DELAVSKA ENOTNOST v r*teriel Naj sivi i. maj9 praznik cuiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiii^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiniuiiiiiifiiiiiuiiiuimuuuiuiiiiiiuuiuiiiiitiittiiiiiuiiiiiuiiiiiiiiiinniiuutriuiuiiKuiijJiiiuniifUiiiiiivni uiuuuiunniniuiHiiiiiuiiiin delovnega ljudstva vsega sveta! p«iiiiiiiiiiiiiilillllllllliliQiliiliniiiiiiiiliiliililillliiiiiiiiiiiiiiiuillliilliiliiiliilliilllllilllimuillllllllllllllllllUlllllllllllllllllJllMIIIIUIIIIIUIUIUIIIUIUIIIIIIIJIUUIIItUllllUllHUIIIIIlllllllllUIIUIIlUUIIllU)UIHUIlllilll)IIIUIUIIIUIll)llllllllllllW * % GLASILO ENOTNIH STROKOVNIH ZVEZ DELAVCEV IN NAMEŠČENCEV SLOVENIJE Leto II., štev. 18 Ljubljana, 1. maja 1946 Izhaja vsak petek — Cena Din 2.— Edvard Kardelj, podpredsednik Zvezne vlade FRJ: Ob prvem Podpredsednik vlade Edvard Kardelj je napisal za prvomajski spis Enotnih strokovnih zvez delavcev in nameščencev Jugoslavije naslednji članek: Letošnji 1. maj je za delavski razred Jugoslavije prvi praznik dela, ki ga praznuje delovno ljudstvo vse Jugoslavije v svobodi, brez strahu za svojo usodo in z dobrimi perspektivami za prihodnost. Pred letom dni je naša ljudska vojska bojevala zadnje bitke s sovražnikom, ki je bil na pragu svojega popolnega zloma, a vsa naša država se je šele začela dvigati iz vojnih razvalin. Tedaj je bila naša poglavitna naloga predvsem ta, da začnemo delati z vsemi silami, da zavrtimo kolesa naše produkcije in da strogo izvedemo kontrolo trgovine, če je sploh mogoče to besedo rabiti za vse tiste ukrepe, ki smo jih morali storiti, da bi ljudskim množicam zagotoviti vsaj najpotrebnejši kruh. Predvsem je bilo potrebno, da smo se znašli v vojnem opustošenju, da smo si potem lahko zastavili jasne cilje in določili poti nadaljnjega razvoja v graditvi naše ljudske države. Naše ljudske množice in na njihovem čelu delavski razred so dobro spoznale i svoj položaj v novi Jugoslaviji i svoje naloge. Ce danes gledamo na preteklo leto, moremo samo ugotoviti, da so do-• seženi ogromni uspehi. Doseženi so zaradi tega, ker je sedanje vodstvo naše države prežeto z istimi stremljenji, s kakršnimi so prežete naše ljudske množice, zaradi tega, ker so se naše ljudske množice, ne da bi jim bilo žal žrtev in pod najtežjimi pogoji, požrtvovalno lotile dela, da dvignejo svojo domovino iz razvalin, in zaradi tega, ker je bila splošna politiki naše ljudske države takšna, da so naše ljudske množice lahko vsak dan v praksi preverjale njeno pravilnost in njene rezultate. Tako so bili ustvarjeni politični in ekonomski temelji naše federativne ljudske republike, s katerih lahko zdaj gledamo s popolnim zaupanjem v prihodnost. V naši državi se je uresničilo to, za kar so se borili delavci vsega sveta v vsej svoji zgodovini, to, za kar je delavski razred v preteklosti bojeval tako slavne boje in za kar je padlo med vsem razvojem kapitalizma tako neskončno mnogo borcev delavskega raz-reda in resnične ljudske demokracije vsem svetu, pa tudi v naši domo-vi*»i. Zdaj, po zmagi in v svobodi, zna-to° bolj kakor kdaj koli ceniti veličino žrtev, ki jih je dal delavski razred ne k za svojo osvoboditev, temveč tudi za splošni napredek človeštva. Delavski razred Jugoslavije je izbojeval svoje zmage in zmage ljudstva v tesnem zavezništvu z ostalimi delovnimi svobodoljubnimi množicami naših narodov in Pod zastavo Komunistične partije Jugoslavije. Zmagal je zato, ker ga je Komunistična partija v preteklosti neprestano pripravljala za bližnje odločilne spopade s silami fašizma in reakcije; ker ga je stalno učila, da gleda iz današnjega dne v jutrišnji dan in da se bori za ta jutrišnji dan ter da ne pada oiti pod bremenom vsakdanjih težav niti pred sovražnimi napadi, nasilji in Preganjanji, ker ga je neprestano učila, da njegova zmaga ni samo njegova, temveč zmaga demokratičnega ljud-stva, zmaga svobode in napredka; ker je neprestano opozarjala na njegovo vlogo avantgarde ljudstva; ker ga je nePresteno učila, da ,je zmaga mogoča samo, ako bo delavski razred povezan ^ v$emi delovnimi množicami, zlasti s meti, delovno inteligenco itd., z vsemi svobodoljubnimi silami — ako se bo stalno boril za trdno zvezo delovnega ljudstva. l*o zaslugi take politike delavski raz-red ni ostal osamljen v veliki borbi kroti tujemu in domačemu fašizmu er reakciji, ampak je od prvega dne ®tala za njim ogromna večina delovnih t ^ožic. Ustvarjena je bila nezlomljiva /^za delovnih množic, ki je danes te-b eli naše ljudske oblasti in najtrdnejši *anik naše ljudske demokracije in kJene nadaljnje izgradnje. Zmaga z orožjem je dobljena, toda 0 ne pomeni, da je s tem končana Zgodovinska naloga delavskega razreda. e e na začetku te naloge smo. Zdaj je Potrebno dokazati s prakso politične in nomske izgradnje naše ljudske ro maju 1946 publike, da je delavski razred, da so delovne množice naših narodov ne le sposobne vzeti oblast v svoje roke, temveč tudi upravljati državo, graditi njeno gospodarstvo in ustvariti pogoje za dostojno življenje slehernega državljana. Danes se že pojavljajo v naši državi in tujini črni skeptiki in sovražniki, ki sodijo, da so slabosti in pomanjkljivosti pri našem delu zadosten dokaz za to, da je smešno misliti, da bi delavci in kmetje mogli upravljati državo in zlasti njen komplicirani gospodarski stroj. S prstom kažejo na sleherno slabost v naših ljudskih odborih in v drugih organih naše ljudske oblasti in uprave, da bi s tem dokazali, češ da je vlada večni privilegij šolane kapitalistične gospode in njihovih kulijev. Nas pa niti malo ne plaši njihovo kričanje. Vemo ne le, da bomo odstranili začetne slabosti, kakor smo mnoge že odpravili, temveč tudi, da bi nobena druga oblast, razen oblasti delavcev in kmetov, ne mogla doseči v tako kratkem času takih uspehov pri obnovi, kakršni so doseženi v naši državi. Vemo, da so naloge težke in da jih je mogoče izvršiti samo z enotnim naporom naših ljudskih množic. To pa pomeni, da dosedanja vodilna načela v bistvu ostanejo tudi nadalje v veljavi. Delavski razred se mora neprestano usposabljati za svoje naloge. Na njem leži poglavitna odgovornost za ustvaritev čvrstega ekonomskega temelja naše ljudske oblasti. Neprestano se mora učiti — tako v produkciji, kakor pri upravljanju države in pri reševanju zamotanih političnih vprašanj, ki zdaj pretresajo svet.. Delavski razred mora imeti stalno pred očmi jasno perspektivo za jutrišnji dan, da bo mogel izpolniti svoje današnje naloge. Nič ne bi bilo bolj napačno, kakor če bi pred sedanjimi težavami padali na kolena, izgpbljali zaupanje vase ali vero zaradi mnogih težav, ki so posledica vojne in težke dediščine preteklosti. Ogromen napredek v tem letu najbolje dokazuje, da je v naših ljudskih množicah dovolj zavesti in sil, da premagajo vse težave. Naša naloga je, da iz gospodarsko zaostale dežele, ki je bila v rokah izkoriščevalcev delovnega ljudstva, kakršna je bila Jugoslavija, ustvarimo gospodarsko napredno državo, resnično domovino delovnega ljudstva, ki bo lahko zagotovila vsem delovnim državljanom življenje, ne da bi jih neprestano morila skrb za vsakdanji kruh, državo, ki jim bo lahko zagotovila pristop do vseh pridobitev človeške kulture. To zgodovinsko nalogo je začel delavski razred uresničevati s svojo borbo na čelu delovnih množic proti stari oblasti izkoriščevalcev in zatiralcev ljudstva. Mora jo privesti tudi do polne uresničitve na čelu osvobojenih množic v mestih in vaseh. Kakor doslej, se mora delavski razred tudi poslej zavedati, da bo ta naloga izpolnjena samo tedaj, ako bo tesno povezan s širokimi delovnimi množicami in zlasti s kmeti. Če je ta zveza prej slonela predvsem na skupnih političnih interesih, mora zdaj sloneti predvsem na skupnih ekonomskih interesih. Pri delu, v produkciji, v trgovini, v zadrugah, pri medsebojni pomoči in sodelovanju na gospodarskem področju mora danes v prvi vrsti prihajati do izraza zveza delovnega ljudstva,' zlasti delavcev in kmetov. To pomeni, da mora delavski razred letos proslavljati prvi maj zlasti v tem okviru. Predvsem je pa treba naglasiti naslednje naloge: 1. neprestano se je treba boriti za produkcijo, za njeno povečanje, za kakovost, za čim nižje proizvodne stroške, za čim boljše izkoriščanje materiala in strojev, za uvedbo novih delovnih metod, da bi se čim bolj povečala proizvodnja; 2. sodelovanje delavskega razreda z organizacijo preskrbe; borba proti birokratski počasnosti v preskrbovalnem aparatu, ustanavljanje potrošnik zadrug povsod, kjer se dela; borba proti špekulaciji in črni borzi; 3. največja varčnost v vsakem pogledu in povsod skrbno varovanje ljudskega imetja, borba proti malomarnosti in lahkomiselnemu razsipanju Ijudske- TNadatjcvanje na 3. Bttani); Proglas - . Glavnega rf%?a Enotnih sindikatov Jugoslavije za-!L maj 1946 Na} živi 1. maj — dan pregleda uspehov in naporov delovnega ljudstva Jugoslavije pri obnovi in izgradnji domovine! Naj živi 1. maj — dan mednarodne solidarnosti proletariata v boju ate mir'in varnost proti reakciji in ostankom fašizma! __ , ...... [ Delavci in delavke, nameščenci in uslužbenci! 1 To leto slavijo naši narodi L maj v osvobojeni Beželi. Velik praznik delavskega razreda in dan mednarodne solidarnosti proletariata je postal v novi Jugoslaviji vsenarodni praznik. Proslava 1. maja kot vsenarodnega praznika pomeni vidni izraz izprememb v družbenem življenju naše dežele, ki so bile ustvarjene pod vodstvom delavskega razreda in pod vodstvom njegove avantgarde — slavne Komunistične partije Jugoslavije. Kakor se je naša junaška armada borila po vzgledu svojih sovjetskih tovarišev, tako daje tudi delavski razred Jugoslavije po vzgledu svojih tovarišev — delovnih ljudi bratske sovjetske dežele v delovnem tekmovanju svoj doprinos k hitri obnovi in ustvarja temelje gospodarski moči svoje svobodne domovine r ■— temelje, na katerih je edino možno zgraditi lepšo bodočnost. Delavski razred Jugoslavije pričakuje letošnji 1. maj v znaku prvih velikih organiziranih zmag pri delu za obnovo naše dežele. Odzval se je pozivu svojega najboljšega sina, našega ljubljenega tovariša Tita, da bi postalo k> leto leto največjega poleta in največjih amsag pri obnovi naše dežele. Enotni sindikati slavijo letošnji 1. maj kot organizatorji velikega, uspešnega delovnega tekmovanja. • V lanskem letu je delavski razred uzakonil svoje Osnovne pravice, ki si jih je priboril v osvobodilni vojni skupno z ostalimi delavskimi množicami. Te pravice jamčijo delavskemu razredu življenje, dostojno človeku, s temi pravicami se uresničujejo zahteve, za katere se je boril delavski razred desetletja. j oda že sam obstoj ljudskih oblasti daje možnost razširjenja in utrditve priborjenih pravic in stalnega izboljšanja ekonomskega položaja delavskčga razreda. Dolžnost sindikalnih organizacij je, da še tesneje sodelujejo z-ljudskimi oblastmi pri reševanju nalog, ki jih postavlja sedanji čas. f Delavci in delavke! Inženirji, tehniki, nameščenci in uslužbenci! Delovno ljudstvo naše dežele se po večini tudi fcaveda, da brez skrajnih naporov, žrtev in odrekanja ne more biti svetlejše bodočnosti. To ljudstvo se je odzvalo poziva Glavnega odbora Enotnih sindikatov na veliko prvomajsko tekmovanje v tovarnah, delavnicah, uradih in ustanovah v stalno metodično delo. Letošnje prvomajsko tekmovanje je pokazalo, kaj zmore raered pri izvrševanju svojih polog, če dela organizirano m načrtno. . v Pred delovnim ljudstvom naše dežele se odpirajo Široke perspektive uresničenja stoletnih teženj delavskega razreda z ustvarjanjem take družbe,, v kateri bodo izginili vsi vzroki ljudskega izkoriščanja. To daje delavskemu' razredu pobudo, da vlaga skrajne napore na vseh poljih proizvodnje, prav tako pa tudi v političnem, družabnem in kulturnem življenju. Številni uspehi posameznikov in skupin dokazujejo, da prinaša - prizadevanje našega delavskega razrgda plodove. Kakovost naše proizvodnje se postopno izboljšuje, količina proizvodnje se veča, proizvodni stroški pa padajo. Od skrajnega izkoriščanja naše tehnike, popolnega izkoriščanja možnosti naših tovarn in delavnic ter od uvajanja nove tehnike z materialnimi sredstvi, ki jih je mogoče ustvariti samo z delom, je odvisno nadaljnje izboljšam!e položaja delavskega razf-reda. Z napori enotnega in organiziranega delavskega razreda je bilo mogoče pri splošnem delovnem tekmovanju v vsej naši industriji povečati produktivnost dela. To je velik uspeh letošnjega prvomajskega tekmovanja. Delovno 0u3stvo, sindikalno organizirani delavci in nameščenci! Povečajte ta uspeh in vložite še večje napore, da bi se štaba® povečava!a produktivnost dela! Pri proizvod*#* in preskrbi so še vednd ljudje, ki so nevest« pri zaspanem jkn delu, ali pa zlonamerno ovirajo normalen razvoj naših naporov. Pravica in dolžnost delavskega razreda je, da kontrolira po delavskih zaupnikih proizvodnjo, da bi se odstranile napake. Poleg tega je dolžnost vsakega organiziranega delavca, da pomaga organom državne kontrole tudi pri odkrivanju vsgh drugih nepravilnosti. V osvobojeni domovini ima delavski razred toliko, kolikor ustvarja. Od našega lastnega dela je odvisna naša bodočnost. Naš materialni položaj in kulturno življenje sta odvisna od našega doprinosa ljudski državi. Kolikor, damo, toliko lahko tudi za* htevamo! Zato krepimo naše Enotne sindikate, ker naši delovni ljudje ustvarjajo z njihovo pomočjo boljše in kulturnejše življenje. Ne pustimo, da bi ostal tudi en sam delovni človek izven svoje organizacije! Prvomajsko tekmovanje kaže, da se delava vedno bolj zavedajo, da delajo za sebe, s čemer se utrjuje tudi delovha disciplina. Kljub temu so še vedno primeri nepravilnega pojmovanja svobode, še vedno so posamezniki, ki ne vidijo, da škoduje samovoljnost, nediscipliniranost, nerodnost in malomarnost samo njim »amien. Brez trdne in zavedne delovne discipline n* more napredovati proizvodnja m ne more biti boljšega življenja. Delavski razred se je naučil organizirane in disciplinirane borbe, danes pa mora tudi delati disciplinirano. Gjačujmo in utrjujmo delovno disciplino! Delavske množice je zajel nevideni polet. O tem delovnem poletu nam govorijo uspehi delavskih kolektivov, udarniško delo številnih herojev dela ter številne manjše in večje iznajdbe in odkritja naših iznajditeljev in racionalizatorjev. Ko bosta ustvarjalno delo in polet zajela še zadnjega delavca in ko ne bo več onih, ki čakajo, da bi delali drugi za njih* bodo naši uspehi še večji. Zato je dolžnost vsakega zavednega delavca, da prepriča vsakega delovnega človeka naše dežele, da je v svobodni domovini delo in samo delo edina pot k boljši bodočnosti. Vložimo vse sile za čim širši in večji delovni poleti Prostovoljno delo pomeni velik doprinos k obnovi naše domovine. V mnogih mestih in krajih naše dežele je dalo delovno ljudstvo na tisoče prostovoljnih delovnih ur. Milijonske vsote, ki jih pošilja delovno ljudstvo v dar svoji domovini, koristijo v prvi vrsti njemu samemu in služijo kot materialna baza za izboljšanje njegovega položaja. Naša naloga je, da še bolj- razširimo, prostovoljno delo in pritegnemo vse delovno ljudstvo! Na zvezi delavcev in kmetov: in ljudske inteligence sloni naša dtžavžL J5eioyne. skupine naših sindikatov so mnogo prippnipgl,e k. poglobitvi in,utrditvi te zveze. Pomoč našemu podeželju in tesno sodelovanje s kmeti sta najvažnejši nalogi Tovariši organ iziram-delavci, nameščenci in uslužbenci! Pojdite na vasi, pomagajte tovarišem kmetom, utrjujte zvezo delavcev in kmetov! Enotni sindikati Jugoslavije so v preteklem letu dajali v boju. za utrjevanje mednarodne solidarnosti delavskega razreda vsestransko pomoč pri - ustanavljanja Svetovne seodShaice federacije. Organiziram delavski razred Jugoslavije bo tudi v bodoč« dežel za utrdK-ev mednarodne enotnosti in solidarnosti delavskega razreda kot poroštva miru in varnosti v svetu. Delavski raered Jugoslavije stoji vedno na braniku -pravičrdh padskih teženj in njegovo sindikalno gibanje se je vedno kar najbolj aktivno zavzepiaio in se zavzema za pridjru&tev Trsta z Julijsko krajino k matični dežeM — JagostavigL Na dan 1. maja pozivamo proletariat vsega sveta,-da v interesu pravice, miru in varnosti podpre zahteve narodov naše republike, da se vse naše narodnostno ozemlje vrne pod okrilje domovine. Beg za proizvodnjo pomeni vztrajno delo za izpopolnjevanje strokovnega znanja in za povečanje delovnega poleta, za utrditev delovne discipline in za razvoj iznagditeljskih in organizatorskih talentov, kakršnih je na tisoče v našem, delavskem razredu. Boj za proizvodnjo pomeni glavno nalogo naših sindikalnih organizacij. Naš delavski razred naj proslavi letošnji 1. maj v znamenju boja za čim popolnejšo izpepolnitev.te naloge! JCefo 19*46 naj Ho leto velikih zmag pri obnovi naše dežele! Naj živi delavski razred Jugoslavije —- prvi borec za demokracijo in za srečno domovino! Trstu pravico! Trst Jugoslaviji! Naj živi slavna Komunistična • partija Jugoslavija 7~1^f^aniza^or *** voditelj naših narodov na poti k boljšemu življenju! Naj žive Enotni sindikati delavcev in nameščencev Jugesla vije — organizatorji delovnega poleta m delavnega tekmovanja! Naj žive udarniki in heroji dela pri obnovi in izgradnji dežele! Povečajmo boj proti škodljivcem in saboterjem! Večja in cenejša proizvodnja — boljše življenje! Krepimo in utrjujmo našo ljudsko oblast! S Titom pri obnovi ih izgradnji dežele! Naj živi L maj — pregled dela delovnega ljudstva vsega sveta v boju za mir in demokracijo ter dela in naporov narodov Jugoslavije pri obnovi in izgradnji dežele! Toma Brejc, minister za dela Naj živi svobodni i. maj! Prvikrat v svoji zgodovini praznuje 'delovno ljudstvo Jugoslavije 1. maj v popolni in resnični svobodi. 