krajinah (in tihožitjih) našla svojo optimalno formo-Slikarkino odločitev za monokromnost, ki pa to ni, saj v beli baf; vi omehčani odtenki drugih barv v njenih slikah pridejo še bolj do izraza, bi pogojno lahko primerjali z odločitvijo filmarjev, da bodo dandanes snemali film v črno-beli tehniki. Zaupajo namreč njegovi umetniški moči in sporočilu. Nestvarne meglice objemajo Mirnine zimske krajine, ki jih le včasih režejo linije horizonta ali meje prostorskih pasov, i" megla - ne samo klimatska, marveč tudi metaforična - je povzročila, da je realni svet odložil tenčico krutih fizičnih zakonov. Lokalni toni so obledeli, omehčali so se tudi trdi obrisi, polegel se je hrup. Toda v teh, na prvi pogled umirjenih, nostalgičnih Mirninih slikah vedno tiči navzočnost nekega svojevrstnega, vsepre-vevajočega nemira, strašljivosti, mrakobnosti, občutkov, ki kot nekakšne sence švigajo po platnu ter hkrati izginjajo, se skrivajo, pa zopet s silovito močjo nenadoma oživijo in stopijo v ospredje. Od slike do slike se pred nami zrcali slikarkino razpoloženje, ki je podano sicer utišano in sublimno, a je prav zato vsebinsko glasnejše. Ne samo, da ga lahko odkrijemo in začutimo, če slikam prizadeto prisluhnemo, včasih mu lahko določimo tudi povsem konkretne poteze. Slike Mirne Pavlovec nam nam rei brez retorike in brez poze in vznesenosti razkrivajo, da je umetnica dojemljiva tako za likovno - impresivne dimenzije motivov kot tudi za njihovo poetično interpretacijo in s tem za izrazno nadgrajenost in izbranost. Povedo nam vse, ne da bi jim bilo treba pokazati vsega. Damir Globočnik RAZSTAVA ZMAGA PUHARJA V GALERIJI LIPA Tudi s samostojno razstavo v Galeriji Lipa je akad-slikar Zmago Puhar potrdil, da je umetnik, ki zna vsđ' ko novo spoznanje, na katerega naleti na svoji umetniški poti, spretno vključevati v svoje ustvarjanje. Še več. Zdi se, da celo vsak drobec dogajanja na posamični sliki nosi v sebi kal nadaljnjega razvoja. Prvotni v trdno kompo; zicijsko shemo ujeti in razumsko skonstruirani motivi so se pr' Puharjevih najnovejših delih povsem razpršili v razgibane, živahne in pisane, vendar bolj ali manj enotne abstraktne likovne organizme. Površina slike je pretkana - zdi se, da je skorajda dosledno zapolnjena - z gostim prepletom nemirnega barvnega cr-tovja. Pod igrivo mrežo intuitivno potekajočih linij lahko zaznamo manj dinamično in zato skorajda blažilno učinkujočo podlago raznobarvnih oblik, ki preprečujejo, da bi Puharjeve slike zaradi barvne prenapolnjenosti zapadle v dekorativno prenasiče-nost. Barvne linije in ploskve, ki se med seboj tesno prepletajo, se približujejo robovom slike in grozijo, da bodo segle tudi preko njih, zato je likovnik to kipenje zajezil z obrobo v eni sami barvi. Le-ta vrvež v središču voluminizira in ga tudi prostorsko determinira. Da seje ta nepredmetno zaznamovana izkušnja (vsaj tokrat) spremenila v neposreden vpliv in vir sugestij v nadaljnjerp ustvarjanju Zmaga Puharja, pričajo tudi slike s figuralno motiv'' ko; ekspresivne podobe človeških obrazov in figur. Umetnik Je sicer ohranil enak odnos med barvnimi površinami in linijami,'e njihovo ritmično rastje usmeril v prid nove vsebinske zamisli, če je bil prej pomembnejši učinek celote, torej ves barvni preplet, k' se je razširjal po ploskvi platna, so se morale prosto potekajoče linije tokrat ukloniti didaktu zakonitosti upodabljanja človeškega telesa. Zmago Puhar nam v najrazličnejših variantah prikazuje p°/ dobo enega samega telesa, ene same glave. Ohranil je le rud1' mentaren zaris človeškega trupa ali obraza, vso pozornost pa r namenil površinski strukturi in celo notranji zgradbi človeškega telesa. Ne po naključju učinkujejo te slike »ostreje«. Na dan p*\' vrejo že kar kričeči kontrasti med posameznimi barvnimi vred' nostmi. Barvni vrvež, skorajda enak tistemu na nepredmetnih sli' kah, zaradi ekspresivnosti osnovnega kompozicijskega skele'3 zbuja vtis vseprežemajočega nemira, strašljivosti - vzdušja, ki ga na Puharjevih slikah še nismo bili vajeni. Kljub temu da so nastajale zelo premišljeno, najnovejše Pu' harjeve slike govorijo o umetnikovi želji po neobremenjene1*! ustvarjanju, po povsem sproščeno nastajajoči likovni kreaciji, 1" je rezultat spontanega odziva umetnikove roke in njene poti P? površini platna. Zmago Puhar se je namreč podal na pot speci''' Čnega avtomatskega in intuitivnega likovnega zapisa, katerega re' zultat je sveže in razgibano učinkujoč ples vizualnih vtisov, zat° ni presenetljiv izbor njegove slike za Likovno delo trimeseČJ'1 (poletje 1991, Kranj). ,k Damir Globočm" Petek, 15. novembra 1991 KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK 21. STRAN - r GLAS Gorenjsko srečanje kmetic Predlagani pokojninski zakon je za kmetico korak nazaj Zakaj je precej kmečkih dijakov in študentov ostalo brez štipendij? Je bil cenzus previsok? Adergas, 13. novembra • Aktiv kmečkih žena Cerklje je v sredo pripravil v Adergasu srečanje kmetic z Gorenjskega. Po uvodnem predavanju 'nag. Marte Ciraj, strokovnjakinje za zaščito rastlin s Kmetijskega zavoda Ljubljana, je namestnica republiškega ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in republiška poslanka Marija Markeš spregovorila o socialnem položaju kmetov, še zlasti kmečke žene, vodja kmetijsko-gospodinjskih svetovalk v Sloveniji Milena Kulovec o prihodnjem organiziranju kmetic, seznanile pa so se tudi z novim zdraviliškim priročnikom za kmeta in si ogledale znamenito velesovsko cerkev in grad Str-mol. poudarila, da bi bila še najboljša rešitev, če bi vsi, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani, plačevali določen znesek tudi za pravico do porodniškega dopusta in otroškega varstva. V zakonu bi bilo po mnenju Markeševe treba predvideti možnost, da bi pravico Nova zakonodaja s področja socialnega varstva bo po besedah, Marije Markeševe odpravila ločevanje kmetov na različne vrste (zadružne in nezadružne, organizirane in neorganizirane) in bo vsem, ki se ukvarjajo s kmetijstvom kot glavno dejavnostjo, zagotavljala enak obseg pravic kot delavcem. Kar zadeva pokojninsko zavarovanje, naj bi bil z vsake kmetije, ki presega določen katastrski dohodek (mejo bodo še določili), obvezno zavarovan vsaj en družinski člani, medtem ko naj bi se ostali sami odločali, ali se bodo zavarovali ali ne. Najnižja pokojninska osnova naj bi zagotavljala polni obseg pravic, sicer pa se bo moral vsak sam odločiti, kolikšen je njegov osebni dohodek in kakšno pokojnino si želi- Polni obseg pravic prinaša poleg pokojnine tudi možnost za Pridobitev invalidnine, za rehabilitacijo, za nadomestila pri raznih telesnih okvarah... Z zakonom je predvidena možnost tudi za manjši obseg pravic oz. to, da Zavarovanci "plačujejo le leta". Kako bo za kmete na področju zdravstvenega varstva, je po besedah Marije Markeševe še precej nejasno. Z ministrstvom za zdravstvo se dogovarjajo o tem, da bi kmetje plačevali za zdravstvo od katastrskega dohodka in da bi bila s tem za uporabo zdravstvenih storitev zavarovana vsa družina. Za poškodbe pri de- V zadrugah, ki se bodo po novem organizirale predvsem kot gospodarske organizacije in v katerih ho članstvo prostovoljno, ne bo mesta za aktive kmečkih žena. Kmečke žene zato že razmišljajo o tem, da bi ustanovile samostojno, neodvisno organizacijo Zvezo kmetic Slovenije, ki naj bi prek regijskih in občinskih zvez ter odborov skrbela za izboljšanje položaja kmečke žene v družbi, za izobraževanje, za organiziranje strokovnih, družabnih in poslovnih prireditev... Kot predvideva predlog statuta, bodo redne članice zveze lahko kmetice ter vaščanke, ki bodo to želele, kot izredni člani pa tudi strokovnjaki, strokovne organizacije in drugi. Mira Primožič iz škofjeloške kmetijske zadruge je dejala, da je predlagani zakon o po-kojninsko-invalidskem zavarovanju za kmeta korak nazaj, predvsem pa za kmetice. Na kmetijah, ki bodo presegle določen katastrski dohodek in bodo po zakonu morale obvezno zavarovati enega družinskega člana, se bodo praviloma zavarovali moški, ženske pa ne. Predlagala je, da bi tudi kmetom in kmeticam (podobno kot delavcem) omogočili zavarovanje za polovični delovni čas. Mihaela Logar, kmetica in republiška poslanka: "Republiška skupščina ni posebno naklonjena kmetijstvu, je pa zato, ker v njej sedijo predvsem moški, tudi precej protižensko usmerjena. Problem je tudi v tem, ker kmečke žene nismo organizirane in ker nihče ne more nastopati v našem imenu. V sosednji Avstriji so kmetice organizirane v okviru kmetijske zbornice, ministrstvo pa ima tudi poseben odbor za kmetice." lu pa bi bili zavarovani le tisti, ki bi bili pokojninsko in invalidsko zavarovani. Kako je s porodniškim dopustom za kmetice? "Zakonodaja za zdaj še ni pripravljena, vendar sva s poslanko Marijo Logarjevo dali pobudo, da bi vlada še do novega leta pripravila ustrezni zakon," je povedala Markeševa in do "porodniške" imeli tudi kmetje, če žena ne bi bila zavarovana oz. bi ji njeno zavarovanje zagotavljalo manjše plačilo kot moževo. Za gospodinje, študentke in druge, ki ne bi bile same zavarovane niti ne po možu, je predlagano, da bi eno leto prejemale v času porodniškega dopusta plačilo, ki bi bilo nekoliko manjše od zajamčenega osebnega dohodka. Ker je pred kratkim precej kmečkih dijakov in študentov ostalo brez štipendije iz združenih sredstev, je Marija Markeševa pojasnila, da bodo preverili, ali ni bil morebiti cenzus postavljen previsoko. Če bodo ugotovili, da je bil, in da delež kmečkih štipendistov med vsemi ne ustreza deležu kmetov v celotnem prebivalstvu, bodo predlagali popravek oz. dodatni kriterij, pri katerem naj bi upoštevali, da se večina kmečkih dijakov in študentov vozi v šolo in šola zunaj kraja bivanja. • C. Zaplotnik Strokovno - poučni izlet gozdarjev Gozdarji še naprej odkazujejo Bled - Delegati centralnega sveta Temeljne organizacije kooperantov Gozdnega gospodarstva Bled in posamezni gozdarji so bili 7. novembra na strokovno-poučni ekskurziji na območju Zgornje Savinjske doline -Gozdnega gospodarstva Nazarje. Ekskurzijo je vodil direktor GG Bled dipl. inž. Dušan Novak. Seznanili so se z organizacijo gospodarstva v zasebnih in družbenih gozdovih, ogledali pa so si tudi posledice lanskih katastrofalnih poplav ter nekaj sakralnih in kulturnih spomenikov. Na območju GG Nazarje so po vojni povezali s cestami vse kmetije in zgradili veliko gozdnih cest in vlak. Lanskoletna vodna ujma jim je močno poškodovala nad 300 kilometrov cest, Gozdnemu gospodarstvu Slovenska kmečka zveza - ljudska stranki Manj kmečka in bolj ljudska ""Stranka, ki se deklarira za ljudsko, mora ljudi nagovoriti z dobrim socialnim programom."__ Ljubljana, 11. novembra - "Naš cilj je, da Slovensko kmečko zvezo - ljudsko stranko spremenimo v stranko, ki bo s svojim programom zanimiva za kmečki in za nekmečki del prebivalstva," je na ponedeljkovi seji gospodarskega sveta SKZ-LS dejal njegov predsednik Zvonko Ivanušič in poudaril, da so bili v stranki pred odločitvijo, kako naprej: ali kmečko zvezo "preleviti" v kmečki sindikat in dopustiti, da se sedanji člani včlanijo v druge politične stranke, se združiti s katero od strank in delovati, kot, na primer, deluje avstrijska ljudska stranka ali italijanska krščanska demokracija, ali jo spremeniti v ljudsko stranko, ki bo v osrednjem delu programa imela kmetijstvo in bo sicer zanimiva za kmete in nekmete. Ker so se v stranki že odločili za zadnjo možnost, je bilo tudi razumljivo, zakaj je gospodarski svet stranke na ponedeljkovi seji obravnaval zasnovo programa SKZ-LS ter vsebino splošnogo-spodarske in razvojne politike. Novi (dopolnjeni) program kmečke zveze bo v prvem, osrednjem delu vseboval splošno gospodarsko in razvojno politiko (proračun m davki, trg, cene, carine, lastnina in upravljanje, kreditno-denarna politika itd.), v drugem in tretjem delu kmetijstvo in gozdarstvo, nato pa tudi vprašanja lovstva in ekologije, regionalnega razvoja in urejanja prostora, zdravstva in sociale, mladinske, družinske, ženske in zunanje politike... Prvi del, v katerem obravnavajo splošno gospodarsko in razvojno politiko, so razdelali že bolj podrobno. Zavzemajo se za to, da bi v davčno zakonodajo vnesli razvojne spodbude, da bi hkrati z zmanjšanjem stroškov države znižali tudi davčne in prispevne stopnje, da bi v slovenski bančni sistem vnesli konkurenco, da bi devizne varčevalce, ki imajo devize na računih bank, obravnavali kot razlaščence in da "i jim denar zagotovili iz odškodninskega sklada ali iz drugih virov. Kar zadeva trg, cene in carine, mora Slovenija sprejeti antimo-nopolno zakonodajo, s katero bo preprečeva- Marjan Podobnik: "Čeprav statistični podatki kažejo visoko rast cen prehrambenih izdelkov, pa čedalje več kmečkih delegacij obiskuje kmetijskega ministra in toži o razmerah v živinoreji pa tudi v drugih dejavnostih. Razmere pa so kljub statističnim podatkom zelo slabe." ia nastajanje monopolov in pospeševala konkurenco. Za proizvode, ki so narodnega pomena, je treba nadaljevati s politiko zaščitnih cen. Kmečka zveza se bo zavzemala za neodtujljivo pravico do zasebne lastnine, za strogo ločitev upravljanja in vodenja v (velikih) podjetjih, za sprejetje zakona o soupravljanju, zn zmanjšanje birokratizma v upravnih postopkih, za decentralizacijo upravljanja... V razpravi je bilo slišati različne nove predloge, mnenja in stališča. Janez Podobnik, predsednik komisije za socialo, je dejal, da prehod od kmečke k bolj ljudski stranki ni mogoč brez socialnega programa - ne samo zaradi splošnih družbenih razmer, ampak tudi zato, ker stranka, ki se deklarira za ljudsko, mora nagovoriti ljudi s socialnim programom. Položaj slovenskega kmeta bo po Podobnikovem mnenju mogoče izboljšati le tako, če se bo stranka s svojim programom hkrati enakovredno zavzemala tudi za druge sloje prebivalstva. Pomemben del programa mora biti projekt nacionalne pokojnine, ki ga slovenska vlada doslej še ni obravnavala ali ga argumentirano zavrnila. Dr. Franc Zagožen je dejal, da se mora stranka prizadevati za tako lastninsko reformo, ki bo čimvečjemu številu prebivalstva omogočila, da postanejo lastniki. Če so naš cilj družinske kmetije, potem moramo spodbujati tudi razvoj družinskih podjetij. Marjan Podobnik, podpredsednik stranke, je dejal, da so dosedanje izkušnje skupščinskega dela pokazale, da v skupščini ni mogoče uspeti le s podrobno izdela- * nimi kmetijskimi programi, ampak s programi, ki poleg kmetijskega vsebujejo tudi javni, naravovarstveni, davkoplačevalski ali kateri drugi interes. • C. Zaplotnik je doslej uspelo obnoviti že skoraj vse. Po moratoriju v družbenih gozdovih so morali zmanjpšati število zaposlenih od 380 na 220. Ukinili so TOZD-e in TOK in na začetku letošnjega leta ustanovili pet gozdnih uprav: Nazarje, Gornji Grad, Ljubno, Luče in Šoštanj. Na celotnem območju dela 18 revirnih gozdarjev s povprečno površino 2.200 hektarja na gozdarja. Gozdarji so tudi letos odkazali zasebnim lastnikom skoraj celotni posek lesa, le nekaj tistih, ki so vsa zadnja leta kršili zakon, so tudi letos sekali nestrokovno, brez odkazila. Gozdno gospodarstvo odkupi od zasebnih lastnikov gozdov okoli 80 odstotkov lesa, in sicer 3 do 4 tisoč kubičnih metrov mesečno. Letos so imeli na območju GG Nazarje tudi večji vetrolom, ki je podrl več kot 12.000 kubičnih metrov gozdnih dreves. Kako z gospodarjenjem v gozdovih naprej, bo odvisno od novega zakona o gozdovih. Upajo, da bo zmagala strokovnost in da bodo tudi v prihodnje sečnje v gozdovih pod strokovnim