JTUi ,.jSKA KNJIŽNICA v ctuu III 9 6 /ll an GLASILO KOLEKTIVA C C L7 mm Mit letnik xiii Štev. 1-2 FEBRUAR 1964 Konferenca zveze komunistov SKLEPI Komisija za sklepe, izvoljena na redni letni konferenci »Ingrada, ki je bila 13. 12. 1963, je na podlagi poročila sekretarja in razprave predložila novoizvoljenemu komiteju v potrditev in dopolnitev naslednje sklepe. Konferenca je 'osvetlila probleme iz vseh vidikov in nakazala smernice za obdobje, ki je pred nami. Gradbeniki so odkrito povedali, kje ležijo problemi in kaj je največja ovira za bolj uspešno delo. Referat sekretarja je zelo kritično obravnaval probleme in nakazal smernice za odpravo ne-dostatkov, zato bi. osnovne organizacije črpale gradivo za razpravo iz referata sekretarja, ki je priložen zapisniku letne konference. Konferenca je ugotovila, da so za situacijo v podjetju odgovorni predvsem komunisti. Konferenca ni mogla v enem popoldnevu v podrobnosti izčrpati vseh problemov in v kratkem času konkretno obdelati vseh nalog, katere čakajo naše komuniste; nismo mogli kritično osvetliti vso dejavnost v luči. II. in IV. plenuma CK ZKJ, ki je nakazal komunistom velike družbeno politične odgovornosti za usmerjanje gibanja našega družbeno ekonomskega in političnega življenja. Čeprav so poti in cilji našega socialističnega razvoja jasni pa moramo komunisti jasno zaznati in opredeliti probleme, katere je treba rešiti (VII. kongres ZKJ zlasti pa III. plenum CK ZKJ). — Pri razbremenjevanju članov ZK upoštevati načelo, naj ima član ZK, član komiteja in sekretar 00 maksimalno tri funkcije. Na ta način bomo omogočili kvalitetnejše delo in se izognili rutinerstvu. —■ športnemu in kulturnemu udejstvovanju naših članov moramo posvetiti več pozornosti. Dejstvo je, da imamo v našem kolektivu ca. 40 % nekvalificiranih in polkvalificiranih delavcev, katerih idejni in . kulturni nivo je sorazmerno nizek. Komunisti se moramo čutiti odgovorni pred družbo, da tem ljudem nudimo pomoč pri oblikovanju njihovih še neformiranih nazorov. Objektivne pogoje za razvijanje dela nam nudi urejeno delavsko naselje. Edino z iz-premenjenim in bolj aktivnim odnosom na tem področju bomo uspeli vplivati na miselnost dela ljudi, da je polna denarnica že socializem. S prazno glavo in siromašnim srcem ne bomo zgradili socializma. — Na področju odnosa med ljudmi se moramo zavzemati za rast novih humanističnih kvalitet. — Razvijati odnose iskrenosti, zaupanja, človekoljubnega razumevanja, strpnosti, vzajemnega sodelovanja in pomoči, skratka simpatij in tovarištva med ljudmi. — Na tej podlagi razvijati boj mnenj, kritiko in metode politične akcije. Omogočiti, da človek iz dneva v dan postaja samostojen in čedalje bolj svoboden — boriti se za načelo, začrtano v programu ZK, da je človek največja vrednost socialistične družbe. — Omogočiti vsakemu članu kolektiva, da s svojimi predlogi sodeluje pri uresničevanju najboljšega sistema dela v borbi za večjo produktivnost in boljše pogoje dela. Pustiti članom kolektiva, da na najbolj demokratičen način soodločajo o bistvenih vprašanjih, ko se o sklepih razpravlja. Sprejete sklepe brez diskusije, dosledno in disciplinirano vpeljati v delo. — Premakniti vprašanje planiranja. Sistem resnega planiranja v sedanjih pogojih v gradbeništvu je bolna točka. Brez plana je nemogoče zamisliti kontinuirano proizvodnjo, posebno polmontažno. Podjetje mora vedeti, kaj se bo delalo vsaj eno leto naprej zaradi vsklajevanja kapacitet. Kritično stanje na gradbenem tržišču povzroča zelo resne probleme materialne in politične narave, kar nam dovolj zgovorno povedo primeri iz preteklih let. Da bi se tako stanje izboljšalo, bomo komunisti Ingrada o teh problemih pravočasno seznanili višja partijska vodstva ter preko zbora delovnih