56 let je preteklo, odkar je mednarodno delavstvo izbralo prvi maj kot svoj največji praznik borbe in dela. Glasnejše in odločnejše kot druge dni je delavstvo prvega maja zahtevalo svoje gospodarske in politične pravice v vseh kapitalističnih državah. Prvi maj je bil vedno borbeni praznik delavskega razreda. Na ta dan so delavci izvršili pregled svojih vrst, vzpodbujali eden drugega k enotnosti in solidarnosti, zavedajoč se, da je enotnost delavskega razreda eden najvažnejših pogojev za zmago nad svojimi zatiralci. Razumljivo je, da je mednarodna reakcija vedno storila vse, da praznovanje prvega maja kolikor mogoče omeji ati pa celo popolnoma zabrani. Tudi protiljudski režimi v bivši Jugoslaviji so se bali prvega maja kot samega živega ognja. Pod pretnjo naj-strožjih kazni so bila na dan prvega maja prepovedana vsa večja zborova-ja. Ze teden dni pred prvim majem je bila vsa policija in vojaštvo v bivši Ju-, goslaviji v strogi pripravljenosti. Vsa javna poslopja, križišča, železniške predore itd. je zastražilo vojaštvo. Policija je besno lovila in zapirala vse vidnejše borce iz delavskih vrši. Toda kljub temu, da je izkoriščevalska manjšina imela vso oblast v svojih rokah, se je prvega maja tako bala, da je iz industrijskih centrov z družinami vred bežala na deželo. Ker delavske množice na dan 1. maja vsled prepovedi zborovanj niso smele demonstrirati po mestih, so delavci »rganizirali izlete v naravo. Toda tudi tja so jim sledili policijski spij oni. Mnogokrat so po prvomajski proslavi, ki so jo delavci organizirali v naravi, sledile aretacije in pretepanje zavednih delavcev in delavk. Toda to zatiranje delavskega razreda ni buržuaziji prav nič pomagalo, pač pa je še bolj podžigalo borbeno razpoloženje zavednih delavcev in delavk. Krepko smo si v dneh naše suž-nosti segali v roke na dan 1. maja, naše oči šo izražale to, kar smo globoko zakoreninjeno nosili v svojih srcih, česar pa največkrat nismo smeli povedati na gtas, a to je — našo nezlomljivo vero, da bo prišel čas, ko bomo praznovali 1. maj prav tako svobddo, kakor delovno ljudstvo v bratski Sovjetski zvezi. Obnavljamo spomine na trpljenja polno in borbeno preteklost delovnega ljudstva zato, ker je potrebno, da se posebno na ta veliki praznik dela spomnimo, koliko dragocenih žrtev je dalo svoje življenje za našo svobodo — posebno v letih narodo-osvobodilne borbe — pa,tudi zato, da si vedno znova prikličemo v spomin, da danes^ he bi svobodno praznovali 1. maja, če si ne bi bili priborili ljudske oblasti, ki je največja in naj dragocenejša pridobitev, katero je delovnemu ljudstvu prinesla zmaga narodno-osvobodilne borbe nad fašizmom. Zmagali smo — ali to zmago je treba utrditi, njene sadove zavarovati. Naše delovno ljudstvo ne sme nikoli več postati objekt nebrzdanega izkoriščanja raznih kapitalističnih klik. Narodi Jugoslavije ne smejo nikoli več postati plen gnusnih narodnih izdajalcev. Ali imamo v rokah vsa sredstva, da lahko zavarujemo pridobitve narodnoosvobodilne borbe? Da, imamo jih. Naša industrija, ki je danes v pretežni večini državna, to se pravi obče ljudska imoyina, danes ni več sredstvo za povečanje bogastva nikoli sitih mano- (Nadaljevanje a L. strani) ga imetja; budnost proti vsakemu poskusu sovražne akcije; 4. delavska kontrola v gospodarstvu, kritika pomanjkljivosti in napak v naši proizvodnji in gospodarstvu sploh, signaliziranje takih slabosti in napak, povzročailja škode, malomarnega odnosa do državnega imetja; borba za največje možno izkoriščanje kapacitete tovarn in podjetij; 5. aktivna pomoč kmetom pri njihovem delu, tesno sodelovanje delavcev in kmetov pri organizaciji preskrbe; 6. najtesnejše sodelovanje in udeležba delavcev v ljudski oblasti in upravi na vseh področjih državne izgradnje. Dolžnost zavednih delavcev je, da se na slehernem koraku borijo proti vsem ostankom stare mentalitete v delavskem razredu, ki je nastala v dohi, ko so bile tovarne in delavnice sredstvo kapitalističnega razreda proti delavcem. Delavci morajo V polni meri spoznati, da so zdaj tovarne njihove, to je last vsega ljudstva, in da je najvestnejše delo in najvestnejši odnos do ljudske imovine prvi pogoj čim hitrejšega izboljševanja gmotnega položaja naših delovnih množic. Nedvomno, da bo takšen napor delavskega razreda v naši produkciji in gospodarstvu sploh na eni strani in tesna zveza s kmeti in z vsemi delovnimi množicami na drugi, najboljše jamstvo za hitro izgradnjo in napredek 'naše *;udske republike. Zato mora letošnji 1. maj mobilizirati delavski razred predvsem za te naloge. polističnih družb in kartelov, temveč je v rokah ljudske oblasti uspešno sredstvo ne samo za postopno izboljševanje gospodarskega položaja naših delovnih množic, temveč tudi za stalno povečevanje obrambne sposobosti naše države. Imamo našo vojsko, katero vodijo predani sinovi delavcev, kmetov in delovne inteligence. Ni potrebno, da navajamo na tem mestu še druga sredstva, ki so nam koristen pripomoček za zavarovanje naših priborjenih pravic. Toda potrebno je, da podčrtamo najvažnejše: imamo našo Partijo, resnično Partijo delovnega ljudstva — Komunistično partijo Jugoslavije. Njej in našim voditeljem, ki so polni resnične zvestobe stvari delovnega ljudstva vodi/z našo borbo od zmage do zmage, se imamo zahvaliti za našo svobodo. Na naš veliki praznik se bodo naša srca obračala z globoko hvaležostjo k naši Partiji, ki je iniciator vsega dobrega in plemenitega v našem ljudstvu. Polni vedrega optimizma lahko gledamo v bodočnost. Z našo Partijo na čelu bo nova Jugoslavija nedvomno kmalu postala gospodarsko in vojaško močna država in bo kot taka najboljše jamstvo naše svobode. Skupaj z narodi Sovjetske zveze in vsemi ostalimi miroljubnimi narodi sveta bo nova Jugoslavija krepka opora miru v svetu in svareč opomin netilcem nove vojne Churchillovega kova. Naša Jugoslavija je že danes in bo v bodoče še bolj najkrepkejša moralna opora našemu ljudstvu v Slovenskem Primorju ter na Koroškem ter trdno jamstvo za hitro priključitev teh pokrajin k novi Ju-goslaviji. Tudi v svobodi je 1. maj za nas borbeni praznik. To imejmo pred očmi in ne dajmo se uspavati od raznih škodljivih govoric, ki bi nam rade natvezite, da se nahajamo že popolnoma v normalnem stanju. Mi se moramo zavedati, da nam bodo sovražniki delovnega ljudstva v eni ali drugi obliki še vedno poskušali škodovati. Bodimo budni, oprezni in premišljeni, ne dopustimo nikomur, da bi nas oviral v izgradnji naše nove države — države delovnega ljudstva. Skrbimo za to, da bomo čim bolj izpopolnili naše politično in strokovno znanje; to znanje nam je nujno potrebno, če hočemo kot svobodni državljani uspešno sodelovati v izgradnji in utrjevanju naše države. Ko ocenjujemo naše delo od dneva osvoboditve do danes, z veseljem ugotavljamo, da smo mnogo dosegli. Toda prav tako si moramo odkrito priznati, da imamo mi, delovni ljudje, še vse polno napak, ki jih še nismo odstranili, ki so posledica prejšnje protiljudske vzgoje. 'N. pr. v našem osebnem življenju in delovanju preradi vidimo svoje trenutne, osebne koristi in se vse premalo zavedamo, kako s takim napačnim pojmovanjem škodujemo celoti. Lokalpatriotizem je druga naša slabost, na katero naletimo stalno na vseh naših konferencah in zborovanjih. Zavedajmo se, da je lokalpatriotizem nad vse škodljiv pojav, ki vsakomur, kdor se ga še ni iznebil, zastira pogled, da ne vidi koristi celote. Naš odnos do nove države, do ljudske oblasti je marsikje vse preveč podoben odnosu do stare prejšnje države; to pa v presojevanju naših prehodnih težav marsikoga zavaja v škodljivo nerganje, ki ga tako radi zgrabijo in širijo sovražniki delovnega ljudstva. tovariši, na naš veliki praznik svobode v svojih srcih trdno obljubimo: te napake bomo v hitrem tempu odpravljali, ker se zavedamo, da so ovira na poti k blagostanju. Naj živi 1. maj, veliki praznik delovnega ljudstva vsega sveta! Doprinos naših tiskarjev k obnovi Pozivu k prvomajskemu tekmovanju se je odzvalo vse delavstva, organizirano v £vexi tiskarske- industrije Slovenije. Uspehi so ponekod velita, drugod manjši. Pri pregledu uspehov se takoj opazi, da je bilo glavno težišče tekmovanja pr,j dvigu produkcije in podaljševanju delovnega dneva, kar je šlo na šokdo iskanju novih metod dela, organizacijo dela :n izpopolnitvi kvalifikacij. Premalo pažnje so polagali važnosti strokovno politične in sindikalni vzgoje. Vendar so doseženi uspehi razveseljivi, ter kažejo na izredno požrtvovalnost ter voljo po čim prejšnji normalizaciji. Do 15. aprila, so dalj delavci tiškaivke industrije v Sloveniji skupno 76.774 prostovoljnih delovnih nadur, kar Znese 690.607 din. Večje podružnice so ustanovile svoje kuiiturncKimčtniške sekcije. Disciplina se vidno popravlja ter je ponekod vzorna. Vpliv te se odraža na povečanju produkcije, pa tudi v tovarištvu med delavstvom. Higienske mere in pravilno razumevanje smisla 'socialnega zavarovanja, se .odraža■ pri padcu obolenj, ki obsega v primeri s prejšnjim me-ecem 5 do 25 %. Tov. Strgar Pavla dvignila storilnost za 40% Podružnica kartomže »Bonač« uspešno tekmuje tako v organizacijski kot produkcijskih nalogah. Načrt Za dvig proizvodnje je prekoračila za 25 % ter obenem izboljšala. kvaliteto svojih proizvodov. V času tekmovanja f.o postali vidni primeri požrtvo-vanja ter tudi primeri udanništva. Tov. Strgar Pavla, se je v kratkem času usposobila tako, da je prekoračila normo za 40 %. česar ne zmorejo tudi najizvežba-nejše dejavke. Tov Podboršek Jože je a svojo spretnostjo dvigniti storilnost izdelave toaletnega papirja za 46 %. Delovodja tov. Kelnerič Jože je izpopolnil stroje za prešam j e škatel, ter s tem povečal produkcijo ne teh strojih- za, 70 %,. narodi Sooieiske zoeze pričakujejo 1. maj sredi gigantske socialistične zgradnje, politi veličastnega ponosa na svojo močno domovino in popolnoma prepričani v svojo bodočnost 1. maj, mednarodni praznik delavcev je bil ustanovljen na kongresu socialistov v Parizu 1889. Leta 1890. so prvikrat proslavljali prvi maj v Angliji, Nemčiji, Franciji, Avstriji, Poljski, Španiji in v drugih državah. Od tega časa dalje je postal tradicionalni praznik mednarodne solidarnosti delavcev. Na ta dan se pregledujejo borbene sile delavcev, manifestira se njihova volja za borbo, za svobodo in mir. V letih druge svetovne vojne se je praznik 1. maja proslavljal s parolami združenih sil svobodoljubnih narodov sveta za borbo — s ciljem popolnega uničenja Hitlerjeve Nemčije in imperialistične Japonske. Vojna je zahtevala težke žrtve. Toda kri ni bila prelita zaman. Premagan je bil srdit sovražnik in rešena civilizacija sveta. Leta 1946. pričakujejo delavci po zadnjih šestih letih 1. maj prvič v miru, ki je bil izvojevan s slavno zmago nad fašistično Nemčijo in imperialistično Japonsko. V junaški borbi svobodoljubnih narodov proti fašizmu zavzema Sovjetska zveza prvo mesto. Narodi sveta občudujejo požrtvovalno borbo sovjetskega ljudstva in so polni hvaležnosti do nje. Potem ko je Rdeča armada očistila sovjetsko zemljo nemško-faši-stičnih osvajalcev, je osvobodila izpod fašističnega jarma sosednje države in druge narode. Z zgodovinsko zmago v drugi svetovni vojni so uničena glavna žarišča svetovnega fašizma in svetovne agresije — na zapadu in na vzhodu. Sedaj, ko je sovražnik premagan, hočejo svobodoljubni narodi utrditi rezultate zmage, utrditi trajen mir na podlagi sodelovanja bratskih dežel. Istočasno s koncem vojne so nastali važni problemi v zvezi z odstranitvijo političnih, ekonomskih in socialnih posledic te strašne vojne. To so komplicirani, težki problemi, ki zadevajo milijone ljudi. Največja skrb kapitalističnih držav sedaj je, kako naj bi preprečile bližajočo se ekonomsko krizo, ki lahko vsak čas nastopi. Kako naj se te države izognejo mogočnim socialnim konfliktom in kaj naj napravijo z vedno večjim številom brezposelnih? V teh deželah se milijone ljudi boji jutrišnjega dne. Mnogim grozi nova kriza in brezposelnost'. Znaki velikih pretresov v kapitalističnem gospodarstvu povzročajo upravičeno vznemirjenost pri delavskih množicah. Dovolj je, če omenimo, da se je industrijska proizvodnjo v Združenih državah Amerike koncem leta 1945. zmanjšala več kot za eno tretjino v primeri z letom 1943. in je sedaj na višini, kakršna je bila leta 1942. To je privedlo do brezposelnosti. Se vedno ni rešen problem zaposlitve demobiliziranih. Reakcionarni krogi ameriških industrialcev težijo za tem, da uničijo delavsko gibanje, ki hoče oču-vati ekonomske interese delavcev, razbiti skušajo sindikate. Veliki industrialci hočejo ohraniti velik dobiček, ki so ga imeli v času vojne in skušajo težave prehoda na mirnodobsko proizvodnjo prevaliti na delavce. Delavski razred jim pa odgovarja z organizirano borbo. Širijo se stavke. Prav tako vlada negotovost zaradi jutrišnjega dne in zaposlitve med milijoni delavcev v Angliji, ki se prav tako borijo proti težkim problemom, ki so nastali po zaključku vojne. Na volitvah leta 1945. so volivci z ogromno večino glasovali za laburiste. Nova vlada je obljubila nacionalizacijo velike industrije in bank, socialno zavarovanje, politiko miru in mednarodno sodelovanje. Volitve so jasno pokazale, da angleško ljudstvo noče, da se ponavljajo stare napake, da noče več živeti na star način. Meseci so prešli, a ideali, ki jih je pričakoval vsak pošten