vodstvom. V Nazarjih je tudi lesno-prede-lovalna Industrija Glen z največjo zmogljivostjo 150.000 kubičnih metrov lesa letno. V zadnjih letih je bila povprečna letna proizvodnja nekaj nad 100.000 kubičnih metrov lesa letno. Med potovanjem so si ogledali škodo velike vodne ujme, ki je bila novembra lani. Imeli so več kot 300 zemeljskih plazov različne velikosti. Narasle vode so odplavile veliko število mostov, ki so povezovali območja desnih in levih obrežij po dolinah. Nekaj novih betonskih mostov so že zgradili, precej mostov je še zasilnih, ker nove še gradijo. S sodobno mehanizacijo sedaj sanirajo tudi velik plaz ob reki Lučnici. Levi breg se je odtrgal, zdrsni! v dolino in zajezil ozko dolino. Ko je bilo za usadom okoli 1.500.000 kubičnih metrov vode, je voda pretrgala zajezitev, poplavljala in pustila za seboj ogromno škodo na cestah, mostovih, zemljiščih in zgradbah. Plazovi so na območju Luč 3. novembra 1990 na 7 hektarjih površine odnesli ali zasuli okoli 2.000 kubičnih metrov lesa. Ciril Rozman Bodo kmetice brez porodniškega dopusta? "Ko sem po rojstvu otroka ležala še nekaj dni v sobi porodnišnice skupaj s še tremi ženskami, me je presenetilo, ko je medicinska sestra dejala, da smo tri zavarovane, ena pa ne, ker je kmetica. So kmečke žene drugačne od drugih, sem se tedaj vprašala." Tako nekako je na srečanju gorenjskih kmetic v sredo v Adergasu pripovedovala ena od udeleženk srečanja, ki ni kmetica, je pa kmečkega rodu in dobro razume težave kmečkih žena. Kmečke žene v Sloveniji so bile v primerjavi z delavskimi dolgo časa v neenakovrednem položaju. Delavske so imele pravico do porodniškega dopusta in do plačila "porodniške", kmečke pa ne. Šele ko je Zadružna zveza Slovenije sklenila samoupravni sporazum s skupnostjo zdravstvenega in otroškega varstva, so to pravico dobile tudi kmetice, vendar le iz tistih zadrug, ki so "pristopile" k sporazumu. Ker bo sporazum z novim letom prenehal veljati, se sprašujejo, ali jim bo s tem "ugasnila" tudi pravica do porodniškega dopusta ? In ker se otroci rojevajo neodvisno od zakonov in predpisov in ker se bodo rojevali tudi na dan pred novim letom in na dan po njem, zahtevajo, da bi odgovor na vprašanje dobile že danes ali vsaj jutri, pojutrišnjem... Samoupravljanja je konec, zato novega samoupravnega sporazuma ni mogoče podpisati, mogoče pa je (po hitrem postopku) sprejeti zakon, ki bo opredelil pravico in določil načine zbiranja. Poslanki Marija Markeševa in Mihaela Logarjeva sta sicer že dali pobudo za sprejetje takšnega zakona, vendar je usoda njune pobude v rokah moških, ki prevladujejo v posameznih ministrstvih, v vladi in v skupščini. In ko bodo moški reševali problem porodniškega dopusta za kmečke žene, bi bilo dobro, da bi kmetice v vsem izenačili z delavkami - tudi v možnosti, da pravico do dopusta in do "porodniške" zaradi razlike v plači prenesejo tudi na moškega. • C. Zaplotnik MEŠETAR Po koliko so sadike sadnega drevja in drugega v sadni drevesnici in v vrtnariji Kočne Kamnik na Ekslerjevi 6 v Kamniku? vrsta sadike cena (v SLT) vrsta sadike cena (v SLT) jablana 130 rdeči ribez 60 hruška 200 črni ribez 130 sliva 180 malina 30 marelica 250 kosmulja 100 breskva 180 ameriška borovnica 250 češnja 180 lešnik 100 višnja 180 josta 60 robida 60 vrtnica 89 Odkupne cene živine, ki so y škofjeloških Mesoizdelkih, podobno pa tudi v drugih družbenih klavnicah na Gorenjskem veljale od 23. oktobra dalje, so že stare. Živina je namreč od ponedeljka, 11. novembra, spet dražja, tokrat za deset odstotkov. Da se je hkrati podražilo meso in mesni izdelki v mesnicah in trgovinah, pa verjetno že ni treba posebej poudarjati. Poglejmo nove cene! vrsta živine — kakov, razred cena (v SLT/kg) živa teža MPG — mlado pitano govedo: extra 89,60 160,00 I. 83,32 147,00 II. 75,60 135,00 zunaj kakov, razreda 67,20 120,00 Ostalo (starejše) govedo: L 57,20 110,00 II. 52,00 100,00 III. 47,32 91,00 zunaj kakov, razreda 41,60 80,00 teleta 105,00 in več — prašiči 80,00 in več — Naj še povemo, daje plačilni rok za oddano živino 15 dni. Kakšne so cene krmil, gnojil in orodja v poslovalnici Kmetijske zadruge Škofja Loka v Lučinah? vrsta materiala enota cena (v SLT) krmila: TEL pit 1 TEL pit 2 KJ TEL starter KN pšenična krmilna moka pšenica koruzna krmilna moka koruza v vrečah koruza — razsuta pesni rezanci gnojila: KAN NPK 10-30-20 orodje: gozdarska sekira (Široka) sekira (1 kg), nasajena sekira malarin lopata kg 13,10 kg 12,65 kg 12,75 kg 16,00 kg 15,00 vreča (35 kg) 207,20 kg 8,76 kg 6,99 kg 12,79 kg 9,80 kg 11,25 kg 6,73 kg 18,25 kos 345,00 kos 240,00 kos 330,00 kos 301,80 GLAS 22. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA UREJA: VILMA STANOVNIK Petek, 15. novembra 1991 Andrej Miklavc, član škofjeloškega Alpetoura, je trenutno naš najboljši slalomist Najprej v finale, nato točke Kranj, novembra - Slovenska moška smučarska reprezentanca je že drugo leto zelo mlada. Tekmovalci si šele utirajo pot v svetovni vrh. Medtem ko je Mitja Kune v veleslalomu na lestvici FIS na 16. mestu (in bo v začetku sezone zaradi poškodovanega Norvežana Kjusa nastopal celo v prvi jakostni skupini) ter Gregor Grilc (član Triglava iz Kranja) na 22. mestu FIS lestvice, imajo naši tekmovalci v slalomu precej slabše položaje. Vendar pa je dober trening porok, da se že v novi sezoni začno približevati najboljšim. In prav Andrej Miklavc, enaindvajsetletni smučar iz Dorfarjev ima, kot kažejo prvi rezultati in kot napoveduje trener Matjaž Kranjc, največ možnosti za to. Te dni je že na treningu v ZDA, pred odhodom pa smo ga poprosili za pogovor. Letos si prvič v moški A reprezentanci, tako da sta bila poletje in jesen gotovo predvsem v znamenju treningov. "Ker sicer študiram na Fakulteti za šport, sem se letos moral ponovno vpisati v drugi letnik, saj nisem uspel zadovoljiti pogojem za sprejem v tretji letnik. Letošnje pripravljalno obdobje je bilo namreč zame dosti bolj obsežno. Začeli smo zelo zgodaj, deset "slalomskih dni" smo imeli že aprila in junija, kjer smo delali predvsem s poudarkom na tehniki. V začetku Andrej Miklavc julija smo imeli kratek od- mor, konec julija pa smo začeli s kondicijskimi pripravami. Nato smo odpotovali na snežni trening na Novo Zelandijo. Tam smo optimalno trenirali osemnajst dni. Tako, kljub temu da smo imeli zadnje dneve nekaj težav z vremenom, nismo veliko izgubili in smo dobro pripravljeni." Trener Kranjc pravi, da med slalomisti v letošnji sezoni največ pričakuje ravno od tebe, ki da si najbolje pripravljen. Morda je to določeno breme zate? 'Težko je reči, kdo je najboljši, saj je Klemen Bergan po FIS točkah pred mano. On je na štiriinosemdesetem, jaz pa na petino-semdesetem mestu. Le da je on v A2 reprezentanci. Res je, da sem imel največkrat najboljše čase v slalomu, večkrat pa je bil to tudi Gregor Grilc. Vsekakor pa pričakovanja trenerja zame niso breme, temveč izziv, saj vem, da slovensko moško smučanje že nekaj časa nima kvalitetnega mladega tekmovalca. Tako je sedaj vse odvisno od nas mladih reprezentantov, kaj bomo naredili." Trenerji načrtujejo, da bi do Lillehammerja, do olimpiade leta 1994, lahko imeli udarno moško vrsto. Kaj pa tekmovalci pričakujete od te sezone, ko praktično večina smučarske javnosti stavi bolj na dekleta? "Dekleta imajo iz prejšnjih sezon dobre rezultate, zato je pred njimi gotovo lažji začetek sezone. Fantje pa se zaenkrat "prebijamo". Na vsaki tekmi posebej se bomo morali dokazovati in se skušali uvrščati čimbolje." Kakšne pa so tvoje želje v novi sezoni? "Do sedaj sem na svetovnem pokalu štartal le dvakrat in zaenkrat se mi še nt uspelo uvrstiti v finale. Zato je zaenkrat zame prvi cilj uvrstitev v finale, potem pa uvrstitev med dvajset in kasneje tudi prve točke. To pa je tudi "norma" za nastop na olimpiadi. Možnosti za to imam, vendar pa bo seveda naloga uvrščanja za točke, tudi zaradi slabše štartne številke, težavnejša. Več možnosti imam seveda v evropskem pokalu, kjer upam. da bom dosegal točke poleg slaloma tudi v veleslalomu in superveleslalomu." • V. Stanovnik Nove edicije Planinske založbe Slovenije Poleg planinstva tudi kajakaštvo Ljubljana, 12. novembra - Predsednik založniškega odbora Tomaž Banovec je predstavil dopolnjeno izdajo Vodnika po planinskih postojankah Slovenije, novi Kajakaški vodnik, ponatise planinskih kart in stenska koledarja PZS za leto 1992. Na tiskovni konferenci je predsednik PZS Andrej Brvar ocenil letošnjo sezono in predstavil nekatere načrte planincev. Vodnik po planinskih postojankah Slovenije v nakladi 10.000 izvodov izpred dveh let je v celoti pošel, zato je avtor Jože Dobnik pripravil dopolnjeno in popravljeno izdajo v 3000 izvodih. V besedilo je vnesel podatke o treh novih postojankah, spremenjenih imenih koč, povečanih zmogljivostih, zamenjavah upravljalcev in novih telefonih. Glede na potrebe bo tretja izdaja tega vodnika verjetno nared čez dve leti. Planinska založba pa že pripravlja izdaji prenovljenih vodnikov po Kamniških Alpah in Slovenski planinski poti. Pomembna novost založbe je Kajakaški vodnik, ki ga je sestavil Filip Bizjak. Kot je dejal predsednik založniškega odbora Tomaž Banovec, so razni tehnološki športi v naravi prirasli k srcu tudi planincem, zato bodo podprli projekte za izdajo podobnih vodnikov, na primer, za gorsko kolesarjenje ali za jadralno padalstvo. Ljubiteljem narave bosta prišla prav tudi ponatisa kart vzhodnega dela Julijskih Alp in Triglavskega narodnega parka. Tako planinci kot alpinisti pa se bodo razveselili koledarjev za leto 1992 z motivi domačih gora in tujih osemtisočakov. Predsednik PZS Andrej Brvar je letošnjo poletno sezono ocenil kot eno slabših - obisk je glede na leto poprej upadel za okrog 20 odstotkov, zaslužek pa še precej bolj, vendar je napovedal boljše obete za prihodnje zaradi spremembe režima na meji in novih dogovorov z Avstrijo in Italijo ter tudi s Hrvaško o prehodih meje le s planinsko izkaznico. Člani PZS - poslej so tudi člani mednarodnega planinskega združenja UIAA - naj bi od leta 1993 uporabljali novo izkaznico s spremenjenim znakom. Letošnje dosežke pa bodo planinci razglasili na dveh svečanostih; 7. decembra najbolj prijeten planinski dom in sredi januarja najuspešnejše alpiniste. • S. Saje Zmagovalca Jelovica II in Zdravstveni dom Škofja Loka - V športni hali Poden v Škofji Loki je bil to soboto in nedeljo zaključni turnir za moške in ženske ekipe v namiznem tenisu na 11. DŠI Škofje Loke. V organizaciji namiznoteniškega kluba Kon dor, ki mu je bila vsa leta doslej zaupana prireditev, je nastopilo 12 moških in 9 ženskih ekip. Pvrič v enajstletni zgodovini iger je naslov osvojila ekipa Jelovica II, pred 9-kratnimi zmagovalci tega tekmovanja LTH-jem in lanskoletnimi prvaki Elektromotorji iz Železnikov, četrto mesto pa je osvojila ekipa Termike. Pri ženskih ekipah je brez težav naslov osvojila ekipa Zdravstvenega doma, pred Elektromotorji, LTH in Odejo. Pokrovitelj tekmovanja ELEKTROMOTORJI je za najboljše namenil lepe pokale. Ob koncu je bila želja vseh, nasvidenje na 12 DŠI Škofje Loke. Janez Starman Končala se je alpska liga v hokeju na ledu Gorenjski derbi Jeseničanom Acroni Jesenice : Bled Promolinea 10:2 (3:1, 0:0, 7:1) Torkova tekma na Jesenicah je bila zadnja predstava v letošnji alpski ligi za gorenjski ekipi Acroni Jesenice in Bled Promolinea. Jeseničani so v končnem vrstnem redu z osemnajstimi točkami zasedli šesto mesto, Blejci pa s šestimi točkami deveto. Foto: J. Cigler Jesenice - Dvorana Podmeža-kla, gledalcev 2000, sodniki: Moschen, Gasser in Lonardi (vsi Italija). Strelci: 1:0 Varnav-ski (Povečerovski, Jug) 9. minuta, 2:0 M. Smolej (S. Pretnar) 10., 2:1 Anfjorov (Stolbun, Rožkov) 19., 3:1 Razinger (Var-navski) 20. 4:1 Varnavski (M. Smolej) 41, 5:1 Varnavski (Po- večerovski) 47, 5:2 P. Klemene 48., 6:2 M. Smolej (Crnovič) 51., 7:2 Razinger (Mlinarec, Borisov) 53., 8:2 Šuvak (Crnovič, Jug) 53., 9:2 Varnavski (Varjanov, Povečerovski) 55., 20:2 M. Smolej (Crnovič) 57. Kazenske minute: Acroni Jesenice 2, Bled Promolinea 0. Od Gorenjskega derbija alpske V ekipi Živila Naklo brez sprememb Kranj, 13. novembra - Ker mnoge ob izteku jesenskega dela prvenstva zanima, kaj bo z ekipo Živil Nakla, ki Gorenjsko uspešno zastopa v SNL, saj so se razširile govorice, da Taneski odhaja, prihajajo pa sovjetski igralci, smo o tem povprašali Borisa Križaja, kapelana ekipe. "Povem lahko, da zaenkrat v ekipi ne načrtujemo sprememb, da nihče od igralcev ni rekel, da namerava zapustiti moštvo. Je pa res, da potekajo pogovori o okrepitvi iz Sovjetske zveze, vendar pri tem ne sodeluje Bojan Križaj, ampak smo imeli pogovore s trenerjem hokejistov Bleda Rudijem Hitijem. Morda se nam bo spomladi že pridružil kdo od ruskih nogometašev, vendar dokončnega še ni nič," pravi Boris Križaj. Sicer pa nogometaši Živil Nakla to nedeljo, 17. novembra, ob 13. uri na domačem igrišču pričakujejo ekipo Eurospektra iz Ljubljane. V boju za vrh lestvice pa si ponovno želijo podpore navijačev. • V. Stanovnik Blejske odbojkarice zmagujejo Bled, 14. novembra - Odbojkarice Bleda, ki so v tretjem kolu slovenske lige zabeležile novo zmago pri ambiciozni ljubljanski ekipi Partizan Tabor, to soboto doma gostijo solidno ekipo Celja. Ta je v tretjem kolu v gosteh odpravila ekipo Kočevja, zato se v soboto ob 17. uri v blejski telovadnici osnovne šole obeta kvalitetna odbojkarka predstava. Igralke pričakujejo veliko gledalcev in prijetno navijaško vzdušje. Vstopnine ni. • Štefan Udrih Rokometašice Kranja napovedujejo zmago Kranj, 14. novembra - Konec tedna, v soboto, ob 19.30 uri rokometašice Kranja, ki so edine predstavnice Gorenjske v slovenski super rokometni ligi, doma gostijo ekipo Primoža. Po nesrečno izgubljeni tekmi v Ljubljani, kojim je do izenačenega rezultata manjkal le gol, so tekmovalke še bolj zagrizeno trenirale in pravijo, da v soboto zagotovo računajo na novo zmago. Seveda pa si želijo tudi podpore s tribun. • V. S. Najboljši športnik Gorenjske Glasovnice prihajajo Generalni pokrovitelj: Živila - gostinstvo, turizem, trgovina Dobro nas poznate: čeprav nismo napisali natančnega naslova, kam pošiljati glasovnice, ste se množično odzvali. Na naš pravi naslov (Gorenjski glas, Moše Pijadeja 1, 64000 Kranj - Za Stotinkin izbor) je prišlo že nekaj sto glasovnic. Največ glasujete za Francija Petka, Natašo Bokal, Barbaro Mulej, Branka Mirta, med ekipami pa za Acroni Jesenice in nogometaše Živila - Naklo. Vendar, vse je še odprto, naša glasovnica bo še objavljena, vaše glasove pa bodo zbirali tudi na vseh gorenjskih lokalnih radijskih postajah. Tokrat pa naj vas spomnimo, da so dobre športnice tudi košarkarice Odeje Marmorja, košarkarji Triglava, rokometašice Kranja, balinar Pavel Fende. plavalka Alenka Kejžarjeva, pa hokejisti Bleda, odbojkarice Bleda...... Prireditev "Izbor 91" bo nepreklicno na srečen dan - v petek, 13. decembra! Za vse, ki glasujete, so pripravljene bogate nagrade, prireditev pa ne bi bila mogoča brez naših pokroviteljev: Alpetour - Potovalna agencija, podjetje Creina, kmetijska mehanizacija. Gorenjska predilnica - Lokateks, U - Sistem Bojan Udovič iz Prebačevega, Tinex - gradbeni materiali, Zebra - trgovina na debelo, Jeans club - Petrič in številni drugi. Spored prireditve obeta številne goste, pevce, ansamble, pospešeno pa deluje tudi naša žirija. Ne pozabite - prvič bomo razglasili tudi sponzorje in športni podvig leta. STOTINKA - GORENJSKI GLAS - RADIO KRANJ • StotinkiN IZBOR 91 ŠPORTNIK ŠPORTNICA EKIPA IME, PRIIMEK, NASLOV lige je 2000 