Ano (Leto) XVI (11) No. (Štev.) 52. “E8LOVENIA LIBRE 99 BUENOS AIRES. 25. decembra (diciembre) 1958 Božično vprašanje Prvi božič: Učlovečeni Bog, tisoč¬ letja pričakovani in zaželeni Odre¬ šenik, z Marijo in Jožefom v hlevu, v jaslih povit leži in peščica neukih pastirjev ga občuduje. V Jeruzalemu kralj Herod, krvo¬ ločno buden v strchu za svojo po¬ zicijo, vedno pripravljen vsakogar, ki se mu zdi nevaren, takoj spravi¬ ti s poti, poleg njega službeni za¬ stopniki izvoljenega božjega ljud¬ stva ljubosumno zaverovani v na¬ pačno podobo Mesije, ki ga priča¬ kujejo. Dve skupini, dve liniji, ostro loče¬ ni in nespravljivo si nasprotni. Vmes pa množica, indiferentna, vtopljenc v ničnosti vsakdanjosti in v plitve užitke brez visokih ciljev, iz strahu pred voditelji, učitelji in vladarji brez lastnega mnenja. Ta trodelnost se nadaljuje. Danes je Kristus v svoji Cerkvi, v kralje¬ stvu božjem na zemlji, ki nadaljuje Odrešenikovo delo v vseh genera¬ cijah in med vsemi naredi, da bi po Njem vsi prišli do spoznanja re¬ snice in se zveličali. Z njim in ob njem množica zvestih, verujočih, ki vanj v vsem zaupajo in ga ljubijo in po svojih močeh in v mejah ^vo- jega poklica širijo in utrjujejo božje kraljestvo. Danes je ostro ločena in vidna četa brezboštva, ki sovraži Kristusa v njegovi Cerkvi in podira, kolikor ji Bog dopušča, njegovo kraljestvo. Danes je nova doba mu¬ čencev; Herod se je razdivjal; mu¬ čenje ne samo telesa, ampak tudi duha se izvaja po znanstvenih me¬ todah. Vmes so nevtralci, nezainteresira¬ ni, v materialno plat življenja za¬ gledani, votle duše, cisterne brez vode, suhi oblaki, ki iih veter že¬ ne, kakor se o njih sveto pismo iz¬ raža. V kratkih užitkih si tešijo no¬ tranji nemir in skušajo napolniti praznoto življenja z rečmi, ki obču¬ tek praznine le še stopnjujejo. A ta vmesna skupina je tista, ki olajšuje božjim sovražnikom napre¬ dovanje vedno širših plasti člove¬ štva. Niso brez krivde, kakor si do¬ mišljajo, da stoje izven sporov in onstran skupin, taborov ali kakor že imenujejo Kristusovo linijo in brezbežniško črto. Tej sredni skupi¬ ni je Kristus dejal: "Kdor ni z me¬ noj, je zoper mene, in kdor ne zbi¬ ra z menoj, raztresa". Sodba Go¬ spodova je jasna. Nihče, ki hoče ostati na sredi med Kristusom in sovražniki božjimi, se ne bo rešil Kje stojim? To je božično vpraša¬ nje. Nanj je treba, da si vsak sem odgovori. Nobeden odgovoru ne uide, enkrat bo moral odgovoriti, pa bi moglo biti prepozno. Božična želja: Odkrito, pogumno si odgovorimo na to božično vpra¬ šanje in brez obotavljanja se podaj¬ mo z betlehemskimi pastirji k jasli¬ cam, k tabernaklju in ostanimo ob Odrešeniku do konca. Linija Kristu¬ sova ima nezmotljivo obljubo kon¬ čne zmage. Doživel pa jo bo tisti, ki bo ob svoji zadnji uri odšel v večni mir in v veselje Gospodovo. Škof Gregorij Rožman ZA SVETO N O e Naj odmeva svetočna himna Miru, Ljubezni in Odrešenja letos čim topleje in čim veličastneje v srcih Slovencev doma in na tujem. Naj bo tem lepša, čim bolj trdo je življenje, tem slajša, čim bolj grenko je trpljenje; naj vliva upanje in navdušenje, kjer se nas loteva žalost in obup. Njemu, ki je zgled najvišje ljubezni in največje žrtve, bodi izročeno vse, Njemu posvečeno vse, da se bo zlatilo naše življe¬ nje v Njegovem soncu. On, ki čudežno ohranjuje slovenski narod, naj nas vodi, saj je Luč Sveta. Z Njim in v Njem smo močni, da nas ogenj ne požre in se nas strup ne prime, da smo nebogljeni zmožni velikih del. Taki bomo pretulili vse viharje. Taki bomo v novem letu ustvarjali in nabirali bisere dobrih del v slavo Bogu in za srečo', Slovencev. Taki bomo gradili v novi čas, ko bo zavladalo srce svetonočne Matere, Kraljice Slovencev. Dr. MIHA KREK USPEŠNA NAT® KONFERENCA V Parizu se je v četrtek končala tri¬ dnevna konferenca držav članic NATO. Na konferenci so razpravljali o politič¬ nih, gospodarskih in vojaških prob.e- mlh. Najvažnejši politični problem je bil Berlin, razprava o vojaških zadevah se je z tikala sestava in modernizira¬ nja oboroženih sil NATO in sovjetske¬ ga bloka, gospodarski strokovnjaki pa so razpravljali o problemih svobodne trgovine v sklopu Organizacije za ev¬ ropsko gospodarsko sodelovanje na eni strani in Skupnega trga na drugi stra¬ ni. Vojaški strokovnjaki NATO so na konferenci ugotovili, da danes oborože¬ ne sile sovjetskega bloka štejejo okoli 4,5 milijona mož, od tega 3 milijone v sovjetski vojski. ZSSR ima 20.000 voja¬ ških letal in 500 težkih atom k h bomb¬ nikov. Sovjetska vojna mernarca e po moči druga na svetu. Po številu podmor¬ nic pa je ZSSR prva; ima jih nad 600. Sovjetska vojaška gibljivost je velika, kar je ZSSR dokazala z intervencijo v madžarski revoluciji. Vojaške sile NATO bi se morale še povečati, tako na suhezemskem kakor na zračnem in pomorskem področju. Podvojiti bi bilo treba število divizij, ki jih je danes 17. Povečati bi bilo treba tudi število letal in podmornic, dasi glavna povračilna sila NATO sloni na ameriškem strateškem atomskem letal¬ stvu in na letal,kih in pemorsk h opo¬ rišč h, ki so zgrajena okoli vsega sov¬ jetskega bloka. Produkcija raketnega o- rožja je zadovoljiva: zlasti je NATO dosegel velik napredke z dobro preisku- šeno medkontinentalno raketo Atlas, ki jo smatrajo za dokončno oicžje. Gospodarski strokovnjaki sob "zprav- ljali o potrebi tesnega sodelovan a i..ed raznimi gospodarskimi organizacijami evropskih in ameriških držav in so na koncu zasedanja izdali tozadevno reso¬ lucijo. Politični strokovnjaki so pod vod¬ stvom zunanj h ministrov NATO pred¬ vsem razpravljali o prcblemu Berlina in izdali spomenico, v kateri odklanjajo sovjetske zahteve po umiku zavezni¬ ških sil iz Zahodnega Berlina in puščajo Sovjetski zvezi možno t razgovorov o tem vprašanju v sklopu celotnega nem¬ škega problema. Zaveznki so priprav¬ ljeni razpravljati z ZSSR o Berlinu, to¬ da samo v zvezi s problemom združitve obeh Nemčij na podlagi svobodnih vo¬ litev na vsem nemškem področu. Zu¬ nanji ministri so tudi prepričani, da ZSSR ne bo tvegala vojne zaradi Berli¬ na. IZ TEDNA V TEDEN SATELIT ATLAS V četrtek, 18. decembra zvečer, so s Cape Canaveral izstrelili v vsemirje medkontinentalno raketo Atlas, katere tretja stopnja je v celoti zaplavala v pro toru kot 4000 kg težak umetni sa¬ telit v elipsi, katere najbolj oddal'ena točka od Zemlie se nahaja nekaj nad 1 000 km, najbTžia pa ok. 200 km. Sate- l-t bo po računih ostal v vsemirju ok. 20 dni. S tem satelitom so Amerkanci prevzeli vodstvo vsenTrskih poletov Sovjetom, sai Atlas prekaša najtežji so¬ vjetski sputnik po teži sk r ro trkrat. Ta največji ameriški satelit je oprem’jen s po-ebninr' sprejemnimi in odda mmi na¬ pravami, tako, da so iz vsenTrja z nje¬ ga oddali vsemu svetu gravirano Eisen- hovverjevo božično poslanico, v kateri predsednik USA pravi med drugim: “Govori predsednik USA. čudovita teh¬ nika je pripomogla, da moj glas priha¬ ja k vam iz vsemirja. Moja poslan : ca je kratka in enostavna: Preko teh edin¬ stvenih naprav pošiljam vam in vsemu MIKOJAN ODHAJA V USA Moskva je presenetila zapadni svet z novico, da je prvi podpredsednik ZSSR, Mikojan, zaprcsT za vizo za po¬ tovanje v USA. V Moskvi so objavili, da namerava Mikojan potovati v USA kot zasebnik, dasi vsi vedo, da je to samo pretveza za politično potovanje. V Wash : ngtonu so na prošnjo odgovorili pritrdilno in pravijo, da so vsak trenu¬ tek pripravljam sprejeti Mikoana kjer koli. Mikojan bo odpotoval v USA v prvi nolovici januarja 1959. r S f Čeprav je Mikojan znan sovjetski go¬ spodarski strokovnjak, so mnenja, da bo