Anglež, ko je glasoval, se ne ustvarjajo. Vojna je prinesla znatne spremembe ne samo v razmerju sil v mednarodnem pogledu — tu so sile demokracije premagale sile fašizma — ampak tudi v notranjosti posameznih držav, ki so se borile na strani demokracije. Kot posledica vojne so se izvršili gotovi socialni prevrati, ki so izrinili sile reakcije iz njihovih položajev. Zmaga novih oblik demokracije v mnogih evropskih državah je doprinesla k ustva- ritvi velikih socialnih reform kot so: ukinitev veleposestev in dodelitev zemlje kmetom, nacionalizacija velike industrije, uvedba 8 urnega delovnega časa, demokratizacija oblik državne uprave in drugo. Sedaj je najvažnejf naloga, utrditi izvojevane pridobiti in še dalje ustvarjati uspehe. Svobodoljubni narodi morajo bi sedaj, ko proslavljajo 1. maj v min ki so si ga izvojevali z zmago, posebr budni v odnosu do novih vojnih hu; skačev. Zmaga nad fašistično Nest S£o in nad imperialistično Japonsk še ne pomeni, da so sile fašizma dokončno uničene in da je izruvan do korenin. Pravi borci ne smejo pozabljati, da so sile reakcije vitalne in da bo reakcija v gotovih prilikah še dvignila glavo. Vojna je zahtevala mnogo žrtev in nas je tudi mnogo naučila. Velikansk e politične izkušnje ljudskih množic, ki so vedno večje, dajejo tem množicam možnost, da razlikujejo prave borce za mir in za demokracijo od »borcev« in »demokratov« iz reakcionarnih taborov. Previdnost v odnosu do reakdje in aktivna borba proti njej, to morajo biti glavne parole pri proslavi 1. maja. Narodi Sovjetske zveze pričakujejo 1. maj v mirnodobskem ustvarjalnem delu in v intenzivnem političnem življenju. Ne bojijo se jutrišnjega dne, trdno verujejo v svojo bodočnost. Gospodarstvo v SSSR ne čuti krize, depresije in brezposelnosti. Razvija se načrtno in vedno hitreje. Z veličastno zmago, izvojhvano v drugi svetovni vojni, je dvignila Sovjetska zveza svoj mednarodni ugled. Narodi sveta vidijo v Sovjetski zvezi oporo za mir med narodi in požrtvovalno borbo proti vsaki imperialistični agresiji. Sovjetsko ljudstvo je dobilo velik in popolnoma stvaren načrt za mirnodobsko konstruktivno delo. Zasedanje Vrhovnega sovjeta SSSR, ki se je vršilo v marcu tega leta, je uzakonilo petletni načrt obnove in razvoja SSSR. Osnovna naloga nove petletke je v tem, da se obnovijo zarušeni kraji, da se v industriji in v poljedelstvu postavi predvojna kapaciteta proizvodnje in da se ta kapaciteta nato znatno prekorači. 1946. leto je prvo leto v ustvarjanju nove" petletke. V tem letu se bo izvršil prehod na mirnodobsko produkcijo. V letu 1948. moramo doseči predvojno kapaciteto proizvodnje, 1950. leta pa mora biti ta znatno prekoračena. S trdno vero v uspeh prevzetega dela so pričele sovjetske množice ustvarjati ta veliki načrt. Porok za uspeh tega dela so ogromne izkušnje prvih treh petletk, od katerih je bila prva izvršena pred danim rokom, drugo je pa prekinila vojna. Razvoj SSSR je pokazal, da se je vsega v času trinajstih let, to je od 1928. do 1941. leta izpremenila dežela iz zaostale v napredno, iz agrarne v industrijsko. To je bil skok iz zaostalosti v napredek. Načrt nove petletke je dvignil močan patriotski elan sovjetskega ljudstva. Priprave za proslavo L maja se vršijo v znamenju socialističnega tekmovanja. Tovarniški delavci, kolhoz-niki in znanstveniki prevzemajo socialistične obveze. 1. maj hočejo pričakati z zmago v produkciji. Složno so začeli ustvarjati novi petletni načrt. 1. maj 1946. leta proslavljamo pred drugim značilnim datumom — pred obletnico zmage nad Hitlerjevo Nemčijo. Vojna je prinesla ljudstvu vsega sveta neizmerno nesrečo. Sedaj hočejo delavci uživati plodove dobljene zmage, okoristiti se hočejo s kulturnimi pridobitvami, hočejo dela, da se z njegovimi plodovi okoristijo. V znamenju boja za boljše ljudske ideale se bo izvršil pregled borbenih sil delavcev vsega sveta na dan proslave 1. maja. V znamenju mobiliziranja- borbenih sil demokracije proti moralnim silam reakcije, proti vojnim hujskačem bomo proslavili ta praznik. Napori narodov vsega sveta morajo biti usmerjeni v preprečitev možnosti novih vojn, ki prinašajo človeštvu neizmerno nesrečo. Polni veličastnega ponosa na svojo močno . domovino, popolnoma prepričani v svojo bodočnost, z brezkončnim navdušenjem sredi gigantske socialistične izgradnje, pričakujejo narodi Sovjetske zveze 1. maj. Djuro Sala), predsednik Glavnega odbora Enotnih sindikatov Jugoslavije Ustanovitev Svetovne sindikalne zveze donu. Konference so se udeležili pred- V zgodovini delavskega gibanja so bili napravljeni mnogi poizkusi za ustvarjenje enotnosti delavskega razreda tako v nacionalnem kot v svetovnem obsegu. Delavski razred se je zavedal, da se samo združen lahko uspešno upira ofenzivi kapitala in se zaščiti pred brezdušnim izkoriščanjem, pred gospodarskim in političnim zasužnjenjem. Toda reakcionarni sindikalni funkcionarji, pri katerih je veljalo pravilo, da so bili v službi svoje reakcionarne bur-žuazije, so z vsemi silami delali na to, da do enotnosti delavskega razreda ne bi prišlo. Voditelji Amsterdamske internacionale so nekaj desetletij poskušali, da bi e kitajskim zidom oddvojili sovjetske sindikate in razredno borbene sindikate drugih dežel od mednarodnega sindikalnega pokreta. Pomanjkanje enotnosti, razcepljenost mednarodnega delavskega gibanja se je zelo maščevala v prvi vrsti delavskemu razredu pa tudi vsemu človeštvu. Zaradi tega, ker delavski razred ni bil enoten, je bil olajšan porast fašizma v svetu in zato je bilo mogoče, da se je v Nemčiji prikopal na oblast Hitler in začel najbolj krvavo vojno v zgodovini človeštva. Fašistična nevarnost, ki je grozila, da zasužnji demokratične narode sveta, je vzpodbudila delavski razred, da je strnil svoje borbene vrste. Poučen z grenkimi izkušnjami preteklosti je delavski razred v mnogih deželah v teku narodno osvobodilne borbe ustvaril močno borbeno enotnost. In prav ta enotnost delavskega razreda in boj za enotnost vseh svobodoljubnih narodov sta bila odločilna za uspešno borbo proti nemškim osvajalcem in za zmago nad fašizmom. Da bi bila borba proti fašizmu čim bolj uspešna, so voditelji sovjetskih sindikatov, dosledni svoji politiki, začeli kljub vsem težavam vojne, akcijo za ustvarjenje mednarodne enotnosti delavskega razreda. Ta akcija je rodila dobre plodove. še za časa vojne je bil dosežen sporazum med sovjetskimi sindikati in Tra-de Union Anglije. Ustanovil se je Angle-ško-sovjetski sindikalni komitet, ki je mnogo doprinesel ustvarjanju mednarodne sindikalne enotnosti. Sovjetski sindikati so prav tako postavili neposredno zvezo s Kongresom industrijskih organizacij Amerike, s sindikati Francije in drugih dežel. Na ta način so bili dani pogoji za pripravo in sklicanje Svetovne sindikalne konference demokratičnih dežel, ki je imela za cilj ustanovitev svetovne sindikalne organizacije, ki bi bila sposobna, da resnično ščiti interese delavskega razreda. Iniciativo za sklicanje Svetovne sindikalne konference je prevzel Angleško-sovjetski sindikalni komitet. V pripravah za konferenco so sodelovali tudi predstavniki Kongresa industrijskih organizacij Amerike in francoskih sindikatov. Po končanih pripravah je bila sklicana Svetovna sindikalna konferenca, ki se je vršila od . Delavka na prstenčevih strojih, Mol Marija, je s "svojo produkcijo prekosila storilnost sodelavk v oddelku za 7 %. Bizaj Miha je zaradi vzorne nege *n čiščenja stroja prekadil svoje tovariše za 9%. Omembe vredna je tudi tkalka Varl Marija, ki je tiha in skromna, le dela s tako pridnostjo, da je predvideno normo prekoračila za 15.1 °/ft. TUDI V TOVARNI »TEKSTlLINDUS« v Stražišču pri Kranju se je tov. Rekar Frančiška, tkalka, odlikovala z vestnostjo pri delu in z dokončnim izkoriščanjem strojev dvignila produkcijo še prej, preden so delal; na akord. S tem je dokazala, da ni delala zaradi denarja, ampak zato, ke: je to potrebno. Na njenih izdelkih se vidi, da ni delala zaradi denarja, ampak zato, ker je to potrebno. Na njenih izdelkih ee vidi, da dela z ljubeznijo, da pazi na stroje in material, k; so last skupnosti. V času protiljudskega režima v stari Jugoslaviji je bila vržena iz službe, danes je pa najboljša delavka-navijalka. To je tovarišica Černivec Ivanka, ki že 20 let dela v tovarni. Občutila je gorje, ki ga ,je prenašal zavedni delavski razred v bivši Jugoslaviji, ko ni smel Izraziti, svojih želj in zahtev. Ker je propagirala maiksl.tično literaturo, so jo leta 1936. ob času. stavke odpustili. Službo je potem zopet dobila jn med vojno, je izkoristila vsako priliko za sabotažo. Ko je končno nova Jugoslavij-a prinesla delavskemu razredu resnično svobodo jn pravice, je toliko doprinesla k obnovi s svojo Zaradi nad normalo dvignjenega dela so predlagali za udarnico tudi tov. Kralj Stanislavo, ki je izkoristila tkalske tstroje 89.5% storilnosti. vsestranliko delavnostjo za dvig in Splošni napredek produkcije, da so jo 'predlagali z* udarnico. Da delo ne zaostaja, je kovač Urankar Stefan z ostalimi delavci izdelal, pomožne dele, da 60 na razpolago, če se kateri pokvari. Z veliko1 vnemo in pazljivostjo je popravljal stroje. Veliko ;je doprinesel k dvigu produkcije tov. Pintar Jože, ki je dal tudi tovarišem iniciativo ea marljivejše in bolj dil cipl.ni-rano delo. Zapazil je. da.je vzorec snovanja za robce preširok in bj se dal izboljšati. Na njegov predlog re zdaj navija na več. osnovnih valjev, nitke pridejo vzporedno in ▼ eni liniji. S tem je dosegel, da so osnovne _ nitke bolje uravnane ter ter manjše trganje osnove. Delo je tako lažje in boljše. * Da bo kmet imel dovolj orodja Kovinarji tekmujejo v duhu proizvodnje in v izboljšanju načina dela, da bode kmetu lahko dali čim yeč potrebnih predmetov Vzpodbudno vpliva na sodelavke |n jim dokazuje nujnost dela tudi mlada, vzgledna tkalka Pernuš Milena, ki je b svojim požrtvovalnim delom izkoristila Stroj 89.65%. V času okupacije, bo se je sovražnik hotel okoriščati z našimi tovarnami in delovnimi močmi, je tov. Pernuš na Dazlične načine sabotirala delo. Danes pa, ko si delavci isamj kujejo boljšo bodočnost, ko se zavedajo, da ,je njihova usoda v rokah njih samih, je tudi ona stopila v fronto obnove, fronto borcev za zmago na gospodarskem polju. Po napornem delu ima še polno drugih dolžnosti, tako je blagajničarkai pri sindikalni podružnici, pri ZMS in prn OF. — Udejstvuje se pa tudi na kultumo^prosvet-nenm polju, da bo vsestransko razgledana, ker novi čafe zahteva novih, jzobvaženih delavcev. DELAVCI tovarne JUGOBRUNA Delovna skupina je prišla v vas to pomaga kmetom pri delu TUDI NE ZAOSTAJAJO Med pridnim delavstvom imajo tudi pridno in požrtvovalno tov. Kalan Tončko, ki je bila v času osvobodilne borbe zelo agilna delavka. Ko so odkrili, da je izvrstna zbirateljica materiala za OF in organizatorka, so jo hoteli zapreti, a je ušla k partizanom, kjer je bila 1944 ujeta ^ je kljub vsemu trpljenju v begunjskih zaporih dočakala zmago jn svobodo. Po osvoboditvi se je zcr-pet posvetila delu v tovarni, kjer j® delala že od 14. leta. 2e prej je bila priznana dobra delavka, sedaj pa je pokazaila, kaij zmore, da bo čim prej izvedena obnova. Njena storitev s© je zvišala za 20 “/«, njeno delo je zelo vestno in natančno. Za 14.6 o/o je zvišala produkcijo tov. Ka-. stelje Ana, tkalka, ki pravilno pojmuje važnost dela za obnovo, zato izrabi vele delovni čas do skrajnosti, vsaka minuta ji je dragocena. Pari na to, da stroj neprestano dela in da je v dobrem stanju, ga skrbno čisti m negujte. Tovarna Jugobnuna tudi ni prezrla va tnega ii;n spretnega Lavtarja Jožeta, priučenega delavca pri sušilnem stroju v opleme-njevalnici. Mnogo truda ga je stalo, preden je našel najboljši, način sušenja, dia je popolnoma izrabil Sbrog. Sploh posveča stroju veliko pažnjo, ga redno čisti, zato je tudi njegovo delo odlične, kvalitete. Večkrat se zgodi, da primanjkuje pare, toda.. Lavtarju, ki je hotel povečati produkcijo, je Imeti moramo dobre ceste! , ji .j.' - Od 7. do 12. maja bo organizirano prostovoljno delo za izboljšanje cest. Slika kaže, kako se ceste že popravljajo. Tekmovanje v podjetph Lajovic, Volta in Elma Vsa fa podjtja voda delegat, odnosno začasni upravitelj tov. Poljšak Tone. Med strokovnnjaki je ocenjen kot priden in sposoben človek. Toda kako naj si pomaga strokovnjak v ,podjetju, če mu ob strani ne bi stali la obnovo domovine navdušeni delavci. Poljšak pa ima v poverjenih mu podjetjih tudi marljive delavce. Uspehe delovnega kolektiva ▼ teh pod-(jetih naj vsaj delno pokaže naslednje poročilo: Tovarna »Lajovic izdeluje v glavnem tube. Ker je glavne surovine — to je svinca — dovolj, je mogla tovarna svojo proizvodnjo v razmeroma kratkem času dvigniti na predvojno višino, odnosno v zadnjem času znatno povišati t. j. za cca. 230%. Proizvodnja tub je napram mesečnemu povprečku znašala avgusta 1945 15.4%, septembra 16.7%, oktobra 46.5%, novembra 138%, decembra 147%, januarja, 1946 172%, februarja 188%, marca 234%. — Ce bi imeli dovolj naročil, bi se dala proizvodnja dvigniti še naprej na cca 300%. Storilnost delavstva je bila od začetka precej slabša kot pred vojno, sedaj pa prekaša povprečna storilnost enega delavca pred vojno za cca. 15%. Pri vsem tem je treba upoštvati, da je več ^delavcev novih, ki so se morali šele uvežbaiti, ter da so morali rešiti nešteto tehničnih problemov. Za električno industrijo >Volta< v katerega produkcijski program je vključeno tudi podjetje »Elma« ne moremo poročati o takih uspehih, čeimir je pa v glavnem krivo pomanjkanje surovin. Če bi imeli surovine, bi brezdvomno tudi podjetje »Volta« znatno napredovalo v primeri z letom 1939. Bakelitni prah se je preje vedno uvažal, ter so bili po osvoboditvi navezani v glavnem le na surovine, kolikor jih je bilo na zalogi. Ker je bila ta zaloga kmalu izčrpana, so si pomagali, da niso popolnoma stali, s tem, da so mleli stare bakelitne odpadke ter istim primešavali mali procent fenolske smole. Seveda je tak material uporabljiv le za izdelke enostavnejše oblike in na katere se ne stavijo velike zahteve glede izgleda. Za elektromateria! tak surogat ne pride v poštev ter zaradi tega še niso mogli uresničiti zadanega si programa proizvodnje eiektromateriala. Zadnje dni šele je vprašanje materiala rešeno, ker je tvrdka Medič v Medvodah pričela dobavljati bakelitni prah lastnega proizvoda. Sicer so še gotove začetne težave ter masa še ne odgovarja popolnoma, pač pa izgleda, da se bode postopoma izboljšala tako, da bodo mogli program »Volte« do konca leta vseeno izpolniti, čeprav so sedaj v zastatiku. Zaradi dela s slabimi surovinami je storitev delavke na bakelitnih stiskalnicah komaj 70% predvojne storitve, dočim je storitev pri izdelovanju tub na delavca večja kot pred vojno za cca. 15%. Organizacijsko delovanje v podjetju je dokaj razgibano, posebno mladina je zelo agilna ter dela še svoje prostovoljne ure poleg prostovoljnega dela, ki si ga je naložil sindikat Zaradi dela v dveh, delno v 3 izmenah, ne morejo napraviti na konresu kovinarjev sklennjene pol prostovoljne ure dnevno. Delavci so sklenili z nedeljskim prostovoljnim delom direktno pomagati našemu porušenemu podeželju. To so že pričeli z velikim uspehom izvajati ter so si zadali za nalogo po svojih najboljših močeh pripomoči k obnovi popolnoma porušenega naselja Krvava peč za Mokrcem. Sindikalna organizacija in mladina sta zelo agilni v svojih pripravah za proslavo 1. maja----Delavstvo ima tudi svoj pevski zbor in se pridno vadi, da bo skupno z dra-matskim krožkom sodeloval na prireditvah, ki jih nameravajo izvesti ob priliki nedeljskih delovnih akcij na podeželju. Uspehi „Titana“ in kovinarjev v Zrečah Štajerska železo-industrijska družba, Zreče: Tovarna je bila med vojno popolnoma požgana, tako da je ostalo od nje samo skladišče gotovih izdelkov. Obnovitvena dela so pričela sicer že med vojno, a niso dosegla vidnejšega uspeha. Šele po osvoboditvi je delavstvo skupno z upravo pod-vzelo vse za hitro obnovo podjetja. Koncem lanskega leta je bila prva obnovitvena faza tovarne končana in tovarna je začela s svojo redno proizvodnjo po proizvodnem programu, ki je bil sestavljen precej optimistično — na polno predvojno višino. Tovarna je mesečno dvigala svoio proizvodnjo in je v prvem mesecu tekmovanja prekoračila postavljeni proizvodni program m dosegla najvišjo predvojno mesečno proizvodnjo. Ta uspeh je dosegla tovarna z dviganjem delovne discipline in dviga-njem_ storilnosti posameznikov. Zaradi teh doseženih uspehov dela sedaj vodstvo podjetja nove kalkulacije, katerih posledica bo znižanje cen izdelkom. Tako zavestno delo našega delavca z dvigom produkcije pospešuje tempo obnove in znižuje) cene izdelkom. »Titan«. Kamnik: Tovarna ni bila od vojne prizadeta in je takoj po osvoboditvi pričela z delom pod novim vodstvom v tesni povezanosti s sindikatom. Kljub ob- jektivnim težavam glede nabav sirovin in materiala, Se je proizvodnja dvigala s tem, da so se vedno bolj racionalizirali postopki izdelave in izkoriščale sirovine. Če vzamemo za osnovo produkcijo 1. 