gledalcev v dvorani morda pričakovalo več. Ker tekma ni odločala o bistvenih spremembah obeh moštev na lestvici skupine B, so mnogi pričakovali bolj prestižen boj, z manj nervoze in taktiziranja. Tekma je pokazala, da so Jeseničani kljub manjši krizi v zadnjem času, še vedno bolj izkušeni. To je prišlo do izraza predvsem v zadnji tretjini, ko so tokrat ne najbolj zanesljivemu Dominetu Lomovšku nasuli kar sedem golov. Trenerja sta po tekmi povedala: Vladimir Krikounov, trener Acroni Jesenice: "Igro smo podredili igralcem Bleda in taktika se nam je obrestovala z Uspešno tudi mladi Starejši pionirji Jesenic so v nadaljevanju prvenstva Slovenije v Vevčah premagali Slavijo z rezultatom 14:1. mlajši pionirji Jesenic pa so doma premagali vrstnike iz Zagreba z rezultatom 5:1. V nadaljevanju mladinskega prvenstva Slovenije sta se v gorenjskem derbiju v Kranju pomerili ekipi Triglava in Jesenic. Zmagali so Jeseničani z rezultatom 9:0. Vroče pa je bilo v nadaljevanju članskega slovenskega prvenstva. Na Jesenicah je gostovala celjske Cinkarna, ki je letos okrepljena s štirimi igralci iz SZ, vendar se mladi Jeseničani niso ustrašili. Zmagali so z rezultatom 5:4, kar je lep uspeh. # B. r. Mladi igralci, med njimi tudi desno krilo Acroni Jesenice Sašo Pretnar, so si v alpski ligi nabrali pomembne izkušnje za letošnje državno prvenstvo Slovenije, ki se začenja 26. novembra. Blejci na prve tekmi gostujejo pri Triglavu v Kranju, Jeseničani pa pri Olimpi-ji- visoko zmago. O sami alpski ligi pa lahko povem, da smo povsem zadovoljni. V prvem krogu smo sploh igrali odlično, v drugem nekoliko manj, saj bi z nekoliko boljšo igro in tudi z nekaj več sreče osvojili še nekaj točk." Rudi Hiti, trener Bleda Promo-linee: Igra ni bila najboljša, v tretji tretjini so naši igralci po visokem vodstvu povsem popustili. Nekaj golov smo dobili neposredno pred vratarjevim prostorom. Za alpsko ligo lahko rečem, da je trem slovenskim klubom omogočila kvali; tetni stik s tujim hokejem. M| smo glede na možnosti startali na 9. mesto. Doma smo igrali dobro, na gostovanjih pa smo se trudili za kar največji od-P°r" J. Rabic LIGAŠKI SPORED NOGOMET Slovenska nogometna liga Naklo: nedelja, 17. novembra, ob 13. uri: Živila Naklo - Eurospekter Ljubljana Območna članska liga - zahod Žiri: nedelja, 17. novembra, ob 13.uri: Alpina Žiri - Tabor Jadran Kranj: nedelja, 17. novembra, ob 13. uri: SPZ Triglav Vodice C ROKOMET Slovenska super rokometna liga - ženske , Kranj: sobota, 16. novembra, ob 19.30 uri: Kranj - Primož Republiška liga - moški Škofja Loka: sobota, 16. novembra, ob 20. uri: Šešir - Dobova r/ KOŠARKA I. slovenska košarkarska liga - ženske Škofja Loka: sobota, 16. novembra, ob 18. uri: Odeja - Marmor K.A. Rogaška Kranj: sobota. 16. novembra, ob 17.30 uri: Kranj - ' Domžale II. SKL moški - zahod Radovljica: sobota, 16. novembra, ob 18.30 uri: Radovljica -1. Idrija Super liga - ženske Bled: sobota, 16. novembra, ob 17. uri: Bled - Celje I. SOL - moški Bled: sobota. 16. novembra, ob 19. uri: Bled - Vizura Celje Zabrezni-ca: sobota, 16. novembra. obl8. uri: Žirovnica - Pomurje VIGROS II. SOL - ženske zahod Bled: sobota, 16. novembra, ob 14.30 uri: Bled 2 - Jesenice Zabrezni' ca: sobota, 16. novembra, ob 16. uri: Žirovnica - Šenčur Kranj: sobota, 16. novembra, ob 13. uri: Triglav - Nova Gorica 2 Bohinjska Bi' strica: sobota, 16. novembra, ob 16. uri: Bohinj - Plamen II. SOL - moški zahod Radovljica: sobota, 16. novembra, ob 16.30 uri: Bled ml. - Bohinj Kranja: sobota, 16. novembra, ob 15. uri: Triglav - Termo Lubni" Lipnica: sobota, 16. novembra, ob 18. uri: Plamen - Salonit 2 Vabila, prireditve RADIO TRIGLAV - RADIO ŽIRI - STOTINKA Člansko prvenstvo Godešiča v namiznem tenisu - NTK Kondor iz Godei'' ča priredja ta petek, 15. novembra, ob 19. uri tradicionalno pnensO'0 Godešiča v namiznem tenisu za člane. Organizator, po prijavah sod&' pričakuje številno udeležbo. Pravico nastopa imajo člani kluba in krt' jani Godešiča. Odprla gorska strala na Jelencih - Iz Planinskega društva Gorenja ijm obveščajo, da je zavetišče gorske straže na Jelencih odprto vso zimo o" koncu tedna in sicer ob sobotah od 11. ure dalje in ob nedeljah do l"-ure. Razpis radovljiškega prvenstva v namiznem tenisu - ZTKO Radovljica ŠD Mošnje razpisujeta občinsko delavsko prvenstvo v namiznem teti'' 5i/. Tekmovanje bo v soboto, 23. novembra, in nedeljo, 24. novembra telovadnici OS begunje. Tekmovanje bo posamezno za moške in ie'1' ske, prijavnina pa je SLT. Poimenske prijave s starostjo tekmovalca t1 potrebno poslati na naslov: ZTKO Radovljica, Gorenjska 26 f1^' 75-350) najkasneje do četrtka, 21. novembra. Žrebanje bo v petek. novembra, ob 13. uri v prostorih ZTKO Radovljica, kjer dobite tU<* podrobnejša pojasnila. Mednarodni turnir v kegljanju na ledu - To nedeljo, 17. novembra, od?-ure naprej, člani ekipe Gradbinec z Jesenic v dvorani PodmežakU3 na Jesenicah pripravljajo mednarodni turnir v kegljanju na ledu delovale bodo ekipe Avstrije, Italije in Slovenije. petek, 15. novembra 1991 PISMA, PODLISTEK 23. STRAN GLAS [odmev Zaradi čedalje večjega zanimanja bralcev za sodelovanje f rubriki Odmevi in Prejeli snto, priporočamo, da prispevki niso daljši od dveh tipkanih strani (60 vrstic). Le tako lahko zagotovimo pravočasno objavo čimveč pisem. Uredništvo si pridržuje pravico, da predolge prispevke »strežno skrajša tako, da ni bistveno okrnjena vsebina sporočila oziroma, da zavrne objavo. Vsi prispevki morajo biti podpisani s polnim imenom in naslovom. Uredništvo Bleiweisova ulica Odločitev Sveta in Zbora krajanov KS Vodovodni stolp, da Za vračajo predlog, da se Cesta Jl~A preimenuje v Bleiweisovo ,er reakcija Rastka Tepine v Go-r?njskem glasu sta me spomnila na obup Črtomirja Zorca, ki je °h vseh svojih predlogih včasih Pomislil, da ljudje, ki odločajo, sploh ne znajo brati in razmišlja-'•■ Mar sodijo med takšne tudi ljudje v K S Vodovodni stolp in Rastko Tepina? Ker je v zadnjem času kar Precej razprav o poimenovanju. Povzemam, kaj sem pred časom Pisal o tem v daljšem zapisu o Nedavno umrlem Črtomirju Zor-c'^- Morda pa bodo »tisti, ki ne znajo brati«, morda tokrat le kaj dojeli. Poglejmo, kaj je povedal Črtomir Zoreč. Dolg do očeta slovenstva Črtomir Zoreč je večkrat predlagal, da bi nekatere kranjske ulice preimenovali po zaslužnih domačih ljudeh. Žal brez vidnega uspeha. Kot bi bili ljudje, ki o 'em odločajo, brez prav vsakega kulturnega smisla in spoštovanja do mesta, v katerem živijo. Človek včasih že pomisli, ali sploh znajo brati. V ta sklop sodi tudi morda največja krivica, ki jo je Kranj kdajkoli naredil svojemu prebivalcu, ki je izšel iz družbe, ki je praktično začela izvijati kranjsko industrijo (takrat je sicer še šlo za rokodelstvo). Tako »oče slovenskega naroda« dr. Janez Bleiweis. kot njegova rodbina Pleiweisovih, sta v Kranju pozabljena. »Bleiweis je bil rojen v Tavčarjevi ulici. Tam je sedaj plošča, za to je poskrbel dr. Srdjan Bavdek. Naša politična smer je h'la takšna, da smo morali nekaj prekleti in Bleiweisa smo Prekleli in mu vzeli ulico, ki se je Ze imenovala po njem...« V šoli pa smo se učili, kako je °'l Prešernov smrtni sovražnik. "Ne. Sploh ni bil. V resnici je Prešerna celo zdravil. Bil je na-ftreč tudi zdravnik, ne samo ži-v'riozdravnik. On je hranil njegove rokopise, objavljal njegove Pesmi v Novicah. Slika o njem je Posledica tiste črno-bele slikanice...« Konec koncev je on poskrbel tudi za postavitev Prešernovega nagrobnika v Kranju. »Seveda. Tudi za nagrobnik... Kopitar je sedaj rehabilitiran, predvčerajšnjim je bil rehabilitiran Krek, Bleivveisa moramo tudi rehabilitirati. Saj smo mu tudi v Ljubljani vzeli ulico, v Zagrebu pa njegova ulica obstaja. Bil je politični vodja Slovencev. Takrat še nismo bili klerikalci in liberalci. Bili smo samo Slovenci pa Nemci in nemčurji. Oče slovenskega naroda se je imenoval. To je bil njegov častni naziv.« »Kranj bi moral biti ponosen, ker gre tudi za začetnika kranjske tekstilne industrije. Bleiweis izhaja iz rodbine Pleiweis. Črko P je zamenjal z B. Včasih so si ljudje to sami uredili. Pleiweis je bil fonetično Pleibes, torej svinčnik. Plajbes se je tudi pri hiši po domače reklo.« Pleiweisov rod Črtomir Zoreč je natančno raziskal Pleiweisov rod. »Začetnik kranjske veje Pleiweisov je bil Nikolaj Plevbes iz starega kmečkega rodu pod Storžičem (v zemljiških knjigah je že leta 1609 zapisan njegov prednik Simon Pleybes s Trstenika). Nikolaj Pleybes se je rodil sredi 18. stoletja, zapustil rodni dom »pri Frja-nu« na Trsteniku in se kot izvež-ban tkalec naselil v Kranju. Marljiv, spreten in podjeten mož je že leta 1978 kupil hišo, ki še danes stoji na Tavčarjevi ulici 25 (po domače »pri Šprajcarju«), v kateri je leta 1806 tudi umrl. Hišo in obrt je prevzel sin Valentin, Balant. Balant je bil predvsem trgovec in podjetnik. V Kranju mu je uspelo urediti prvo tovarnico odej - kocarijo. V okolici Kranja mu je delalo zanj okoli sto predic in to poleg odej tudi raševino in grobe vrste sukna. Ta tkalska delavnica torej pomeni začetek kranjske tekstilne industrije, ki sta se ji kasneje priključila še Florjanova kocari-ja in Pirčeva barvarna. Uspehi SO Pleiweisovim omogočili, da so v naslednjih letih kupili v soseščini, pretežno v takratni Svinjski ulici, še nekaj hiš. Skupno so imeli v lasti kar sedem meščanskih hiš. Valentin Pleiweis je imel pet sinov (Janez, Konrad, Valentin, Jožef in Franc) in hčerko Marijo. Ko se je Valentin leta 1849 preselil v Ljubljano, je prepustil kranjsko trgovino in podjetje sinu Konradu. Oče slovenskega naroda Zorčeve ugotovitve, predvsem pa pogledi na dr. Janeza Bleivveisa (oba šolana sinova, Janez in duhovnik Jožef, sta si nadela jezikovno točnejši priimek Blei-weis) morda že popravljajo velikansko krivico, ki jo delamo Slovenci prav gotovo enemu izmed največjih sinov, ki so mu v času življenja pridali častni naziv »oče slovenskega naroda«. V svojih črnobelih presojah, ko smo tja do prazgodovine opre-dalčili, kaj naj se in kaj naj se ne ujema »z našo stvarnostjo«, smo postavili dr. Janeza Bleiweisa na črno stran in ga očrnili kot velikega nasprotnika Prešerna, človeka, ki naj bi bil vdan oblastem... Janez Bleiweis je na Dunaju doktoriral iz živinozdravilstva in tudi iz sodne medicine (iz tega področja je napisal kar enajst strokovnih knjig). Leta 1828 je postal tajnik Kmetijske družbe, urednik Novic in predsednik Slovenskega društva v Ljubljani. Leta 1881 je bil po vzdignjen v plemiški stan z naslovom Vitez Trsteniški, torej po kraju, od koder so izvirali Pleiweisovi in se ga niso nikoli sramovali. Bleitveis in Prešeren Zorčeve ugotovitve govorijo o precej drugačnih odnosih med dr. Janezom Bleiweisom in dr. Francetom Prešernom, kot smo jih vajeni. V Kranju je bila v tistih časih navada, da so ob večerih in nedeljah dopoldne posedali po klopeh pred hišami. Tako sta pogosto posedala skupaj na klopi v Svinjski ulici pred sedanjo Tavčarjevo 25 oba velika Slovenca. Bila sta prijatelja, saj sta se tikala. Njuni pogovori so ostali v izročilu tudi zaradi iskrivosti, zaradi katere se je okoli njiju nabralo večkrat več meščanov. O odnosih govori tudi ohranjeno sporočilo, da je dr. Janez Bleivveis skupaj z baronom Antonom Zoisom obiskal Prešerna v zadnjih mesecih življenja in mu poleg raznih kulinaričnih dobrot prinesel tudi sto goldinarjev od Slovenskega društva kot podporo v stiskah zaradi bolezni. Ker so vedeli, da »ponosni Ribič« niti v skrajni sili ne bi hotel sprejeti podpore, ga je Bleivveis pomiril, češ da prinaša le del izkupička od prodanih Poezij. Kranjski dolg Ob pripovedovanju o rodbini Pleiweis ne moremo mimo Mirka Pleiweisa, ki so mu še živemu postavili v Selcah pri Crikvenici spomenik. Na spomeniku je vklesano: »Dvajsetega aprila 1941, v času vdora fašističnih okupatorjev v našo državo, je kapetan bojnega broda Mirko Pleivveis s svojimi mornarji uničil na tukajšnji obali vse vojaške in pristaniške naprave Komande primorske obrambe v Selcah, da ne bi prišle v roke sovražniku -italijanskemu okupatorju.« Mirko Pleiweis je izročil Črtomirju Zorcu oziroma Kranju in Prešernovemu spominskemu muzeju nekaj pomembnih dokumentov pod določenimi pogoji. Kranj svojega dolga (še zdaleč ne samo zaradi listin) vsaj doslej še ni izpolnil, kljub stalnim takšnim predlogom Črtomir j a Zorca. Ob prevzemu listin je bilo izrečeno, naj pesnikov spominski muzej poskrbi za ohranitev in kon-servacijo nagrobnika Pieivveiso-ve rodbine in imenovanje dela Tavčarjeve ulice po začetniku kranjske tekstilne industrije Valentinu Pleivveisu (1785 - 1866). Kranj svojega dolga še ni izpolnil. Ne sramotite Kranja Toliko o Zorčevih pogledih na Pleiweisove oziroma dr. Janeza Bleivveisa. Ne gre za nič novega. Vse je bilo že objavljeno. Upam, da jih bodo zaskrbljeni vodilni v KS Vodovodni stolp in Rastko Tepina nad tem, ker se ne upoštevajo njihovi sklepi, vsaj tokrat prebrali. Kot prebivalec KS Vodovodni stolp pa bi rad sporočil še eno vsaj za nekatere očitno novost: z dejavnostjo KS po mestih se ukvarja povsod skupinica ljudi, ki imajo za to veselje, pripravljenost in čas. Vsa čast in priznanje njim, vendar niso pooblaščeni v imenu vseh prebivalcev sprejemati kakršnihkoli zaključkov, ne glede na to, pod kakšnimi nazivi se podpisujejo. Vesel sem, da občinska komisija za imenovanje in preimenovanje naselij in ulic ni nasedla ljudem, ki se, kot kaže, še vedno sramujejo največjega Kranjčana vseh časov: dr. Janeza Bleivveisa. Upam, da tudi ne bodo nasedli odborniki SO Kranj in da se bo tudi Rastko Tepina vsaj tokrat vzdržal svojega že tradicionalnega NE. Vse skupaj vas prosim: Ne sramotite Kranja! Peter Čolnar Zajedljiv do Iskre Predvsem zaradi dolgoletne povezanosti z Iskro se čutim dolžnega Iskri, predvsem pa Iskrašem, povedati nekaj več o svoji »zajedljivosti do Iskre«. Moja povezanost z Iskro se začne z zaposlitvijo mojega očeta Friderika Smuka v Iskri leta 1952, kar je med drugim omogočilo naši družini preživetje in šolanje mojemu bratu in meni. V tretjem letniku študija mi je Iskra dala štipendijo za študij na strojni fakulteti. Med študijem mi je omogočila opravljati prakso. Po študiju sem petnajst let delal v Iskri - Stikala in v tem času spoznal mnogo sposobnih, delavnih in poštenih ljudi, pa tudi nekatere, ki nimajo vseh teh lastnosti. Po odhodu iz službe sem z Iskro do današnjih dni poslovno sodeloval. Najbrž me je zaradi delnega poznavanja moje povezanosti z Iskro kranjski župan, g. Vitomir Gros. dipl. ing., povabil, da v njegovi odsotnosti povem nekaj besed ob otvoritvi prenovljene glavne telefonske centrale za Gorenjsko v Kranju. V nagovoru sem to omenil, ne pa da govorim v imenu g. Grosa, kar mi pripisuje g. A. Žalar v svojem članku. Naj mi g. Žalar oprosti, če sem ga na tej slovesnosti spregledal. Vendar mi njegov članek vzbuja sum v njegovo prisotnost na svečani otvoritvi ali pa v sposobnost dojemanja resnične poante mojega nagovora. Kot je naslednji dan po dogodku v Novicah g. Kunšič pravilno zapisal, sem se vsem navzočim opravičil za izvajanje, ki je sledilo, in poleg drugih govornikov, med katerimi je bil tudi g. Jelko Kacin, pohvalil dosežek in- vestitorjev, projektantov in izvajalcev. Opravičil sem se navzočim tudi zaradi improviziranega govora. Govor sem moral improvizirati zaradi tega, ker sem tik pred odhodom na slovesnost dobil te-lefax stavkovnega odbora iz Iskre M K D, eno uro pred tem pa sem prebral članek o tem v vašem glasilu. Vse skupaj sem povezal v ugotovitev, da v trenutku, ko odpiramo nove možnosti za komunikacijsko povezovanje med ljudmi, zanemarjamo najosnovnejše medčloveške odnose, kar dokazujejo razmere v Iskri Telecom. Upravičenost za javni prikaz stanja sem videl v tem, da je govora 0 podjetju iz branže, ki se neposredno nanaša na objekt, ki ga odpiramo, da je to podjetje udeleženo v proizvodnji instalirane opreme in da se podjetje nahaja v istem mestu. Menim, da s »sajenjem rožic« problemov ne bomo rešili, in da je potrebno pokazati na napake z namenom, da prispevamo k odpravljanju le-teh. Pri tem sem javno kritiziral odnos vodstva holdinga Iskra Telecom in vodstva MKD do zahtev 10 sindikata. Prav tako sem kritiziral nastanek holdingov, ki so ena novejših prevar vodstvenih struktur v podjetjih, kar se je v konkretnem primeru Iskra Telecom jasno pokazalo. Javnost naj oceni, ali predstavlja javna kritika eks-cesnih primerov »zajedljivost do Iskre« - po mojem mišljenju ravno obratno. Novinar g. Žalar se lahko v Iskri pozanima, ali je prišlo ali bo prišlo v navedeni organizaciji do sprememb, ki izhajajo iz opisanih problemov in o tem obvesti bralce. O kvaliteti novinarjevega pristopa le še tole: če se je že zgodilo, da je v navzočnosti ministra za promet in zveze, g. Marjana Krajnca, torej odgovornega za aktualno področje, objekt predal namenu g. Jelko Kacin, minister za informiranje, je skrajno žaljivo, da prezre njegovo navzočnost še novinar. Peter Smuk, dipl. ing. Predsednik SO Tržič Čimprej, toda kako Spoštovani gospod Vitomir Gros t V zadnji številki Gorenjskega glasa vas je v odmevu na članek Čimprej, toda kako v podnaslovu in v pripisu mimogrede zaskrbelo tudi za moje zdravje. Ob prispevku Ošpice ste namreč ugotovili, da Evropo gledam le skozi lažni blišč trgovin v Celovcu in se zbali, da ne bom dobila ošpic, če odslej »proti svojemu miselnemu vzorcu začnem pisati objektivno in nič več.