v USA razpravljal z Dullesom in Ei- senhowerjem o polifčnih problemih, Prepričani so, da Mikojana pošilja Hru- ščev zlasti zaradi problema Ber’ina, ker je Kremelj ugotovil, da se zavezniki ne nameravajo umakniti pred sovjetskimi groživami. Ker Hruščev ne namerava začeti vojne zaradi Berlina, pošTja Mi- kejana v USA, da bi tam našel možnost za ureditev tega vprašanja, ne da bi človeštvu voščila Amerike za mir na zemUi in dobro voljo vsem ljudem, kjer¬ koli so.” Satelit Atlas ima tudi to novo -t, da je bil z zemlje ves čas poleta v vsemir- ie umetno voden. Pri vseh dosedan ih satelitih so tako Amerikanci kakor sov- ieti izgubili kakršen koli vp’iv na sate¬ lit, ko se je raketa enk "at dvignila z od- metnega podstavka. Atlas so s posebni¬ mi napravami dobesedno vodili v polet okoli zemlje. Na satelit tudi poš : ljajo po rad : ju vprašanja, na katera potem sate’it odgovarja s svojo oddajno po¬ stajo. Zemljo obkroži vsakih 100 nvnut in ga je mogoče videti s prostim oče¬ som kot veliko svetlo zvezdo. Le f a na obeh straneh zemeljskega ekvatorja, ta- V Santiagu v Čilu je umrl v 49 letu starosti Manuel Anton Garreton Walter, eden od ustanovite jev Nacionalne fa¬ lange, sedanje Kršlansko-demokratske stranke. V mestu Bogota v Kolumbji je pred prazniki izbruhnil v veliki ljudski trgo¬ vini silovit požar, ki se je po vseh pro¬ storih razš ril tako hitro, da je zahte- al 83 žrtev. Med žrtvami so v večini žene z otrcci. Kontraadmiral 'VVclfgang Larrazabal, ki je bil poleg Betaneourta in dr. Cal- dere predsedniški kand dat pri zadnjih volitah, pa ni bil izvol en, je znova vstop i v aktivno mornariško službo. So¬ dijo, da bo Betancourt imeneval Larra- zatala za venezuelskega veleposlanika v Čilu. Vlada Fu'g r ncia Battiste na Kubi je ■JpHi-i -z Anglija 15 31-ton kih tankov, velike količine municije in ostalega voja¬ škega or ž’a. V USA je pa demokratski »e^ator Allen J. Ellener naglasil, da mo¬ ra sevemo-ameriška vlada podpreti ku- % "n~ko vlado z orožjem, da bo lahko za¬ dušila upor, ki ga e zanetil Fidel Ca- ~tro. Na eni zadnjih se' OZN je pa ku¬ banski predstavnik EmTio Nunez Por- Si-Mndo v b n<: ed’’em dvoboju z madžar¬ skim delegatom izjavil, da je v njego¬ vi dežNi “revoluciorarm gibanje, v ka¬ terem je tudi — to priznala'o sami u- pomiki — tudi argentinski državljan dr. Guevara (“Che”), ki spada med naj¬ vplivnejše komuniste v Južni Ameriki, ph tud’ šnanski polkovmk Bayo, ki je bil m°d vpnmko revolucijo član komuni- st'č"e 'n,o ( .Q. pr. Guevara je pred 10 le-> ti sodeloval Uidi pri uporu v Bogo f i. Predstavnik severoam. zun. ministr- st a je izjavil, da bo v ra'krajšem ča¬ su podpisan dogovor med USA in Ju- p-islevi ‘o. po katerem bo Tito dobil za 95 milijonov dolarjev viškov ~ %ih po- ljede’i«k’h predelkov. Londonski list "The Times” ima po roč'lo, da so tibe+anski protikomuni¬ stični gverilci začeli z vso odločnostjo nastopati proti komunističmm oblastem. Zaradi pojačanega nastopan'a tibetan¬ skih protikomunistov je začela posta- iaH nervozna k : tajska komunist : čna vla¬ da ter je od komunistov postavljenega Dalal Lame zahtevala, da mera z vojsko uničiti protikomumstične gverPce. Da- lai Lama je odgovoril, da je njegova vojska za to preslaba. V Trstu je na radijski in televizijski postaii izbruhnil požar. Večino naprav je uničil. Koalicijska vlada avstrijske Uudske stranke in socialistov, ki vodi po vojni vsa leta cbnovljeno Avstrijo, je pred veliko krizo. Med obema vladnima stran¬ kama se je nabralo toliko spom.h vpra¬ šanj, da je dejanjsko skoro ob talo vse vladno delo. Težavo povečujejo še želez¬ ničarji in peštarp, ki prav za praznike groze s stavkami. V Španiji je vlada odkri’a največji fi¬ nančni škandal tega stoktja v deželi. Ve¬ lko španskih petičnikov je za primer, da bi se v Španiji kaj zgod lo, večino svo¬ jega kapitala spravilo v Š/ico, kjer so v raznih bankah odprli tajne tekoče raču¬ ne. V-šino na ta način iz dežele sprav¬ ljenega denarja dosega vrednost 230 mi- lijcnov dolarjev. Vlada pripravlja za¬ kon o amnestiji za vse tiste, ki bodo spravili denar nazaj v deželo, za osta¬ le pa hude kazni. Letala judovske države so nad pu¬ ščavskim ozemljem Negev v Izraelu na letela na sovjetski Mig, ki je pripadal Združeni arabski republiki, ter ga se¬ strelila. Zaradi tega dogodka je prišlo do nove napetosti med obema država¬ ma, V Iraku postajajo komunisti vedno močnejši in obstoja nevarnost, da se bodo povsem polastili oblasti. Sed. pred¬ sednik brigadir Abdul Kraim Kasem, ki je s prevratom dne 14. julija zrušil ha- šeniitsko dinastijo, se je, čeprav neko¬ munist, obdal skoro s samimi komuni¬ sti. Tako je komunist njegov glavni po- bočnik, komunisti imajo vodilne položa¬ je v ranih ministrstvih, v svojih ro¬ kah imajo propagando, cenzuro in vrhov¬ no sedišče. Edino vojske se še niso mog¬ li polastiti, ker je v rokah arabskih na- cinalistov, Zato so pa sedaj začeli v njej ustanavljati komunistične celice. Zaradi naraščanja komunističnega vpli¬ va v Iraku postajajo zelo nervozni v Združeni arabski republiki. Tito je v ponedeljek prispel rta 10 dnevni cbisk v Jakarto. Pri komunistih čast nič ne pomeni. To je sedaj potrdil sovjetski maršal Bul- gan n, ki se je na vso moč obtoževal pred centralnim komitejem sovjetske ko¬ munistične stranke, nato pa sramotil ostale svoje tovariše, Malenkcva, Mo¬ lotova, Kaganoviča šepilova in druge ter jih obtoževal za delo proti komuni¬ stični parti i. Odpor proti stranki je pa vodil Bulganin sam na čelu obtoženih komunističnih veljakov. V Franciji je bil v nedeljo z veliko večino izvoljen za predsednika 5. repu¬ blike general Charles De Gaulle. ko da nikdar ne leti čez sovjetsko ozem¬ lje. Poleg izrednega tehničnega uč-'nka so Amerikanci z Atlasom napravili zlasti na Sovjete velik političen učinek. Med¬ tem ko so na Zahodu poročilo o tem u- spehu sprejeli z velikim zadovoljstvom, pa so v Moskvi objavili devet vrst dol¬ go poročilo brez komentarja. Poročajo, da so Amerikanci peh’teli z AUascm z’asti zato, da bi imeli v rolah močno kar + o pr-ti sovjetom za d‘plomateke bit¬ ke, ki se bližajo zaradi Berlina. AMERIŠKI ODGOVOR HRUŠČEVU Prva je na sovjetsko noto glede Za¬ hodnega Berlina cdgovorTa USA s 7000 besedami do’go noto, v kateri pravno zavrača zahteve in trditve Hruščeva glede prav'c zaveznikov v Zahodnem BerTnu. V noti USA med drug ; m po- udatja, da imajo zahodni zavezniki v ZSSR izgubila prestiž, ker bi morala spremeniti svoje tako glasno objav^ene načrte z B°rlinom. Mnogi primerjajo not^vauie Mikoiara v USA, s prihodom Hitlerjevega odposlanca Hessa v Angli¬ jo med drugo svetovno vojno in istoča¬ sno pozivajo zaveznike, naj ostanejo strnjeni in odločni proti sovjetom ka¬ kor so ostali takrat proti nacistični Nemči'i. Berlinu enake pravice, kakor sovjeti v vzhodnem. Pravica ckuoaclje BerTna iz¬ haja iz pravice okupaciie ceWne Nem- č : je. ki so jo izvedb zavezniki med dru¬ go svetovno vo-'no. če ZSSR jem!i° oku¬ pacijske pravice zaveznikom v Zahod¬ nem Berlinu, s tem spravUa v nevar¬ nost svoie rkunae ; j ke pra'ice v Vzhod¬ nem Berlinu in v vsej sov etski coni Nemčije. Ameriška čete so tudi zavze- ’e velik del Nemčije, ki so ga pozneje prepustilo Sov’etsk : zvezi v upravo, če soviet.i oporekajo za ezmkom okupaci ’0 Berlina, ker so ga zavzele samo sovjet¬ ske čete. potem b ; so marali tud : sovie- ti umakniti ; z Ustih delo-' sovietske co¬ ne Nemčije, ki so j ; h zavzele ameriške če¬ te. Zavezniške pravice do neoviranega do¬ hoda v Zahodni Berlin izhajajo iz okupa- MOBILIZACITA ŽELEZNIČARJEV ŠE NAPREJ ! V argent. parlamentu so nekateri po¬ slanci predlagali noj bi vlada izpustila na svobodo za Božič nedavno aretirane železničarje. Predsednik republike dr. Frondizi je imel te dni razgovor z državnimi tajni¬ ki za vojsko, mornarico in letalstvo. Po tem sestanku je bilo izdano poročilo, da ostane mobilizacija železničarjev še na¬ prej v veljavi in vsi od vojaških sodišč obsojeni železničarji morajo tudi v ce¬ loti odsedeti odmerjeno kazen. Vsak teden bereš Svobodno Slovenijo pri znancih in prijateljih. Prav je to in pridno jo prebiraj tudi v bodoče. Toda dosti dolgo si že užival gostoljublje. Po¬ stani sam naročnik, plačaj naročnino in ne beri lista na stroške drugih! cUskih pravic celotne Nemčije. ZSSR ni podarila te pravice zaveznikom. Spreje¬ la je okupacijo sveje cone pod pogojem priznanja pravic svobodnega dohoda za¬ veznikov do Zahodnega Berhna. Ker ima o vsi štirje zvavezmki v Nemčiji e- nake pravice, ZSSR pod nobenim pogo¬ jem ne more enostransko preklicevati teh prav : c niti enrstransko postopati v upravi okupirane Nemčije. Zbornik - Koledar Svobodne Slovenile ra 1959 v vsako slovensko družino, v sleherni slovenski dom! Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 25. XII. 1958 SLOVENSKI BOŽIČNI OBIČAJI Misli ob božičnem voščilu Pri vseh narodih je Božič najlepši družinski prazn.k. Kristusovega roj- st.a se spominjajo s svojimi lepimi o- bičaji. Ti običaji so pri raznih naro¬ dih različni, vsem narodom je pa skupno, da se na božični večer zberejo po možnosti vsi člani družine in skup¬ no proslave ta veliki praznik božje lju¬ bezni. Otroci pribaja o od daleč k svo¬ jim staršem. Prinašajo jim darila, pa tudi starši ne pozabljajo na svoje otro¬ ke. Tudi Svobodna Slovenija je ena sa¬ ma velika slovenska druž na. V Argenti¬ ni izhaja, obiskuje pa vsak teden roja¬ ke ne samo v tej deželi, ampak odha¬ ja na dolgo pot v skoro vse predele sveta, kjer žive razkropljeni slovenski izseljenci. Vse jih povezuje in druži v veliko slovensko skupnost, ki mi li in čuti slovensko in tudi v tujem okolju ohranja najsvetejša slovenska izročila. Vsem tem bratom in sestram v veli¬ kem svetu, daleč od domovine, naš naj¬ toplejši božični pozdrav, združen v sveti noči z vročo prošnjo no.orojenemu božjemu Detetu, da bi jih vse še nadalje spremljalo s svojim blagoslovom in s svojo ljubeznijo ved lo na njihovi težki življenski poti. Na ta veliki praznik božje ljubezni in miru med narodi ter ljudmi se pa z vso toplino srca spominjamo vseh tistih ro¬ jakov, ki na kakršenkoli način prepe¬ vajo, da Svobodna Slovenija sploh mo¬ re izhajati. So to naročniki, ki list vzdržujejo z naročnino in tisti sloven¬ ski podjetniki, trgovci, obrtnik 1 , indu¬ strialci, ki z naročanjem objave cgla- eov za svo'a podjetja, list gmotno pod¬ pirajo. Da’je tisti, ki velikodušno pri¬ spevajo v tiskovni sklad, Mislimo dalje na vse sodelavce, ki teden za tednom pi¬ šejo za list članke in mu tudi od dru¬ god pošiljajo poroč la; dalje na tiste, ki se vsak teden žrtvujejo, redno prihaja¬ jo po list za svoje skup'ne in ga potem raznašajo od naročnika do naročnika. Vsem tem rojakom iskrena zahvala za razumevanje in prizadevanje, da bi z rednim izhajanjem lista ohranili res ži¬ vo slovensko besedo ne samo med sta¬ rejšim rodom, ampak zlasti med sloven¬ sko mladino, ki je po svetu izpostavlje¬ na vsem mogočim kvarnim vplivom, ki slovenski stvari niso naklenjeni. Vsi s takim svojim delom izpričujejo pravo narodno zavednost ter zgovorno potr¬ jujejo, da pravilno razumevajo svojo dolžnost, kot svobodoljubni in verni Slovenci napram svoji domovini, ki že 13 let trpi pod kemunističnim nasilni- žkim režimom. Zavedajo se, da bi ne stori'i komun'stom doma nobene več e u- sluge, kakor, če bi svojo narodno dolž- no-t zanemarili in pustili, da bi list mo¬ ral prenehati izhajati in bi se v svobod¬ nem svetu ne čul več g’as slovenskih protikomunistov. Vseh teh se spom‘njamo v svojem boži x nem voščilu. Izrazrm g’oboke za¬ hvale za vse usluge, ki so jih doslej storili Svobodni Sloveniji, se pridružu¬ je prošnja, da bi nam ostali zve¬ sti še naprej. V novem letu bomo nj 5 - hove pomoči še bolj potrebova’1. Kaj- SVETA NOČ Božična noč je v našem ljudstvu zna¬ na tudi kot noč čudovitih skrivnosti. Ko¬ roška narodna pesem pravi, da so v no¬ či Kristusovega rojstva “vse hore zva- te ble, so vode z vinam takle”. Pa ne sa¬ mo ono davno sveto noč, vsako božično noč se g-ode čuda. To noč, vedo poveda¬ ti na Belokranjskem, je nebo “odprto”. Kdor to doživi, dobi vsega, česar si po¬ želi. V blaženi božični neči prav opolno¬ či, pravijo na Notranjskem, pojejo go¬ lobice, kakor so pele ob Jezusovem roj¬ stvu v raztrganem hlevčku. Kažejo se tudi v zemlji skriti zakladi. Kjer je kak zaklad, pripovedujejo v Vinju pri Novi oerkvi in na Kozjaku, sije siv ogenj. Največja čuda se pa gode opolnoči. V Budini pri Ptuju in v škarjicah pri Dob¬ ju in na Kozjaku “verujejo”, da se v stu¬ dencih spreminja voda v najboljše vino, ki teče le med polnočno mašo. Okrog Btične in v Kredu v Soški dolini pripo¬ vedujejo, da v studencih izvira čisto zla¬ to in srebro. “Tam in tam” —- oče ie 'menoval vas in hišo, ki smo jo pozna'i — “so šli vsi k polnočnici, samo dekla je ostala doma. In se je primerilo, da je šla k studencu po vodo. Natoč ; la si je ie nrav takrat, ko je bilo v cerkvi povzdi¬ govanje. Ko je bil škaf poln in si ga je hotela dvigniti na glavo, ga ni mogla. Mislila je, da je prepoln, pa je odlila ne¬ kaj vode. še je bil pretežak. Ujezila se j je in izlila vso vodo ter škaf znova pod¬ stavila. Hitro se je napolnil in, koga je zadevala, ni bil več tako težak. Ko je prišla domov in odložila šk^f z glave, se je neznansko začudila. Videla je, da ie škaf znotraj ves pozlačen. Spet je stekla k studencu z drugim škafom, a natočila je samo navadne vode. Na sveto noč med polnočnico teče ob povzdigovanju iz vseh studencev zlato, a natoči ga le tisti, ki ne misli na to in ga ne žene pohlep po bogastvu.” V božični noči ima tudi domača živi¬ na dar govora. Pogovarjajo se, kot pra¬ vijo v Beli Krajrni, voli in kr-v e. Krava in voliček sta bila namreč' po stari le¬ gendi pri Jezusovem rojstvu. Pa tudi konji se pomenku’“jo, verujejo na Ko¬ roškem. Pogovijajo se o prihodniih do¬ godkih v hiši ali tudi o svoji prihodnosti. Njihovo Govorico sliriio le overi ljud‘e, pravijo v brežiškem okraju, ali kdor je ti tiskarski stroški postajajo zaradi ne- 'ria 1 n : h g-sn-dnrakih razmer v Argentini vedno večii. Težave z izdajanjem l 5 sta so res velike. Toda r'kd?r ne b-do ta¬ ko vel 5 ke, da ‘ih ve b : mogli zmagati, če bomo vsi strnili s-ojo drlžn-st: t'sti, ki list pišejo in tisti, ki ga berejo. Pr¬ vi, da se bodo nriruri i, da bodo Ust kvakte^no še izboljšali, drugi pa, da bo¬ do naro-nmo redno pUč vrii, po mož¬ nosti prispevali v tiskovni sklad in listu nrldoblvali še nove naročnike. Če so bi- ’i napori za -h-anitev l‘sta že dos'ei • e- rik 5 , morajo b ; ri v novem letu šs večii. Če smo že sedaj veliko žrtvovali za Pst, bomo za dobro slovensko stvar žrtvova¬ li sedaj s e več. Pri iskanhi možnosti za varčevanje na ne bomo nikd-r n ! ti pomi- -lili, da bi črtali izdatke, ki so bili doslej določeni za slovenski Pst ali slov. knjigo! še nedolžen, kakor trdijo v Gorici pri Rajhenburgu, ali kdor je v milosti božji, menijo na Gorenjskem. Sveto božično noč, ko so domači, če le mogoče vsi skupaj, so jim odsotni ved¬ no v mislih. Mnogim se zdi, da se tudi dragi ranjki vračajo. Včasi so v to tudi verovali, danes pa je le spomin na raj¬ ne. V soški dolini, n. pr. v Kredu, dajo na sveti večer na mizo ogrog