1939 in se ta smatra kot sto odstotna, potem je sedanja produkcija dosegla v januarju 68 odstotkov, v februarju 72 odstotkov in v marcu 75.8 odstotkov. Za proizvodnjo v prvem tromesečju je tovarna izdelala svoj proizvodni načrt, ki je bil prekoračen za 11 odstotkov. V okviru razpoložljivih vrst in količin materiala in sirovin prehaja tovarna vedno bolj na delo po normah, po katerih dela sedaj 20 odstotkov delavcev. Ker tovarna sama vsled vojne ni utrpela nobene škode, se je sindikalna podružnica tovarne poleg svojega posrednega službenega sodelovanja v obnovi obvezala, da bodo delavci še vsak dan pol ure delali za obnovo, kar se tudi vrši. Na ta način so izvršili do .sedaj delavci tovarne 3126 ur in nameščenci 344 ur prostovoljnega dela. Razen tega ie podružnica delala na obnovi vasi Rakitnica v Tuhinjski dolini. Udeležba je bila 66 odstotna in je bilo izvršenih 1792 ur, kar pomeni velik doprinos, če upoštevamo, da je v tovarni zaposlenih veliko števlo starejših delavcev. Tekmovalni uspehi sindikalne podružnice pri okrajnem sodišču v Ljubljani Tudi sodišča so se z vsem elanom oprijela prvomajskega tekmovanja. Morda bi marsikdo na -tihem kar podvomil o možnosti tekmovanja p:i teh institucijah. To pa zato, ker sj, poiamezniki, ki niso zadostno posvečeni v ta posel, ne morejo prav predstavljati ustroja tega aparata. Širšim slojem je najpopularnejši kazenski postopek, kjer dejansko osnovne ljudske množice najaktiv-neje sodelujejo. Toda kazenski postopek, četudi zavzema pri tem sodišču zaradi razširjenega delokroga in območja ter danih priliikah, ogromen obseg, predstavlja vendarle samo del sodnega poslovanja. So še številne druge, za ljudstvo izredno važne panoge, ki enako kazenskem potopku, ne dopuščajo nikakega zavlačevanja. Tako je n. pr. v zapuščinskih, varstvenih in amortizacijski! podih za dediče in druge prizadete neprecenljive važnosti, da se postopek nujno dokončno reši. Nesporne važnosti je zemljiška knjiga, jti ne t:pi -niti enodenevne zamude. V pravdnem in izvršilnem postopku, je stranki uspeh 1® tedaj zagotovljen, če se predmet reši v najkrajšem času, ker je v zavlačevanju vedno podana nevarnost, da bo efekt problematičen. V zadnjem času so zahtevali posli v zaplembenem postopku Ogromnega in nujdega dela radi važnosti za državni isektor in predvsem zaradi pravočasne izvedbe agrarne reforme. Vsi tj obširni -in raznoliki posli zahtevajo delu predani sodniški in administrativni kader, ki mora brezhibno in z vso ekspeditvnostjo čim preje in čim pravilnejše izvesti potrebne rešiitve. Ker je nagromadeno delo prera-lo normalno zmogljivost osobja v normalnem delovnem času, je ves ta aparat s 1. februarjem t. 1. načrtno usmeril delo v okviru prvomajskega tekmovanja in se je pri tem nujno moral poslužiti nadurnega dela. Tako je bilo opravljenih v čai-u od 1. februarja 12.053 nadur in pride povprečno 191 ur na posameznega nameščenca. Kazenski sodniki so opravili v tem času 887, civilni sodniki pa 316 ustnih razprav. Ker zavzemajo te razprave domala sleherni dopoldan, je bilo v teh oddelkih 65 % vseh spisov rešenih v času nadurnega dela. V okviru tekmovanja je bilo v zaplemfoenem, izvršilnem 6n dostavnem oddelku opravljenih 40 % od 2104 izvršenih popisov in cenitev. 25 % od preko 3000 dokončanih spisov v strojepisju, 30 %> od preko 23.000 izvršenih dostav, dalje 30 % tekočih potov v zemljiški knjigi in 100 °/e za-stankov nespornega oddelka. Enako so bili urejeni arhivi likvidiranih okrajnih sodišč na Vrhniki- in v Litiji, ter vzorno urejena registra-tura tuk. nespornega oddelka. Iz prikazanih odstotkov opravljenega dela v teikmovalni dobi, se da razbrati v kako neprijetnem položaju bi se nahajalo to Kodišče, če bi se ne bilo poslužilo te tekmovalne prilike. Poleg tega, da je nadvse delavoljino nameščenstvo na ta način obvladalo prvotni naval dela in ga domala že normaliziralo, je pri tem še zmanjšalo potrošnjo papirja za 20 % in to na ta način, da je zlasti, pri strojepisnem izdelovanju sod, odločb in drugih rešitev, uporabljalo najmanjše presledke m“d vrstami in se posluževalo po možnosti četrtinskih pol. Potrošnja ostalega pisarniškega materiala je bila zmanjšana, kljub povečanemu delu, sorazmerno za 50 %>. Pr;, ureditvi arhivov je billo zbranega nad 3000 kg starega papirja. Na j požrtvovalne) ši pri tem vsem delu sta bila od sodnikov tov. Pleivveis in Nečemer, od pisarniških uslužbencev tov. Furlan Janez, Istinič, Mačkova, Miklič, Kovačeva, Lednitoova. Pečnikova in Faga-nsl-ova, od služiteljev Pa tov. Vozel, Mešič, Cvelbar in Logar. Tudi v sindikalnem in kultumo-prosvet-nem delu je bil dosežen uspeh predvidenega načrta. Tako so se nameščenci 100 % organizirali v podružnici -jn 100 %> plačujejo prispevke. Udeležba na sestankih in predavanjih, je kljub prezaposlenosti 70 odstotna. V okviru kulturno - prosvetnega dela sta bila ustanovaljena dramatski odsek itn knjižnica, ki razpolaga že s 64 politično vzgojnimi knjigami jn brošurami-. Prirejenih je bilo 8 org. sestankov, 10 predavanj. 9 proslav in kultumo-prosvetna prireditev z dramat-sko točko in recitacijami. Stenča-s je bil lOkrat premenjan, kar gre na račun pridnosti tov. Podbevškove. Naročnina na strokovne liste je bila dvignjena od 7 na 33 izvodov. Zasluga za tako dobro funkcioniranje si-nd. podružnice gre predvsem tovarišem pretit. Dolžanu, tajniku Špuntu in blagajniku La-mpetu. Ob obstoječem odličnem tovarištvu, medsebojnem tekmovanju in elanu, bo to sodišče res taka ljudska institucija, da bodo posamezniki brez predsodkov jin s polnim zaupanjem Stkali v njej zaščito svojih pravic. —c minmiiffiiiniiiffliiiiuniaiimiiniimiHiniimiiiiiifflimiifliiiiiiiiMiiiiimimBiniiiiiiiiiiMiiiBauiiiiiiiiiiuiininiiiniaiHimiiimiimiiitaiuiMimffliiiniHiiMiiiniiiiuuiiuiiiniHiiiiiiiiiffliiuuiiiiiiiiumuiiiiiiiiniiiimutiiiiiiiiiiiflimit NAJ ŽIVI neporušljiva zveza delavcev in kmetov! Nove naprave tov. Čehaka prihranijo podruž. »Slovenskega poročevalca« letno 100.000 din V tiskarni »Slovenskega poročevalca« ee je dvignila produkcija pri it tem številu zaposlenih za 100 % v primeri z letom 1940. Kvalitetna izdelava se -je zboljšala za najmanj 50 “/». Posebno pažnjo se je posvečalo strokovni izpopolnivi in uspeh tega je znižanje domačih korektur za 20 °/o. Ves material in stroji so se vzorno uredili Preje naijsla-bši oddelek (strojna stavnica) je danes najlepše urejeni oddelek te wste v Ljubljani. Tehnika dela in povezanost med oddelkj se stalno izpopolnuje. Polebno pozornost moramo posvetiti elektromanterju tov. Čehaku Božu, ki je s preureditvijo električnih naprav pri stavnih strojih letno prihrani-l do 100.000 dinarjev izdatkov za električni tok. Kakor drugod, je tudi tu mladina pokazala mnogo smisla za'tekmovanj e. * Pogled v dosedanje delo naše kovinske industrije Da bomo imeli točnejši pregled prvomajskih tekmovanj in uspehov, doseženih v prvih terminih tekmovanja, podajamo naslednje poročilo, ki sicer še ni povsem točno, vendar nam podaja povsem pravo in jasno sliko dejanskega stanja v naši kovinski industriji. Naše delavstvo je dvignilo produkcijo v mesecu marcu v tovarnah, ki imajo dovolj sirovin, za 20 do 30% in sicer v težki železni industriji: KID Jesenice 23%, Javornik 22%, jeklarna Guštanj 20%. Produkcija v industriji poljskih strojev in orodja znaša: »Veriga«-Lesce-Bled, ki izdeluje pluge in verige 10%, pri izdelavi poljskega orodja, sekir, krampov, lopat itd.; v tovarni »Muta« 15%, »Zreče« 9%; v tovarnah kos in srpov »Globočnik«, Tržič 30%, »Ahačič«, Tržič 30%, »Kifer«, Sv. Lovrenc 12%, »Kelner«, Slovenjgradec 33%. V mehanični stroki znaša storilnost: »Avto-montaža«, ki izdeluje karoserije v Ljubljani 25%. »Pergler - Košak« v Mariboru 12%. V pogledu Izboljšanja kvalitete proizvodov še nimamo dovolj podatkov, da bi lahko dali približni statistični pregled. Delovna disciplina se z vsakim dnevom boljša. Večina podjetij je popolnoma odpravila neopravičena izostajanja in zanemarjanja dela, tako da je skrčen povprečen procent neopravičenih disciplinskih prekrškov na 1—2%. Težji je problem v pogledu bolniškega staleža, vendar se tudi tu stanje izboljšuje. V tovarnah, kjer se dela s polno storitvijo,' se posveča vprašanju tehničnega napredka in izboljšanja strojev ter orodja, velika pažnja, ker to zahteva /ivig produkcije. Kjer ni produkcija, se pa izboljšuje stroje, da bodo sposobni dati največjo storitev, ko bodo dobili sirovine. V vseh podjetjih kovinske industrije je bilo prlpoznanih 7 važnejših izumov v teku tekmovanja. Izboljšanj pri posameznih strojih je bilo 16; predlogov za izboljšanje de)a je bilo 154. V splošnem moramo pripomniti, da je tekmovalni polet zajel vse naše delavstvo. Stanje v pogledu organizacije, povezava vsega delavstva, odnos do vodstva podjetij, administrativno, politično in kulturno-pro-svetno delovanje, tako tudi v pogledu" produkcije se boljša z vsakim dnem. * Tekmovanje na državnem posestvu v Podlehniku Eno najbolj perečih vprašanj v bivši Jugoslaviji je bilo reševanje težkega socialnega stanja obubožanih Haložanov. Časopis jie je ta problem na dolgo jn na široko obravnavalo, v revijah so izhajale obširne statistike, toda siromaštvo v Halozah je iz dneva, v dan naraščalo, ker so tako hoteli ljudi ki izkoriščevalci,, kj jim ni šlo v račun, da bi izgubili ceneno delovno silo. Kot v zasmeh tej revščini Se je ptujska gospoda Ob lepih nedeljskih popoldnevih v avtomobilih vozila v haloške gorice in siromašni deci delila sladkorčke. Najlepši vinogradi so bili last nemške gospode, ki si je pustila od viničarjev poljufoovat roke. * Nemškutarsko gnezdo za izkoriščevanje slovenskih delavskih žuljev je bilo tudi največje jn najplodotioenejše veleposestvo v Podlehniku. Lastnica tega posestva je bila Spodnještajerska hranilnica s sedežem v Gradcu, ki je odnašate plodove dela našega delavca v Avstrijo. Po težkih dnevih okupacije so tudi Haloze zavriskale v svobodi Izkoriščevalci so pobegnili, agrarna reforma pa je razdelila zemljo tistim, ki jo obdelujejo. Z eno potezo je bilo rešeno težko socialno vprašanje naših Haloz. Posestvo Spodnještajerske posojillnice je vzela v oskrbo država in jz tega urejuje vzorno posestvo, ki bo v veliko korist prebivalcem ptujske okolice. Posestvo je bilo za časa okupacije zanemarjeno, takoj po osvoboditvi ,pa ko naši viničarji in delavci, prijeli z največ jim veseljem za delo in spravili poroštvo v vzorno stanje. Ustanovljena je toiia sindikalna podružnica Zveze kmečkih delavcev jn nameščencev. V času prvomajskega tekmovanja sm,o obnovili sadovnjak in nasadili pet Eto mladih drevesc najboljših sadnih vmt. S prostovoljnim delom urejujemo drevesnico jn t ranico za vse Haloze. Na posestvu je obnovljen vzoren čebelnjak z AZ panji, katerega vestno upravlja tov. Pestotnik. Na posestvu je tudj viničarska šola. katero vodi strokovnjak tov. Novak, ki upravitelj tega vzornega posestva. Šola vzgaja strokovno in praktično naraščaj, ki bo v bodočnosti p:etmeril zastarele pojme o vinogradništvu in kletarstvu. Sindikalna podružnica daje svojim članom strokovno, politično in kulturno izobrazbo ter se tudi drugače briga za njihovo življenje. P. W Čevljarji v Žireh nočejo zaostajati Delavstvo »Čevljarne Žiri« je izvedlo proizvodni načrt v mesecu marcu. Dosežena je bila za najmanj 10% boljša kvalitetna izdelava. Štednja pri gorivu je dosegla 5% izboljšanja. Prihranki na spodnjem usnju iznašajo 15%. Uspeh v hitri prodaji je presegel normo za 53.6%. Samo v enem mesecu so dali čevljarji podružnice v žireh 35.867 delovnih ur, poleg tega so izvršili Se 876 delovnih ur za obnovo Sole, kulturnega doma ln za socijalne namene. Delavska mladina pa je priredila nekaj Iger v Žireh ln sosednjih vaseh, za kar je žela vsesplošna, priznanja. MAJ 1945 1. maj: Enote Jugoslovanske armade osvobodijo Trst, Gorico in Tržič. Predsedstvo AVNOJ-a izda Uredbo O uvedbi Reda dela. 2. maj; Rdeča armada razvije zastavo zmage nad Berlinom. AVNOJ sprejme Zakon o izvedbi socialnega zavarovanja na področju DFJ. 8. maj: V Berlinu podpisan akt o kapitulaciji hitlerjevske Nemčije. 9. maj: Dan zmage. 10. junij: AVNOJ ratificira pogodbo o prijateljstvu, vzajemni pomoči in povojnem sodelovanju med Jugoslavijo in Sovjesko zvezo. 17.—19. junij: Prvi kongres Antifašistične fronte žena Jugoslavije. 23. junij: Otvoritev prve sindikalne šole v Jugoslaviji. 26. junij: V San Franciscu podpisana Ustava Združenih narodov. J. V. Stalin proglašen za narodnega heroja Sovjetske zveze. 27. junij: Vrhovni komandant oboroženih sil SSSR J. V. Stalin dobi najvišji vojaški čin — generalisim Sovjetske zveze. 30. junij: Delavci Trsta in slovenskega Primorja protestirajo v pismih sindikatom Anglije, Amerike, Jugoslavije, Sovjetske zveze, Italije in Francije proti sovražnemu postopanju anglo - ameriških oblasti do sindikatov. I. , 2., 3. julij: Prvi svobodni kongres ESZDN Srbije, ki predloži AVNOJ-u 16 tovarišev za odlikovanje z Redom dela. 17. julij: Začetek Berlinske konference treh držav — Sovjetske zveze, Velike Britanije in Amerike. 19. julij: Protestna stavka v Trstu zaradi aretacije antifašističnih funkcionarjev. 27. julij: V Angliji po volilni zmagi laburistov sestavljena nova vlada s Clementom Attlee-jem. 5. —7. julij: Prvi kongres Ljudske fronte Jugoslavije. 10.- avgust: AVNOJ proglašen za Začasno narodno skupščino Demokratične Federativne Jugoslavije. 16. avgust: V Moskvi podpisan sporazum. o sovjetsko-poljski državni meji. 20. avgust: Prezidium Vrhovnega sovjeta ratificira Ustavo Organizacije Združenih narodov. 22. avgust: Angleški parlament odobri Ustavo Združenih narodov. 23. avgust: Začasna narodna skupščina izglasuje Zakon o agrarni reformi in kolonizaciji. 24. avgust: Začasna narodna skupščina ratificira Ustavo Združenih narodov. 26. avgust: Skupščina osvoji resolucijo, v kateri se zahteva priključitev Slovenskega Primorja, Beneške Slovenije, Trsta, Istre, Reke in Zadra k FLR. 2. september: Podpisan akt o brezpogojni kapitulaciji Japonske. 10. september: Maršal Tito odlikovan z naj višjim odlikovanjem SZ — Redom zmage. 