« Zahvaljujem se vam za sicer rahlo nenavaden, se pravi javni način izražanja skrbi za moje zdravje - a človeku vedno dobro dene. da je v teh časih nekomu sploh še mar za zdravje sodruga. Povem pa naj vam. da nimam pojma, kakšno je stanje v »au-slogih« celovških trgovin, saj me celo v meni bližnjem Beljaku ni bilo že leto dni, kaj šele, da bi me omamljal blišč celovških »štacun«. Če pa sva že zaradi mojega zdravja hočeš nočeš postala nekako bolj intimna, le vam na uho: prejle mi je le uspelo najti potni list, ki zaradi mojega trmastega čakanja doma niti žiga Karavvankentunnela še nima! Blišč celovških trgovin sva torej dala ad acta. Glede mojega miselnega vzorca, ki domnevno ne vodi k objektivnosti, pa tole: zakaj pa sva se. gospod Gros, tako zagrizeno borila, da je končno le izbruhnila demokracija, če ne ravno zato, da se danes jaz lahko tudi ne strinjam z vami, na kraj pameti pa mi ne bo padlo, da bi vam kdajkoli odrekala pravico, da drugače mislite tudi vi. In obratno! Mar je vodilo do objektivnosti spet Gleichschal-tung, gospod Gros?!? Vidite, da mene ošpice že ne bodo ovohavale, brez skrbi! In tudi vam, gospod Gros, želim še naprej odličnega zdravja! Darinka Sedej Pot ilegalcev 10 Koroška Bela Vandalizem v Prešernovem gaju Delegacija KS Kranj Center je v sredo. 30. oktobra, ob 15. uri položila venec pred spomenik bazoviškim žrtvam v Prešernovem gaju. Ob polaganju venca in enomi-nutnem molku smo ugotoviti, da je bilo v času od ponedeljka, 28. oktobra 1991, do srede, 30. oktobra 1991, poškodovano okolje spomenika. V ponedeljek, ko je hita očiščena okolica spomenika, so bile na betonskih stebrih pritrjene še tri verige, v sredo je bila pritrjena le ena veriga, dve sta bili odneseni, eden od betonskih stebrov pa je zlomljen. Ob tem vandalizmu smo bili zgroženi in žalosti, saj vemo, da se izživljajo nad vsem, kar je v Prešernovem gaju, predvsem mladoletniki. V petek. I. novembra, je bilo pred Prešernovim, Jenkovim nagrobnikom ter pred spomenikom bazoviškim žrtvam položeno lepo cvetje - ikebane. Naslednje jutro, to je v soboto, je bilo to cvetje pomendarno in razmetano po vsem gaju, razmetane so bile tudi sveče, tako da je bil pogled na Gaj prav žalosten. Glede na to, da se podobni ekscesi redno pojavljajo, želimo, da bi se poostrila kontrola policije in da se Prešernov gaj, ki je zaščiten z občinskim odlokom primerno zavaruje pred vandal-skimi izpadi. Predsednik KS Kranj Center Franc Benedik JELOVICA Peter Čolnar 36 DREVESA V GOZDU V Student Verlič Razen Mravljakov iz Šoštanja, o katerih smo že slišali, je P°znal Lojze v Zagrebu še ene Mravljake. Bili so izseljeni nekje 12 Štajerske. Vedel je le toliko, da so imeli nekakšno večje poseko. V Zagrebu so imeli verjetno dosti znancev, saj so bile njiho-Ve tri hčerke vedno lepo oblečene. Ena od Mravljakovih hčerk je prišla k Lojzetu v pisarno. Vi-je, da čaka, da bodo drugi ljudje odšli. Šele potem je pristopi- »Mojega fanta so pred tednom zaprli ustaši na železniški p°staji...« . , Šlo je za študenta medicine Verliča. Bil je sin veletrgovca, ki |e "nel znano špecerijsko trgovino v Ljubljani. V Zagreb je prišel nekakšni zvezi s partizani in je nameraval prenesti v Ljubljano eko orožje. Ustaši so ga prijeli in dokazali, da dela s partizani. Fantje bil odločen in ni ničesar priznal. Mučili in pretepali 0 ga tako, da si je v zaporu iz obupa prerezal žile na rokah. Dali 0 ga v bolnišnico. Tega niso naredili pogosto, verjetno so raču-a'i, da bodo vendarle lahko iz njega kaj izsilili. , Ni bilo veliko upanja, vendar je želel dekle vsaj malo potoniti. _ »Morda bi se dalo kaj narediti, kot daje izseljenec. Šel bom a 'talijanski konzulat...« Tako je šel h Gregoriju. Povedal mu je vse, kar je vedel, vendar si Gregori ni upal ukrepati. »Tega si ne upam. Poskusiva s tajnikom Cavalierom...« Na konzulatu sta bila dva Cavaliera. Prvi je bil tajnik generalnega konzula, drugi neki nižji uradnik, pa je bil, po Lojzetovi presoji, edini zagrizeni fašist na konzulatu. Računal je, da je Italijan pač Italijan in je zato pripeljal dekle s seboj. Bila je lepa in vsa objokana. Videl je, kako je prizor z lepim objokanim dekletom raznežil Italijana. Ko je ocenil, da je prvi vtis dober, je stopil Lojze v akcijo: »Ce mu boste dali vi vizum, bom lahko priskrbel s hrvaške strani dovoljenje za izgon...« »Poskusili bomo pri ustaših,« je obljubil Cavaliere. Lojze je šel k Vedrinu in mu vse povedal. Zamolčal je le-to, da je Verlič v resnici ustaški zapornik. Tako je dobil dovoljenje za »izgon«. Kasneje je izvedel, da so Verliča izpustili, vendar Zagreba ni zapustil z njegovim transportom. Cez kakšnih 14 dni je prišlo dekle povedat, da je Verlič že v Ljubljani. Z Verličem sta se srečala ponovno čez 13 let in to v dokaj nenavadnih okoliščinah. Sonja Kopinč Bilo je novembra ali decembra leta 1941, ko sta prišla v pisarno dekle, staro okoli 18, in fant, star okoli 16 let. Mirno sta obstala. »Odkor pa vidva?« Dekle je povedalo, da sta prišla iz Šlezije (ko so Nemci prenehali seliti Slovence na Hrvaško, so jih preselili okoli 100.000 v Šlezijo, ker so potrebovali poceni delovno silo in s tem nadaljevali raznorodovalni postopek). »Kdaj in od kod sta prišla?« »S prvim nemškim transportom so naju peljali v Šlezijo. Sedaj pa potrebujeva dokumente...« »Kako sta prišla sem?« »Delala sva, da sva zaslužila za vlak. Vso pot naju ni nihče ničesar vprašal.« »Kako pa sta prišla čez mejo v Dobovi?« »Sploh ni bilo težko. Železničarji so naju zaprli v tovorni vagon. Sami so nama kupili vozovnice do Zagreba in dali naslov Rdečega križa.« Dekle - pisala se je Sonja Kopinč - se je učila za šiviljo, njen brat pa je bil čevljarski vajenec. V Nemčijo je vzel s seboj čevljarsko orodje in ga sedaj prinesel s seboj. Odpeljal ju je k Vedrini. Položaj je opisal še bolj tragično, da se je začel solziti. Takoj jima je dal legitimacije, vzel osebne podatke in ju vpisal v kartoteko izseljencev. Vsak teden sta prihajala na obisk. V začetku sta stanovala pri neki Sonjini prijateljici. Nekoč ju ni bilo 14 dni, nato pa sta se oglasila lepo oblečena. Povedala sta, da imata že oba službi. Srbski otroci Bilo je marca leta 1942, koje na kolodvoru poklicala Lojzeta Dragica Habazin in mu povedala, daje prišel transport Srbov. Bilo jih je nekaj nad 60 in to matere z otroki. Pripeljali so jih iz Loborgrada pri Varaždinu. »Boste vi pomagali?« je vprašala Habazinova. »Sam ne, lahko pa pomagajo sestre.« Bil je prvi srbski transport in si je zato vse natančneje ogledal. mm&ssssssxaM 24. stran OBVESTILA,OGLASI Petek 15 novembra 199i prodaja uvoženih PONUDBA RABLJENIH VOZIL Janka Puclja 9 Kranj Tel.: 064/325-981 Fax: 064/325-981 ALFA 31 1.5 TI 1987 ALFA 33 S 1/3 1987 CITROEN GS 1.3 1975 KOMBI FORD TRANZIT 2.5 1991 HUNDAY 1.3 HB 1990 HUNDAY 1.5 GLS 1990 MAZDA 323 SEDAN 1990 LADA RIVA 1300 1991 RENAULT 4 GTL 1987 RENAULT 4 GTL 1989 VOLKSVVAGEN JETA 1986 GOLF DIESEL 1982 GOLF JL 1100 1977 JUGO 45 A 1987 VOLKSVVAGEN HROŠČ 1971 CIMOSVISA 11 RE 1986 RENAULT 5 CAMPUS 1991 TEMNO PLAVA 8. 7. 92 METALNO PLAVA 6. 7. 92 ORANŽNA 25. 5. 92 BELA METALNO SIVA METALNO SIVA METALNA SIVA UMAZANO BELA BEŽ SIVO MODRA BORDO RDEČA RUMEN RDEČA SMB ZELENA BEŽ 12. 6. 92 12.12.92 30.10. 92 celo leto marec 92 15.7.92 13. 5. 92 29.1.92 16.1.92 31.10.92 2. 2. 92 celo leto sedmi 92 nov 10500 DEM 11000 DEM 1200 DEM 32000 DEM 10500 DEM 13000 DEM 18000 DEM 8000 DEM 4500 DEM 6000 DEM 11500 DEM 5500 DEM 2700 DEM 3500 DEM 1400 DEM 6500 DEM 12300 DEM V GLOBUSU so odprli prijazen nov oddelek j^llT^ ~* ff£^^ "r~ : j ! Vse za naše male " hišne prijatelje Kranj, novembra - Kranjsko mladež vse bolj vleče v kletne prostore kranjskega GLOBUSA, kjer je Kokra odprla povsem nov oddelek -"HOBBY PROGRAM". Tu namreč najdete vse za vaše muco, ptice, pasjega prijatelja, tu je vsa akvaristika in podobno. Skoraj vse, kar ponuja ta oddelek, je uvoz iz Nemčije, od znane firme SERA, ki jo pri nas zastopa ZOO center SERA iz Hoč pri Mariboru. Od 18. novembra do 7. decembra bo tu tekla nagradna akcija za kupce, ki bodo izbrali kaj iz tega programa. Žrebanje bo 10. decembra. To je del naše ponudbe. Vse ostale informacije po telefonu 064/325-981 od 8. —12. in od 13. —17. ure, sobota od 8—12. Naš naslov je Janka Puclja 9, Kranj. PRODAJA TUDI NOVIH DOMAČIH IN UVOŽENIH VOZIL ZNAMKE RENAULT, FORD. OPEL IN DRUGIH MODELOV. /O ljubljanska banka G0RENJC in BANKA FORMULAT^RIHRANKA ZAOKROŽEVANJE ZNESKOV V KONČNIH OBRAČUNIH IN PLAČILIH Obveščamo vas, da se od 8. novembra dalje vse finančne vrednosti izražene v tolarjih zaokrožujejo v naslednjih razponih: • od 1 do 50 stotinov na 0 tolarjev • od 51 do 99 stotinov na 1 tolar. Navedeno zaokroževanje velja dokler Republika Slovenija ne bo izdala kovanega denarja v enotah, manjših od 1 tolarja. Gorenjska banka d. d., Kranj Da bi kupec v GLOBUSU našel za naše svoje hišne prijatelje vse na enem mestu, od opreme, hrane, vitaminov, zdravil do prijetne mucine igrače, je bila že dalj časa želja vodstva Kokre. S ponudbo iz Hoč se je v začetku oktobra tudi uresničila. Danes je v kletnih prostorih, tik zraven športnega oddelka, našel prostor ta simpatični HOBBY PROGRAM, s katerim ga oskrbuje ZOO center SERA iz Hoč pri Mariboru. In kaj vse najdemo tu? Naj bo na vrsti najprej naša hišna muca. Zanjo imate tu na voljo izbrano hrano v številnih različnih konzervah in briketih, v katerih so vsi potrebni vitamini, da bo njena dlaka lepa, vsa svilnata, zdrava, da se bo živalca resnično dobro počutila. Tu smo videli tudi posladke za muco, s katerimi se bomo tej naši živalci še posebej priljubili. Saj so vendar naše živali kot otroci, mar ne!? Psi imajo seveda tudi svoj del oddelka. Vseh vrst ovratnice, povodce, od najbolj enostavnih do onih, ki se poljubno daljšajo ali krajšajo, bomo našli tu. Tudi na lične kovinske obeske, v katere da lastnik naslov in ga najdejo, če se pes izgubi, niso pozabili. Pasje posode so vseh barv, kovinske in plastične, slednje obtežene, da se ne prevrnejo. Tudi psa tu čakajo vse vrste hrane, taki in drugačni posladki, saj na ovitkih škatlic s hrano najdemo najbolj znane evropske firme izdelovalcev mačje ali pasje hrane, kot sta Dr. Adler,s in Dr. Elander,s. Pa seveda minerali, vitamini, kapljice za to in ono, vse vrste krtače za dlako, ovratnice proti zajedalcem, šamponi za kopanje in še kaj. Najbolj pa otroke vleče k igračam za pse. Ne le plastične kosti, tudi kup drugih, "ful dobrih" igrač, kot danes pravijo mladi, če jim je kaj posebno všeč, visi na posebnem stojalu. Saj jih je več kot za otroke, je zadnjič tam ugotavljala mlada prijateljica psov. Tudi na ptice so mislili. Vse za pernate prijatelje boste našli, od kletk, banjic, takšnih in drugačnih posod do hrane, vitaminov in zdravil zanje. Celo tisto zdravilo, ki zdravi ptičji bronhitis, je tu. Za ribice so še posebej poskrbeli. Koliko vrst hrane je po tistih rumenih škatlicah! Za vsako vrsto ribic drugačna, za sladkovodne, za okrasne, testi za vodo v akvarijih, pesek, zelenje, hišica za želvo, kompletni akvariji in še in še bi lahko naštevali. Ne smemo pozabiti tudi glodalcev. Otroci bodo zdaj tu našli pravo hrano za svoje hrčke. Kar oglejte si, kaj vse potrebu- je ta prijazna, simpatična žival- ce je živalica zdrava, ne boste veseli samo vi, temveč predvsem živalica sama. Dobro je. če vašemu ljubljencu nič ne manjka, boljše pa je, če veste, da obstaja za bolezen tudi zdravilo. Zeliščne kapljice SERA, ki se zdaj dobijo na oddelku HOBBY PROGRAM v Globusovi kleti, bodo pomagale iz marsikatere pasje ali mačje težave. Seveda pa je treba upoštevati tudi osnovna pravila higiene, kot je čiščenje hlevčka, kletke ali terarija ter dnevna menjava vode za pitje. Če se boste ravnali po tem, bo vaša žjvalica imela najboljše možnosti za dolgo zdravo življenje. Poplačala vam bo z živahnostjo, radoživostjo, kar si pri njej najbolj želimo. Kot pove po-slovodkinja oddelka Slavica Vovk, je na voljo tudi različna literatura z nasveti okrog vseh vrst malih domačih živali. Torej, ne odlašajte, pridite in si oglejte. Marsikaj boste našli tu. za kar niste niti slišali nikoli, d* obstaja, vendar vaša živalca to za svojo rast, za zdravje in dobro počutje potrebuje. Saj je konec koncev vendarle tudi živo bi* tje! Vsekakor pa ne zamudite nakupov med 18. novembrom in 7. decembrom, da boste udeležni pri žrebanju 10. decembra. Na* grade so lepe! Fotokopiranje, razmnoževanje, papirnica C0PIA Staneta Žagarja 2, Kranj telefon 213-727 Poslujemo neprekinjeno od 7. -19. ure (sobota: 9. -13. ure) Popust za dijake in študente, redne in ob delu! KRANJ Nova trgovina MINI METRO (Bivši DEKOR) MAMLJIVO NOVOLETNO NAGRADNO ŽREBANJE! z malo sreče bo vaša želja morda izpolnjena! Udeležen bo vsak kupec! In kakšne so nagrade? 1. nagrada: glasbeni stolp 2. nagrada: kar trije radiokasetofoni 3. nagrada: avtomat za črno kavo -capucin z dvojnim nastavkom 4. nagrada: garnitura kuhinjske posode 5. nagrada: poslovni kovček SAMSONITE Žrebanje bo 30. 12. 1991 v naši trgovini. Rezultati bodo znani takoj in tudi objavljeni v časopisu Gorenjski glas. ZADNJO SOBOTO V MESECU JE TRGOVINA ODPRTA VES DAN. ... v Merkurjevih prodajalnah! kolesa klasična in športna 20 % ROG gorska 15% Oft 0/ trezorji PRIMAT in vsi *u /0 izdelki ARMAL in UNITAS vsi izdelki KRKA, SIPOREX, _ OPEKARNA (Novoterm, "|5 % silikatna in druga opeka)_ 10 7fvsi izdelki IZ0LIRKA 0 (protipožarna vrata, hidroizolacija, trakovi,...) NOVOLIT (kombivol,...) in tervol TERMO Samo do 28.11., za takojšnja plačila nad 2.000 SLT in člane stanovanjskih zadrug. petek, 15. novembra 1991 MALI OGLASI, OGLASI 25. STRAN ^^km^m^GLAS RATIO - knjigovodsko računovodske storitve Planina 3 64000 Kranj tel. 325-171 zaposlimo redno ali po pogodbi o delu sodelavca za samostojno delo v RAČUNOVODSTVU s sposobnostmi organiziranja in komuniciranja s strankami. Ponudbe pošljite v roku 8 dni, oziroma se osebno zglasite na naslovu podjetja vsak dan od 8. do 11. ure in od 14. do 16. ure. FOTO HI-FI VIDEO Ljubljanska 1 A Kranj (za hotelom Jelen) tel. 211-466 Int. 13 Nudimo vam: • široko izbiro fotoaparatov, filmov, albumov, baterij, daljnogledov, kemikalij • razvijanje filmov in servisiranje vseh vrst fotoaparatov • televizije, hi-fi stolpe, videorekorderje, kamere, avtoradie, hi-fi komponente, računalnike, faxe... Največja izbira na enem mestu - oprema svetovnih proizvajalcev: KODAK, FUJI, KONICA, AGFA, VASHICA, PREMIER BLAUPUNKT, TECHNICS, SONY, PANASONIC, SCHNEIDER Prodaja na obroke. 2a gotovinsko plačilo % 5 popusta! Garancija in servis sta zagotovljena. Parkirni prostor je urejen. Trgovina je odprta: ponedeljek - petek 9.-19. ure sobota 8.-12. ure Obiščite nas, ne bomo vas razočarali. MALI OGLASI «217-960 VOZILA DELI Prodam novo masko praga ODBIJAČA za Z 101. <® 81-834 20413 Prodam novo armaturno PLOŠČO za R 4. g 79-043 20443 Ugodno prodam PRAGOVE za Z 750. IŠt 217-596 20445 Zimske GUME zam Golf z. obroči, prodam, flf 214-0/2 20460 GRELCE za nafto Bosch za avtomobile, prodam. ® 214-072 20463 Prodam vse rezervne dele za ŠKODO 105 L. *gf 40-532_204X6 Prodam razne dele za kombi CIMOS C25D. g 312-255_20504 Prodam komplet vlečno KLJUKO za VW hrošča, *3f 422-021_20561 APARATI STROJI Prodam nov 4-nitni LOCK.# 216-153 namizni OVER-18459 Izposoja VIDEO KAMER. Enostavna uporaba! g1 241-265_20115 Prodam dva ŠTEDILNIKA Gorenje (1 nov - 2 plin, 1 rabljen - plin + elektrika) ter SESALEC Iskra 4004. ■fi' 65-820 Izredno ugodno prodam malo rabljeno PEČ za etažno centralno kurjavo in električni BOJLER.^ 78-843 20352 Prodam GENERATOR, 32 kW. flf 723-355_20376 Prodam barvni TV s sobno anteno Elrad T N 3503, malo rabljen, tf 43-288 20388 Prodam nov PISALNI STROJ Unis, za 180 DEM. 9 81-8.34 20411 Prodam nov VIDEO Samsung. Posavec 64. Podnart _ 20421 Prodam zamrzovalno OMARO, 185 li-trov. 311- 001_20483 Prodam KUPPERBUSCH za etažno gretje, nov. g- 241-483_20488 Prodam ŠTEDILNIK 2 + 2. KUPPER-BUSCH in TERMOAKUMULACIJSKO peč. *g 45-263_20505 Prodam termoakumulacijsko PEČ 5 in 2 KVV g 216-546 20517 Prodam sobno električno PEČ, infrablitZ, nemško, g 57-921_20522 Prodam VIDEO PLAYER Samsung fl? 312- 044 20532 Prodam nov 10 litrski nizkotlačni BOJLER, flf 40-697 20567 Prodam OBRAČALNI PLUG. Zg. Brnik 69. Cerklje 20569 Prodam zamrzovalno OMARO in KUPPERBUSCH. & 48-088_20579 Prodam kombinirano PEČ. Logar, Vrtna pol 6, Voglje_20587 Prodam KULTIVATOR z ježi. Zg. Brnik 69. Cerklje_20593 Zelo ugodno prodam centralno PEČ. 328-858_20596 Prodam KIPPERSBUSCH s pečico, "jp 218-930 _20602 Prodam trajnožarečo PEČ Kippershusch. 214-227 20609 Telefonsko CENTRALO Selekom 04, prodam, g 622-182_20612 RADIATOR Trika 300/9, 25 členov, prodam. Uf 622-182_20613 Plinski BOJLER-pretočni, prodam. 622-182_20614 Ugodno prodam novo ZAMRZOVALNO OMARO« 51-228 20615 5,5 kW, ROBINSON Club TRŽIČ DETELJICA tel.:52-266 v petek, 15. 11. 91, po 22. uri nastopa MIRAN RUDAN + AVTOMOBILI v nedeljo, 17. 11. 91 DISCO VRTEC od 15. do 17. ure in DISCO MATINEJA od 18. do 24. ure z nastopom MIKIJA ŠARCA in plesne skupine ......—»—■-■'■■ ■■........■■■.....' ......'......I1.WI.I-1^ E. Bittmann CELOVEC - CENTER ST. VEITER STR. 16, TEL. 9943-463-56457 ■ ENOSTAVNO - AVTO NA SERVIS IN NATO PO NAKUPIH ■ VSI ORIGINALNI DELI IN DODATNA OPREMA PRISPELA STA GOLF '92 IN AUDI 80 - '92 Prodam RAČUNALNIK Commodore 64, HrovaiLJl 51-012_ 20617 Ugodno prodam novo stikalno URO Kamna gorica 3/b, Mikolič 20643 Prodam kopalniško PEČ z 80-literskim bojlcrjcm, # 329-606 20647 Prodam eno leto rabljeni K1PPERS-BUSCH. Sp Besnica 182_20659 Ugodno prodam KOMPLET za avtogeno varjenje in MLIN za mletje žita (šrot). flt 73-488 20669 Prodam TRAKTOR T. Vinkovič 18 spri-kolico, letnik 1964. « 66-959 20678 Prodam lesno STRUŽNICO Hempel za izdelavo ročajev. « 695-083 20683 Prodam VARILNI APARAT C02 250 in KOMPRESOR 50 litrov g 327-251 Prodam 7 plošč BAKRA po 3000,00 SLT komad, flf 323-309, popoldan 20512 Prodam mahagonij izreze VRAT. « 218-649 20576 Ugodno prodam PLOČEVINO, 4 mm, di-menzije 2x1 m, za izdelavo cistern. « 57-729 od 16. ure dalje_20584 Prodam borov in smrekov OPAŽ po ugodni ceni. Potrebuješ Niko, Todraž 7, Gorenja vas - 20722 Ugodno prodam suhe smrekove PLOHE. ■g 46-735_ 20736 lamelni PARKET slavonski hrast, exstra klasa, prodam, g* 47-378 20744 Prodam ali menjam VRATNA KRILA, lužen hrast. g 211-354_20791 Prodam približno 250 kosov modul. BLOKOV, g 310-752 20835 IZOBRAŽEVANJE INSTRUIRAM nemščino za OŠ in SŠ. tf 241-298, Gabi 20118 KUPIM Kupim GOVED za zakol. «g 061/621-638 20324 Kupim 4 leta stara suha bukova DRVA. Informacije na g 213-441 20366 70-106 20442 Kupim plinsko JEKLENKO. Kupim registersko BLAGAJNO. g INSTRUIRAM slovenščino« 43-002 214-628, po 20. uri 20710 Prodam vzidljiv ŠTEDILNIK (etažna centralna), g 695-162 20721 Prodam barvni TV, star 6 mesecev. « 241-752 20739 CD PLAYER JVC, nov,na obroke prodam. « 324-184_20756 Simbolična cena za PRALNI STROJ v okvari. « 70-191 20760 Prodam VIDEO REKORDER Tochiba, nerabljen, fl? 215-026 20766 Industrijski ŠIVALNI STROJ Singer, prodam. « 329-738__20769 Prodam nerabljen PRALNI STROJ Gorenje. « 328-365_20771 Prodam VIDEOREKORDER. W 328-469_20786 OVERLOCK Pfaff, nov, prodam « 622-139_ 20808 Prodam vzidljiv ŠTEDILNIK. flf 64-132, zvečer_20809 Prodam PLETILNI STROJ Bond, enored-ni, nov. « .323-617 20819 Prodam VIDEOREKORDER Nordmen-de. « 622-171 inl. 46_20829 GLASBILA Novo 120 basno klavirsko HARMONI-KO Zupan, prodam, "g 213-322 20466 Prodam novo TROBENTO g 216-814 _20531 GRADBENI MATERIAL Prodam suhe smrekove, macesnove in borove OBLOGE, raznih dolžin in širin (opaž), flr 64-103_19527 Prodam smrekov OPAŽ in DESKE, 2 cm. "g 49-153_20426 Prodam 500 kosov strešne OPEKE Špica k. g 51-291_20431 Ugodno prodam smrekove STENSKE OBLOGE. Rozman, Triglavska 43, Bled Prodam 8 metrov dolge ŠPIROVCE. 'SB' 49-153_ 20449 Aluminijasto FOLIJO za izolacijo, 170 M, prodam.g 77-080 20451 Prodam DESKE, 2.5 in 3 cm. 49-153 20452 Prodam brestove in smrekove DESKE, debeline 2.5 in 5 cm. Jereb, Zabukovje 5, Zg Besnica_20454 Ugodno prodam 250 komadov strešne OPEKE Bramac- temno rjav. flf 214-775 20484 Jaka Platiše 13 KRANJ tel.: 326-995 NONSTOP. 8.-19., otroške bunde, smučarski kompleti, hlače termo: jeans, deftin, žamet, bombažne trenirke, hlače od trenirk, bombažne polo srajčke, pižame, bombažne žabe, kape, šali, rokavice... UGODNO • ženske in moške pletenine, • frotirastein bombažne pižame, • spodnje perilo... VSE TO, IZDELKE PRIZNANIH SLOVENSKIH PROIZVAJALCEV, SMO PRIPRAVILI PO ZELO UGODNIH CENAH! V Miklavževem košu za vsakogar nekaj nštruiram ANGLEŠČINO za osnovne in srednje šole in MATEMATIKO za osnovne šole. g 328-684_20525 INSTRUIRAM Matematiko za srednje tole. #311-471 _20601 INSTRUIRAM Angleščino za OŠ in SŠ. •g 7 5-504. Pelra 20654 INSTRUIRAM matematiko za OŠ in SŠ. g 215-734 20685 INSTRUIRAM nemščino za OŠ in SŠ. Tržič, g 51-303_20694 INSTRUIRAM matematiko in fiziko za OŠinSŠ. g 43-131_20702 INSTRUIRAM Angleščino in Nemščino za OŠ in SŠ. g 70-191_20759 INSTRUIRAM kemijo. Koroška 39, Kranj 20762 Prodam francosko slovenski SLOVAR, 1401 strani g 70-191_20779 Prodam slovensko francoski slovar, 196 sirani, g 70-191__20780 Začetni in nadaljevalni tečaj ANGLEŠČINE, ^ 70-191_20792 ANGLEŠČINO v Škofji Loki instruiram, g 621-357 20828 Smrekove PLOHE ali colarice, kupim, ■g 422-673_20456 Kupim družbeno STANOVANJE. Ostalo po dogovoru, g 312-255 20493 Kupim SMUČI dolžine 140 cm. g 43-346 20555 Družbeno STANOVANJE, odkupim namesto vas. g 31 1-471 20582 Kupim BIKCA simentalca, težkega 110 kg. g 45-127_20600 Kupim avstrijsko sivo TEGLILO. g 43-469. zvečer_20619 Kupim suhe bukove PLOHE, 5 cm. g 74-007_20746 Kupim PRAŠIČA za zakol do 130 kg g 83-080 20825 Kupim večji star nevozen MOTOCIKEL. g 70-022 20827 LOKALI RENAULT ril • NADOMESTNI 0ELI • SERVIS IN POPRAVILA • DODATNA OPREMA -RADIJI. SONČNE STREHE, SP0JLERJI, PREPROGE... • RAZPRODAJA GUM CELOVEC, tel.: 9943 463 544000 St. Veiter Ring 25-27 V najem vzamemo PROSTOR za slaščičarski lokal. g 325-029 20121 V središče mesta Škofja Loka vzamem v najem LOKAL, šifra: TRGOVSKI LOKAL 20252 AVTOMEHANIČNO DELAVNICO, centralno ogrevano, z vsemi pripadajočimi prostori: skladiščem, pisarno, sanitarijami in vso potrebno opremo za takojšnje delo, oddamo v najem. Pismene ponudbe na naslov: AMD Jesenice, Kidričeva 26/c ali osebno v torek in četrtek od 16 do 18 ure._20455 Prodamo vpeljano VIDEOTEKO g 31 1-453_20465 Oddam prostor za frizerski salon ali drugo mirno obrt, 1,5 km iz Kranja. Šifra: OBRT_20554 V najem oddam LOKAL, 50 kvad. m., v Kranju, g 218-937 20630 V Kranju oddam PROSTOR za mirno obrt ali skladišče. g 327-882 20727 Najamem PROSTOR za trgovinsko dejavnost, 30 kvad.m., v Kranju ali Škofji Loki. g 70-354 20749 Oddam nov LOKAL na Zlatem polju -Kranj. g 328-515_20790 Dam v najem DELAVNICO na Jesenicah, 30 kvad.m., voda, trifazni tok. g 81-622, zjutraj 20802 • KARAMBOLIRANI AVTOMOBILI vseh letnikov • RABLJENI NADOMESTNI DELI SUPER CENE BUGAJSKI, Velden Oberjeserz 39, tel.:9943-4274-4111 Samopostrežna prodajalno! GLOBUS v Kranju TRGOVINA IN GOSTINSTVO KRANJ VAS VABI NA PRODAJNI DAN Pripravili smo vam degustacije in prodajo izdelkov znanih proizvajalcev, po zelo ugodnih cenah! Degustacija: - Zlata rebula - KZ "Dobrovo'' Brda - Šport musli, bali - "žito - Gorenjka" Lesce -Tlačenka, želodčki - Mesarija "Mlinaric" Ugodna prodaja: - čokolada, fru-fru - "Gorenjka" Lesce - brandv Minister Gregor - "Fructal" AjdovSčina - Rum domači - "Alko" Ljubljana - Coca-cola, pločevnika - "Slovin" Ljubljana ter bogata ponudba vseh vrst prehrambenega blaga. V PETEK, 15.11.1991, od 9. do 18. ure. OBLAČILA ZA MLADE! pESTRA PONUDBA SVETOVNO ZNANIH PROIZVAJALCEV: **EPLAY 4mericanino diesel GLAS 26. STRAN MALI OGLASI , OGLASI Petek, 15. novembra 1991 MOTORJI KOLESA MERY4 mini VESPO prodam za 1000 DEM, » 324-281_20546 Ugodno prodam dobro ohranjen AVTO-MAT1K. » 70-043_20588 Prodam žensko KOLO na tri prestave. » 216-996 20662 OBVESTILA ŽALUZIJE, LAMELNE ZAVESE. ROLETE, lahko naroČite: ROLETARSTVO NOGRASEK, MILJE 13. ŠENČUR, » 43-345 (delavnica) ali 061/50-720 18038 POLAGAM, BRUSIRAM in LAKIRAM parket ter POLAGAM tople pode. itiso-ne, tapisone in pluto, » 622-065 18481 "Orbiter" RTV Servis Gorenje, Samsung. » 216-945_19043 ČISTIM itison, tapison, avtosedeže, » 632-437_20152 TIPKAM in OBLIKUJEM tekst na računalniku^ 312-221_20254 POLAGAM, BRUSIM in LAKIRAM parket ter POLAGAM topli pod, itison, tapison in pluto. Cene ugodno! » 631-070_ 20338 Ugodna prodaja elektronskih aparatov, z zaščito proti rjavenju avtomobilov. Zastopstvo: Optim d.o.o., Selca 125 20355 POLAGAM, BRUSIM, LAKIRAM parket, g 41-662_20397 VODOINSTALACIJE vse vrste naredimo, štemamo sami! » 218-427 20400 aovo NOVO HOVo . HALO ORLI DOSTAVA SAJBOUSIH Pili SA DOM V SWtB0 ALI PRIJETNO DRltBO VSAK DAN RAZEN NEDELJE od 9 - 2lh POKLIČITE HALO ORLI IN SE PREPRIČAJTE Kvalitetno ČISTIM preproge in jogi postelje. » 81-834_20412 Iščem soigralce za IGRO Fairplav » 421-739_20419 Vodoinstalacije vseh vrst vam naredimo. » 218-427_20423 PEČARSTVO Gašperlin Peter nudi po-stavljanje lončenih peči in polaganje keramičnih ploščic. C. JLA 35, Tržič, » 50-356_20429 Montiram CENTRALNE kurjave, » 65-817, zvečer_20450 RTV SERVIS PORENTA Breg ob Savi 75. » 40-347_20511 Če ste se odločili za nakup stanovanja in potrebujete cenitev, pokličite » 326-752, dopoldan ali » 323-309, popoldan_20513 GLOBINSKO ČIŠČENJE tapisona, itiso-na in sedežnih garnitur, » 632-474 _20540 Popravilo ANTEN in montaža A kanala. g 215-146_20618 TIPKAM, LEKTORIRAM, PREVAJAM na računalniku, » 312-221 20623 OBLIKUJEM tekste, laserski ali matrični tisk, g 312-221_20624 Iščem izvajalca za polaganje PLOŠČIC. » 241-872_20628 Zdravo H UJŠANJE, naravno, učinkovito. » 77-678_20636 OBNOVA trakov za tiskalnike, » 061/576-078_20637 Filmski strastneži pozor! Nova VIDEOTEKA vam je na voljo v Ziganji vasi. Obiščete jo lahko vsak dan od 16. do 20. ure. Cene ugodne. Vabljeni! 20648 SERVIS mopedov tudi na vašem domu. » 78-386_20661 IZDELAVA stopnic in montaža vrat in oblog, » 46-032_20679 POLAGANJE, BRUŠENJE in LAKIRANJE parketov in podov, » 695-083 _20684 Ugodno! Antikorozivna ZAŠČITA za osebna vozila. » 76-111_20687 POLAGAM keramične ploščice, » 65-705_20742 IZDELUJEMO zložjive podstrešne stop-nice. g 242-772_20752 Ugodno prodam nov krznen PLAŠČ -nerz. g 218-471_20778 BROKER d.o.o., komisijska trgovina na Tomšičevi 38 v Kranju, sprejema in prodaja rabljene tehnične predmete, glasbila in športno opremo. Delovni čas od 9 do 12 ure in od 15 do 19 ure, sobota od 9 do 12 ure_20798 KROVSKO kleparsika dela opravljamo kvalitetno, » 79-043_20813 Knjige VODIM obrtnikom in podjetni-kom. » 312-273_20823 OBLAČILA Prodam krasno krzneno JAKNO - polarno lisico, št. 42, cena 1.400 DEM ali 44.800 SLT. » 48-128 20404 KAPE, BARETE (dvojne), lahko dobite pri nas, » 75-050__20406 Prodam usnjeno moško JAKNO, » 215-941_20605 Prodam ženski PLAŠČ in ostala oblačila. » 215-941_20606 Črno krzneno JAKNO, št. 48, novo, pro-dam.» 215-687 v 20784 NAJCENEJŠA ponudba pšenične krmilne moke NAŠE MARŽE SO NAJNIŽJE, naročite vsaj 2000 kg krmilne moke in Trgovsko podjetje AGROPROM, Kranj vam jo bo DOSTAVILO NA DOM v nekaj dneh. Prepričajte se in nas pokličite na številko 061/578-658 (vsak dan od 7. - 9. ure). OTROŠKA OPREMA Prodam otroški VOZIČEK Voila Peg. » 620-730_20393 Prodam otroški VOZIČEK Voila Peg. » 620-730_20409 Zelo ugodno prodam skoraj nov otroški VOZIČEK, » S7-296_20430 Otroški VOZIČEK Peg, prodam » 45-568_20533 POVIJALNO MIZICO prodam » 45-568_20535 Prodam otroški VOZIČEK, POSTELJICO, STAJICO. » 41-662_20560 Prodam OTROŠKO POSTELJICO z jogi-jem. » 2H-403_20674 Poceni prodam razna otroška OBLAČILA do 3 Ieta.»2l7-S36_20709 Ugodno prodam OTROŠKO POSTELJICO. » 241-752_20740 Prodam HOJICO, STAJICO in POSTELJICO Tenetiše 44, Golnik 20794 OSTALO Originalni brazilski IPEROXO (Thaebo) ČAJ, prodam. Cena 500 SLT za 10 dag. » 83-727, po 20. uri_20105 Učinkovito sredstvo proti voluharju, krtom, mišem, prodam za povzetju, » 068/41-199_20319 Navodila za sajenje, obrezovanje, gojenje vrtnic, prodam po povzetju, » 068-41-199 20320 Ugodno prodam PARAFIN, » 242-331 Prodam GOBELIN "Ženski akt", vel. 105 x 50 cm. » 632-468 20369 Prodam MESO 8 mesecev stare govedi (simentalka).» 64-254_20386 Prodam inval idski VOZIČEK Dežman, Bohinjska Bela 14_20405 Prodam STOLP Sanyo s CD-jem in OMARICO. » 631-552 Prodam verižno KUU ČAVN1CO z alarmom. 50 DEM, g 81-834_20410 Prodam NOVE gajbice. g 70-384 20416 Prodam zidne vgradne BLAGAJNE - SE-FE. » 51-291_20440 VŽIGALNIKE. OBESKE, KOLEDARJE nudimo, g 47-235_20479 Prodam železna vrtna VRATA, 3 m, kro-parska. g 311-453 20482 INSTRUIRAM angleščino za SS in OŠ. » 061/612054, Janez Nujno prodam dvoosno PRIKOLICO dimenzije 400x180x180 cm, pokrito s cerado, primerno za kombi ali jeep. » 211-668_20509 Kiper PRIKOLICO Gorica, prodam. Smledniška 18, Kranj_20548 Ugodno prodam KLJUKE za okna, nove. » 241-872_20627 Prodam kipar VENTIL- svečo, 4 stopnje. » 421-550 _20673 Prodam mešana DRVA . 