potice tu¬ di venec jabolk za verne duše. Pravijo, da obiščejo verne duše med polnočnico svojo rojstno hišo, iz katere so se loči¬ le. Žalostne bi bile, ako bi nič ne našle na mizi, za katero so v življenju toliko¬ krat sedele in v družini skupno zajemale iz ene sklede. Vedele bi, da so nanje po¬ zabili, ko se jih še v noči Gospodove¬ ga rojstva ne spomnijo. Tudi v Be!i Krajini je stala svoje dni na sveto noč na mizi kupica vina za verne duše. Po polnočnici so vino domači izpili. Čeprav vso sveto noč ozarja soj naj¬ večjega čudeža v vesoljstvu, učlovečenja n rojstva božje Besede, in je radost Kri- tusovega rojstva deležno vse stvarstvo, ?e je vendar drži še nekaj temne bojazni, Irnega strahu iz starih, še poganskih in srednjeveških časov. To je strah pred d'mi silami, nekdanjimi besi in srednje¬ veškimi čarovnicami, strah, ki je še v današnje dni mnogim ostal v kosteh. V Halozah imajo navado, da na sveti večer zabijejo vrata na skednjih, par- mah, hlevih in svinjakih,, da ne bi ča¬ rovnice, ki imajo to noč največjo moč, škodovale živ : ni in da ne bi sosedov hla¬ pec prišel domačim konjem krast sena. d;i bi ga svojim konjem položil. Potem bi se njegovi drugo leto lepo redili, do¬ mači pa mršaveli. Tudi v Beli Krajini 'e bila ta vera. V Prekmurju pa je še se¬ daj. Gospodinje skušajo priti na sose¬ dova dva-išče in s i tam nabrati “,-kaJi- nic”, da bi jih po domačem kurniku i atresle. Potem bi domače kokoši bolje nesle kot sosedove. Soseda je sevoma oridno na straži. Tudi gospodar poskrbi, da se mu kdo ne priklati v hlev. Pred vrata postavi brano. Zopet drugod, n. pr. v Turnišču, k 5 er se ne boje zlobnega člo¬ veka, marveč z!'h duhov, pa obesijo na blevna vrata “čislo”, rožni venec. Pri Slovencih ob Rabi gospodarji odganjajo ad hiše dihurja, in sicer tako, da gre¬ do drva ‘ kolat” in s tem delajo trušč. Zanhnivo je, da ga odganjajo prav na sveti večer! POLNOČNICA Pok k polnočnici Največje veselje svete noči je polnoč- oma -li ronočka. Vse, staro in mlado, hoče k niej. I e ro eden ostane doma za varuh-. / e po'nočnico si že davno nrej priprav : io brkle iz leske ali kake¬ ga drugega lesa. Na drobno ga naseka- : o m posušijo v peči. Po-ekod na Zilji, kjer imajo daleč k cerkvi, gredo včasi ljudje že v večer¬ nem mr-ku k polnočnicam. Ko pridejo k cerkv' gredo v kako hišo. kjer pojo ves č~s da rolnrč-me najrazličnejše božične in kolednKke vesmi. V Prekmurju prižgo tedaj, ko se od¬ pravijo k polnočnici, voščeno svečo ali kak drug “posvet”, da gori ves čas, do¬ kler se ne vrnejo od polnočne maše. Kako dobro uro pred polnočjo se ogla¬ si pri fari veliki zvon. Tedaj po domo¬ vih in selih vse oživi. Z vseh strani se prično zgrinjati skupine s plamenicami v rokah. V Beli Krajini streljajo celo 3 pi¬ štolami, na Koroškem v velikovški oko¬ lici pa tudi z možnarji. Marsikje k pol¬ nočnici grede mečejo v zrak rakete ali vsaj v velikih lokih vihtijo plamenice. Na Koroškem so v velikovški okolici še do nedavnega netili celo kresove. V za¬ gorskih hribih so se svoje dni zbrali va¬ ščani z baklami v rokah na določenem kraju v procesijo ter pevaje svete bo¬ žične pesmi odšli v doiino k svetemu o- pravilu. V Halozah in na Ptujskem po¬ lju ter v Podjuni, n. pr. v Beli, ne poza¬ bijo vzeti s seboj tudi kosa kruha za živino. Na Ptujskem polju in v Prek¬ murju vzamejo s seboj tudi kako pest bučnega semena. Tega potem primešajo k semenskim “koščicam” Obetajo si po¬ sebnega blagoslova, če je bilo seme pri maši. Poseben običaj pred polnočnico imajo v Železnikih na Gorenjskem. Po trgu namreč nosijo svetonočni zvon, težak kaka 2 kg. Z njim zvonijo, da bi kdo ne zaspal polnočnice. Izročilo pravi, da ie ustanovitelj železniške župnije, župnik Plaveč, 1. 1622 zaspal polnočnico ter dal v svarilo sebi in drugim vliti omenjeni svotonočni zvon. Ko priroma zvon do zadnje hiše, pripravijo celo slovesen sprejem in pogostitev. Procesija z zvo¬ nom roma po vsem trgu in v njej gredo vsi tržani. Med sprevodom pojo in stre¬ ljajo. Ko pridejo do cerkve, zapojo sta¬ ro božično pesem: O moja Marija, žalosten glas Ti povem: “Zapoved od cesarja prišla je vsem ljudem. Vse, kar je na svetu, mora zapisano biti, vsak k svojem mestu k popis’vanju priti.” “Moj Jožef, tud’ midva zvesto izpolmva zapoved le-to\ Jaz s Teboj grem k Tvojim ljudem v to mesto Betlehem.” Ko udari ura polnoč, spravijo zvon v mrkev, k'er ostane vse leto. Pred jasli-, 'i-mi v cerkvi pa zapojejo priljubljeno oesmico: Ješček mili, bod’ češčen, mi prisrčno zaželen! Kot si prišel v jaslice, pridi v moje srčece! Cerkve so na sveto noč povsod na moč “'•zstvetljene. Prižgani so vsi lestenci in veče po v-eh oltarjih, še celo pred -ost-j.-mi križevega pota gore svečke. Tudi na grobovih okrog cerkve brlijo bmke in svečice. Mnogi domači radi po¬ stavijo na grob rajnega očeta ali mate- -e, brata ali sestre znamenje božične noči in božične sreče-svečico ali celo jas¬ lice. (Dr. P. Metod Turnšek, S. O. Cist: Pod vernim krovom — Ob ljudskih obi¬ ra i‘h skoz cerkveno leto). ARGENTINA Minister za gospodarstvo dr. Del Ca- rril je v Severni Ameriki uspešno za¬ ključil razgovore za podelitev kreditov za ozdravitev argentinskega gospodar¬ stva in za zaustavitev inflacije. Iz Med¬ narodnega monetarnega sklada bo do¬ bila Argentina 75 mi’ijonov, od ostalih severnoameriških državnih in privat¬ nih bank pa 250 milijonov dolarjev. Skupno tedaj 325 milijonov. S tem viso¬ kim kreditom bo Argentina v na kraj¬ šem času razpolagala. —V zvezi z ame¬ riška denarnim kreditom bo predsednik republike dr. Prondizi po praznikih ob¬ javil načrte svoje vlade glede uporabe dolarskih zne-kov, pa tudi ukrepe, ki jih bo v'ada sama podvzela za rešitev sedan ih nezdravih gospodarskih raz¬ mer. Med temi ukrepi bo uvedba stroge¬ ga varčevanja v državni upravi, zriža- nje deficita v raznih državnih ustano¬ vah in poziv za povečano proizvodnjo v industriji. Tako napovedujejo zvišanje železniških tarif skoro za 50%. Na pod¬ zemskih železnicah bo zvišanje nastopi¬ lo že s prvim januarjem in bo vožnja stala en peso. Parlament je tudi že skle¬ nil občutno zvišanje davkov. Objavi ajo tudi načrte za zboljšanje prometa na podzemških železnicah. Tako bodo v pri- hodn ih troh lerih povečali število voz , na podzemski železnici za 120, v pr hod- njih 8 letih bodo pa železniško omrež¬ je teh železnic povečali za 143 km. Vlada je imenovala za predsednika Državne petrolejske družbe dr. Horaeia Aguirre Lagarreto. To družba je sedaj razpisala javno licitacijo za vrtanje 4.550 nevih petrolejskih vrelcev južno od Comodoro Rivadavia. Za vrtan'e teh novih vrelcev se je zanimala severnoam. petrolejska družba Atlas, pa z njo ni prišlo do sporazuma. Z izvajan'em že sklenjenih pogodb nastopa novo življe¬ nje na jugu republike. V pristanišču Deseado, n. pr. je že več tednov tako ži¬ vahno de'o, kakor ga doslej še ni bilo. Z vso naglico namreč iztovarjajo ladje Vseameriške petrolejske družbe ter na določene kraje noč in dan odvažam naj¬ različnejše strojne naprave, s katerimi bo ta družba začela odpirati nove vrel¬ ce. Ta živahnost se prenaša tudi na o- sta’a področja. Tako bodo zabeli na veli¬ ko vrtati petrolejske vrelce tudi na Og- n 'eni zem 1 ji, pa tudi v provinci Mendo- I zi bodo odprli še več petrolejskih vrel¬ cev. Medtem, ko vladni krogi in l ! sti, ki podpirajo delo sedanje vlade, navajajo koristi, ki j'h bo prinesla deželi poveča¬ na petrolejska proizvodnja, pa opozici¬ ja napenja vse sile, da bi to delo v’ade prikazala v čim slabši luči. V tem pogle¬ du so zlasti ostri v svojih kritikah ljud¬ ski radikali