23. —25. september: Kongres Enotnih sindikatov Slovenije. 24. september: V Trstu in Julijski Krajini stavka 200 tisoč delavcev, nameščencev in kmetov v mak protesta proti odpustu več tisoč delavcev iz tržaških podjetij. 25. september: Začne z delom Druga svetovna sindikalna konferenca, ki se je v svojem drugem delu pretvorila v Svetovni sindikalni kongres. 1.—3. oktober: Kongres delavcev in nameščencev kovinske industrije Jugoslavije. 3. oktober: Louis Saillant izvoljen za generalnega sekretarja Svetovne sindikalne zveze. 8. oktober: Zaključek svetovnega sindikalnega kongresa v Parizu. 14. oktober: V češkoslovaški zmaga pri. volitvah za Začasno skupščino Ljudska fronta. 21. oktobter: Volitve v Franciji: komunisti dobili 5,004.121, socialisti 4 milijone 761.578, republikansko gibanje 4,580.228, radikali 1,115.382 glasov. 23. oktober: Zakonodajni odbor sprejme Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o delavskih zaupnikih. 1. november: V Tirani začne z delom 1. kongres sindikatov Albanije. 6. november: Otvoritev Zakonodajne skupščine Francije. 10. november: Sovjetska vlada vzpostavi diplomatske odnose z Albanijo.* II. november: Volitve v našo Ustavo-tvorno skupščino. Tovarna »Vojnovič« v Ljubljani je sama izdelala precizno orodje Tovarna obratuje noč in dan, ob nedeljah in praznikih s 100 % kapaciteto, ki se ne da več povečati. Produkcija tvornice kvasa ise vodi po naročilih in določenem kontingentu, dočim presega predvojno produkcijo v obratu za kdsilk. Prihranitev na materialu se je povprečno zvišala za 12 °/o. V dolbi tekmovanja so se lotili tudi izdelovanja malih vijakov s kovinskim navojem 3 mm, katere nujno potrebuje jugoslovanska elektrotehnična industrija, ker jih doslej še ne izdeluje nobena tvornica vijakov Jugoslavije. Te vijake izdelujejo na strojih, konstruiranih in izdelanih v lastni tovarni. Za te stroje so rabili precizno orodje, t. j. čeljusti za valjanje navojev 3 m/m. Te čeljusti in rezkarje za izdelavo istih so napravili' sami, ker jih niso mogli dobiti nikjer drugje. Samo teh vijakov 3 m/m bo izdelali v nekaj tednih 835.000 kosov. Glavna produkcija te tovarne je izdelava lesnih vijakov, katerih produkcijo so prekoračili za 20 %. Delavna disciplina, je v vseh -obratih -varana. - NAJ 1946 18. november: Na volitvah v Bolgariji zmaga Domovinska fronta. 20. november: Začetek procesa proti voj* nim zločincem v Niirnbergu. 28. november: Začetek mednarodnega Antifašističnega kongresa žena y Parizu. 29. november: Ustavodajna skupščina proglasi Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo. 4. december: Kongres madžarskih sindikatov. 9. december: Prvi kongres Zveze delavcev in nameščencev finančnih, zadružnih in trgovskih ustanov. 15.—16. december: Splošna stavka delavcev Trsta in Julijske krajine zaradi zabranitve »Primorskega dnevnika«. 18. december: Prvi kongres delavcev in nameščencev tekstilne industrije v Zagrebu. 25.—26. december: Prvi kongres delavcev in nameščencev tekstilne industrije v Zagrebu. 25.—26. december: Prvi kongres Zveze poljedelskih delavcev in nameščencev Jugoslavije. 10. januar: Otvoritev prvega zasedanja Generalne skupščine Organizacije Združenih narodov. 11. januar: Albanija proglašena za ljudsko republiko. 13. januar: V Moskvi umrl Radoje Da* kič, organizacijski sekretar Glavnega odbora ESZDN Jugoslavije. • 18. januar: Podpisana trgovinska pogodba med Jugoslavijo in Poljsko. 20. januar: 750 tisoč delavcev v Ameriki stopilo v stavko. 31. januar: Proglasitev Ustave Federativne ljudske republike Jugoslavije. Narodna skupščina Madžarske proglasi Madžarsko za republiko. 2. februar: Maršal Tito sestavi novo vlado FLRJ. Ljudska skupščina imenuje maršala Tita za vrhovnega komandanta Jugoslovanske armade. 10. februar: Na volitvah v Vrhovni sovjet SSSR je glasovalo za blok komunistov in nepartijcev 99.18 odstotkov volilcev. 17. februar: Na volitvah v Belgiji dobijo krščanski socialisti 90, socialisti 69, komunisti 24 in liberalci 17 poslancev. 21. februar: V Kairu izbruhnila splošna stavka zaradi bivanja angleških trup v Egiptu. 22. februar: Po naredbi fašista Franca v Španiji ustreljenih 10 republikancev. 24.—27. februarja: Prvi kongres delavčev in nameščencev usnjarsko predelovalne industrije Jugoslavije. 10. marec: Civilna policija v 'Trstu streljala v množico ter ubila 2 in ranila 22 oseb. 10.—11. marec: Splošna stavka v celotni coni A v znak protesta proti zločinom v Trstu. 18. marec: Pogodba o prijateljstvu ih vzajemni pomoči med Jugoslavijo in , Poljsko. Kongres španskih prostovoljcev v Jugoslaviji. 21. marec: Svečan sprejem maršala Tita v Pragi. Kongres delavcev in nameščencev živilske industrije. 24.—25. marec: Prvi kongres Zveze gospodinjskega pomočništva v Zagrebu. 27. marec: Veličastna manifestacija za Jugoslavijo v Trstu, v kateri je 200 tisoč Tržačanov odgovorilo na fašistične provokacije. 31. marec: Prvi kongres Zveze železniških in transportnih delavcev in nameščencev Jugoslavije v Beogradu. 1. april: Po .ekspozeju maršala Tita o zunanji politiki Jugoslavije Ljudska skupščina ratificira pogodbo o prijateljstvu in vzajemni pomoči s Poljsko. Splošna stavka v Trstu v znak solidarnosti s 400 antifašisti v tržaških zaporih, kateri so stopili v gladovno stavko. Volitve v Grčiji. 7. april: Največja fizkultuma prireditev v Jugoslaviji »Pomladanski c ros«. 7.9. april: Prvi kongres delavcev in nameščencev lesne industrije Jugoslavije v Zagrebu. 7. april: Kongres delavcev in nameščencev kemične industrije Jugoslavije v Ljubljani. 14. april: širša konferenca Glavnega odbora ESZDN Slovenije. 27. april: Veličastne manifestacije v Ljubljani ob 5. obletnici Osvobodilne fronte. Jeklarna v Guštanju, je dosegla lepe uspehe V prvomajskem tekmovanju je bila postavljena višina proizvodnje za vsak oddelek podjetja s predvidenim načrtom. Glavna naloga ki so sl jo zadali delavci, je bila, da se doseže in prekorači višina proizvodnje iz delovnega programa. Delavci' v gu-štanjski jeklarni so sprejeli poziv Jesenic za prvomajsko tekmovanje. Tekmovanje je lepo uspelo, kar je razvidno iz sledečih podatkov. svojo produkcijo za 23%, livarna jeklene litine za 200%, valjarna za 15%, kladivarna od 20—40%', oddelek za podkve 40% in oddelek za osi 33%./ V prirejanju rednih političnih ur in kul-tumo-prosvetnem delovanju so dosegli prav tako lepe uspehe. Delavske ekipe pomagajo kmetu, zlasti v bližnjih hribovskih vaseh, katere so največ žrtvovale v osvobodilni borbi in so danes najbolj zapuščene. Berite in širite »DELAVSKO ENOTNOST44 2 Tako smo praznovali 1. maj v suženjstvu Dolga in težka je bila borba stavbineev in velike so njihove zasluge, da letos svobodno praznujemo 1. maj Leta 1939. so stavbni delavci praznovali 1. ma j na Orlah. Na sliki je tudi narodni heroj tov. Janez Kavčič V stari Jugoslaviji ni smel delavski razred svobodno brez vohunov in predhodnega zapiranja delavskih organizatorjev praznovati prvega maja. Vendar niso mogli .reakcionarni oblastniki zlomiti borbenega odpora delavstva, ki se je vedno bolj zavedalo svojih pravic in dolžnosti. In med te je prav tako prištevalo praznovanje prvega maja. O praznovanju prvega maja in o delu Zveze gradbenih delavcev v Sloveniji mi je pravil tovariš Kopitar, ki je bil eden izmed vodilnih organizatorjev. Materialne razmere za gradbene delavce ali stavbince, kakor se radi sami imenujejo, je/ bil že davno v prvih letih po svetovni vojni težak. Delali so le 8 ur, a plačani se bili na uro po 3.50 din. Če vzamemo da je tedaj stal 1 kg kruha 10 din, lahko preračunamo, da pri tej plači delavec ni mogel niti živeti,, kaj šele, da bi si kupil na primer čevlje, ki jih pod .700 din ni mogel nikjer dobiti. Položaj se ni zboljšal, ker je v nelnri letih bilo mnogo stavbinskih delavcev brez posla in zaslužka. V letu 1935 pa se je organizacijsko delo delavskega razreda pri nas zelo poživilo. Prvi maj 1935 so stavni delavci že praznovali .Na nekaterih manjših stavbah v Ljubljani so delavci še delali. K njim so se napotili bolj zavedni in jih opozarjali na njihove dolžnosti. Tega leta se podjetniki še niso znašli, da bi poskrbeli za preprečen.ie praznovanja, čeprav ni bil ta dan vnesen v nobeno pogodbo kot nedelavnih. Praznovanje je tudi prišlo za podjetnike preveč nepričakovano in niso bili organizirani. Sicer so pa bili prepričani, da stavbinci niso sposobni, da bi se organizirali in vodili svojo organizacijo. Vstop v organizacijo je postal množičen. Do konca maja istega leta je bilo organiziranih nad 3000 stavbnih delavcev. Tako so se pričeli pripravljati, da s sklenitvijo nove kolektivne pogodbe zboljšajo svoj položaj. Do tedaj so bile plače od 1.20 din do 3 din na uro. Njihova organizacija — Zveza gradbenih delavcev Jugoslavije pa je postavila zahtevo po mezdi 4 din na uro. Podjetniki se za zahtevo niso niti zmenili. Nihče izmed njih ni pomislil, da je organizacija stavbineev močna. 1936. leta se je zbralo v Delavski zbornici v Ljubljani nad 2000 stavbnih delavcev. Glavna organizatorja in pobornika za pra-vace delavskega razreda sta že/ takrat bila tov. Leskošek in Brejc. Na tem zborovanju je bila izglasovana stavka, ki naj zajame vse stavbno delavstvo Slovenije. Pričela se je in trajala 11 dni. Ta stavka je bila ena izmed najbolj discipliniranih stavk v Sloveniji. Na stavbah so bile stavkovne straže, ki so skrbele, da bi kdo ne uničil strojev in materiala, ker jh odgovornost zanj prevzela organizacija. Važno vlogo so odigrale stavkovne patrole, ki so se s kolesi razpršile po vsej Sloveniji. Tam, kjer so gradbeni delavci delali, so ob prihodu patrol prenehali z delom. Tako je stavka zajela veliko število gradbenega delavstva. Podjetniki niso bili na stavko pripravljeni. Zaradi discipliniranosti delavcev in moči organizacije so pričeli posamezniki počasi in preplašeno podpisovati nove pogodbe. Plače so .se dvignile do 3.50 din, torej je znašala povprečna mezda od 2.75 do 3 din, medtem ko preje samo od 1.50 dinarja do 1.75 din na uro. Zmagovito zaključena stavka le dala organizaciji novih predanih in borbenih funkcionarjev. Iz stavbnih patrol so se rekrutirali zaupniki, ki so bili temelj moči organizacije. Samo v Ljubljani jih je bilo nad 150 in so imeli redne/ tedenske sestanke. Preko tega dobrega kadra je mogel sindikat vršiti organizacijske naloge. V tej stavki stavbinci niso bili osamljeni. Ostalo delavstvo jim je dajalo materialno in moralno pomoč. S 'tem se je kovala enotnost delavskega razreda. 2e ob pričetku stavke so se pomešali bled delavce politični špijoni, ki so hoteli bazbiti enotnost. Ob zaključku je čakalo na_dvorišču mnogo policajev, kdaj hi na-P°čil ugodni trenutek, da bi s sfilo razgnali stavkujoče delavce. Pa se jim ni po- srečilo razbiti enotnosti v vrstah stavbin-cev. S tem je organizacija mnogo pridobila. Kmalu po stavki se je na neki stavbi v Ljubljani ponesrečil delavec. Njegovega pogreba s© je udeležilo nad 3000 delavcev v delovnih oblekah. To se je ponovilo tudi ob drugih takih prilikah, družinam pa so poslali denarno pomoč. Na simi m la d 1937. leta so se stavbinci pripravljali na sklepanje nove pogodbe. Vendar je nostopila nevarnost, ki >et preje ni bilo. Podjetniki so se organizirali v Zvezi združenih graditeljev, v Združenju zidarskih mojstrov in studenčarjev, v inženirski komori in v Združenju tesarskih mojstrov. Pri sklepanju kolektivnih pogodb so bali predstavniki štirih organiza-cij. . ^ Tudi Zveza gradbenih delavcev Jugoslavije ni bila edina arganizacija. Organizirala so se Narodna strokovna in Jugoslovanska strokovna zveza, ki pa nista imeli številnega članstva in je bil merodajen tudi za podjetnike sklep Zveze gradbenih delavcev, ker so poznali njeno moč. S tem so bili podjetniki znova prisiljeni podpisati pogodbo, ki je bila v korist delavstva. Borbena delavska zavest med stavbinci pa se je po uspešni stavki v Ljubljani začela širiti po vsej Sloveniji. Le en primer je podjetje Špes v Mariboru. Tu so delavci prejemali povprečno mezdo od 1.50 do 2,50 din na uro. Ko je prišel k njim zastopnik Zveze gradbenih delavcev, so delavci trdili, da je njihova organizacija slaba. Ko jim je zastopnik Kopitar zagotovil, da bo podjetnik moral zvišati mezdo in še plačati razliko za nazaj, le če bodo sami hoteli, so zbrali nove zaupnike. Tedaj je podjetnik 'spoznal nevarnost. Poskusil je preprečiti s policijo volitve delavskih zaupnikov. Vendar ni uspel. Delavci so poslali k njemu nove zaupnike z zahtevami in podjetnik je moral zvišati_ plačo in plačati razliko, ker bi delavci sicer stavkali. Tako je raslo županje v organizacijo. V teh letih je bila v Španiji državljanska vojna. Stavbni kakor tudi drugi delavci pri nas se za njen potek niso samo zanimali, ampak so zbirali denar, raznašali literaturo, slike in se javljali za prostovoljce. Prav tako so spremljali politične dogodke doma. Leta 1937. so na postaji v delovnih oblekah pričakali izseljence. Ob prihodu diktatorja Zivkoviča v Ljubljano so priredili demonstracije. Zbirali so denar za »robijaše« v političnem taborišču v Sremski Mitroviči. Vedno bolj in bolj popularna in priljubljena je postajala Komunistična partija, ki je organizacije vodila. Stavbinci so trosili po Borzi dela in drugih lokalih partijske letake. Srce zavednih delavcev ie čutilo s Komunistično partijo in se nanjo vedno bolj navezovalo. Policija pa ni mirovala. Zasledovala. je funkcionarje. Med delavce so se vrinjgji razhčni vohuni, a nobeno zborovanje' se ni smelo vršiti brez policijskega komisarja. Zlasti je bila policija budno na straži ob prvem maju. V letu 1937 je delavski razred Slovenije proslavil prvi maj z izleti v kraje izven' Ljubljane. Stavbinci so se odzvali skoraj stoodstotno. Delo na ljubljanskih stavbah je počivalo. Razkropili so se v manjših grupah, odhod in smer so obdržali v tajnosti, da jim politični špijoni niso mogli takoj slediti. Najraje so krenili na Sv. Katarino, na Orle, v Janče pri Litiji in v druge kraje. Tega leta jih je bilo na Katarini več kot 500 iz različnih tovarn. Praznovali so tako. Dopoldne' se je vršilo slavnostno zborovanie. Govorili so znani organizatorji, kakor Dolinšek Tone, Ocepek Angela itd... Potem so peli revolucionarne pesmi kot »Nabrusimo kose«, • Bratje le k soncu svobodi« in druge1, ki jih sedaj pozna ves slovenski narod iz na-rodno-osvobodilne borbe. Dopoldan je potekal v znamenju velike delavske zavesti. Popoldne1 je vladalo borbeno razpoloženje, ki si je dalo duška v ostrih besedah političnim špijonom, ki so navadno zamudili 'dopoldansko zborovanje. V 1939. in 1940. letu j© borbeni polet IJve-ze gradbenih delavcev narasel. Nasilje re- akcionarne oblasti se je močno povečalo. Delavski razred je spoznal nevarnost fašizma. Organiziral je protihitlerjevske akcije. Med delavci so se širile brošure, ki so kazale nevarnosti fašizma. Ilegalni list »Glas izseljenca« so celo razdeljevali v pisarni gradbene organizacije. Aktivno so posegli v volitve obratnih zoupnikov, ko se jim ie posrečilo ,da so nastopali pri volitvah skupaj z Jugoslovansko sitrokovno zvezo .Tako je bila reakcija, brez moči. Poslu-žiila se je organiziranja žoiltih organizacij. Njihovi agenti v Jugarasu so prirejali božičnice, kamor so pritegnili ljudi z razdeljevanjem obleke in jim govorili, naj gredo z njimi, ker imajo oni obiast. Vendar tudi s tem reakcija ni uspela. Na spomlad 1940. so bila prepovedana zborovanja gradbenih delavcev. Vendar so stavbinci hoteli zborovati. Ko so videli, da je policija utrdila svoje položaje okrog hotela Miklič, kjer