633-693 Pordam posnete VIDEO KASETE, 100 kosov, 5 DEM za kos. » 723-159, popoldan_20724 Prodam novo ustrojeno telečjo KOŽO » 79-063_20754 Prodam enojne LESTVE. Novak, » 40-289_20770 Ugodno prodam ŠOTOR za 4 osebe, » 75-202_20781 PRIDELKI Prodam KROMPIR za krmo, cena 2 SLT. g 49-153_20446 Prodam TRTE grozdja, zgodnje lsabele. g 241-663_20510 KRMNI KROMPIR prodam. Voglje, » 49-252_20515 Prodam jedilni KROMPIR desire. Trboje 51, Kranj 20578 Prodam DRVA, ZEUE v glavah in RE-PO. Polica 1. Naklo 20594 Semenski KROMPIR Dezire in krmilnega, prodam, » 57-382_20611 Prodam KROMPIR za krmo. Orehovlje 13. Kranj_20658 Prodam semenski KROMPIR Dezire in Rezi. Suha 5, Kranj_20774 SADIKE stalno rodnih jagod (fumigran-de). ribeza in malin, lahko dobite vsak dan v Kranju, Cesta I. maja 4, » 324-979_20796 Ugodno prodam SADIKE sliv, ribeza in vrtnic, » 213-157 20806 Ni naključje, da nam vse več podjetnikov in obrtnikov zaupa vodenje poslovnih knjig. To je lahko edino računovodski servis ExpIeo G&A 12 |n Staneta Žagarja 39, Kranj, tel. 242-594 0d 1«! - 19. ure POSESTI Prodam GARAŽO v Šorlijevem naselju. » 327-I05_20276 Prodam PARCELO 800 kvad.m. v Cerkljah » 218-639_20470 GOZD na Pokljuki, približno I HA, ugodno prodam, g 061/109-808 20474 Zelo ugodno prodam PARCELO v Ljub-nem. g 327-452_20481 Prodam GARAŽO na Planini, V. Vlaho-viča. » 324-640 20490 Prodam GARAŽO na Planini. » 324-328_20491 Prodam majhno HIŠO z vrtom, 350 kvad.m., v neposredni bližini Kranja. » 214-033_20492 Prodam garažo v bližini Zdravstvenega doma, » 312-255_20494 Prodam GA RAŽO v bližini avtobusne postaje, » 213-218_20536 Prodam PARCELO za vikend na Jezer-skem. » 47-034_20589 Prodam komunalno opremljeno PARCE-LO v Žireh. g 622-906_20635 Prodam GARAŽO v Vrečkovi ulici. » 323-261_20668 Prodam zazidljivo PARCELO v Kranju. Šifra: ugodno 20677 Prodam GARAŽO na Planini I pri to-plarni. » 328-310_20686 GARAŽO za gimnazijo na Jesenicah pro-dam. » 85-548_20732 Prodam GARAŽO v bloku M. Pijade 13. Kranj, » 327-228_20767 Prodam zazidljivo PARCELO v Besnici. » 217-328, od 17. do 20. u re 20768 Prodam NJIVO v Predosljah pri Kranju. » 241-233_20772 Prodam GOZD, 5. kategorije na območju Nemilj. Šifra: GOZD 20777 Prodam starejšo H T5Č7 v okolici Bleda. » 78-600_20812 Prodam 2.000 kvad. m. obdelovalne ZEMLJE U 219-470 20836 Prodam 10 kub. m. MIVKE in ohranjen ŠTEDILNIK kuppersbusch. » 64-015 Prodam TRAKTOR Tomo Vinkovič. SE-SALEC Vorwcrke in suhe PRIZME, 8 cm. » 620-788. popoldan 20371 Prodam stensko URO in HARMONIKO G.CF » 312-101_20447 Prodam sobno PEČ na olje. in POLKNA za okna, g 241-483_20453 Prodam sobno PEČ na olje in POLKNA za okna. g 241-483 20526 Zelo ugodno prodam 2 malo rabljeni GUMI Dunlop SP 4 175/14 in 2 gumi Tiger 145/13 ter 8 let staro PEČ KTK za centralno kurjavo, 35 kalorij, g 211-201 Prodam ŠPIROVCE, 12x14 cm in 10x12 cm. dolžina 5 do 7 m in rabljeno italijansko motorno KOSILNICO. » 68-662 Prodam ŠIVALNI STROJ in BMX 20 kolo. » 48-088_20581 Prodam MIKROVALOVNO PEČICO, novo. za 10.500,00 SLT in moško KOLO senior, za 4.500,00 SLT. g 41-675 20748 Prodam polovico MESA od mlade krave, rabljen TROSI LEC za gnoj v manjši okvari in 2 kubika suhih smrekovih PLO-HOV. Zg. Besnica 14. » 40-503 20797 STAN. OPREMA Ugodno prodam francosko POSTELJO. » 311-106_20396 Prodam KUHINJSKE elemente in BOJ-LER, 30 I. g 45-263_20506 Ugodno prodam 5 FOTELJEV Meblo. Povšnar, » 216-013_20556 Prodam JOGI čez dve postelji in SPAL-NICO. » 48-088_20580 Prodam OMARO za šivalni stroj, » 215-941_20607 Prodam 2 OKNI z roletami, 160 x 130. » 214-227_20608 Prodam novo vezano OKNO z žaluzijo, 140x100. g 241-872_20626 Pomivalno KORITO, dvojno z omarico, prodam, » 631-245_20632 Prodam OTROŠKO POSTELJICO z jogi-jem, star HLADILNIK in KUPPER-BUSCH.» 41-445_20733 Ugodno prodam litoželezno kopalno KAD, 1,70 m, svetlo zelene barve, » 632-536 20743 Zamenjam družbeno 1-sobno STANOVANJE. 44.5 kvad.m.. \ Kranju, za večje. » 325-329 ali 329-390_20734 I-sobno družbeno komfortno STANOVANJE v Kranju. 40 kvad.m . pritličje z vrtom. CATV. telefon, centralna, zaradi odkupa zamenjam za večje na relaciji Ljubljana • Kranj z okolico, » 329-865 _20747 Odkupim večje družbeno STANOVANJE v Kranju. Nagrada!g 327-270 20831 VARSTVO V prijetnem okolju, kjer ni avtomobilov in smoga, nudim dopoldansko VARSTVO dvema otrokoma, g 217-238 20395 Nudim VARSTVO otrok v dopoldanskem času. g 68-723 20551 VOZILA DELI Za Golfa prodam 4 zimske GUME na platiščih, dva originalna ZVOČNIKA in snežne VERIGE, g 242-768 20339 Prodam rezervne DELE za VVARTBUR-GA, letnik 1982 in 1988. škrjanc, Sp. Du-plje 100_20343 Prodam nove luči in ostalo za SIMCO 1100. » 633-222_20595 Prodam komplet TESNIL za Lado Sama-ro. g 217-995_ 20616 Prodam 4 nove gume za Jugo 45. CENA 115 dem, g 78-823_20622 Poceni prodam nerabljene snežne VER1-GE. » 83-967_20625 Prodam leva VRATA za Golfa. Sp. Gorje 112_20729 Ugodno prodam ZAGANJAČ motorja za JUGO 45. g 632-924_20737 Prodam dve zimski GUMI s platišči, » 215-026_20751 Rezervne dele za CX Karavan, prodam. g 324-606_20765 Ugodno prodam brako PRIKOLICO in Pony KOLO, g 75-202_20776 Prodam vlečno KUUKO za Z 101. » 46-324_20789 Prodam POKROV motorja - havbo za Jugo. » 43-306_20804 Prodam ARMATURNO PLOŠČO za R 4 ■GTL » 79-043 20814 SALON POHIŠTVA Ark - Maja Predoslje pri Kranju Odprto: od 12. -19. ure, sobota od 9.-13. ure, telefon 241-031 VELIKA IZBIRA POHIŠTVA PO UGODNIH CENAH KREDITI - GOTOVINSKI POPUSTI DO 40 % Ob nakupu nad 40.000 SLT do 20.11.91 brezplačno kosilo ali večerja za 2 osebi v gostilni LAKNER na Kokrici. PRIREDITVE GLASBO za ohceti nudi glasbenik. » 70-015_19637 PLESNA ŠOLA Kranj vas vabi v PLE-SNE TEČAJE za otroke, mladino in odrasle; AEROBIKO in JAZZ BALET. Informacije na » 327-949 19706 buo vas ZABAVA na prireditveh in oh-cetih. Pokličite 52-046. po 15. uri 20425 Plesna šola v Radovljici. Vabljeni ste v nedeljo in četrtek v PLESNE TEČAJE za otroke, mladino in odrasle ter aerobiko. » 327-949, dopoldan 20728 RAZNO PRODAM POZOR - Prodam: ŠTEDILNIK (2 + 2), za 100 DEM, kombiniran HLADILNIK z zamrzovalnikom (180 + 180 litrov), za 350 DEM ter dva JOGIJA, za 100 DEM. Vse dobro ohranjeno. » 212-991 ali 45-570_20277 Ugodno prodam otroško POSTELJICO z jogijem, električni ŠTEDILNIK (2 + 2), 80-litrski BOJLER in dvojno rostfrei KORITO. Grintavška 23, Kranj, » 622-950 _20342 Prodam MERCEDES 240 D, letnik 1982 in VILIČAR OM, 4 tone. Sp. Brnik 86, Cerklje.» 421-175_20344 Termoakumulacijsko PEČ, 3.5 kW in de-sna VRATA, dim. 80 x 200 cm, z nadsvet-lobo, vratno KRILO - podboj 15 cm in slepi PODBOJ; lužen hrast, prodam. » 50-877, od 15. ure 20359 stanovanjski inženiring Medvode Novi stanovanjski zakon velja že od 19. oktobra! Postali ste lastniki stanovanj, ste to že bili, ali pa morda še boste - ČESTITAMO! Preden boste sklenili pogodbo z upravnikom vaše hiše, pokličite še nas! Nudimo vam celotno storitev pri upravljanju vašega bloka, stolpnice na način, kot ga še niste bili deležni. Za vas bomo opravili tudi vse ostale obveznosti, kot jih predpisuje zakon, od pogodbe o upravljanju do vpisa lastnine v zemljiško knjigo, vse v predvidenih rokih. Pokličite, ostalo Je naia skrb! 001/576-798 dopoldne 061/108-078 non-stop DOMO - VAŠ UPRAVNIK Prodam USNJEN KAVČ trosed - nov, 20 odstotkov ceneje. » 66-285 20800 Ugodno prodam novo ARMAL PIPO. » 216-676 20820 STANOVANJA Mlada slovenska družina išče najemnika STANOVANJSKE PRAVICE za stanovanje, ki ga ne želi odkupiti, v okolici Kra-nja. Šifra: NAGRADA_20337 Zamnjema družbeno GARSONJERO za večje stanovanje na Planini, » 325-889 _20347 Zamenjam družbeno STANOVANJE, (dvosobno + kabinet), 85 kvad. m., na Zl. polju, za podobno na Planini . » 327-045_20348 Zamenjam 3-sobno družbeno STANOVANJE, v Radovljici, za 2-sobno ali 2-sobno družbeno stanovanje v Radovlji-ci ali bližnji okolici, » 75-689 20356 Zamenjam GAROSNJERO z ločeno kuhinjo, za 2-sobno ali večje stanovanje, s telefonom, » 329-225_20377 Opremljeno SOBO oddam moškim stanovalcem. Stritar, C. na Klanec 31, Kranj _20382 Najamem STANOVANJE v Bistrici pri Tržiču, šifra: BISTRICA_20433 V najem vzamem 2-sobno STANOVANJE. Za predplačilo nudim Camp prikolico Adria z vso opremo ali po dogovoru. g 213-700_2043S Mlada družina želi odkupiti pravico do odkupa družbenega STANOVANJA. » 241-265_20508 V najem oddamo I-sobno STANOV A-NJE. g 311-935_20524 Zamenjam 2-sobno STANOVANJE v Tržiču za večje v Bistrici, na Ravnah ali Tr-žiču.» 52-107_20538 Zamenjam družbeno STANOVANJE 34 kvad. m. za večje, flf 329-750 20558 Menjam GARSONJERO za večje stano-vanje. 9 324-709_20565 Prodam starejše 3-sobno STANOVANJE. ^217-886_20575 1- sobno STANOVANJE menjam za več-je ^ 213-341 int. 30_20S86 2- sobno, komfortno STANOVANJE s telefonom in centralno, 50 ali 52 kvad m., zamenjam za večje 4 ali 2-sobno stanova-nje v Kranju, g 218-820_206SI 1-sobno STANOVANJE v Kranju, pro-dam (kredit). 9 74-462_20670 Prodam GARSONJERO na Planini, 28 kvad. m. 9 326-162_20704 20715 VOZILA Oddam SOBO. flf 47-810 Oddam najboljšemu ponudniku I-sobno STANOVANJE s kabinetom na Planini 3. 50 kvad. m. Šifra: 50 KVAD. M. 20718 Na Planini oddam opremljeno STANOVANJE s telefonom, 50 kvad. m. Šifra: 1. DECEMBER 1991 20723 Prodam R 4 GTL, letnik 1987, malo vo-žen. g 324-094_19638 Prodam VW hrošč, letnik 1975 ^ 218-647_20114 Ugodno prodam LADO. flr 216-092, po-pooldan_20178 Prodam JUGO 45, letnik 1988, registriran do avgusta 1992. ^ 323-916 20287 GOLF JXB 1.3, letnik 1987, 50.000 km. registriran do oktobra 1992. prodam ali menjam za R 4. star 2 leti, z doplačilom. g 323-296_20302 R 5 Campus, kovinsko črn, tonirana stekla, 5 vrat, letnik julij 1991, prodam flf 323-228, popoldan_ 20303 Prodam R 4 GTL, letnik 1989. ^ 58-177 Prodam JUGO 45 AX, letnik oktober 1987. g 632-070_20345 Poceni prodam SUZUKI 110 GSX, letnik 198T. Čemas. Kidričeva 18. Kranj 20346 Prodam ŠKODO 135 L, nova, karamboli-rana. g 65-098 _20350 Prodam Z 750, letnik 1985. Jože Poklju-kar, Grahče 5, Zg. Gorje_20351 Prodam JUGO 45, letnik 1990, malo vo-žen, dodatno opremljen in PASSAT, letnik 1991, ugodno prodam, flr 212-587 Ugodno prodam JUGO 45 AX. letnik 1986. Aljoša Srečnik, Na kresu 24, Želez-niki_'_20354 Prodam JUGO 45 Koral, letnik november 1989, bele barve, registriran celo leto. Cena 4.500 DEM. Senčar, Zlato polje 3/d, Kranj_20357 Prodam GOLF JGL. letnik 1982. C. Janeza Bobnarja 2, Cerklje 20358 Ugodno prodam ali menjam za cenejše vozilo, športno OPEL MANTO, z veliko dodatne opreme. Klampfer, Ul. Moša Pi-jadc44, Kranj. 9 218-516_20360 R 4 GTL, letnik 1987 in Z 101, po delih, prodam. 9 312-364_20361 FIAT Typo 1.4 TGT IE, kovinske barve, letnik april 1991. prodam. ^ 45-665 _20362 Prodam R 18, letnik 1981, original francoski, z originalno dodatno opremo. Cena po dogovoru, g 241-038_20363 Prodam Z 128, letnik 1985, registrirana do oktobra 1992. ^ 75-149_20364 FIAT Croma 1600, letnik oktober 1990. nujno in ugodno prodam. Grajska 41, stan. St. 3, Bled_20367 Prodam OPEL KADETT karavan. 1.6 D. letnik 1985. Sitar. Sp. Otok 3. Radovljica. metalic. prodam. » 061/2,68-142 205^ Prodam R 4, letnik 1978, ohranjen. 4t. 57-921 in<21 2052J 126 P, letnik 1984, garažiran. poceni pr°: dam.» 323-661__205J; Ugodno prodam GOLF, letnik 1982 ff. 241-829 _ Z 101 GTL 55, letnik 4/1987. z vlečn0 kljuko, ga lažirana, prodam. » ^"^'jjjji Prodam R 12. letnik 1975. registriranj aprila 1992 » 78-301__205^ Prodam GOLF diesel. letnik 1984. oh'8' njen. » 620-530 205' petek, 15. novembra 1991 MALI OGLASI, OGLASI 27. STRAN GLAS Prodam JUGO 45, letnik 1989, za 3600 £EM. » 78-881, po 14 uri_20542 Ugodno prodam R 4 GTL, letnik 27.12.1986, rdeče barve. » 621-191 Ugodno prodam GOLF JXD, letnik 1986. gj25-2l I_20544 Prodam FORD L SIERRA, 1.3. letnik julij 1987. za 14.500 DEM. Blažič Franc, Prešernova 16, Radovljica 20545 Karamboliran R 4 GTL, letnik 1987, prodam. Smledniška 18, Kranj_20547 Prodam PEUGEOT 205 LE, letnik J2/1985. » 214-998_20549 Ugodno prodam LADO SAM ARO 1500, ,elnik 1990. Šemrov Dušan, Zg. Jezersko 2 128 letnik 1988. prodam za 4300 DEM. » 312-400 20552 Prodam DAIHATSU CHARADE TS. le-(nik oktober 1990. » 061/614-543 20553 SATELITSKI TV SISTEMI PACE 6060 I Made in England, Stereo VVP j < Po zelo konkurenčnih cenah. KLIČITE (064) 45 381 Ponudba velja do razprodaje zaloge. R 4, letnik 1978. poceni prodam, neregistriran, vozen. » 6.31-454_20557 Prodam JUGO 45 AX, letnik 9/1987. Vo-klo92. » 49-219_ 20559 2 101, letnik 1991. poceni prodam. » 75-090_20562 2 101, letnik 1989, poškodovana, prodam ;» 75-090_20563 Z 128 letnik 12/1988, 7.700 km. prodam. » 217-309_20564 Ugodno prodam Z 128, letnik 1986. » 45-532 _ 20566 golf JXD, letnik 1986, prodam ali me-"jam za R 4. »310-716_20568 Prodam JUGO skala 55, letnik 1989. » 326-865_20570 2 128, letnik 1986. registriran do maja j^92, prodam. » 327-345_20572 Prodam JUGO skala 55. letnik 1990. Gol-niška 53, Kranj_20573 Prodam JUGO 45 A, letnik 1986 » 217-886__20574 Prodam JUGO 55, letnik 1989, cena 5500 DEM »223-412_20577 Prodam BMW 316, rdeče barve, 5.500 DEM. » 218-550_20583 Prodam FIAT 126 P. letnik 1978. obnovljen, registriran do septembra 1992, cena Po dogovoru. Ogled na Prežihovi 13, gled. Informacije po » 78-980 20585 Prodam R 4 GTL Furgon, letnik 1989, "godno. » 217-604_20590 Prodam VVARTBURG, registriran do 20.6. 1992.» 311-284_20591 Prodam GOLF CLB. letnik september Jjggj » 43-303_20592 R 4 GTL, letnik 1987, prodam za 3.600 DEM. »061/614-584_20597 Jugo 45 AX, letnik 1987. prodam. Voklo ^» 49-219_20603 JUGO 45 Koral, letnik 1990, prodam. Vo-*]o_92, » 49-219_20604 g 5 Campus. 5 vrat, letnik 1990, prodam jfr_216-625_20610 Ugodno prodam Simco 1.307, letnik IgTK.Sp.LuSka 4,Selca_20620 Prodam R 4 GTL letnik 1985. Martinj yrjU6, Železniki_20621 R 5 GT Turbo, ugodno prodam » 217-844_20629 Prodam Golf GTI, letnik 1981. » °S-416_20634 fORD Sierra, letnik 1987. menjam za R ^» 51-902_ 20638 Ugodno rpodam Z 101, letnik 1984. » 422-759_20639 Prodam R 4 GTL, letnik 1989 za 6.500 DEM. » 74-949_20641 Prodam R 4 GTL, letnik 1986, bel. za ^300 DEM.»326-653_20642 lujno prodam GOLF JGL, letnik 1981, j^odno, » 328-361_20644 Prodam JUGO Koral 45, letnik 1989 » 522^58_20645 citroen gs I220, motor in druge dele Prodam. » 691-946_20646 Prodam FIAT Campagnola, letnik 1978, Pravkar registriran. » 89-112 20649 Prodam ALFO 33 1.5 TI, starO 4 leta, cena 1.3.000 DEM. » 57-300. od 8. do 15. _20650 Prodam LADO Rivo. letnik 1986. » ^948_20652 Prodam Z 101, letnik J986, 43.000 km, re-l!^n_ran celo leto. » 326-066 20653 Prodam Z 750, registriran do oktobra obnovljen. » 51-965_206SS Ugodno prodam R 4, letnik 1991 septem- g!j»/ 620-569 pop_20657 PEUGEOT 405 GL, letnik 1989, prodam ^18.500 DEM. » 241-685 20663 ^Ugo 45, letnik 1983, registriran do novembra 1992, prodam. Kadivnik, Detelji-SSjJ/Tržič_ 20665 j!fodam Z 101, letnik 1989. Sp. Bitnje, 3frJ_'2-288_20667 ^fodam Z 101 GT, letnik 1984 november. 3* 65-734_20671 ffodam GS, letnik 1978, garažiran. » i!