in social’sti. Zopet navajaio, da ie “suverenost” države v nevarnosti, soc : alistična starina dr. Alfred Pala- cios pa v kritiki vladne petrolejske po- lifke gre celo tako da'eč, da navaja, da “ima vtis, da dežela nudi sliko po¬ dročja, ki ga je zasedel savražnik” V deželo, da prihajajo sedaj “novi napa¬ dalci”, ki da nastvnajo tako, “kakor da bi dobli veliko bitko”. V Argentini se bo začelo novo šolsko leto 1959-60 dne 16 . marca 1959. M RT E Pred božičem je padlo nad koleno pr¬ šiča. Komai so priplesale zadn e snežin¬ ke na zemljo, se je bil lori 1 novega sne¬ ga ve f er, ga odmetal z višin in nanašal v niž : ne. Veter se je sprevrgel v jug. Otrcci so tepežkali po vlažnih gazeh in puhasti sneg se je sesedel, da ga v nekaterih krajih še za ped visoko ni bi¬ lo več. Koledniki so pa nosil 5 z’ato zve¬ zdo že po kakor rog trdo zamrzlih po¬ tih. S eti Trije kralji so potice pregnali. Hribarjevemu Periu so se pa m 5 s'i še vedno spevračale v bož čne praznike. S stricem Tomažom sta hodila v Zatrep podirat les. Odkar je padel kruljavi lis'ak in so se planšarji in planšarice presepli z Vogarja v Voje, je Peter svoje obhode v gore tako uravnaval, da 'e vsaj na eno stran šel skozi Voie, čeprav je imel navadno dlje. Pri Tkalčev' Jerci se je rad ure dolgo pomudi 1 , h Grmovi špelci je pa šel samo nekajkrat po psa. Resa tudi v Vojah ni maral ostati v Jerčinem stanu. Jerci se ni zdelo prav in Petru je b lo nerodno. Za naprej Je rajši pu¬ ščal psa doma. V adventu in že prej je Peter vsaj vsako nedeljo in praznik prišel k Tkalcu v vas. Na sveti ve x er je bil pa že davno prej tam, preden se je oglasil veliki zvon Svetega Martina. Jerčinim trem bratom: Balantu, Matevžu in Janezu, vsi so bodili še v šolo, je prinesel vsa¬ kemu svojo smoljenico, da so si z njimi V LES svetili k polnočnici. Na pogrnjeno mizo "a je sprazni po’ne žene lešnikov; na- Val i’"h je bil med šmarni na svojih sa¬ motnih potih. Otroci ”0 se usuli okr^g n'ih. mama j h ie no spodila od m'ze nazai za p^č, da b ; ne zamazal' oprane¬ ga prta. V kotu p-e-' jaslicami, ki so iih bili otroo : postavili za dre ie vztre¬ petala rdeča lučka. M-ma j? 'egU, Jer¬ ca in M ; nc'a. že turi odrasel deklič, sta ra imeli opraviti sedai v b'š\ sedaj zo¬ pet zuna' v v-ž 1 ; n pri cgnii*ču d kler se nista cdšli oblatit za k polnočnic 5 . Peter in Tkalec s^a sedela pri peči, se pogovarjala in kadila. Ob enaistih je na Ravni zabučal ve- 1 'ki zvon. Začeli so drug zi dnjgim od¬ hajati k polnočnici Za vaniha je ostri doma go-po^ar. Ori-k^m Peter 'n Jer¬ ca še mT rista b’la. Mirca in mama sta ^a vedeli, da bo T>~' ru in J^ci nfribčdj všrič. če bosta hodila sama. Namenoma ria se obotavljali in zaos f a'i. Ncč je bila 'a°na in nebo gosto pose- 'ano z z ezdami. Ni svetila luna, pa je Petrovo vajeno oko vendar razlo"'lo na belem snegu zajca, ki je tekel čez. po¬ lje. Kazal ga je Jerci, pa ga ni mogla opaz/ti. In ji 'e pripovedcva 1 , da v sve¬ ti noči nobena lisica re pride na polje 'a blizu k vasem Zdaleč poslušalo zvo¬ njenje, ■-e boje razevrilienih oken in z v e- že pred svitom rlepmric, s ka*er'mi s 5 lin d je s-eri'o k maši in od maše, na- zri v mračne gožč"ve. Krk^r b : ,i 5 m bilo usojeno, da v počeščenje rojstva Kralja m'ru to roč p? ‘■meje m"riti. čeprav ib U Pc-r fko ustvaril, da od krvi drugih ž've nmrUo pn sveti dan, ko si vsak kr'st : an ra u more, privošči kaj boljše¬ ga, ostati Učne. ,Te~aa pi urp^ipia pogeora o zakuh psicah. Potaž la 'e, da ji v novih čev- !i'b V-' r : so l a' prida nrkevani, drsi na razbolenem prhkem snegu. Peter m ve- v,;j or>crovoriti 'n s‘a nekaj časa ho- 'i]a molče. T r l : n v zvop : ku ne je r?zl 5 'o pa za- ^nožam' daiijv ro^rka.va”je. Pred cerkev j* pi' : ba rio x; mdalje več plamenic. Dru- o-a ~a d-utro ugašale v snegu. Peter ri mogri ve? odUšeti. Neravro-t ie po- va-’c.i da °e čez d°n ne bo n'č oglasil ri ko vendar ve, da vasovalec ■aa hož'č a e zarili drug'ga kak-r š’- u v z a du 1 a ul"t. Pač pa pride na Šte- c ;1 ,.yo prrtavn poh'rat pot 5 ce. In je ho- fal š° e up, kako bo Jerc 5 bolj p^-av: ali ra 5 t 11 ’ z n''m za m r ža Ve”ooi; s^ric T~m"ž Kdor doli, samo Vencelj •po > uvra]a .Terca 5 n urircgla Petru, k"k^r bi mu boli ne mogla. Pr'Pa sU na pokopališče. Na mno- enšjie^ Slovenska akademija znanosti in u- metnosti je izvolila nove člane. V raz¬ redu za zgodovinske in družbene vede so postali redni člani: Dr. Gorazd Kušej, prof. pravne fak. v Ljubljani, dr. La¬ do Vavpetič, prof. pravne fak. v Ljub¬ ljani, Boris Ziherl, prof. filozofske fak. v Ljubljani. Dopisni člani pa: dr. Mi¬ lan Bartoš, glavni pravni svetnik Se¬ kretariata za zun. zadeve in hon. prof. pravne fak. v Beogradu, dr. Jovan Djor¬ djevi, prof. pravne fak. v Beogradu, Ejnar Dyggve, arhitekt in arheolog v Kopenhagenu, dr. Leon Garškovič, drž. podsekretar v zveznem izvršnem svetu in hon. prof. pravne fak. v Beogradu, dr. Ivo Krbek, prof. pravne fak. na uni¬ verzi v Zagrebu. V razredu za filološke in literarne vede je postal dopisni član dr. Milan Grošelj, prof. filozof ke fak. v Ljubljani. V razredu za matematične, fizikalne in tehnične vede je postal dopisni član: dr. Ivan Vidav, prof. naravoslovne fakultete v Ljubljani. Svet za šolstvo v Ljubljani je določil, da dobe letos Žagarjeve nagrade na¬ slednji slov. prosvetni delavci: Tri prve nagrade po 100.000 dinarjev: Draga Hu¬ mek, ravnateljica učiteljišča v Mariboru, Pavel Kunaver, prof. v Ljubljani in dr. Franc Sušnik, ravnatelj gimnazije v Ravnah na Koroškem. Šest nagrad po 50.000 dinarjev so pa dobili: Simon Go¬ rišek, direktor steklarsko-industrijske šole v Rogaški Slatini, Bela Horvat, o- krajni šol ki nadzornik v Murski Sobo¬ ti, Miroslav Kokalj, ravnatelj osnovne šole v Polju pri Ljubljani, Albin Ogore- lec, predmetni učitelj na Zavodu za glu¬ ho mladino v Ljubljani, Helena Puhar, učiteljica v Ljubljani, Rudi Završnik, šolski upravitelj v p. iz Ljubljane. Ob 80 letnici je dobil jubilejno nagrado tu¬ di Rudolf Mencin, upokojeni učitelj za “revolucionarno aktivnost v naprednem predvojnem učiteljskem gibanju”. Po razstavi Avtoportret na Sloven¬ skem so v Ljubljani imeli razstavo del impresionističnega slikarja Ivana Gro¬ harja. V Ljubljani so začeli graditi novo pli¬ narno, ki je bila res zelo potrebna. Se¬ danja je stara že sto let. Slovenski zgodovinarji nameravajo iz¬ dati Leksikon gospodarske in socialne zgodovine Slovencev do leta 1941. Akademija za igralsko umetnost v Ljubljani je sprejeta v Mednarodno zve¬ zo za gledališke raziskave kot redna čla¬ nica, hrvatsko narodno gledališče v Za¬ grebu je pa dopisni član omenjene zve¬ ze. Umrli so. V Ljubljani: Tone Zupan¬ čič, poštni upokojenec, Mine Končar, Alojzija Erjavec, roj. černak, Kristina Perhavec, roj. Zafret, Anton Lenarčič, upokojenec, Julija Ingolič, Ivan Furlan, častnik-pilot, se smrtno ponesrečil, Ga¬ brijela Glišič, roj. Rode, Marija Fabi- jančič, Apolonija Šinkovec, roj. Čerin, Ivanka Ivančič, roj. Fine, Franc Bajc, upok., dr, Aleksander Trtnik, zdravnik, Ivana Kalan upokojenka, Jože Pugelj, častnik v p. Jerca šali, mati pesn ka Severina Šalija, dr. Franc Ogrin, Mar- 'eta Jeriha, upok. Hermina Plesničar, i-oj. Cigoj, vdova učite 1 ja, Jožica Loe- ske, roj. Fink, poštna uradnica v p., Marijan šetina, vajenec, Miško Krasnov, trg. zastopnik v p. in Franc štimnikar, lesnoind. obratovodja v p. v Dovjem, Ivana Jeras, roj. Okršlar v Vikrčah, Matija Majdič v Mengšu, Ivan Grebenc, upok. rudar v Trbovljah. Ježe Florijan- čič, pos. v Otočcu, Cecilija Babnik, pos. v Bizoviku, Janez Podboršek, upok. v Mengšu. Viktor Knapič, učitelj