ba na.i bilo v kleti zborovanje, so se zbrali na drugih koncih ulice in tako istočasno prodirali proti določenemu mestu. Prav v tistem času je bila enotnost, delavskega razreda za slovenski narod najbolj potrebna. Nad domovino so se zgrinjali temni oblaki. Hitler je silo podjarmil deželo za deželo in ropal. Opustošenje in uničenje! je grozilo tudi našim narodom. Delavski razred je stal na braniku svoje domovine, ker se ie zavedal nevarnosti. Vendar mu reakcionarna oblast ni dovolila zborovati. — Vrednost denarja je iz dneva v dan bolj padala. Podjetniki so odločno odbili kakršno koli zvišanje plač. Organizacijski zaupniki so .sklenili, da pripravijo stavko. Nad 2000 glasov je terjalo stavko! Stavka je bila izvedena v enem dnevu. Stavki so sledili gradbeni delavci v ostalih mestih Slovenije. Banska uprava se .ie trudila, da bi zlomila stavko. Delavci so se zagrizeno borili. Ljudje so bili noč in dan na nogah. Podjetniki niso marali popustiti. Delavci se niso dali. Po 11 dneh se je stavka zaključila ugodno za delavce. S tem se je organizacija gradbincev utrdila. Nad 300 novih članov se je samo od sebe vpisalo v organizacijo. V začetku septembra so organizirali pro-tidraginjsko demonstracijo pred bansko palačo, katere se .ie samo °d stavbineev udeležilo nad 3000. Sredi istega meseca pa . se; je pričela tako imenovana »divja stavka«. »Divja stavka« ie imela popolnoma politični značaj. Stavko so organizirali v 24 urah. Podjetnikom so dali ultimat, na katerega bi morali odgovoriti v 24 urah. Pa podjetniki v tem času niso mogli priti niti skupaj, kaj šele, da bi kai sklenili. Policija je vodilne delavce zaprla, a jih je morala zaradj pritiska delavcev izpustiti. Delavce je pretepala in razganjala. Stavbo »Prosvetni dom« so blokirali, kjer so pod pritiskom jugorasovcev morali delavci delati. Po 11 dn,e'h pa se je stavka zmagovito zaključila. Od tedaj sd bile minimalne mezde 5.50 din na uro. Po končani ilegalni stavki je bila nasilje še večje. Najprej so prepovedali Zvezo gradbenih delavcev Jugoslavije, tako je prešla organizacija v ilegalo. Potem so s pomočjo jugorai/evcev beteli uničiti ugled funkcionarjev Zveze, a se jim ni posrečilo. Zveza gradbenih delavcev je imela še vnaprej tako močan vpliv, da na primer na zgradbi »Baragovo semenišče« delavci niso hoteli delati, dokler bo z njimi neki jugorasovec. Po enodnevnem pogajanju s policijo se je moral Ijugomasovec odstraniti. Tako si je ta organizacija, ena izmed mnogih delavskih organizacij, pridobivala v ilegali nove prekaljene kadre, ki so se znali znajti v letih okupacije. Saj je že naslednje leto okupator zasedel našo zemljo in se je ilegalna organizacija takoj spremenila v borbeno družino. Stavbinci so pričeli zbirati orožje, zlasti pa so skrbeli za cement in železo, ki se ga takrat ni moglo več dobiti, a je' bil potreben za gradnjo partizanskih bunkerjev. Mnogo stavbineev (med njimi Ganziti) je takoj začelo graditi podzemeljska skrivališča. Tovariš Brdajs pripoveduje o bunkerju, ki so zgradili v Gubčevi ulici v šiški. Gradiil so hišo trgovcu Šemrletu. Bunker je bil 4 metre globoko pod stavbo. V njem so zbrali več kot eno vagon muni-cije. Tu je bil primeren prostor za vež-banje v streljanju in v preizkušanju orož- ja. V njem je bila shranjena literatura, ki so jo ženske o*dvažale s triciklji. To je bila nova »pisarna« Zveze gradbenih delavcev v Ljubljani. Tu so ey vršili redni sestanki organizacijskih zaupnikov. Tu se je pripravljala oborožena skupina delavcev, ki je dala vse, da bo lahko domovini v pomoč. Potem bo tudi gradbenim delavcem zasijala boljša prihodnjost, da bodo svobodno praznovali prvi maj. Od tu je odšlo mnogo delavcev že leta 1941. v hribe .starejši pa so delali na terenu. Fašistična »pravica«, ki so je bili deležni tisoči in tisoči naših ljudi, nas je skupino Slovencev spravila spomladi leta 1943. v eno izmed neštetih polita j Kalvarije, ki jo je prehodil slovenski narod. Bila je to jet-nišnica »Usmiljenega srca Marijinega« v Benetkah. — Vse italijanske jetnišnice so več ali manj nosile imena raznih svetnikov. Bližal se je 1. maj leta 1943. Bilo nas je kakih 150 Slovencev. Dalmatincev in Hrvatov, razdeljenih na 6 ali 8 sob po 18 do 20 l.judi. Zavedali smo se, da moramo pokazati Italijanom, da nas niso ukrotili in da smo ostali -isti kot smo bili — neukrotljivi. Sobni starešine 'so začeli pripravljati proslavo 1. maja, ki naj bi se vršila skupno kljub ločenosti po sobah. Vsak dan so nas vodili na sprehod in sicer med pol 10. in pol 11. uro. Ti sprehodi ali bolje povedano »zračenje« so bili na večjem dvorišču, kamor so izpustili ljudi iz 2 do 3 sob, a na 3 manjša dvorišča so spuščali ljudi iz 3 sob — na vsako dvorišče iz ene sobe. Prav tako kot v Ljubljani, so tudi v Benetkah dajali ob 10. uri dopoldne znak za alarm. To dvoje nam je zelo olajšalo organiziranje skupne manife-; staicije. Na dan 1. maja tirno že na vse zgodaj izobesili na., okna, — ki -v naših 'sobah za čudo niso bila oplankana z lesenimi kritji kot po vsej ostali jetnišnici — vse, kar smo imel;, rdečega. Ker so bile naše sobe v prvem nadstropju, so se okna videla po vsej bližnji okolici in tako so Benečani imeli priliko, da so ise čudili rdečim zastavam na nekaterih oknih. Za te zastave nam je prišlo vse prav: robci .šali itd. Pred sprehodom smo imeli po sobah predavanja in čitanje sestavkov o 1. maju. Glavno demonstracijo smo prenesli na dvorišča. Predvideno je bilo, da se ob 1.0. uri, ko bo zatulila sirena, na vseh dvoriščih naenkrat med korakanjem začne peti »Internacionala«, če bo mogoče pa še »Hej, Slovani«. Vsi smo bili nekoliko nervozni od prir čakovanja. Z demonstracijo smo hoteli vliti poguma ostalim jetnikom te/ jetnišnice, kajti mi smo bili samo prehodni in smo čakali, da nas prepeljejo v druge je-. če), ki jih je bilo okrog dva tisoč, v pretežni večini sami Italijani, med katerimi je. bilo celo nekaj višjih italijarskh oficirjev, ki so jih zaprli zaradi njihovega protifa- V taki borbeni sredi so se kalili znani pobomiki za pravice delavskega razreda. Zveza gradbenih delavcev Jugoslavije je dala Komunistični partiji mnogo predanih in požrtvovalnih ’ organizatorjev v zahvalo za njeno spretno vodenje in slovenskemu narodu mnogo borcev za svobodo, med njimi narodnega heroja Janeza Kavčiča. Tako so tudi stavbinci mnogo doprinesli, da bodo odslej v novi Jugoslaviji svobodno praznovali praznik delavskega razreda ,— pryj, maj. Franček Bohanec. šističnega zadržanja. Tudi tem je bila namenjena naša demonstracija, da jih vzpodbudimo v njihovem nadaljnjem boju proti skupnemu sovražniku. Približala ise je ura eprehodia. Noben drug dan nismo biti tako pripravljeni kot prav ta dan. Ko je prišel »pingvin« — tako smo imenovali fašistične paznike' — odklepat vrata z običajnim poiz/vom: »Passeggio!« smo se že vsi drenjali proti vratom in v hipu smo bili na dvorišču. Naša soba je imela stečo. da ji je bilo ti dan dodeljeno večje skupno dvorišče. Uvrstili smo s© v četverostope in z vojaškim korakom se je pričel marš na dvorišče. Le tiho so se izmenjavala tako potrebna nam vsakdanja poročila in vesti. Za okni smo opazovali oprezujoče obraze italijanskih kriminalcev, ki so bili na ne vem kakšen način poučeni o naši nameri in so radovedno pričakovali, kako se bo stvar iztekla. Korakamo, korakamo, nobenega glasu. »Pingvin«, ki ima stražo na zidu, ki loči dvorišča, nas začudeno opazuje. Ne gre mu v račun naše obnašanje. Drugače tako nemirni in veseli Slovenci, smo se mu videi! danes tako resni in tihi, da res ni vedel, kaj naj bi to pomenilo. Nemirno mu švigajo oči na to in na ono stran zidu, a ko in opazi ničesar sumljivega, se polagoma pomiri. Sirena zatuli. In že zaori iz stotin grl »Internacionala«, sprva nekako onrezno, ker se skušajo glasovi stopiti z onimi za zidovi, potem pa vedno mogočnej.© in odločneje. Korakamo in pojemo brez strahu, zanosno, z'dvignjenimi glavami. »Pingvin« na zidu, ki menda le ni bil tako navdušen kot ga .ie kazala uniforma, nas ves prepaden K kretnjami roti, naj utihnemo in kaže z roko proti vratom, ki vodijo iz jetniš-n.ice na dvorišče ter nas opozarja, da se tam zadaj nekaj pripravlja. Res. Ko smo odpeli prvo kitico, so se vrata z ropotom odprla in na dvorišče so se vsuli fašistični stražniki z revolverji, 'n puškami v rokah. Začeli so vleči posameznike iz četverostopov in jih »odvedli v hodnik jetnišnice. Ko so nas nabrali v skupine po 20, so nas odvedli nazaj v sobe in varno zaklenili. Zadovoljni z našim nastopom smo praznovali naš praznik v celicah tako kot se tak dan mora praznovati, pa čeprav za zamreženimi okni. 1. maj v beneških zaporih Miško Kranjec: Na Rožnik Moj dober znanec iz šentjakobskega okraja zidar. Jaka Valenčič me je za prvi maj povabil na Rožnik. Bil je že dolga leta socialist, strašen sovražnik' gospode, po nekdanijh pojmih nevaren revoluciaonar; jaz pa sem bil študent in kot tak povsod zraven, kjer je bilo kaj skrivnostnega, mračnega in državi ter tedanji družbi nasprotnega. Prvi maj so po prvi svetovni vojni nekaj let v Ljubljani slovesno praznovali. Zgodaj zjutraj so jo godci urezali in obhodili vse glavne ceste. V sprevod se je nabralo dokaj ljudi, delavcev seseda, ki so korakali za godbo s samo-zavestnimi obrazi. Policaji na križiščih 80 z nekakim zaničevanjem in skoraj Pomilovanjem gledali vse to stvar, ki se jim je prav gotovo zdela burka. Zakaj oni so spadali v drug razred, h gospodi. — Vso noč zaprta okna meščanskih hiš, zastrta z žaluzijami, so se tu pa tam ob godbi in vzklikanju množic odpihala, in se je v tem oknu prikazala v Pisano pižamo ogrnjena podoba pospane-Sa meščana. Delavci pa so jo mahnili s Sv°jo godbo na Rožnik. Je že tako, da se biora vsaka stvar nekje na naraven na-cin zaključiti. Kar tako sredi ulice ne moreš razgnati ljudi. Pa so tako morali ba Rožnik, kjer je bila najprej maša, bakar so se ljudje napoti* v gc,stilno in tam je že vsakdo prej ali slej našel P°t do svojega doma. Prvi maj so spočetka praznovali sa-b}° delavci. Države ni bilo zraven in se bi mnogo zmenila «:a to stvar. Država je v podobi svojih vrlih meščanov dremala sladko spanje za zaprtimi okni in spuščenimi zastori. Pa se je državi zazdelo tako zbiranje in kričanje delavstva nevarno in je najstrožje prepovedala budnico za ta dan, kakor tudi pohod na Rožnik. Kasneje pa si je stara Jugoslavija prisvojila ta praznik in ga kot svojega hotela vsiliti ljudem, pri čemer pa ni uspela. Z Jako Valenčičem sva romala na Rožnik tiste čase, ko je bilo delavcem najstrožje prepovedano slaviti ta dan, sama pa ga že tudi ni slavila. Naravno, da so bila vsa pota na Rožnik zastražena. Povsod je stal vsaj po en policaj, drugi pa so čepeli kje v bližini, da bi jqS-magali, ako bi bilo potrebno. In potrebni so bili več kot preveč, zakaj nič koliko vsiljivcev je na vsak način hotelo na Rožnik, nekateri prav zaradi kljubovalnosti. Jaki nisem mogel odreči, ko sva se sicer tako dobro razumela v vsem. S knjigami pod pazduho, da bi po sprehodu šel v šolo, sem jo capljal za njim. Jaka je seveda imel ta dan rdečo ovratnico, d asi sicer ovratnice ni nosil. Kadil je cigaro praznično, kaltor kadijo kmetje v nedeljo pred cerkvijo. In sploh je bil nekam prazničen in slovesen. Celo pogovarjal se je z mano slovesno. Sprehod sam v takem majskem jutru, ko vse cvete, dehti in poje. je prav gotovo zelo lep in za tak praznik ni bilo mogoče izbrati lepšega dneva. Zamisel sprevoda na Rožnik gotovo tudi ni bila slaba.-"In celo v tistem socializmu samem je bilo nekaj romantičnega. — Na križišču. kjer se cepi pot na Rožnik, sva naleteli na nekaj lj^di, ki so se tam menili in se ozirali po poti proti policaju, ki je stal ne daleč od njih. Ne meneč se za nje sva šla dalje. Pa tudi za policaja se moj prijatelj Jaka ni zmenil, ko sva dospela do njega, dokler naju le ta ni ustavil rekoč: »Gospoda, kam pa hočeta?« Tedaj je Jaka dvignil pogled na vsiljivca, in prej resni njegov dbraz, se mu je nenadoma zvedril.' »Lej ga, Janeza!« je vzklikni in iztegnil roko v pozdrav. »Kaj pa ti tu delaš?« Ogovorjeni »Janez«, predstavljajoč policaja, je zardel in za trenutek ni vedel kaj reči. Zato pa je moj Janez postal zgovornejši ip je veselo nadaljeval: »Lej ga no, kod pa si ti hodil, da te že toliko let nisem videl? Pa kaj delaš med policaji? Midva jo pa mahava na Rožnik, saj veš, da je danes naš praznik. Pojdi no z nama, presneto, da ga zvrnemo vsak kozarec. Včasih smo hodili v sprehodu in z godbo, pa so nam gospodje prepovedali. Boje se nas, kaj pa drugega!« »Jaka«, je rekel Janez v zadregi, tembolj, ker se je če približevala tudi ona gruča, ki je prej stala na križišču. »Daj si venci,"," dopovedati, pa ne kriči tako glasno! Saj veš, da nihče ne sme dar#s na Rožnik. Prepovedano je. Ne smeš pa ne smeš... pa ga nikar ne lomi iz kljubovalnosti. Ubogaj me, saj veš, da sva bila vedno prijatelja. Povem ti, da ne bo dobro, če boš poškušal«, je govoril tiho Janez. »Strogo nam je naročeno, da nikogar ne pustimo mimo in da ga vtaknemo v luknjo, ako ne bi ubogati. Ce pa že na vsak način hočeš,« je že skoraj šepetal nesrečni Janez, »Jia pojdi kar kod po hosti. Tega s knjigami pa kar naženi nazaj. Mu ne bo dobro, ti povem. Naši ne poznajo nikake šale.« »Koga?« je rekel glasno Jaka, »po hosti da bi hodil ? Ali misliš, da sem lisica ali kaka z*er, da se b«n po gjmovju plazil? Presneto me malo poznaš! Po po- ti pojdem, pa bi rad videl tistega, ki bi mi prehranil na Rožnik! Naš praznik je in dober tak delavec, ki bi se prvega policaja. preplašil!« »Jaka,« je zaprosil tiho nesrečni Janez, »prosim te, ne kriči. Hudiča si boš nakuhal, ti rečem. Ali ti ne poznaš, kako je zdaj! Niso več tisti lepi časi, kot so tuli nekoč. Sprememio se je vse, hudo se je spremenilo!« »Saj vidim, primojduš! Vidim te, kako si se spremenil. Oče župan te je kupil, pa je. Rečem ti, hlapec si posta/. Mi p»i se nismo prodali, Janez, vi se ne bomo nikoli. Delavec sem, ti rečem, in me n; sram to priznati. Ti si pa figovec, ti rečem. Kar slabo mi je, ko te gledam. Pojdi, Miha!« me je poklical, ki sem nekoliko ob strani stal. Toda že nisem mogel k njemu, zakaj vmes sta stala dva civilna policaja, kakor sem kmalu sprevidel, in rešilo me je najbrž samo to, ker sta preveč napeto prisluškovala Jakovim besedam. Gruča izletnikov, ki so se bili že preveč približali nama, se je spet odmaknila. zlasti ko sta se bližala po poti dva uniformirana policaja. Moram priznati, da sem se tudi sam za korak odmaknil, in tako zapustil po mojem mnenju nesrečnega Jako. Prav gotovo zame ne bi bilo ugodno, da bi me bili dijaka odvedli v ječo, sem mislil. Jaki pa tudi ni bilo mogoče pomagati, saj se je celo name razhudil, ko sem mu rekel, naj jih pusti pri miru in se umakne. »Še malo ne!« mi je odvrnil, »ali misliš, da sem figovec kakor Janez? Še malo :vi maj je bil in bo delavski praznik, pa naj se oče župan z vsemi policaji vred na glavo postavijo! Boš videl, Miha!« mi je kričal, ko sta ga policaja že lovila za roke, s katerimi je mahal okrog sebe in vmes nekaj dokazoval vsem skupaj, :«i«š videl, ti rečem, kako bomo še hodili na Rožnik! Pa ne samo midva, pa ne samo delavci, še policaji in oče župan in vsi purgarji se bodo štulili k nam. Na kolenih bodo hoteli romat* na Rožnik, ti rečem. Pa jim ne bomo dali! — Vezati pa se ne dam!« je kričal nesrečni Jaka, »misliš, tepec, da ""e bojim na magistrat ali kam že hočeš Ali sem delavec ali nisem?