kolektivov argumentirano postavili vprašanja, da to ni samo opravičena težnja našega kolektiva — v končni liniji na tem mora biti živo zainteresirana komuna in družba. Dokazali bomo, da je to ena od glavnih komponent cenejše gradnje. Novoizvoljeni sekretar komiteja ZK v podjetju je tovariš Jerko Baudič, dipl. gradb. tehnik — Nastajajoče probleme v podjetju je reševati na podlagi analitičnega ugotavljanja. Nekateri konkretni problemi, ki naj bi bili predmet analitične ugotovitve, so predvsem analitična obravnava politično gospodarske situacije v podjetju. Sedanje stanje in skrb za izboljšanje položaja članov ZB v podjetju (s strokovnim izobraževanjem, reševanje stanovanjske problematike in ostale problematike). Problem zaposlitve fizično manj sposobnih in starejših delavcev z upoštevanjem ekonomizacije proizvodnje. Premajhna informiranost ljudi v podjetju ustvarja včasih nepravilno javno mnenje. Zaradi tega je potrebno ugotoviti, kakšen način informiranja kolektiva bi bil najbolj prikladen. Pri tem je opustiti klasične masovne sestanke, s katerimi nismo in ne bomo mogli zadovoljiti ljudi. To preživelo obliko je nadomestiti s sistemom obveščanja oz. razgovorov v manjših skupinah (po 10 ljudi). — Osnovne organizacije ZK si morajo še nadalje prizadevati, da se bo ZK organizacijsko in kadrovsko neprestano krepila. Sprejem novih, predvsem mlajših ljudi v ZK mora biti le posledica večjega vpliva in ugleda, ki si ga je ZK s svojim delom pridobila med delavci in mladino. V organizacijo je treba sprejeti le tiste, ki so si s svojim delom v neposredni družbeno politični praksi pridobili osnovne kvalitete komunistov. Sprejemanje novih članov ne sme biti le boj za številom, temveč boj za normalno rast ZK. — Delo organizacij v podjetju je ogledalo aktivnosti komuni; stov v teh organizacijah. Zato ni dovolj, da so komunisti samo člani teh organizacij, temveč je njihova naloga, da pravilno zastopajo vsa napredna stališča in znajo z metodo prepričevanja usmerjati delo v organizacijah. Zaradi tega odpade v bodoče kritika, da posamezne organizacije nimajo dovolj povezave z osnovno organizacijo ZK v podjetju še prav posebno, ker so vsi člani ZK včlanjeni v vse organizacije in organe samoupravljanja v podjetju. — Organizacija naj usposablja komuniste za delo v ostalih organizacijah. Ti komunisti pa so potem odgovorni za pravilno delo teh organizacij. — Za naše bodoče delo naj velja načelo, da bomo pri svojem delu uporabili moč znanja, ne pa avtoritete Zveze komunistov. Komunisti se moramo navaditi na iskrenost, pravičnost, dojemanje pravilne kritike, odpraviti hitro užaljenost itd. Lastno delo je potrebno večkrat kontrolirati. — Komunisti smo na jasnem, da ni materialnega progresa in boljših življenjskih pogojev brez večje, cenejše, smotrnejše, bolj planske in naprednejše montažne izgradnje. Zato smo si postavili za cilj v nadaljnjem letu pristopiti k temu problemu z vso odgovornostjo. Izkušnje iz preteklega leta nas opozarjajo na složnost problema, vsak začetek je težak in vsak neuspeh, ne po naši krivdi, nas ne sme omajati za dosego zastavljenega cilja. — Konferenca je ugotovila brezbrižnost in nezainteresiranost določenega števila ljudi v podjetju do skupnih problemov kolektiva. Najbolj surov znak človeške nekulturnosti je skriva-vanje za krinko brezbrižnosti, za večni izrek: »kaj me to briga« — to je zadeva drugih odgovornih za ta ali drug problem — važen je denar, da ga dobim. Komunist — samostojno razmišljajoč človek, mora imeti pred očmi izvor teh pojavov, jih analizirati — najti primerno obliko borbe proti takim pojavom, ki so posledica zelo nizkega idejnega in kulturnega nivoja določenega števila delavcev, predvsem novo sprejetih. — Osnovne organizacije naj se poslužujejo