^58_20672 ^pEL Kadett 1.6 diesel, letnik 1987, regiji r,ran do septembra 1992, garažiran, pro-ali menja za manjši avto. » £1^716_20676 U8odno prodam Z 101 GTL 55, letnik no-|g5^*L '985, registriran do novembra Prodam novo VISO, letnik 1991, registrirana, za 6.300 DEM. » 328-281 20682 Prodam JUGO Koral 55. letnik 1989. » 421-303_20688 GOLF 1.3 benzinar, letnik 1987, nemški, metalik, 3 vrata, prodam. Bartol, Vrečko-va 9/3, Kranj_20693 Z 101. letnik 1979, registriran do oktobra 1992, za 1.500 DEM, prodam » 328-150_20696 Prodam Z 101, letnik 1987, registriran ce-lo leto. » 328-511_20697 Prodam Z 750, letnik 1976, cena po dogo-voru. » 31 1-180_ 20698 Z 101, registriran do aprila 1992, cena 900 DEM. » 51-381_20699 Prodam Z 750, letnik 1985. registriran. » 46-392_20700 126 P, letnik 1988, prodam, registriran do avgusta 1992, prvi lastnik, 31.000 km. » 216-964 20701 GOLF. črn. letnik 1981, prodam. » 327-814__20703 Prodam ŠKODO, letnik 1982, neregistriran. Britof 325, Kranj, » 242-849 20705 Prodam JUGO Skala 55. letnik 1989, ce-na po dogovoru. » 50-739 20706 Ugodno prodam R 5 GTL, letnik 1985, dobro ohranjen. » 217-980 20707 Prodam 126 P, letnik 1981, 42.000 km. re" gistriran do oktobra 1992. » 44-563, Zabnica 53 20708 Prodam FORD Capri 1.3, registriran do 1992. » 421-302 20711 PONTIAC LE MANS (Kadett E), letnik 1991, R 4, letnik 1991, R 4, letnik 1981, registriran do novembra 1992, prodam ali menjam. » 74-224_20712 Prodam JUGO Koral, star 1 leto, registriran do junija 1992, cena 6.000 DEM » 221-071 ali 221-168, dopoldan 20713 SUZUKI Svvift G S 13, letnik februar 1991, prodam. » 212-180_20714 PEUGEOT 205 XR, letnik 1986. » 241-516_20719 Prodam FIAT Uno 45 S Fire, letnik 1987. » 49-200 20725 Prodam VW 1200 J, letnik 1976, registri-ran do oktobra 1992 » 75-219 20726 Prodam Z 750, letnik 1982. Lotrič, Na Kresu 19. Železniki_20730 Prodam KOMBI 1600 in KUPPER-BUSCH » 217-931_20735 JUGO 45, letnik 1991, ugodno prodam. » 632-924 20738 Prodam JUGO 45 koral, letnik 1989, pre-voženih 13.000 km. » 631-118 20741 SERVIS SIMCA-TALBOT SUBARU ^ "t- Jože Komljanec zg. Lipnica 6 64246 Kamna gorica Tel. (064) 74-405 V zalogi novi in rabljeni rezervni deli. Odprto vsak dan od 8. ure dalje, ob sobotah po dogovoru! V Kranju zaposlimo TRGOVKO za živilsko stroko (lahko POSLOVODJA). Resni interesenti na kličejo » 064/311-841 20498 Zaposlim samostojnega AVTOKLEPAR-JA. Šifra; KRANJ_20502 Delo na dom sprejmem.(sortiranje, pakiranje...). Možnost skladiščenja, avto. Cenjene ponudbe na » 061/557-603, najraje po 20 uri 20507 Iščem kakršnokoli honorarno DELO. » 77-609 20631 Iščem akviziterje za prodajo ZELIŠČ » 212-201 20633 Iščemo nočnega ČUVAJA v Kranju. Plačilo po dogovoru. Šifra: ČUVAJ 20731 ŽIVALI Prodam R 4 GTL, letnik 1989. garažiran, odlično ohranjen. » 59-149, popoldan 20799 Ugodno prodam Z 101, letnik 1981. » 421-741 20803 Prodam LADO 1300 S, letnik 1983, obno-vljen. » 50-493 20805 Prodam GOLF JGL, letnik 1981 Štular, Gubčeva 3, Kranj 20807 Ugodno prodam Z 101, letnik 1981. Je-reb, » 622-631 20810 Prodam Z 128, letnik 1988, za 4700 DEM. Savska 11, Bled _20811 Prodam JUGO 55, letnik 1985. » 74-006_ 20815 Prodam Z 101, letnik 1982, dobro ohranjeno. »73-186_ 20816 Prodam R 4. letnik 1983, ugodno » 323-617 20817 Prodam GOLF D, S paket, letnik 1984. 5 vrat. » 861-371_20818 Ugodno prodam R 4 GTL, letnik 1990 » 622-807_20821 Prodam HUNDAY OLS 1.5, 5 vrat, 5 prestav, prevoženih 5800 km. star 6 mesecev, ohranjen, garažiran, tovarniško dodatno opremljen. Cena po dogovoru. » 622-375_20822 Prodam R 5 TL, francoski, star I leto. » 74-831_20824 Prodam JUGO 55, letnik 1990. Novogra-dec. Bazoviška 8, Radovljica 20826 Prodam HONDO CBR 10001 letnik 1988 in AUDI 80, letnik 1979. » 327-270 Prodam Z 101 GT 65, letnik 1986, 39.000 km. Perger, Gubčeva 1, Kranj 20832 OPEL Kadett, letnik 1981, prodam. Parti-zanska 44, Škofja Loka 20834 gostilna sejerrj KRANJ, STARA CESTA 25 Dnevno vam nudimo divjačino, ribe in vse vrste ostalih jedi po naročilu. Obenem pa vas vabimo, da preživite prijeten sobotni večer ob duetu Sezam. Sprejemamo rezervacije za poslovna kosila, zaključene družbe in ohceti. Rezervacije po telefonu 222-233. Se prip0ročamo! Prodam HONDO SEDAN, staro 1 leto, 1400 kubikov. 90 konj. » 312-422 20745 Prodam Z 101, letnik 1987. » 329-143 Nujno prodam ŠKODO 136 l,S, letnik 1991» 212-648_20753 ALFO 33 1.5 TI, letnik 1988, prodam ali menjam.»324-184_20755 Prodam Z 101. komfort, letnik 1982. Ma-nojlovič. Kropa 125/a 20757 Prodam g1)LT\ letnik 1984, diesel, 92.000 KM. » .324-164_20758 Prodam ali zamenjam HONDO Civic 1.6. » 311-492_20761 Prodam DAIHATSU Sharade Turbo, diesel. » 40-143_20763 IMV Kombi, v dobrem stanju, prodam. » 324-606_20764 Prodam GOLF JX diesel, metalik, letnik 1990 » 218-931_20773 Prodam Z 101. Ažman. Suha 5, Kranj ZAPOSLITVE Zaposlim dva KV PEČARJA. » 328-262 20340 Iščemo AKV1ZITER1E za prodajo. » 323-530_20373 Iščemo ZIDARJA za honorarno delo v Ljubljani. » 323-050_20374 Dekle do 25 let s smislom za servis in pasivnim znanjem nemškega jezika, dobi zaposlitev v restavraciji za nedoločen čas. Zaslužek nadpovprečen. Šifra: ŠVICA _20444 Upokojenka nudi POMOČ starejši gospe. » 325-839 20467 Srebrno PUDLICO, z rodovnikom, pro-dam. » 50-789_19652 Prodam 10 dni starega BIKCA frizijca. Praprot na polica 29, Cerklje 20.341 Prodam brejo KRAVO po izbiri. Vrhovnik, Apno I I. Cerklje 20349 Prodam I leto starega OVNA. » 620-541 20365 Prodam dva VOLA za zakol in 6 tednov staro TELIČKO. » 73-087_20370 Veliki ŠNAVCER, psička, stara 3 mesece, odlično staršev, prodam. » 47-718 _20379 Prodam 125 kg težke PRAŠIČE » 73-857_20398 Prodam težko KRAVO, drugič brejo Sp. Brnik 60, Cerklje 20427 Prodam PRAŠIČE, težke 50 kg, Sp. Brnik 60, Cerklje_20428 Kupim BIKCA starega od 2 do 6 mese-cev. » 73-487_20434 Prodam KRAVO frizijske pasme, brejo 8 mesecev in pol. Podgoršek, Polje 28, Vodice 20461 Prodam PRAŠIČE težke od 35 do 200 kg. Struževo 3, Kranj 20476 Menjam mlado jalovo KRAVO za brejo. Golek Zvone, Rudno 32, Železniki. » 66-035 20477 Prodam 5 tednov starega BIKCA križan-ca. » 52-116_20485 Prodam brejo OVCO. » 45-792 20499 Prodam polovico mladega BIKA za v skrinjo. Kušar, Draga 6. Škofja Loka _20523 Prodam PUJSKE od 25 do 150 kilogramov, domača krma, in Z 750, v voznem stanju. » 85-483_20528 Prodam 200 kilogramov težke PRAŠIČE. Virmaše 42, Sk. Loka_20571 Prodam 125 kg težkega TELETA. Vidic, Zg. Brnik 74,Cerklje_20598 Kupim TELETA starega I teden. » 421-214 20599 Prodam 2 meseca staro TELIČKO simen-talko.» 79-611 20640 Prodam KOBILO Kasač. Ogled v nedeljo od 9. do 16. ure. » 44-122_20656 Prodam 18 mesecev staro ŽREBICO. » 76-109_ 20660 KRAVO po prvi telitvi prodam. » Zad-nikar. Zg. Jezersko 127_20664 Prodam polovico mlade KRAVE. » 49-472_20666 Prodam 5 JAGNJETI, težkih 25 kg in 2 OVCI. » 421-601_20689 Prodam 200 kg težko TELIČKO. » 421-601 20690 Prodam OVCE z mladiči. 46-327 Molzno KRAVO in TELICO, brejo 6 mc-secev, prodam. » 68-376_20717 Prodam pol BIKA. » 695-095 20720 TELICO simentalko, staro 16 mesecev, prodam. Trnovšek. Sora 33, Medvode, »061/611-569 20793 Prodam mlado KRAVO s teletom. Čema-žar, stara cesta Kokrica - Naklo, » 217-289_ 20801 Prodam leto dni stare KOKOŠI. Pivka 1, Naklo 20833 Prodam VW Hrošč H rastje 37, Kranj .200, obnovljen. 20782 Prodam P 126 GL, letnik 1990, registri- ran. » 75-202__20783 FIAT Tipo AGCT, letnik 1989, 28.000 km, temna stekla, garažiran, gume Fulda Y 2.000. kasko zavarovan, prodam za 14.800 DEM. » 82-529_20785 Prodam ŠKODO 120 LS, letnik 1980, registriran do septembra 1992. » 45-694 Prodam ZASTAVO 128, letnik 1987. » 631-552_ Prodam FORD tranzit kombi bus diesel, letnik 1991» 45-550_20788 Prodam JUGO 45, letnik 1987. Velesovo 7. Cerklje 20795 Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš upokojeni sodelavec iz Obrata Valjarna BOŽIDAR KADIVEC rojen 1931 Od njega smo se poslovili v sredo, 13. novembra 1991, ob 15. uri na pokopališču v Kranju. DELOVNI KOLEKTIV SAVA KRANJ 75-918 20680 r°dam R 4, letnik 1981, registriran do ,,0vembra 1992. Galelova 7, Kranj - Ko-*r,c" 20681 ZAHVALA V 51. letu nas je po dolgoletni bolezni prezgodaj zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat, bratranec, stric, nečak, svak, zet in tast VINKO VREČEK Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so mu v času bolezni stali ob strani. Zahvaljujemo se dr. Hriberniku za zdravljenje in lajšanje bolečin in zdravstvenemu osebju Inštituta Golnik. Iskrena hvala tudi sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so nam stali ob strani, nam izrekali sožalje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za darovano cvetje Aerodromu Ljubljana, Elektru Kranj, dijakom SŠ Iskra, sorodnikom in prijateljem. Posebej se zahvaljujemo g. župniku za opravljen pogrebni obred, Društvu upokojencev Preddvor, pevcem bratov Zupan in trobentaču Rihtarju. Vsem in slehernemu posebej še enkrat hvala! VSI NJEGOVI Tupaliče, Predoslje, Stražišče, Straža, 7. novembra 1991 ZAHVALA Ob nenadni smrti naše drage žene, sestre, tete FRANCKE HVASTI iz Drulovke 27 se toplo zahvaljujemo sosedom, ki so nam stali ob strani, ter nam lajšali težke ure v teh dneh. Globoka zahvala tudi dr. Janezu Bajžlju za dolgoletno zdravljenje. Enaka zahvala vsem, ki so darovali cvetje, izrekli sožalje, darovali za svete maše ali dobrodelne namene, ter jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebej gre hvala g. župniku Ivancu za lepo opravljen obred, ter ganljiv govor ob uri slovesa. Hvala tudi pevcem na pokopališču za zapete žalostinke, ter cerkvenemu zboru iz Drulovke za petje pri pogrebni maši. Vsem, ter vsakemu posebej, ki ste jo spremljali na zadnji poti še enkrat hvala! Mož Franc, brata Stanko in Tone z družinami Drulovka, 8. novembra 1991 ZAHVALA Ob smrti našega dragega očeta, brata in strica FRANCA ERŽENA iz Dražgoš 24 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom iz Dražgoš, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala dr. Rešku za zdravljenje, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, cerkvenim pevcem ter govorniku za lepe poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njegovi Rudno, 10. novembra 1991 ZAHVALA V našem domu je praznina, v srcu našem bolečina, odkar odšla si ti od nas. Po nepremagljivi bolezni nas je v 30. letu starosti zapustila naša ljubljena hčerka, sestra, teta, botra, nečakinja in sestrična J MARJETA FENDE Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, delavcem Vrtnarije, Gradbinca in Merkurja za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala pa velja družini Štirn, Dobrtikar, prim. dr. Kralju in osebju Kliničnega centra. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku za lep pogrebni obred in pevcem za zapete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala! _Žalujoči: Vsi njeni_ ZAHVALA Ob smrti dragega moža, očeta in starega očeta JERNEJA JEZERSKA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za cvetje, lepe besede in spremstvo na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dr. Gregorčiču in osebju Zdravstvenega doma Gorenja vas in Škofja Loka, ki so se dolgo prizadevali za njegovo zdravje in mu lajšali bolečine. Zahvala tudi g. župniku, pevcem, gasilcem, borcem in Šimnovčevi Ančki za lepe besede ob odprtem grobu. VSI NJEGOVI Hotavlje, 6. novembra 1991 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega sina, moža, očeta, polbrata, strica in svaka JANEZA AHČINA se iz srca zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem IBI-ja, podjetja Velo, Planike, Agromehanike in Vrtnarije za podarjeno cvetje in izreženo sožalje in denarno pomoč. Hvala Onkološkemu inštitutu v Ljubljani za zdravljenje in lajšanje bolečin. Hvala tudi g. župniku za obiske na domu in pogrebni obred, pevcem za lepe pesmi in vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti. VSI NJEGOVI Slovenija in svet OD TORKA DO PETKA Petek, 15. novembra 1991 Premier in minister v Skandinaviji Med zunanjepolitičnimi dogodki, pomembnimi za Slovenijo, je v ospredju obisk predsednika slovenske vlade Lojzeta Peterleta in zunanjega ministra dr. Dimitrija Rupla v skandinavskih državah. Na Finskem, Švedskem, Danskem in Norveškem izražajo razumevanje slovenske želje po samostojnosti, obenem pa zatrjujejo, da nas bodo mednarodno priznali sočasno z večino držav Evropske skupnosti. O priznanju slovenskih potnih listov pa se bodo skandinavske države odločale skupno, prav tako pa skandinavske države ne mislijo uvesti gospodarskih sankcij zoper Slovenijo. Predsednik predsedstva Milan Kučan odhaja prihodnji teden na obisk na Češkoslovaško, kamor ga je povabil predsednik Havel, kmalu pa utegne oditi tudi v Zvezno republiko Nemčijo, kamor sta ga že povabila kancler Kohl in zunanji minister Genscher. Nemčija s priznanjem Slovenije ne bo prehitevala, trdno pa ga zagovarja. Priznanje lahko pričakujemo že decembra, za tako potezo pa se ogrevajo tudi Avstrijci, Madžari, Čehi in še kdo. Kučan je sprejel tudi generalnega konzula Nemčije v Ljubljani dr. Guetherja Sei-berta, ki je obiskal tudi druge predstavnike Republike Slovenije. Stipe Mesić in Janez Drnovšek sta na pogovoru v Medijskih Toplicah povedala, da odnosi med Slovenijo in Hrvaško niso ohlajeni, razumljivo pa je, da prihaja do praktičnih prohlemov, ker vse poteze niso vedno usklajene. • J. Košnjek Slovenci v zamejstvu Pred vrati parlamenta Na kongresu o narodnih skupnostih, ki ga je organizirala deželna vlada Koroške v Železni Kapli, je bilo največ govora o zastopstvu Slovencev v deželnem zboru. Osnova za razpravo je bil model, ki ga je pripravil univerzitetni profesor dr. Peter Pernthaler, naročila pa sta ga koroška deželna vlada in Narodni svet koroških Slovencev. Po tej zamisli bi dobili Slovenci nekakšno "etnično zbornico", ki naj bi zastopala njihove interese, njen predstavnik pa bi sodeloval v deželnem parlamentu. Mnenja o tem modelu so bila deljena in zato ta predlog ni bil sprejet. Njegovi nasprotniki so menili, da bi bila s tem osrednjima organizacijama Slovencev na Koroškem odvzeta legitimnost, določene skupine pa bi lahko znotraj manjšinske zbornice prevzele vso oblast. Celo sam predlagatelj modela je menil, da bi ga bilo mogoče uresničiti samo ob popolnem soglasju vseh delov manjšine, razen tega pa narodnostne skupnosti niso v pristojnosti dežele, ampak dunajske zvezne vlade. Tudi manjšinski sosvet ne deluje tako, kot bi bilo treba. Predvsem še ni zaživel v funkciji svetovalnega organa za deželno vlado. Kako naj bi dobili Slovenci svojega poslanca v koroškem deželnem zboru ostaja več možnosti. Poslanec po avtomatizmu, vendar z omejenimi pristojnostmi, bi bila slaba rešitev. Boljša bi bila rešitev, da bi bil v zbor izvoljen tisti, ki bi dobil na volitvah največ glasov, ne glede na kateri strankarski listi bi kandidiral. Premirje med Slovenijo in Koroško Koroški deželni zbor je sprejel protestno resolucijo zaradi uporabe knežjega kamna na slovenskem denarju in jo poslal avstrijski zvezni vladi ter vladi in skupščini Slovenije. S tem naj bi bilo med Koroško in Slovenijo sklenjeno premirje. V resoluciji je napisano, da namerava Koroška tudi v prihodnje gojiti dobroso-sedske odnose s Slovenijo, obsoja pa uporabo pomembnih simbolov, ki so neločljivo povezani s koroško deželno zgodovino. Uporaba moti dobrososedske odnose. Resolucija je bila sicer soglasno sprejeta, čeprav so svobodnjaki ponovno opozarjali, da v Sloveniji še živijo težnje po veliki Sloveniji in mora bili zato Koroška pozorna do takih načrtov. Sicer pa je bilo večinsko mnenje, tudi deželnega glavarja Zernatta, da je knežji kamen simbol obeh narodnosti, ne bi pa ga smeli tako uporabljati, prav tako pa je ponovil stališče slovenske vlade, da tega simbola na novem slovenskem denarju ne bo. Obisk pri ministru Slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel je sprejel delegacijo Slovenske kulturnogospodarske zveze iz Trsta. Gostje želijo biti bolje seznanjeni s sodelovanjem med Slovenijo in Italijo, še posebej pa so zanimali za mednarodno priznanje Slovenije in manjšinsko politiko. Pričakovanja Slovencev v Italiji po ugodnejšem položaju so se povečala, prav tako pa so zaskrbljeni zaradi stopnjevane protislovenske gonje v Italiji. Konzulata v Celovcu in Trstu Na srečanju političnih delavcev slovenskih skupnosti na Koroškem in v Furlaniji Julijski Krajini so predlagali, naj Slovenija odpre konzulata