« se je spraševal Jaka, in si tudi takoj odgovoril: »delavec sem in se ne boijm policije in nikogar. To ti pa rečem, Janez, in vi podrepniki, da se ne boste drznili na Rožnik takrat, ko bomo mi spet šli gor s svojimi zastavami! Ne boste vi večno zgoraj, mi pa spodaj, ne .. .«, je kričal Jaka, nato pa se še spomnil mene, ko je videl, da eden policajev gre za mano: »Ne daj se, Miha! Figo jim pokaži, pa jo popihaj!« Slišal sem še njegovo prigovarjanje na vse strani, a sem jo moral res odkuriti, med tem ko je Jaka sicer mirno in prostovoljno šel s policaji, celo nad vse dostojanstveno, a jim je spotoma bral kaj hude levite. Cerkev na Rožniku se je ožarjena v jutranjem soncu smehljala z vrha sem proti Ljubljani, a nama takrat ni bilo dano, da bi poromala do nje. Jaz sem jo mahnil prek Tivolija proti gimnaziji, Jako pa so v tistem lepem pomladnem jutru na delavski praznik odvedli v ječo. Šele čez nekaj dni sva se spet srečala. Nič ni bil potrt., čeprav je odsedel dva dni v ječi in še moral plačati od svoje že tako borne plače. »Pa pojdiva jutri na Rožnik,« mi je dejal, »ko je nedelja. Rečem ti, da bo prišel čas, ko ne bo delavski samo prvi maj, ampak bo naše vse leto! Le veruj mi, in tudi ves svet bo naš!« — Prav gotovo, da =04' rr.fi sveto verjel. Kje si zdaj, .taka ? Tu je čas, >"> bova lahko šla na Rožnik! Tam zdaj ni policije. Maksim Gorki: Pot naša k trpečim gre bratom ... Odlomek iz knjige JMati Ko je stopila na ulico in začula v zraku praznični, nemirni in pričakujoči hrup človeških glasov ter zagledala povsod, na oknih in hišnih pragovih, skupine ljudi', ki so z radovednimi pogledi spremljali njenega sina in Andreja, ji je vstala pred očmi meglena lisa in zaplesala, prelivaje se- zdaj v prozorno zeleno, zdaj v kalno sivo barvo. Ljudje so jih pozdravljali, in v teh pozdravih je bilo nekaj posebnega Njeno uho je lovilo odtrgane, polglasne pripombe. »Glej, vojvoda prihajata.. x »Vemo, kdo je vojvoda.. .< . »Saj ne mislim nič slabega!.. x Drugje je nekdo razjarjeno kričal na dvorišču: »Policija jih bo polovila..-, pa bo po njih!...« »Enkrat jih je že imela!« » Javkajoč ženski glas je prestrašeno udarjal skozi okno na ulico. »Izpametuj se! Mar si samec, kaj? Ta dva sta fanta — njima je vseeno!...« Ko so šli mimo hiše hromega Zosimova, ki je za svojo pohabo dobival od tovarne mesečno podporo, je iztegnil glavo skozi okno in zavpil: »Paška! Varat ti bodo zavili za tvoja dejanja, ničvrednež, videl boš!« Mati se je zdrznila in obstala. Ta krik jo je navdal s skelečo togoto. Ozrla se je v zabuhli, debeli obraz pohabljenca, ki je zmerjaje umaknil glavo. Nato je s pospešenimi koraki dohitela sina in Krenila za njim, trudeč se, da ne bi ostala zadaj. On in Andrej nista menda ničesar opažala in nista slišala klicev, ki so ju spremljali. Stopala sta mirno, brez naglice, in glasno govorila o vsakdanjih rečeh. Zdaj ju je ustavil Mironov, postajen, skromen mož, ki so ga vsi spoštovali zaradi njegovega treznega, čistega življenja. »Vi tudi ne delate, Danilo Ivanovič?« ga je vprašal Pavel. »žena mi je na porodu... nu, in dan je tiak ... tako nemiren!« je odvrnil Mironov, pazljivo ogledujoč tovariša, nato pa polglasno vprašal: »Kako je fanta? Pravijo, da mislite napraviti ravnatelju škandal in mu pobiti šipe?« •»Saj nismo pijani!« je vzkliknil Pavel. »Samo z zastavami pojdemo po ulici in pesmi bomo peli!« je rekel Malorus. »Le poslušajte naše pesmi — v njih je naša vera!« »Vašo vero poznam!« je zamišljeno dejal Miranov. »Bral sem vaše spise... Glej, Nilovna!« je vzkliknil. »Mar greš tudi ti na punt?« »človek mora vsaj pred smrtjo stopiti pravici ob stran!« »Viš jo!« je rekel Mironov. »Torej bo menda res, kar pravijo, da si nosila prepovedane knjižice v tovarno?« »Kdo to pravi?« je vprašal Pavel. »I, ljudje! Nu, zdravi ostanite... in spodobno se držite!...« Mati se je tiho smejala, prijetno ji je bilo, da so tako govorili o njej. Pavel ji je smehljale se rekel: »V ječi boš sedela, mama!« »Pa bom!« je dejala. Sonce se je vzdigovalo čedalje više in prilivalo svojo toploto v krepki hlad pomladnega dne. Oblaki so pluli počasneje, njihove sence so bile postale redkejše, prozomejše ... Mehko so polzele po ulici in po strehah hiš, ogrinjale ljudi in očiščevale predmestje kakor bi brisale prah in blato s sten in streh in puščobo z lic. Vse je postajalo nekam bolj veselo, glasovi so močneje zveneli in zagluševali daljni hrup ropotajočih strojev in sopenje tovarne. Spet so z vseh strani, skozi okna in z dvorišč, polzele in letele materi na uho razburjene in. jezne, zamišljene in vesele besede. A zdaj jo je obhajala želja, da bi jim oporekala, se zahvaljevala in pojasnjevala — želja, da bi se pomešala v čudno pisano življenje današnjega dne. Za uličnim vogalom, v tesni stranski ulici, se je bila zbrala množica kakih sto ljudi in sredi njih se je razlegel Vjesov-ččikovljev glas: »Kri nam izžemajo, kakor malinam sok!« so padale njegove okorne besede ljudem na glave. »Tako je!« je bučno potrdilo nekaj glasov. »Fant si prizadeva!« je dejal Malorus. »Nu, pa mu pojdem pomagat!...« Okrenil se je in preden ga je utegnil Pavel udržati, se je njegove dolgo, gibčno telo že zavijačilo v množico kakor iz-diralo v zamašek. Nato je zadonel njegov pojoči glas: »Tovariši! Pravijo, da živijo na svetu razni narodi — Judje in Nemci, Angleži in Tatari. Jaz tega ne verjamem! Samo dva naroda sta, dve plemeni, ki se ne moreta spraviti med seboj — bogatini in siromaki! Ljudje se različno oblačijo in različno govorijo, a- če pogledate, kako ravnajo z delavskim ljudstvom bogati Francozi, Angleži in Nemci, tedaj boste videli, da so za delavca vsi — bašibo-zuki, vrag naj jih vzame!« Iz množice se je začul smeh. »In če pogledamo stvar z druge strani, bomo videli, da živijo francoski, tatarski in turški delavec prav takšno pasje življenje kakor mi, rusko delavsko ljudstvo!« Iz ulice se je nagrinjalo čedalje več poslušalcev; ljudje so se drug za drtigim molče vzpenjali na konce prstov, iztezali vratove in pritiskali v stransko ulico. Andrej je še bolj povzdignil glas. »V tujini so delavci že spoznali to preprosto resnico, in danes, na svetli dan prvega maja...« »Policija!« je zavpil nekdo. Iz ulice so jahali v stransko ulico, naravnost na ljudi, štirje redarji na konjih in mahaje z biči kričali: »Razidite se!« »Kakšni pogovori so to?« »Kdo govori?« Ljudje so grdo gledali in se neradi umikali konjem. Nekateri so lezli na plotove. Porogljive besede so se oglašale. »čujte jih, svinje na konjih, kako krulijo — proti tem smo še mi junaki!« je kričal od nekod zveneč, vročekrven glas. Malorus je ostal 'sam sredi stranske ulice, in dva konja sta se majaje z glavama pomikala proti njemu. Umaknil se je v stran, a tisti mah ga je zgrabila mati za roko in ga godrnjaje potegnila s seboj. »Obljubil si, da ostaneš pri Paši, zdaj pa razsajaš na svojo pest!« »Ne zamerite!« je rekel Malorus in se nasmehnil Pavlu. »Uh, koliko je teh policajev na svetu!« »Prav, prav!« je godrnjala mati. Obšla jo je nemima moreča utrujenost, ki se je dvigala od znotraj kakor omotica in čudno izpremešavala v njenem srcu žalost in veselje, želela je, da bi vsaj že kmalu zatulila opoldanska piščal. Prišli so na trg, sredi katerega je stala cerkev. Okoli nje, v cerkveni ogradi, je stala in sedela gosta množica; kakih pet sto glav vesele mladine, vznemirjenih žensk in majhnih otrok je bilo tukaj zbranih. Množica je valovala sem ter tja, ljudje so nemirno dvigali glave in v nestrpnem pričakovanju gledali v daljavo na vse strani. Povsod si čutil nekaj vznesenega; nekateri so bili videti raztreseni, drugi so se postavljali z drznim vedenjem. Tiho so zveneli potrti ženski glasovi, moški so jim nejevoljno obračali hrbet, kdaj pa kdaj se je oglasila zamolkla kletvica. Trdna odločnost se je prepirala s prepa-denostjo in plahostjo. Zamolkli hrup sovražnega trenja je objemal pisano množico. »Mitjenka!« je tiho drhtel ženski glas. »Imej usmiljenje s samim seboj!...« »Pusti me!« ji je zazvenelo v odgovor. A Sizovljev resni glas je mimo in prepričevalno govoril: »Ne, mladine ne smemo puščati na cedilu! Pametnejši so postali od nas in bolj pogumno živijo! Kdo nam je rešil močvirno kopejko ? Oni! Tega nikar ne pozabimo. Po ječah so jih vlačili zaradi tega... a koristi smo imeli vsi!...« Piščalka je zatulila s svojim črnim glasom in požrla človeške razgovore. Množica se je zdrznila, sedeči so vstali; za trenutek je vse obmrlo v napetem pričakovanju, in mnogo obrazov je prebledelo. »Tovariši!« se je zvonko in močno razlegel Pavlov glas. Suha, vroča megla je zapekla mater v oči in s hitro kretnjo telesa, ki se mu je bila ta mah vrnila moč, se je postavila sinu za hrbet. Vsi so se obrnili k Pavlu in ga obdali kakor železni opilki košček magneta. »Bratje! Prišla je ura, da se odrečemo tega življenja, ki je polno pohlepa, zlobe in teme, tega življenja nasilja nad ljudmi, življenja, ki v njem za nas ni prostora in ki v njem nismo ljudje!« Obmolknil je; vsi so molčali in se še bolj tesno in gosto strnili okoli njega. Mati mu je gledala v obraz, a videla je samo oči, ponosne, drzne, žareče... »Tovariši! Sklenili smo, da danes odkrito izpovemo, kdo smo; danes razvijemo svojo zastavo, zastavo razuma, resnice in svobode!« Dolg, bel drog se je zabliskal v zraku, se nagnil, prerezal množico na dvoje in izginil v njej, in čez minuto je kakor rdeča ptica zafofotalo nad navzgor obrnjenimi obrazi ljudi široko platno delavske zastave... Pavel je vzdignil roko — drog se je zamajal, kakih deset rok je prijelo za beli, gladki les in sredi njih je bila roka njegove matere. »Naj živi delavsko ljudstvo!« je zaklical. Na stotine glasov mu je odgovorilo z grmečim krikom. »Naj živi socialdemokratska delavska stranka, naša stranka, tovariši, naša duhovna domovina!« Množica je vrela; vsi, ki so razumeli pomen zastave, so se prerivati k njej; Mazin, Samojlov in Gusjeva so stopili Pavlu ob stran; Nikolaj je s pobešeno glavo razpehaval ljudi, in nekaj mladih fantov, ki jih mati ni poznala, jo je z žarečimi očmi odrivalo s poti... »Naj živijo delavci vseh dežel!« je zaklical Pavel. In z močjo in radostjo, ki sta še in še naraščali, mu je odgovoril duh pretresajoči glas tisočemega odmeva. Mati je zgrabila Nikolaja in še nekoga za roko. Čeprav ni jokala, je vendar komaj dihala od solz, noge so se ji tresle in z drhtečimi ustnicami je ponavljala: »Ljubi moji... to je resnica...« Po Nikolajevem kozavem obrazu se je bil razlil širok nasmeh; gledal je zastavo in nekaj rjovel in iztezal roko proti njej; nato je z isto roko mahoma prijel mater okoli vratu, jo poljubil in se zasmejal. »Tovariši!« je zapel Malorus in s svojim mehkim glasom prevpil hrup množice. »Zdaj smo krenili na križevo pot v imenu novega Boga, Boga luči in resnice. Boga razuma in dobrote! Križevo pot gremo, tovariši, dolgo, težko pot za človeka. Daleč je še naš cilj, in trnjevi venci so blizu! Kdor ne veruje v moč resnice, kdor nima poguma, da bi stal za njo do smrti, kdor ne zaupa vase in se boji trpljenja — ta naj se odstrani iz naših vrst! S seboj pa vabimo tiste, ki verujejo v našo zmago; tisti, ki našega cilja ne vidijo, naj ne hodijo z nami, zakaj takih čaka samo gorje. V vrste, tovariši! Naj živi praznik svobodnih ljudi!« Množica se je še gosteje strnila. Pavel je mahnil z zastavo; razprostrla se je v zraku in zaplavala naprej, ožarjena od sonca, v rdečem širokem smehljaju ... »Zatajimo vsi base minule ...« se je razlegel zvonki glas Fedje Mazina, in nekaj desetin glasov je v mehkem, mogočnem valu poprijelo: »Njihov prah otresimo z nog!...« Mati je z vročim smehljajem na ustnicah stopala za Mazinom in čez njegovo glavo zrla na sina in na zastavo. Okoli nje so migljali radostni obraza in oči raznih barv — vsem na čelu sta pa korakala sin in Andrej. Slišala je njuna glasova: Andrejev mehki, vlažni glas se 'je zlival s sinovim globokim basom. »Pokoncu, vzdigni se, delavsko ljudstvo, vstani na boj lačni rod ...« In ljudstvo je hitelo rdeči zastavi naproti in nekaj klicalo, se zlivalo z množico In korakalo nazaj, in njegovi vzkliki so se utapljali v glasovih pesmi — te pesmi, ki so jo peli doma tiše od drugih — na ulici je pa tekla enakomerno, naravnost, s strašno močjo, železno moštvo je zvenelo v njej in vabilo ljudi na daljno pot v prihodnost, pošteno govoreč o težavah te poti. V njenem velikem mirnem plamenu se je topila temna žlindra preteklosti, težki ldopčič vsakdanjih čustev je gineval, prekleti strah pred novim je razpadal v pepel... »Pot naša k trpečim gre bratom.*,«; Pesem je lila in zajemala ljudi. Prestrašen, radosten obraz se je zibal z materjo vštric, in drhteč glas je hlipaj e vzklikal: »Mitja! Kam greš?« • Mati je spregovorila, ne da bi ae ustavila: »Naj gre... nikar se ne vznemirjajte. Tudi jaz sem se hudo bala... moj koraka vsem na čelu. Tisti, ki nese zastavo — ta je moj sin!« »Razbojniki! Kam pa? Tam so vojaki!« In zdajci je ženska, visoka in suha, s koščeno roko zgrabila mater in vzkliknila: »Ljuba moja... kako pojo... Ttidl Mitja poje...« ^»Nikar se ne vznemirjajte!« je mrmrala mati. »To je sveta reč... pomislite, saj bi tudi Kristusa ne bilo, če bi ne bili ljudje umirali za Njega.« Ta ftiisel ji je mahoma vzplamenela v glavi in jo presunila s svojo preprosto resničnostjo. Ozrla se je v žensko, ki jo je krepko držala za roko, in začudeno se smehljaje ponovila: »še Kristusa ne bi Mio, če ne t* bili ljudje umirali zaradi Njega, našega Gospoda!« Zraven nje se je pokazal Sizov. Vzel je kučmo z glave in zamahnil z njo po taktu pesmi, govoreč: »Odkrito so stopili na plan, kaj mati? In pesem so si izmislili... Kakšna pesem, mati, a?« »Car potrebuje za vojsko vojakov, pošljite sinove mu v dar ...« »Ničesar se ne bojijo!« je govoril Sizov. »Moj sinek pa leži v grobu... tovarna ga je zadavila... da!« Materi je srce kar premočno utripalo in jela je ostajati zadaj. Kmalu so jo odrinili v stran, pritisnili so jo ob plot, in gosti človeški val je zaplal mimo nje. Videla je, da jih je bilo mnogo, in ta pogled jo je veselil. »Pokoncu, vzdigni se, delavsko ljudstvo!« Bilo je, kakor da bi pela v zraku velikanska medena trobenta — kakor da bi pela in budila ljudi in vzbujala v prsih tega pripravljenost na boj, v prsih onega pa nejasno radost, slutnjo nečesa novega in skelečo radovednost. Tam je dramila nedoločni trepet upov, tu je odpirala izhod jedkemu potoku gneva, nakopičenega v mnogih letih. Vsi so pogledovali naprej, tja, kjer se je majala in vihrala v zraku rdeča zastava. V zboru korakajo in pojo!« je rjovel navdušen glas. »Tako je prav, fantje!« In nato je človek, ki je tako klical, krepko zaklel, očividno čuteč nekaj velikega, česar ni mogel Izraziti z navadnimi besedami. A tudi besnost, temna, slepa besnost sužnja, mu je vroče lila skozi zobe, sikala kakor kača in se zvijala v hudih besedah, razjarjena od svetlobe, ki jo je bila obsijala. »Krivoverci!« je nekdo s prenapetim glasom vpil skozi okno in grozil s pestjo. In od nekod je kakor sveder vsiljivo lezel materi v uho rezek vrišč: »Zoper gospodarja Imperatorja, zoper Njegovo carsko veličanstvo? Puntate se?« Mimo matere so švigali zbegani obrazi, moški in ženske so skokoma dirjali mimo nje, ljudstvo je drlo naprej kakor temna lava, v zanosu te pesmi, ki je — tako se je zdelo — z močjo svojih glasov vse podirala pred seboj in trebila pot. In v materinih prsih je mogočno rasla želja, da bi zaklicala ljudem: »Ljubi moji!