vzgojnih kazni, naj temeljito analizirajo delo posameznih članov, ugotovijo koliko je posameznik lahko delal in kaj je dal od sebe, tiste pa, ki kvari- (Nadaljevanje na 2. strani) Tovariš Vrbnjak Franc, ki ga je podjetje poslalo na specializacijo h industrijsko gradbenemu podjetju v Svico, nam je že v dveh nadaljevanjih posredoval svoje vtise. Tretje in zadnje nadaljevanje berite na 5 strani. Na sliki: letoviški kraj Murren z znamenitim vrhom Eigerja v ozadjn V letu 1963 smo vgradili Gradbeno leto 1963, ki smo ga v našem podjetju zaključili z neobičajnimi gradbenimi-zidarski-mi likofi, je bilo dokaj pestro, živahno, včasih prenasičeno s problemi, ki so se reševali, kolikor se je pač dalo v prid čimbolj uspešnemu odvijanju vseh gradbenih, zaključnih in mehaniziranih del po naših sektorjih oziroma gradbiščih. Skupno je podjetje oddalo v letu 1963 421 stanovanj, od tega v Ljubljani 224, na območju okraja Celje pa 197. Skupna površina stanovanj znaša približno 21.000 m2. Industrija celjskega bazena je bila povečana z dokončanjem del na podaljšku topilnice, novega objekta za proizvodnjo litopona in modrega bakra v Cinkarni; povečana je obratna hala lesnega kombinata LIK v Slov. Konjicah, obrat Tovarne nogavic na Polzeli je bogatejši za lepo delavsko restavracijo in prostore izobraževalnega centra, Celjski muzej NOB je dobil krasne prostore v objektu stare občine, ki so bili preurejeni s težkimi in dokaj zahtevnimi adaptacijami. Gradnja dveh stanovanjskih blokov po čisto montažnem sistemu »Jugomont« je ravno tako preživljala objektivne in subjektivne težave. Cilj, da bo en blok do konca leta 1963 končan in vseljiv, ni bil dosežen, kar je v veliko škodo, ker bi tekom letošnje, nepreblage zime, pridobili znatne izkušnje predvsem v pogledu toplotne izolacije, pravilnega tesnenja reg, izolacija strešne ravne konstrukcije in funkcioniranja odvajanja strešnih vod v slučaju topitve snega na strešni površini. Ravno tako je ostal nedokončan objekt proizvodne hale za Kostroj v Slov. Konjicah zaradi nedovršene centralne kurjave in potrošniški center na Prulah v Ljubljani iz istih razlogov. Našteti so torej samo glavni dovršeni in tik pred dovršitvijo pripravljeni objekti, ki jih je gradila gradbena operativa z na- šimi obrati od Ljubljane pa do Slovenskih Konjic. Da so bile opravljene vse te naloge, je bilo potrebno nabaviti, prevoziti in vgraditi naslednje gradbene materiale: Apno Mivka Pesek dolomitni Gramoz Strešna lepenka Bitumen žica žgana Salonit Cement Pločevina črna Pločevina pocin. Pločevina cinkova Železo betonsko Opeka Ljubečna Opeka Celje Opeka Žalec Les okrogli Les rezan Foča plošče Heraklit Žičniki Opeka Efe 686 ton 2.194 m3 31.000 m3 29.000 m3 3.400 rol 87 ton 13 ton 10.760 m2 10.240 ton 42 ton 47 ton 18 ton 1.400 ton 1,000.000 enot 1,052.000 enot 900.000 enot 2.990 m3 820 m3 23.224 m2 3.190 m2 17.000 kg 25.000 kom Če pretvorimo prikazane vgrajene materiale v dejansko težo in k temu prištejemo še težo materialov, ki so jih vgradili naši obrati v skupni teži ca. 400 ton, dobimo, da je bilo porabljenega in vgrajenega materiala v skupni teži 144.370 ton, to pomeni 14.437 vagonov po 10 ton nosilnosti, ali 263 vlakov v kompoziciji 70 vagonov pa 10 ton nosilnosti. Dolžina vseh vlakov bi znašala približno 144 km, oziroma garnitura, ki bi se raztezala od Celja preko Zidanega mosta, Ljubljane do Postojne. Iz teh podatkov se vidi, da je šlo ogromno materiala in teže preko rok in mehanizacije naše gradbene operative. Te številke nam jasno kažejo, kje je iskati dobiček podjetja: pri smotrni štednji materiala, pravilnem prevažanju in vskladiščenju le tega, kajti star pregovor pravi: »zrno do zrna pogača«, po novem pa »dinar na dinar — plača — osebni dohodek«. Ing. Henrik Čmak ò