-t.Iičijc (Gleditschia triacanthos), ki jo je vso pož;rl divji z,tjec, oko 20.000 robini.k 
·ter manjšo količino črnega bora, črne~a oreha (Jungians nigra) i. dr. 
Dr. Maks \\' r a het' 
KITAJSKT PAMACESEN V GRAJSKEM PARKU V. ORlv10ZU 
V »šumarskem listu4 1948, št. 5-6, je napisal dr. M . Anic, profesor /-agrcb-
~ke agronQmsko-go.zdars.~e fa~.uH.~te. da .sta v nQyem mari~q~skem .parku_ dve 
drevesi kitajskega zlatega maces.na ali kitajskega pamacesna (Pseudohlrix Kaem-
pferii Gard.), ki uspeva. prirodno kot gozdno drev,o v severovzhodnem delu Kitaj-
ske, v Evropi pa ga štejemo med najredkejše parkovne eksote. Drevesi v mari-
borskem parku sta hih doslej edini znani y Jugoslaviji. Visoki sta 12-15 m. 
v prsnem premeru pa meri ta do 20 cm. t: 
Anicevi objavi pridružujemo novo. Pisec teh vrstic je pri pregledu grajskcga 
_gozdnega park.a, v ·Ormožu dne 19. VrT. 1950 odkril skup:rno enajstih dreves kitaj-
skega pamacesna. Drevesa ms-tejo v jami za gradom, oh rohu travniške jasc. 
kjer se začenja prirodni mešani gozd gradna, gabra in bukve visoke starosti. 
Drevesa so visoka 12-J5 m in merijo v prsni višin; 10-20 cm. Njihovo uspe-
vanje ni dobro,' ker jih preveč zaSl"nčujc sosednje listnilto drevje. Kot velika 
iedkost zaslužijo ta drevesa pozornost in bi jih bilo treba nekoliko sprostiti, d~ 
-bi dobila več' svetlobe :n bolje uspevala. 
Grajski park v Ormožu se odlikuje po velikem številu (ok 30) različniil. 
tujih drevesnih vrst, med katerimi so nekatere prav redke, ka.kor mocvirni tisovec 
(Taxodium distichum), drevesasti ruj (Rhus cotinus var. arborescens), kripto-
mcrija (Cryptomeria juponjc~), maklura (Maclura aurantiaca), piramidni hrast, 
po vzr'asti podoben jagnedu, visok do 25 m, ki mu nihče nc pozna botaničnega 
imena, in še razne druge eksetc, ki so posam:č in skupinsko pomešane mcu 
skupine domačega drevja visoke starosti in velikih razscžnosti. Za,to je tem manj 
razumljLvo, da se MLO v Ormožu in drugi odgovorni činitelji ni~ ne b,rigajo Z:l 
park. ki je do skrajnosti zanemarjen in tudi v precejšnjj meri opustošen. Mnogo 
drevja je podrtega, mnoga drevesa, zlnsti ' eksotična, imajo okleščene in polom-
ljene veje, parkovne o:t~r . gozdne poti so mestoma skoraj neprehodne zaradi 
plevela, ki se bohotno razvija. Park je sestavni dcl starinskega gradu, ki je baj(~ 
zaščiten kot kulturni spomenik, in jc vreden. da se zaščiti kot prirodna Jl:nam(;:-
nitost. Urejen in oskrbovan park bi bil privlačen :ta tujce in domačine, imel \?:l 
.bi tudi svojo gospodarsko jn znanstveno vrednost. 
Dr. Mak ., \v r:\ he r 
;;,' Obe' drevesi kitajskega pamacesna navaja že Jak. Župančič'v svojem spisu 
";)Jv\estni parki Y Mar;boru~ (Maribor, 1927). 
311