v Celovcu in Trstu, centralni vladi pa so pozvali, naj priznata Slovenijo. Od Slovenije pa pričakujejo, da se bo še naprej zavzemala za pravice Slovencev v Italiji in Avstriji, ki pa morata po drugi strani priznati Sloveniji pravico, da to počne. • J. Košnjek Pobude predsednikov gorenjskih občin Objekte armade v prave roke Kranj, 13. novembra - Med včerajšnjim srečanjem v Kranju so predsedniki gorenjskih občin spregovorili o nadaljnji usodi objektov, ki so jih na Gorenjskem uporabljale enote armade. Strinjali so se, da gre za premoženje, katerega si ne more lastiti samo slovenska vojska, ampak pripada vsej državi Sloveniji. Glede na to so predsedniki predlagali, naj vlada čimprej odloči, katere objekte potrebuje za vojaške namene. Obenem naj predstavi možnosti za ureditev premoženjskih vprašanj, saj imajo občine za določene stavbe svoje želje oziroma načrte. Ker je večina vojaških objektov slabo vzdrževanih, so menili, da bi z določanjem nove namembnosti zanje ne smeli preveč odlašati. Od tega, ali bo te stavbe kdo kmalu uporabljal, je odvisna tudi zaustavitev njihovega nadaljnjega propadanja. Druga pobuda gorenjskih predsednikov vladi Slovenije se je nanašala na zagotovitev reda in discipline v slovenski vojski. Kajti, če bo postala drugačna, je ljudje pač ne bodo mogli šteti za svojo. • S. S. Kje bo potekala avtocesta Veliko variant in veliko različnih mnenj Radovljica, 13. novembra - Ker bo na bližnjem kongresu Socialdemokratske stranke Slovenije osrednja tema cestna problematika v Sloveniji, je radovljiški občinski odbor pripravil v sredo v Radovljici pogovor o trasi radovljiškega odseka avtomobilske ceste, od Vrbe do Črnivca. Kot je znano, se je radovljiška občinska skupščina že v prejšnjem mandatu odločila za južno varianto (ob sedanji magistralni cesti). Krajevna skupnost Radovljica je kasneje sicer dala pobudo, da bi traso "premaknili" na sever, vendar je tedanji izvršni svet ni sprejel; zadnje čase pa se najpogosteje omenja "južno južna varianta" s traso, ki se pred "skakalnico" pri Podvinu odcepi proti gozdni učni poti in potem poteka po južnem robu Mošenj proti Dobremu polju do viadukta Peračica. Čeprav se bo po bese- dah predsednika občinske skupščine Vladimirja Černeta treba za traso ceste odločiti čimprej že zato, ker je od trase v marsičem odvisno nadaljnje prostorsko načrtovanje in urejanje, pa je pogovor z udeležbo različnih strokovnjakov pokazal tudi vso različnost predlogov in mnenj. Ker mnenja niso različna samo v občini, ampak tudi v republiki oz. med republiškimi ministrstvi, je pričakovati, da bo odgovor na vprašanje, kje bo potekala avtocesta, še nekaj časa "visel v zraku" in da bo takih in podobnih Prodaja stanovanj v Radovljici Popust pri nakupu z obveznicami Radovljica, 14. novembra - Izvršni svet radovljiške občinske skupščine je v torek na seji obravnaval izvajanje stanovanjskega zakona v občini in se po daljši razpravi odločil, da imajo imetniki stanovanjske pravice pri odkupu stanovanja 10-odstotni popust, če plačajo stanovanje ob sklenitvi pogodbe. Eden od pomembnejših sklepov je tudi, da občina za zdaj ne bo sklepala kupoprodajnih pogodb s tistimi imetniki stanovanjske pravice, ki gradijo stanovanjsko hišo ali kupujejo stanovanje. Izvršni svet pa je glede tovrstnih primerov vendarle sklenil, da premoženjsko pravna služba pridobi tolmačenje drugega odstavka 148. člena, ki določa, da ima občina pravico odkloniti sklenitev pogodbe pri tovrstnih primerih. Prometni davek ne plača kupec stanovanja. Pri enostanovanjskih hišah pogodba ne vključuje zemljišča, ki ga bo občina prodajala po tržni vrednosti in v skladu z akti, ki bodo še sledili zakonu. Občina tudi ne bo prodajala stanovanj (niti izplačevala odpravnine), če je prejšnjemu lastniku stanovanjske pravice prenehalo stanovanjsko razmerje, če mu je moč odpovedati stanovanjsko razmerje brez zagotovitve najnujnejših prostorov, ali kadar gre za stanovanja v stavbah, ki so predvidene za rušenje oziroma pri prenovah, kjer ima občina predkupno pravico. Direktorji zavodov so tudi pooblaščeni za prodajo stanovanj, denar od teh stanovanj se bo združeval, z njim pa bo financiran program, ki ga bodo še pripravili. V zvezi z organizacijo dela na stanovanjskem področju pa je izvršni svet naročil upravi za urbanizem in dvema Članoma izvršnega sveta, da pripravi predlog, razdelan v treh variantah: kot javno podjetje, s pravico koncesije o oddaji ali v okviru upravnega organa. # A. Z. pogovorov, kot je bil v sredo, moralo biti še več. Noben od gostov z republike sicer ni naravnost povedal, da bo v primeru pretiranega zavlačevanja ali "neustvarjalnega konflikta" republika gradila ceste drugod v Sloveniji, vendar je bilo iz nekaterih njihovih izjav to vendarle prepoznati. Andrej Šare z republiškega ministrstva za varstvo okolja in urejanje prostora je dejal, da je ministrstvo uradno zahtevalo primerjalno analizo vseh štirih variant - severne in uradne, južne variante, južne trase s predori in južno južne variante. Čeprav analiza še ni narejena in je po Šarče-vem mnenju zdaj še prezgodaj razpravljati o tem, katera trasa je najboljša, pa ministrstvo že zdaj nasprotuje severni trasi, ker na nesprejemljiv način seka kmetijska zemljišča radovljiške ravnice, pa tudi temu, da bi bila med Jesenicami in Radovljico cestninska postaja. Radovljiški minister za urejanje prostora Janko Jan je zavrnil očitke, češ da za nekaterimi idealističnimi predlogi "stoji" občinska vlada. Dejal je, da se izvršni svet o tem še ni opredelje- Blagoslovitev prenovljene kapele Lučine, 14. novembra - Nedelja je bila za Lučine, vasico nad Poljansko dolino, velik praznik. Tu so namreč blagoslovili prenovljeno kapelo, ki stoji gori na razpotju cest. ki vodijo iz Gorenje vasi proti Prelesju, Dolgim njivam, Lučinam, Zadobju in Suhem dolu. Slovesno mašo je to nedeljo v Lučinah daroval glavni in odgovorni urednik slovenskega verskega tednika Družina dr. Janez Gril. V svojem nagovoru je predvsem poudaril, da so taka snidenja lepa, da je lepo, da se ljudje tako srečujejo. Še bolj pa je seveda človek vesel, ko vidi, koliko je mogoče narediti iz malih - a toliko bolj širokosrčnih in odprtih rok. Prenovljeno kapelo je blagoslovil domači župnik gospod Valentin Bergant. Najprej križ na njej, nato sliko Marijinega spočetja in še sliko Treh kraljev. »Mislim, da je lepo,« je dejal urednik Družine dr. Janez Gril. »Da v trenutkih, ko naša armada in njihovi somišljeniki razbijajo znamenja in cerkve, stojimo na tem lepem kraju, kjer je obnovljeno to čudovito znamenje.« Za številne obiskovalce so za prigrizek in pijačo poskrbeli tudi domači fantje in dekleta. Naj povemo še to, da so letos lučinski fara-ni bogatejši še za električno zvonjenje. • Janez Govekar Kranjska vlada o proračunski porabi Vozli javne porabe Kranj, 13. novembra - Osrednja točka današnje seje Izvršnega sveta Skupščine občine Kranj so bila poročila o proračunski porabi za devetmesečno obdobje letošnjega leta. Iz množice poročil je bilo razvidno, da so zlasti nekatere družbene dejavnosti in tako imenovana gospodarska infrastruktura v zaostrenih razmerah potegnile najkrajši konec. Če smo natančni, bi morali reči, da ni šlo le za eno točko dnevnega reda, pač pa za tri, kar po svoje pove, da nekdanjih delitev: proračun, splošna in skupna poraba, v mnogih glavah še ni premagana, čeprav je jasno, da bi kazalo govoriti le o javni porabi. To potrjuje tudi za sejo pripravljeno gradivo, ki je obsegalo vrsto poročil različnih upravnih organov, pri čemer so se poročila o dejavnosti družbenih dejavnosti (gre za sedem področij) kar v velikem obsegu ponavljala. Iz vsega zapisanega in povedanega je mogoče ugotoviti, da so skrajno zaostrene finančne razmere v občinskem proračunu, ko je inflacija več kot razpolovila stvarno vrednost sredstev, nujno narekovalo selektivni pristop reševanja, pri čemer je bilo nekaterim dejavnosti potrebno dati prednost (n.pr. šolstvo), druge dejavnosti pa so zato še bolj prizadete. Med družbenimi dejavnostmi sta najbolj prizadeti kultura in telesna kultura, med drugimi pa je bilo nekaj več namenjeno le kmetijski dejavnosti in stroškom za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito (ne gre pozabiti, da smo imeli v tem času žal tudi vojno). Investicije oz. investicijsko vzdrževanje je bilo na področjih družbenih dejavnosti skrčeno na minimum na področju komunalnih vlaganj in rekonstrukcije cest pa so plani več kot razpolo-vljeni. Še največ je bilo storjenega v krajevnih skupnostih, kjer se vloženi denar s sredstvi in delom krajanov večkrat oplemeniti, položaj na tem področju pa najbolje kaže stanje javne razsvetljave v Kranju, ki je zaradi pomanjkanja sredstev več kot razpolovljena. Nič bolje ni tudi v stanovanjskem gospodarstvu, kjer novogradenj ni, revitalizacija je omejena na skromno amortizacijo, zaradi proračunskih težav pa je občina prenehala plačevati tudi kredit za stanovanja Tek-stilindusa. Normalno je ob tem, da je člane vlade zabolela trditev, da je izvršni svet kriv za stavko v šolstvu, stanje pa kaže, da bo do konca leta (kjub renominaciji proračuna) zmanjkalo od 12 do 15 odstotkov sredstev. Ali bo do konca leta uveljavljena še ena revalorizacija proračuna, ki bi lahko rešila sedanje stanje, še ni znano. Občinska vlada je sklenila, da se na osnovi teh poročil pripravi celovito in problemsko poročilo, ki bo decembra predloženo v skupščinsko obravnavo. Nastali problemi kulture in športa naj se rešujejo posamezno, napravi pa naj se tudi prerazporeditev sredstev. • Š. Ž. val in da se distancira od predlo; gov, ki so po pomoti ali zaradi prekoračitve pooblastil zašli republiko. Odločitev o severni al' južni trasi je odločitev med tem. ali bomo jedli hrano ali asfalt, Je dejal Marko Prešeren in poudaril, da južni varianti (ena s predori in druga mimo Mošenj), ki ju je pripravil, temeljita na tem, da avtocesta prevzame vlogo magistralne ceste. Nino Gunde iz republiške uprave za ceste je dejal, da južna trasa uničuje sedanje cestno bogastvo, da koncesijske družbe brez cestnine ne bodo pr>-stale na gradnjo ceste in da te družbe vedno zanima tudi cena izgradnje kilometra ceste. Predlagal je, da bi ponovno proučili študijo SEPO in da je ob številnih variantah odločitev mogoča le med severnim in južnim koridorjem. Stanko Rebolj iz Projektivnega podjetja Kranj je natresel kopico podatkov o tem, katera trasa je daljša in krajša in kolik; šni bi bili ob posamezni variant1 potrebni nasipi in izkopi; opozoril pa je na to, da je nekdaj glavna cesta potekala po severnem koridorju. • C. Zaplotnik r Ločani sami sebi svinjajo pitno vodo Po dobro vodo v Radovno? Škofja Loka, 13. novembra - V Škofji Loki pijejo najslabšo vodo na Gorenjskem. Čeprav so njihovi viri pitne vode zaščiteni z odlokom, papir sam po sebi ne zagotavlja kvalitetne vode. To potrjuje tudi nedavno onesnaženje zgornjega vira v Hotovli. Po izključitvi tega vira iz vodovoda (spodnji vir je zaradi onesnaženja zaprt že sedem let) Ločani utegne jo v sušnih časih ostati žejni. Domače Komunalno podjetje že nekaj le' išče, žal manj uspešno, vode za nova zajetja. Podtalnica Sorskega polja je po eni strani res bazen brez dna, 'z katerega bi lahko zajemali Kranjčani, Ločani in Ljubljančani, p° drugi strani pa je tudi gorenjska "greznica", iz leta v leto bolj umazana. O tem pričajo analize vode iz zajetij na Sorskem polju, ki jih pP naročilu Komunalnega podjetja Škofja Loka opravljata ZSMH iz Kranja in mariborski zavod. Trenutno prebija za okrog deset odstotkov dovoljene količine nitrat. Voda pride v pošlev le ob izrednih razmerah, za stalno vključitev v vodovod pa ne. Loški komunalci črpališče na Sorskem polju poganjajo samo v dneh pomanjkanja vode. kot stalni vir pa ga bo mogoče izkoriščati šele po temeljitem očiščenju podtalnice. V Škofji Loki so odlok o njeni zaščiti že sprejeli, V kranjski še oklevajo, saj udejanjenje odloka potegne za seboj ogromne vsote denarja. V Komunalnem podjetju Škofja Loka zato razmišljajo o zanesljivejših rešitvah. Možnosti so v izgradnji zajetij v Hrastnici, v Vola' ki pod Blegošem ali Kopačnici pa tudi še v Hotovli z novimi, globokimi vrtinami, do katerih umazanija s površja ne bi prodrla. Ponuja se tudi sovlaganje z občinami Radovljica, Kranj in Ljubljana v izgrad' njo cevovoda iz Radovne, Ribnega in Begunjščice; Ločani bi za 60 '>'. trov vode na sekundo morali odšteti dobre štiri in pol milijona mark O zagatah s pitno vodo na Škofjeloškem je prejšnji teden razpra; vljala tudi občinska vlada. Komunalnemu podjetju je svetovala, na) raziskave v nova možna zajetja prednostno usmeri v občinski prostor. Ironija je, da je vode dovolj, da pa jo Ločani sami sebi onesnažujejo, zlasti z uporabo gnojil in škropiv. Zato bi morda kazalo razširiti zaščitena območja in hkrati seveda tudi poostriti nadzor nad onesnaževanjem. # H. Jelovčan Usoda odpadkov z Jesenic Najverjetneje sežig v tujini Ljubljana, 12. novembra - Danes v slovenskem ministrstvu za varstvo okolja in urejanje prostora še ne vedo natanko, kam bodo odpeljal' 4700 sodov posebnih odpadkov z Jesenic. Kot je izjavil ministrov pomočnik mag. Mitja Bricelj posebej za naš časopis, še naprej potekajo p0' govori o začasnem skladiščenju odpadkov na eni od štirih možnih lokacij, vendar je velika verjetnost, da bodo odpadki končali v eni tujih sežigalnic. Odpadki še vedno na Jesenicah Jesenice, 14. novembra - Včeraj sta obiskala jeseniško občino pomočnik ministra za urejanje prostora in varstvo okolja Republi-ke Slovenije mg. Mitja Bricelj in član predsedstva Republike Slovenije in predsednik Želenih Dušan Plut. S predsednikom jeseniške občine dr. Božidarjem Brudarjem, predsednico jeseniškega izvršnega sveta Rino Klinarjevo in direktorjem jeseniške Železarne sta se pogovarjala o odvozu posebnih odpadkov z Jesenic. Mg. Mitja Bricelj nam je povedal, da se bodo poskušali dogovoriti, da bi dan odvoza odpadkov preložili na kasnejši čas, kot je bilo prvotno dogovorjeno. # D. S. Ta možnost je sicer zadnja rešitev, za katero se bo ministrstvo odločilo, saj je tak posel vse prej kot poceni. Ministrstvu se zdi mj smotrno, da vlagamo velike denarje v razvite družbe - posebne odpadke namreč že vozimo na sežiganje v Francijo in drugam, names'0 da bi sežigalnico postavili doma. Zato so tudi predlagali, naj bi pd' padke sežigali na Jesenicah. Nihče pa ni mislil, kot zagotavlja min.'' strov pomočnik Bricelj, da bi naprave začele delovati brez presoje vplivov na okolje in preverjanja tehnologije. Jeseniška skupščina se je odločila, da ne želi niti hraniti sodov z odpadki na Jesenicah. Tako ravnanje ocenjuje kot neutemeljeno * naravovarstvenega in ekonomskega vidika. V neprodušnih sodih z3' prti odpadki namreč ne bi bolj obremenili okolja (veliko bolj neyar' no breme so milijoni kubičnih metrov žlindre, prepojeni s fenoli drugimi nevarnimi snovmi), prinesli pa bi dohodek, za katerega f med drugimi zainteresirana tudi jeseniška železarna. Eno od devetih ponudb na razpis za začasno skladiščenje odpadkov je dala prav ta organizacija, vendar je občinska skupščina odločila drugače. Prejšnji teden tudi v brežiški občini niso sprejeli končne odlocl' tve o skladiščenju odpadkov. Tako bo Slovenija najbrž morala še ji krat seči globoko v žep za izvoz odpadkov. Prej ali slej pa bo treh končati s pometanjem vsega slabega pod tujo preprogo in se pripravlj ti na čiščenje doma, meni Mitja Bricelj. K temu nas prav gotovo s|» tudi dejstvo, da je na Jesenicah manj kot 5 odstotkov vseh slovensk' odpadkov. • S. Saje