v p. v žipu, Aloiz : i Rozman v Novem mestu, Julijana Dežman roj. Valant v Lescah, Mihael Grebenšek, nadzorn k proge v p. v Celju, dr. Ivo Ambrožič, lekarnar v Postojni, Jože Kolar, mizarski mojster na Vranskem, Marija Hrovat v Novem mestu, Agata Dolenc, roj. Leben v Pra¬ protnem, Andrei Medved, upok. v Za¬ gori ob Savi, Drago Primožič na Je¬ senicah, Pavla Dekleva, roj. Bubnič, po¬ štna uradnica v p. v Novem mestu, Jo¬ žefa Pavšič, roj. Zrimec v Sostrem, Ka+arina Kralj v Beričevem, Ludvik Wahrl v Kran : u, Janko Bele, član Mi- sMonske družbe v Mariboru, Olga Prevec, roj. Hrovat v Kamni gorici, Valpurga Peris, roj. Lipovšek v Celju, Ivana šnajder, roj. Matekovič, učit. v n. v Liutcmenu in Frančiška Kvertič v Velenju. SLOVENCI V ARGENTINI Slovenski Božič — s slovensko.božično pesmijo! NA SAM SVETI DAN bo ob 20.30 v ciudadelski farni cerkvi Koncert božičnih pesmi na katero Vas, kot vsako leto, tudi letos vabi Slovenski pevski zbor "Gallus" BUENOS AIRES Slovenski otroci na izletu Nad 300 slovenskih otrok je bilo v ne¬ deljo, 21. t. m., na letnem šolskem izle¬ tu v Kmetijsko šolo v Gonzalez Catan. Podrobnejše poročilo bomo objavili v prvi številki našega tednika za leto 1959. Mladinski organizaciji SDO in SFZ na izletu Prav po želji izletnikov je vstalo ju¬ tro prvega poletnega dne v nedeljo 21. decembra. Kdor je količkaj okleval na predvečer, je bil zjutraj v hipu odločen. Menda samo enkrat na leto Slovenska hiša oživi v tako zgodnjih jutranjih urah in s tolikimi obiskovalci. Točno ob pol osmih je bila kapela do zadnjega na¬ polnjena s 170 slovenskimi dekleti in fanti, ki so ob mogočnem petju pri¬ sostvovali sv. maši, katero je daroval g. dr. Al. Starc in se potem tudi udeležil izleta. Vesela pesem je spremljala izlet¬ nike vso pot do Pargue Pereyra, kjer so na čolnih, ob žogi in družabnih igrah preživeli zares lep dan v prosti naravi. Vidno zadovoljstvo je bilo opaziti na obrazih vseh navzočih, ko so se ob ve¬ černi uri vračali v Bs. Aires. Občni zbor slov. protikom. borcev dne 14. t. m. v Slov. hiši na R. Fal- con v Bs. Airesu je bil združen s spo¬ minsko proslavo padlih borcev. V njihov spomin so vsi navzoči zapeli pesem “Naj čuje nas presvetli Bog”, pozdravne be¬ sede je spregovoril začasni predsednik g. Janez Kralj in se lepo spcm : n'al padlih borcev. Vse je pozval naj poča- ste spomin tudi letos umrlega ustano¬ vitelja društvenega glasila pok. duh. svetnika Karla šku’ja. Za poko 1 njegove duše so v=i izmolili Ocena š., nakar je g. Janez Perharič iz Jakopičeve pesni¬ ške zbirke “Vrbova piščal” recit ; ral pe¬ sem “Našim stražarjem”. Slavnostni go¬ vornik je bil g. Milcš Prelog. V daljšem govoru je poudarjal veličino žrtev, ki so jo za domovino dali padli borci nato ANTON OVEN 50 LETNIK na pokazal pot, ki vodi k slogi in dose¬ gi c Tja: resnični svobodi domovine. Krščanska načela morajo spremliati tu- 'h vsakdan'e žiljenje, da bodo vsi po- s+ali močni, imeli smisel za velike stvari ter se ne izgubljali v malenkostih. S pesm : jo “Oče. mati, bratje in se¬ stre” je bila zaključena spominska pro¬ slava. Po kraišem odmoru je g. Janez Kralj začel občni zbor ter prebral pozdravna p ; sma predsedniku NO za Slovenijo g. dr. M. Kreku, škofu dr. Gregoriju Rož¬ manu in Zvezi slov. protikom. borcev v USA. Po poročilu starešinstva so bili spre¬ leti predlogi, da je vsak član obenem tudi naročnik lista, da odbor lahko usta¬ novi sklad za odkup lastne sobe v Slov. Vši ali primarnih prostorov, da se po¬ speši postopek za združ : tev društva v skunni forum in da se naj društvo ime¬ nuje Društvo slovenskih pretikomuni- fičmh borcev. Pri volitvah =-o b'li Izvolieni — predla¬ gana je bila samo odborova lista — na¬ slednji: Starešma: g. Bogo Pregeli stro¬ kovni na”eln’k: g. Radivoj Rigler, nje¬ gova pomočnika gg. 'J. Potočar in M. Prelog, član nač. g. Danilo Havelka. Njegova pomočnika gg. S. BTenc in B. Salzhurger; gospod, načelnik je g. Jože Jerko, n’egova pomohrka gg. M. Zajc in V. Dolenc. Tiskovni referent g. I-an Korošec, njegov pomočnk g. Al- b : n Magister. Nadzorni načelmk g. Ja¬ nez Kral 1 , njegova pomočnika gg. B. ITrb^rčič ; n ing. T. Matičič. Pri slučaj¬ nostih je bil določen za kronista g. Maks Lob. OSEBNE NOVICE Družinska sreča. V družini g. Stanka Hrovat in njegove žene ge Marije, roj. Rupnik, se je rodila hčerka. Dne 21. dec. t. 1. jo je krstil v župni cerkvi Marije Pomočnice v Ramos Mejia na ime Vero¬ nika Lucija g. poddirektor Jože Jurak. Za botra sta bila g. Jože Rupnik in ga Ivanka Rupnik. Srečni družini naše če¬ stitke. i r - ; Na svojem domu v Tabladi je 13. dec. sredi svoje in bratove družine slavil 50 letni življenski jubilej g. Anton Oven, eden najbolj agTnih prosvetnih delav¬ cev ter organizatorjev v ljubljanskem predmestju v času med obema svetovni¬ ma vojnama. Rodil se je 13. dec. 1908 v Dravljah. Ljudsko šolo je obiskoval v št. Vidu, kjer je dekanoval pok. Valentin Zabret 'n je po Krekov h smernicah navduševa’ mlade fante za kat. ideale ter za delo v kat. organizacijah. Kot mladec je vstopi) uo končani vojni v orlovsko organiza¬ cijo. Kot pozne’ši izvstni orodni telo¬ vadec in večkratni načelnik je orlov ko organizacijo tako dvignil, da je po tala vodilna v tem kraju. Pri tem de u ga je zlasti bodril ted. predsednil Orlovske podzveze pok. Jože Langus, ; katerim sta se pozneje sešla na mese¬ nem trošarinskem uradu. G. Oven sr ie vidno udejstvoval tudi v dravelj¬ skem prosvetnem društvu. Izredne za lu ge si je pridobil tudi pri ustanovitv' Gospodarske zadruge. Po končani meščanski in srednje teh¬ nični šoli je nastop'1 službo na troša¬ rinskem oddelku mestne občine ljub¬ ljanske. VVed svoje sposobnosti, vest¬ nosti in nepristranosti v službi ter po opravljenih izpitih 'e bil nazadnje ime¬ novan za trošarinskega inšpektorja. Kct odličnega organizatorja katoliške stvari so ga komunisti imeli “na muhi” že pred vojno, ker je odkril njihove za¬ rotniške načrte v draveljskem Gasil¬ nem društvu. Nad nfm so se hoteli maščevati pod Lahi. Ovadili so ga, da ima skrito orožje, Ker Labi orožja ni¬ so mog’i najti — čeprav ga je res imel skritega — so ga že z morišča odpelja- Vsak teden ena JE ENO DETE ROJENO. AJ ROJENO Je eno Dete rojeno, aj rojeno notri v mestu Betlehem. V enej preprostej štalici, aj štalici, v enih oslovskih jaslicah. Spoznal ga je oslič, volek, oslič, volek, da je to Dete pravi Bog, ki je ustvaril zemljo ,nebo, zemljo nebo, človeku dal dušo, telo. Pastirci na polji pasejo, aj pasejo, angelsko petje poslušajo. Tu so prišli kralji trije, kralji trije: 3cšpar, Melhar in Boltažar. n so dari mu prinesli, aj prinesli: niro, kadilo, čisto zlato. ^a darujejo Jezusu, aj Jezusu, aj le Kralju nebeškemu. la rojstvo mi zahvalimo, zahvalimo ložo Devico Mavsjo. Cer je redila Jezusa, aj Jezusa, Zveličarja vsega sveta. T temu času božičnemu, božičnemu :j bodi Dete hvaljeno! T temu času božičnemu, božičnemu :j bodi Dete hvaljeno. (Božična kolednica na Zilji na Koroškem) !i v internacijo. Po vrnitvi je bil več ted¬ nov v Ljubljani med talci. Ko Je bil končno izpuščen se je ta¬ koj pridružil protikomunističnim borcem ter je zlasti pozneje v domobranskih vrstah mnogo pripomogel k razbijanju partizanskih zločinskih načrtov. Po prihodu v Argentino, se je naselil v Tabladi, kjer si je sezidal ličen dom. Kot izkušen organizator je mnogo pri¬ pomogel pri nakupu in izgradnji Slo¬ venskega dema v San Justu, katerega u- stanovni član in odbornik je bil. G. Ovnu k petdesetletnici iskreno česti¬ tamo in mu kličemo: še na mnoga le¬ ta. NOVA SLOVENSKA PLOŠČA ZA LETOŠNJI BOŽIČ Pri SLOVENIA RECORDS v Chica¬ gu je izšla nova slovenska gramofonska plešča iz nezlomljivega materiala za brzino (speed) 45 RPM z naslednjimi štirimi slovensk ; mi božičnimi pesmimi: “Glej zvezd'ce božje” z uvodom” Po¬ trkavanj božičnih zvonov”. Sledi na¬ rodna: “Pi-išla je lepa, sveta noč”. Tret¬ ja je kompozicija p. Franceta Ačka “AngePki stopajo skozi nebesa” in četr¬ ta zopet narodna “Kaj se vam zdi pa- st : rci Vi”. Plošča je nasta'a na pobudo in po zamisli požrtvovalnega kulturnega de¬ lavca dr. Staneta šušterš'ča v Cleve¬ landu, ki je naprosil za izvedbo bož : č- nega programa Rev. Vendelina špendo- va in gospe Mileno Šoukalovo in Emo Ermanovo, vse iz Čikaga. Program je naštudiral, Rev. p. špendal. Duet gospe Šoukaloveblt Ermanove je spremljal z orglami in zvonovi. Rev. p. Vendelin je v čikagu že od leta 1955 znan organist in pevovod'a pri slovenski fari sv. Šte¬ fana, kjer vsako leto prireja cerkvene koncerte. Uveljavil se je tudi kot nadar¬ jeni skladatelj. Lani je diplomiral iz kompozicije na Visoki glasbeni šoli De Paul Universi*‘y v Čikagu, kjer je do¬ segel najvišjo stopnjo iz kompozicije Master’s Degree. Poleg cerkvenih skladb — od teh omenjamo samo nedavno iz¬ dano zbirko “6 Marijinih pesmi” je znan tudi kot skladatelj svetmh pesmi. Na samostojnih koncertih vpleta slo¬ venske narodne in umetne pesmi. Po nje¬ govi pobudi je nastal celo, orkester, pri katerem sodeluje tudi slovenska mladi¬ na. (Nadaljevanje na 4. strani) merja. Tomaž ga je molče poslušal. Ka¬ kor bi hotel do dna premisliti, kaj naj nečaku odgovori, ali pa, kakor bi ga ho¬ tel opomniti, naj se mu nikar preveč ne mudi, je na videz zasukal pogovor čisto drugam. Vprašal je Petra: “Ali veš, zakaj so vzdeli stari ljudje temu studencu ime Kuharica?” Peter je obstrmel. S stričevim vpraša¬ njem ni vedel kaj začeti. Odgovoriti je znal pa še manj. Iz zadrege ga je rešil stric sam: “Ne veš, ka'ne? Nisi nikoli pomislil, čeprav si leta in leta vsak dan hodil mimo v šolo. Ti bom jaz povedal: Ob poti vrh dveh klancev izvira tale studenec. Marsikdo se je že, pregret, preznojen in ves vroč napil ledeno mrzle vode iz njega. Takrat mu je dobro delo. Kasneje, čez dan, dva, morebiti se je ce¬ lo ves teden upiral, je pa moral leči in ga je kuhalo. Kuhalo! Kriva je bila pa Kuharica. Si razumel?”. “Aha, saj res”, je Peter naglo odgo¬ voril in se sam sebi čudil, kako da tega ni vedel. “Prav.” Stric je spet vse obrnil in iznenada postavil Petra nazaj v prejšnji razgovor: “Tok, da si se nameril ženi¬ ti, si rekel.” “Mi tako še najbolj kaže,” je uteme¬ ljeval Peter svojo namero. “In da misliš Tkalčevo starejšo vze¬ ti. Jerca, praviš, da ji je ime.” “Zdi se mi, da bo kar prava.” Peter ni maral preveč hvaliti Jerce. “Za vse prava ni nobena. Z vsako je treba potrpeti. Z nekatero več, z drugo manj. Sicer Jerci ne vem nič reči, le muhasta bi utegnila precej biti, če je količkaj očetu podobna. Ti ga še pre¬ malo poznaš.” “No, da —” Peter se je spomnil ne¬ všečnosti, ki jih je moral zavoljo Jerči- ne svojeglavnosti prenašati. Tomaž je skozi temo ostro pogledal Petra: “Pa mudi se vanfa menda ne?” Peter je obotavljaje se odgovoril: “Kako to mislite, stre?” “Ne delaj se, kakor bi ne razumel, po čem povprašujem. Dekle plar.šarica, fant pa lovec, ki ga vsaka pot zanese v njen stan, in vse polet'e v planini. da’eč od ljudi. Ali bi bilo kaj čudnega, če bi tudi vaju, kakor je že marsikoga, pred pustom greh podil pred oltar.” “Ne, stric, s te strani se nama nič ne mudi.” Peter Je jasno odgovoril. To¬ maž je v zvoku njegovih besed kar ču¬ til nepokvarjeno poštenost. “Prav, prav,” mu je pritrd'1 in opom¬ nil: “Glejta, da se vama tudi zanaprej ne bo začelo muditi s te strani. Z dru¬ gih se prav nič ne.” “Ne mislim tako brž na poroko. Le dogovoril bi se rad, da je človek na jasnem.” Peter se je kakor opravmeval. Iz stričevega govorjenja je posne 1 , da ni nič kaj zavzet za njegovo namero. Tomaž je pa spet zamodroval in do kraja razkril svoje mi li: “Prav me ra¬ zumi, “Prav me razumi, Peter. Star si dovolj in sam na bolje veš, kako in kaj. Ne ženi ge z zadrego, sem te hotel o- pomniti. še bolj napak bi pa utegnilo biti, če bi se na leta učakovala. Je le prerado res, da je dolga bolezen gotova smrt, dolga ljubezen pa gotov krst. Si pa sam lovec, ki zna dobro opazovati. Vsake pomladi vidiš, da si prav vsi pti¬ či razen kukavice prej znosijo gnezdo, preden ljubezen zares zastavijo, če kdaj miTiš na lastno streho, ti svetu ’em, da si jo zgradiš prej; kasneje, ko ti prične rasti družina, si jo boš dokaj teže.” “M T slim že, pa bi za sedaj težko zmo¬ gel. Ko bi vsaj stavišče imel.” Peter je obotavlja e se razodel svojo največjo skrb.” Stric in nečak sta bodila čimdalje bolj počasi. Pod nogami se je mel raz- bojen sneg. Tomaž je grede pripovedo¬ val, da prav pomladi poteče petdeset let. odkar ‘e njegov oče in Petrov stari oče nrodal čudniku Lazek v zastav za pe + - deset let. Da ga 'ma on pravico kupiti nazaj, pa ga njemu odstopi. Tomaž jr Petru ponudil tudi nekaj sto denarja na posodo. Tesati pa da sam zna, ga je spodbujal. In če mu še on pomaga, bo kaj modo treba najeti. Les naj bi Peter poskušal dobiti od sren'e. Zvozi pa lab ko do malega vse Tkalec z volom. Naj le odsluži, ko dote Jerci ne bo mogel kaj prida dati. Peter se je čudil stričevi razumnosti. Z lahkoto mu je kazal po 1 prek težav, ki so se njemu samemu zdele nepremag^ive. Kar objel bi ga bil. Prišla sta v vas. Ok^a so bila razsvet- l‘ena. D‘šalo je po pečenih prtenih k’o- basah. Stric in nečak sta si voščila lah¬ ko ncč. Nista se domislTa, da se je dan nagnil že na jutro. Tomaž je zavil pro¬ ti svoji hišici v bregu. Peter je pa od¬ šel mimo Tkalca naprej proti Stari fu¬ žini. Hodil je zamišljen, če bi zajec tik pred n'im preskočil gaz, bi se komaj zmenil zanj. Doma je Petru pritekel naproti Resa. Dobr kal se je in repkal pred njim. Pe¬ ter ga je vzel v sobo. Ne zavoljo mra¬ za, zavoljo druščine. Kdo pa preživlja rad sveti večer sam. Še pes ne. če poj¬ de po sreči, bo pa k letu vse drugače. Peter je zakuril v pečici in si zavrel čaja. Skozi samo enojno okno je zda¬ leč donelo potrkavanje. Peter ni legel; ni bilo vredno. Saj je že Sveti Pavel ab : l k zgodnjim božičnim mašam ob štirh z jutra 5 . čez dan je Peter risal in v mislih po- 'tavljal svoj bodoči dom. Rad bi se bil ^o 1 j razmahnil, pa so ga računi utesnje¬ vali. Pod ncč je samega sebe gla~no notolažil z dolen'sko modrostjo: “Do¬ nelo je domek, da ga je le za bobek.” Skuhal je še sebi in Resi večerjo in le¬ gel spat. Na Štefanovo je Peter od maše grede 'menil čudniku za voljo srenjskega le- -a. Lahko sta se dogovorfa. Popoldne no Ttanijah je pa pred cerkvijo spet nočakal strica Tomaža. Odšla sta v kr¬ čmo. Oba v sivih lov kih oblekah sta si bila podobna skoraj kakor oče in sin. Pri Tkalcu sta se oglasila že v te¬ mi. Vsi so vedeli, zakaj sta prišla in ka¬ ko bosta opravila, pa so se de’ali neved¬ ne. “Ovce kupujeva,” je začel stric To¬ maž razgovor. “Ovce?” se je narejeno čudil Tkalec. | “Počemu vama pa bodo, ko imata ven- ! dar trope gamsov in srnjakov v gorah. Če se vama ljubi mesa, si ga lahko na- streljata na ostajanje.” Tkalec se je dobro branil, a Tomaž mu ni dal obveljati: “Je že res, kar pra¬ viš,” se je pobahal Tomaž. “Mesa nama nič ne manjka. In če bi bi’a oženjena, bi ga tudi družina ne pogrešala. Tisti dve sta terno zgrešili, ki na'u nista že ulovTi. Mesa na pretek! Samo za vol¬ no gre bolj trda. Saj sam veš, da se srnjakova in gamsova dlaka ne prede¬ ta. Midva pa morava svoje trope, ki še zvoncev nimajo, tudi