« Ko je zrla na rdečo zastavo v daljavi, je videla — ne da bi ga videla — sinov obraz, njegovo bronasto čelo in oči, ki je v njih gorel žareči ogenj vere. A tu je bila že na koncu množice; ljudje okoli nje so stopali brez naglice in ravnodušno gledali naprej, z mrzlo radovednostjo opazovalcev, Iti že naprej vedo, kakšen bo konec prizora. Stopali so in polglasno, prepričano govorili med seboj. »Ena stotnija jih stoji pri šoli, druga pri tovarni...« ► »Gubernator se je pripeljal...« »Res?« »Na svoje oči sem ga videl... pripeljal se je ...« Nekdo je radostno zaklel, rekoč: »Pe se nas vendar začenjajo bati!... Vojska in gubernator, vsi.« »Ljubi moji!« je razbijalo v materinih prsih. Ali besede okoli nje so zvenele mrtvo in hladno. Pospešila je korake, da bi se oddaljila od teh ljudi, in zlahka prehitela •njih medlo, leno hojo: In zdajci je bilo kakor da bi bila glava množice ob nekaj udarila, in njeno telo je, ne da bi se ustavilo, z nemirnim tihim hrupom omahnilo nazaj. Tudi pesem je vztrepetala, nato pa še hitreje in glasneje zaplala svojo pot. A že je gosti val glasov spet upadel in zdrknil nazaj. Glas za glasom je uhajal iz zbora, in slišati je bilo le še posamezne glasove, ki so izkušali vzdigniti pesem na prejšnjo višino in jo pognati naprej: »Pokoncu, vzdigni se, delavsko ljudstvo! Sovragu naproti, sestradani rod!...« A v tem klicu ni bilo več tistega splošnega, enotnega prepričanja; nemir je podrhteval v njem ... Mati, ki ni ničesar videla in ni vedela, ampak samo slutila, kaj se spredaj godi, je pehala množico vsaksebi in urno rinila naprej, med tem, ko so se proti njej že zadenski gnetli ljudje, nekateri s pobeše-ntmi glavami In nagrbančenimi obrvmi, drugi z zmedenim nasmehom, tretji s porogljivim žvižgom na ustnicah. Plašno je ogledovala njihove obraze; njene oči so molče vpraševale, prosile in klicale ... »Tovariši!« se 'je razlegel Pavlov glas. »Vojaki so prav tako ljudje kakor mi. Ti ne bodo udrihali po nas. Cernu naj bi udrihali ? Zato, ker prinašamo resnico, ki je vsem potrebna? Saj je ta naša resnica potrebna tudi r,;ini.. • Zdaj tega še ne razumejo, a blizu je čas, ko bodo stopili na našo stran in ne bodo več korakali pod zastavo ropa In umora, ki jo morajo na ukaz lažnivcev in zveri imenovati zastavo časti in slave, ampak pod vašo zastavo svobode in dobrote. In zato, da tem prej spoznajo našo resnico, moramo iti naprej. Našgr.^ tovariši! Zmerom *—1 naprej?« im ■ -; * «A*-ee4»e» h»* tr—-, l i*i !. maj Že v začetku aprila smo y tovarni začeli delati načrte, kam bomo šli 1. maja in s katerimi tovarnami ga bomo skupno proslavili. Ta je predlagal, da bi šli na Sv. Katarino, drugi na Toško čelo, tretji na Šmarno goro, četrti na Rašico. Predlogov je bilo nešteto. Naša tovarna je zadnja leta vedno dostojno proslavila delavski praznik in prav tako smo hoteli tudi to leto. S kolektivno pogodbo, ki je bila sklenjena z lastnikom podjetja po veliki tekstilni stavki 1937. leta, so si delavci in delavke med drugim priborili tudi to, da se je 1. maja ustavilo vsako delo v tovarni. Partijska celica v tovarni je izdelala načrt za proslavo 1. maja. Treba je bilo nabrati denar, da bomo lahko kupili nafto za kresove, rakete, rdeč papir za zastave in druge potrebne stvari. Razdelili smo si delo; ti tovariši bodo na predvečer 1. maja zažgali kresove, drugi bodo potrosili ceste z listki, na katerih bodo napisana prvomajska gesla, tretji bodo razobesili rdeče zastave. Vsak od določenih tovarišev se je obvezal, da bo sam zbral sredstva za tisto delo, katero je prevzel. Ob sobotah, ko je uradnica razdelila plačo, so delavci in delavke prihajali k svojim zaupnikom in jim poleg članarine za sindikat dajali od svoje mi-zeme plače tudi prispevke za 1. maj. S tem denarjem in s tistim, ki smo ga nabrali pri znancih in prijateljih, kateri so simpatizirali z nami, smo nakupili vse, kar smo potrebovali. Na, stanovanjih tovarišev, ki jih policija nj še imela v svojih črnih bukvah, smo imeli skrito nafto, rakete, papir. Po končanem šihtu smo se zbirali pri njih, delali zastave in pisali listke. Delati smo morali tajno, kajti policija je vohala. Predaprilska jugoslovanska država je sovražila zavedne delavce, kakor je sovražila vse, kar je bilo naprednega, vse, ki so hoteli in zahtevali svobodno in človeka dostojno življenje. In ker so bili prav delavci tisti, ki so se najbolj dosledno in neuklonljivo borili za svoje pravice, zato jih je tudi najbolj zapirala in preganjala. Na delavskih shodih in zborovanjih so policijski agenti zabranjevali govornikom vsako besedo, ki je bila le malce revolucionarna. Spominjam se primera, ko je policijski uradnik sirovo prekinil občni zbor delavskega kulturnega društva »Vzajemnost«, ker je govornik omenil ime Karla Marxa. Vsepovsod je stara Jugoslavija s pomočjo svoje policije, žandarmerije, ovaduhov in špijonov skušala preprečiti vsakršno združevanje delavcev, hotela jih je popolnoma razbiti. Toda delavski razred je imel svojo Komunistično partijo, ki ga je vodila, ga vzgajala in mu pomagala preko vseh zaprek, ga pripravljala in pripravila za veliko nalogo, ki jo je prevzel leta 1941. in tudi za naloge, ki so mu naložene danes. Čeprav so bile na predvečer 1. maja ceste zastražene in so žandarji lazili po hribih, kjer so smnili, da bodo goreli kresovi, so bili ob osmih zvečer vsi vrhovi, ki obkrožajo ljubljansko kotlino, ovenčani z ognjenim zubljem. Na Sv. Katarini je zagorel prvi kres. To je bil znak. Za njim so zasvetili drugi. Tabor, hrib nad črnuškim mostom je stal temen. Cel kup žandarjev se je bil natepel na vrhu in na mostu pod njim. Toda tovariša Cene in Ravbar — oba sta padla v partizanih — nista popustila. Skrita sta čakala ugodne prilike. Ob 10. uri zvečer je žandarjem pred nosom švignil plamen v noč. Čeprav so se trudili, da bi ga pogasili, jim dokaj časa ni uspelo. Nafta je gorela z visokim, svetlim plamenom, ki se je videl daleč naokoli, med tem, ko so kresovi po drugih hribih že polagoma pojemali... 1. maja je bilo krasno sončno jutro. Zbirali smo se v Straži, kakor se imenuje hrib, po katerem se med mogočnimi drevesi vije cesta od črnuškega mostu do Gamelj in še naprej. Sestali smo se delavci in delavke iz Saturnusa, Unitasa, Automontaže in iz Eiflerjeve tekstilne tovarne, da na Rašici skupno proslavimo 1. maj. Mnogi so se pripeljali s kolesi, okrašenimi s cvetjem in zastavicami, mnogi so -prišli peš. Tovarišice so imele na glavah ali okrog vratu rdeče rute. Skupina za skupino se je pomikala, kolesarji naprej, pešci zadaj. V jasno jutro Pavlov glas je zvenel krepko, besede so razločno in jasno donele po zraku, a množica se je že drobila, ljudje so se drug za drugim odcepljali na desno in levo proti hišam in se naslanjali na plotove. Zdaj je imela, množica obliko klina, in rezilo tega klina sta bila Pavel in rdeča delavska zastava nad njegovo glavo. In tudi črni ptici je bila množica podobna; široko je bila razprostrla krila, pripravljena, da se dvigne in. poleti, in Pavel je bil njen kljun... • Mati je zagledala nizko sivo steno eno. likih ljudi brez obrazov, ki je stala na koncu ulice in zapirala izhod na trg. Nad ramenom vsakega izmed njih so se mrzlo in drobno lesketale ostre črte bajonetov. In od vse te molčečne, negibne stene, je dihal v delavce mraz; tudi v materine prsi se je upiral in ji prodiral v srce. Zarila se je v množico tja, kjer so se njeni znanci, ki so stali spredaj pri zastavi, zlivali z neznanimi ljudmi, kakor da bi se opirali nanje. S strani se je tesno prižela k visokemu, obritemu človeku; ker je bil enook, je urno obrnil glavo, da jo je mogel pogledati. »Kaj pa hočeš?... čigava st? .»x jje vprašal. »Mati Pavla Vlasova!« je odgovorila, čuteč, da ji noge pod koleni drhtijo in da se ji spodnja ustnica nehote pobeša. »Aha!« je dejal enooki. »Tovariši!« je govoril Pavel. »Vse življenje naprej —za nas ih druge poti! Za. 1938 so donele delavske pesmi, odmevali so zvoki harmonike, zvenel je smeh. Rašico so požgali Nemci leta 194L, danes se po težkih letih obnavlja; takrat je bila prijazna vasica, precej visoko v hribu. Harmonikaši so zaigrali poskočne plese. Komur se je ljubilo, je šel plesat, drugi so se zbirali v gručah in govorili. O čem naj bi govorili, če ne o svojih težavah, o delu v tovarnah, kar jih je vse privedlo do razmišljanja o političnem položaju in o bodočnosti. Pevci so stopili v krog in ubrano so se razlegale udarne pesmi. Najbolj je vžgala sovjetska »Pesem o domovini«. Sleherni je čutil, da je član družine žuljev in da je ta družina velika sila. Izza ovinka so se prikazali žandarji in se namerili proti nam. Grozeče so si popravljali puške na ramah. Še močneje je zadonela »Bratje, le k soncu, k svobodi!«. Na koncu pesmi so se dvignile v zrak pesti. Žandarji so se vznemirili. »Nobenih neumnosti! Pesti dol! Uporniki! so sikali. »Kdo je organizator? Kdo odgovarja za vse to?« »Mi vsi!« je bil odgovor iz stoterih grl. »Ne bojimo se žandarjev! Naš praznik je danes!« Spet je zaorila pesem »Delavski pozdrav«. Uporno in iz duše smo ponavljali refren: »Čast svobodi zlati bodti svobodi hod’!« »Tako, zdaj smo jim pokazali! Ker se imamo pogovoriti še marsikaj, kar ni za žandarska ušesa, zato se tekom pol ure razkropimo in se dobimo na Dobenu.« Neopazno in tiho se je širila vest od enega do drugega. Drug za drugim smo se izgubljali v bosti na vse strani, žandarji so naenkrat ostali sami in niso vedeli, ne kod ne kam. Mi smo se zbirali na Dobenu. Posedli smo po mehki travi in se razgovarjali Kmalu smo bili spet vsi skupaj. Dobra volja je še bolj narasla. Vedeli smo, da glavni in najvažnejši del današnjega praznovanja pride zdaj, ko nas ne bo nihče motil. Tovariš Tone, kovinar, je vstal in S svojim prijaznim nasmehom povabil oddaljenejše tovariše, naj sedejo bližje. »Tale sodrug«, pokazal je na tovariša, ki je sedel poleg njega v travi, »nam bo najprej govoril. Potem se bomo še pogovorili o vsem, kar nam leži na srcu.« Spet se nam je nasmehnil. Tako prisrčen, topel in živ nasmeh je imel Tone, nasmeh, kateremu zaupaš. Iz njega je dihala moč, poštenje se mu je bralo na obrazu. Bil je pravi tip zavednega proletarca; borben, neuklonljiv, iskren, predan stvari delavskega razreda z vsem srcem. Pozneje, čez leta, ko je padel Nemcem v roke, je dokazal, da je bil res vreden tistega zaupanja in spoštovanja, ki smo ga vsi gojili do njega. Tovariš Tone Dolinšek, je še živ, vrnil se je iz Nemčije in zdaj neumorno dela v sindikatih. Tovariš, o katerem je Tone povedal, da bo govoril, se je dvignil. »Leskošek! Leskošek!« je završalo. Vsi smo ga poznali. Vedeli smo, da je to naš delavski voditelj. Vedeli smo, da se že dolga leta bori nepomirljivo in vztrajno za delavske pravice. Preprosto in domače, a vendar odločno in jasno je postavljal besede. Vsi smo strmeli vanj in ga pazljivo poslušali. Govoril je o moči organiziranega delavskega razreda, poudarjal je enotnost in solidarnost delavskega razreda. Govoril je o Sovjetski zvezi, kjer delavci in z njimi kmetje in delovna inteligenca živijo svobodno življenje. Tam delo ni tlaka, tam je delo cenjeno in spoštovano. Nekoč pa bo prišel ča», ko 1. maj ne bomo več praznovali p® hostah, ne bo se treba umikati pred žandarji in policaji. Praznovali bomo javno. To bo velik praznik. Kako so vžgale njegove besede! Delavci so se zganili. Začeli so vstajati. Vsi so čutili, da imajo marsikaj povedati Z okornimi in preprostimi stavki so govorili o svojem delu in o svojih težavah. Iz vsega tega je rasla ena sama misel: Združiti se! Toda ne se združiti v različne skupine in vleči vsak na svojo stran. Žulji niso različni, zato tudi ni treba, da bi bile organizacije različne. Sonce se je že nagibalo na zapad. S pesmijo na ustih smo odhajali. Tam v Straži smo se ustavili. Bilo je že temno. Še enkrat smo zapeli... B. Globoka tišina je nastala. Zastava se je vzdignila, se zamajala in, zamišljeno vihrajo nad glavami ljudi, lahkotno zaplavala proti sivi steni vojakov. Mati je vztrepetala, zatiranji a. oči in zastokala: Pavel, Andrej, Samojlov in Mazin — samo ti štirje so se bili odtrgali od množice. A v zraku je počasi zadrhtel jasni glas Fedje Mazina: »V žrtev ste padli ...« je zapel »V usodnem boju... so z dvema težkima vzdihoma odgovorili debeli, globoki glasov|. Ljudje so stopili korak naprej in drobno udaril z nogami ob tla. In nova, odločna pesem je zadonela. • »Vse, kar smo mogli, smo dali zanj...« se je v živem traku zvijal Fedjev glas. »Za svobodo...« so v zboru peli tovariši. »Aha_a!« je škodoželjno nekdo kriknil ofo strani, »Posmrtnico si pojo pasji sinovi...« »Udari ga!« se je oglasil razjarjen klic. Mati se je zgrabila za prsi, se ozrla in videla, da množica, ki je prej tako gosto polnila ulico, neodločno stoji in omahova-je gleda, kako se možje z zastavo oddaljujejo od - nje. Za njimi jih je šlo nekaj desetin, a pri slehernem koraku je kdo odskočil vstran, kakor da bi bila p«ot po sredi ulice razbeljena in bi jih žgala v podplate. »Samovolja bo padla ...« je prerokovala pesem v Fedjevih ustih (Nadaljevanje na 7 strani® Na koncu prve etape prvomajskega tekmovanja Pred kraitkim je predsednik Zvezne načrtne komisije podpisal pravilnik, ki bo služil pri ocejevanju in nagrajevanju najboljših delavcev naše domovine našim sindikalnim organizacijam kot regulator. V socialno napredni in resnično ljudski državi je svobodno delo delavcev gonilna sila ekonomskega napredka in osnova blagostanja. Iz te-g|a dejstva izhaja ta pravilnik in določuje, pod kakšnimi pogoji, za kakšne zasluge in na kakšen način moramo nagraditi one delovne ljudi, ki s svojim delom izredno dosti doprinašajo k dvigu splošnega blagostanja. To je namen in smisel »Pravilnika o načinu in pogojih za imenovanjg udarnika«. Prva etapa tekmovanja Že v prvih dneh zbiranja rezultatov prvomajskega tekmovanja — v zvezi s pravilnikom in neodvisno od njega — je bilo mnogo napačnega razumevanja in postavk, ki privedejo ponekod tudi do grobega rušenja metod in celo načel tekmovanja in udamištva. V pozivu Glavnega odbora z dne 25. januarja 1946 pa je posebno poudarjeno, da »morajo trajati roki za tekmovanje 3 do 6 mesecev, tako da se prvi pregled rezultatov izvrši 15. aprila in se objavi na svečanih prvomajskih zborovanjih v podjetjih in ustanovah.« Torej se tekmovanje nadaljuje tudi po prvem maju in se kot stalen način dela razvija in dviga, se iščejo nove dovršene oblike itd. Prvi pregled se vrši na podlagi rezultatov, ki so bili doseženi do 15. aprila. Teh rezultatov se bomo posluževali, dia bomo na zborovanjih podjetij in ustanov med 15. in 30. aprilom proglasili udarnike, najmarljivejše pohvalili itd. Na prvomajskih zborovanjih se bodo' objavili v mestih (okrajih, okrožjih, industrijskih ali rudarskih krajih, na odsekih proge) rezultati, ki so jih dosegli poedinci ali celi kolektivi od začetka tekmovanja do 15. aprila. Takoj po 1. maju bodo federalni odbori JSRN J in centralne uprave zvez zbirali rezultate celokupne prve etape tekmovanja, to je od začetka tekmovanja do vključno 30. aprila, to se pravi, rezultate objavljene na prvomajskih zborovanjih in izpopolnjene z rezultati, ki so bili doseženi med 15. in 30. aprilom. Rezultate tekmovanja bodo posamezni federalni odbori in centralne uprave poslali Glavnemu odboru JSRNJ skupno s predlogom za odlikovanje s prehodno zastavo, ki jo dobi najboljši delovni kolektiv v svoji industrijski, stroki ali na svojem teritoriju. Na podlagi teh predlogov, ki morajo vsebovati točen pregled uspeha, bo Glavni odbor JSRNJ dodelil prehodno zastavo najboljšemu delovnemu kolektivu v tej etapi tekmovanja. (Nadaljevanje s 6 strani) »In narod bo vstal!« mu je prepričano in grozeče odpeva! zbor močnih glasov. A ekozi skladni tok pesmi 80 udarjale pridušene besede: »Koman