pozimi pasti. V gorah je včasih strupeno mraz. Pa se bojiva, da bi v noge in v roke ne ozeb¬ la. Zavoljo volne kupujeva ovce. Pri vas imate pa tako sorto, ki nima skoraj nič resnice v kožuhu.” “Sorta je dobra, sorta,” je sprejel po¬ hvalo Tkalec, “samo naprodaj ni.” Tomaž je vzdignil roko, razkrečil prve tri prste, dušil smeh, ki mu je hotel uiti, in dopovedoval: “Saj ne kupujeva vse¬ ga tropa. Eno samo ovco iščeva, pa ta¬ ko, ki bo šla po dobrem plemenu.” “Če je pa tako, pa stopita v hišo, da se pogovorimo”, se je vdal Tkalec. Postregli so jima s kolinami. Tomaž je dal za vino. Otroci so morali oditi spat. Stric je znal zlepa privijati Tkalca, da je bil ta že kar nejevoljen. Pa ga je Tomaž pogladil z besedo: “Boštjan! Naj ti se ne bo žal, če si se pri prvi hčeri skazal. Se bodo pa druge laže na dobro možile.” (Nadaljevanje na 4. strani) Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Bs. Aires, 25. XIL 1958 - No. 52 SLOVENCI PO SVETU KANADA Iz življenja Slovencev v Torontu in okolici Krščeni so bili: Robert Martin Berg¬ lez, sinček Jožefa in Sonje roj. šajno- vič; Marko Alojzij Lamovšek, sinček Stankota in Marije roj. Lukač; Irena Judita Brunšek, hčerkica Stankota in Zinke r. Jerančič; Irena Lucija Cvet, hčerkica Jožeta in Ane roj Lenče; Fran¬ čišek Kosec, sinček Andreja in Stanisla¬ ve roj. Zarnik; Marjeta Terezija Kav¬ čič, hčerkica Ivana in Frančiške roj. Martinič. Poročili so se: G. Vinko Rožmane iz Horjula in gdč. Pavla Razbornik od Sv. Jurija, škale pri Velenju; g. Leopold Srebernjak z Velike Slatine in gdč. Al- da Marija Kirn s Podgrada; g. Janez Kumer iz Zminca pri Škofji Loki in gdč. Jožica Kvas iz Trebnjega na Do¬ lenjskem; g. Avgust Gerbec z Verha in gdč. Marija Humar iz Banjšic; g. An¬ drej Skočir iz Čezsoče in gdč. Zora Vo¬ larič iz Kobarida. PO ŠPORTNEM SVETU V Beogradu je bil sredi novembra I. kongres za telesno kulturo, ki so ga pri¬ pravile telesnovzgojne in športne zveze v tesni povezanosti z množičnimi in po¬ litičnimi organizacijami. Kongresa se je udeležilo nad 2.000 delegatov. Pokrovi¬ telj kongresa je bil seveda Tito, ki pa se ga ni udeležil, pač pa je poslal kon¬ gresu pismo, v katerem je navedel smernice za bodoče športno delo. Te smernice so seveda delegati tudi v ce¬ loti odobrili. Predsedstvo kongresa je imel notranji minister Rankovič, razen tega so bili navzoči še drugi visoki funkcionarji ZKJ. Otvoritveni govor je imel Rankovič, ki je poudarjal potrebo preusmeritve dela na športnem polju. Zagrabiti je treba bolj na široko, da se bo šport še bolj razvil med ljudstvom, kajti od tega bo imela korist predvsem država, ki skrbi za zdravje pa tudi za vse potrebe državljanov. Vsi govorniki NOVA SLOV. BOŽIČNA PLOŠČA (Nadaljevanje s 3. strani) Gospe Šoukalcva in Ermanova sta kot pevki, znani že iz Ljubljane, kjer sta študirali na Glasbeni akademi¬ ji in sta na ljubljanski radij ki posta¬ ji nastopali kot “sestri Dobrškovi”. Ga Šoukalova je v Čikagu ponovno nasto¬ pila že tudi na televiziji. Uveljavila se je tudi kot solistka pri koncertih Radio kluba. Posebnost te plošče je orgelska spremljava z zvonovi, kar predstavlja vsekakor redkost. Potrkavanje in igra¬ nje z zvonovi daje božičnim pesmim po¬ sebno milino. P!oš"a z imenom “SLOVENIA” je o- premljena z lično izdelanim albumom v večbarvnem tisku. Prva stran predstav¬ lja zimski motiv Blejskega otoka, na zadnji strani pa je poleg navedbe spo¬ reda in izvajalcev še lepa božična mi¬ sel, ki jo je napisal p : satelj Karel Mau- ser in primerno pojasnilo v angleščini. Tudi naslovi posameznih pesmi so v o- beh jezikih. Plošča stane samo en dolar in pol. Na¬ ročila sprejema: Slovenia Records, Box 8184, Chicago • 80, Illino's, USA. NAROČAJTE IN ŠIRITE SVOBODNO SLOVENIJO so v istem smislu govorili in poudarja¬ li potrebo po množičnosti. Kongres je tudi izdelal podrobno resolucijo, v kate¬ ri je nadrobno navedeno, kako se mora širiti telesna vzgoja. V nedeljo sta odigrali Italija in Če¬ škoslovaška mednarodno nogometno tek¬ mo za pokal Evrope. Italija je nastopi¬ la v zelo pomlajeni postavi, Češkoslova¬ ško moštvo pa je bilo v glavnem isto, kot je sodelovalo na svetovnem prven¬ stvu. Rezultat je bil neodločen 1:1. V Manili je Argentinec P. Perez, ki je že sedmič branil naslov svetovnega bok¬ sarskega prvaka v mušji teži premagal Filipinca Dommy Ursua po točkah. Bor¬ bo je gladalo nad 40.000 gladelcev. Vsi trije sodniki so enoglasno prisodili zma¬ go Perezu. Juan Galvez je zmagal na 36. cestni avtomobilski dirki po Argentini. Drugi je bil Marcos Ciani ,ki je do zadnje eta- oe vodil le z nekaj več kot minuto pred¬ nosti pred Galvezom. na proslavi 15 letnice Turjaka in Grča¬ ric v Clevelandu); Božič (Korošec); Po¬ hod; Na Daljnem vzhodu (F.). Svobodna beseda, štev. jul.-dec. 1958. Vsebina: Proslava 40 letnice zedinjenja Slovencev, Hrvatov in Srbov v državo SHS-Jugo=lsvijo in drugih narodnih in zgodovinskih obletnic. (Govor R. Žitni- j ka); Jugoslovanska državna zastava CSnectator): Falzif ; katorji zgodovine; Sedanja rabota g. Petejana (Dr. Cele¬ stin Jelenc); Proslave ob 40 letnici 29. oktobra in 1. decembra v Bs. Airesu. SLOVENSKI TISK V ARGENTINI DRUŠTVENI OGLASNIK Predsednik Društva Slovencev g. prof. Lojze Horvat je na zadnji seji razvil de¬ lovni program društva za novo poslovno dobo. Napovedal ie, da bo odbor skušal povečati število članov in dvigniti pla¬ čilno moralo članstva. Storiti bo treba vse. da bo v novi poslovni dobi izšla knjiga o Slovencih v španskem jeziku. V Bs. Airesu in ostalih slovenskih sre¬ dišči bodo prosvetni večeri z zanimivi in aktuelnimi predavanji. Odbor bo vso skrb posvetil obema osrednjima prire¬ ditvama: spominski proslavi in sloven¬ skemu dnevu. Kot doslej bo tudi v bo¬ doče odbor z vso vnemo skrbel za slo¬ venske tečaje in reveže. V debati ie bi¬ la izražena misel, da bi morda kazalo Katoliški misijoni. December 1958. 1 urediti pobiranie članarine s pomo'č'o Pija dvanajstega veliki misijonski po- inkas«nta in večkrat izdati informativni men (Prof. Alojzij Geržinič); Prvi ko- vestnik. Poudarieno je pa bilo tu^i raki (Branko Bohinc); Ob stoletnici! mnenje, da rolnki potrebujejo poleg khl- Knobleharjeve smrti (dr. Tine Debe-! turnih tudi družabne nrireditve. katerih ljak); Na poti do misijonskega poklica'je sedaj premalo. Mishti bi bilo t"di (Karel Wolbang, CM); Misijonski po- treba na organiziranje počitniških kolo- ESLOVENIA LIBRE Editor responsable: Miloš Stare Redactor: Jose Kroselj Redaccibn y Administracičn: Ramon Falcon 4158, Buenos Aires Argentina Ramon Falcon 4158. Pri maši bo pevski zbor Gallus pel najlepše slovenske bo¬ žične pesmi. Vse naše bralce v Buenos Airesu in okolici opozarjamo, da se predvaja ame¬ riški barvni film o raketnem poletu na Luno, pod naslovom “VIAJE A LA LU- | klic (F. S.); Staršem in fantovski mla- nij za slovenske otroke. dini; Urednikovi J A V N I NOTAR Francisco Raul fotanfe Escribano Puhlico Uruguay 387 T. E. 40- 1605 Buenos Aires NA”. Film je star že nekaj let in je svoj čas v Buenos Airesu propadel, ker je to znanstveni film, trajajoč poldrugo uro. Film odgovarja današnjemu tehničnemu stanju in je bil tehnični svetovalec za ta film raketni strokovnjak Nemec (Vernher von Braun, ki je sodeloval pri konstrukciji nemške raketne bombe V-2. Film odgovarja znanstvenemu predava¬ nju in prinaša prav vse, kar hoče kdo vedeti o raketnem poletu na Luno z vse¬ mi razlagami vred. V tednu po božiču ga bodo igrali v kinu “Flores” na Ri- vadaviji v kvadri 6600. J LOJZE NOVAK izključno zastopstvo BUMAB, S. R. L. Avda de Mayo 302 - T. E. 658-7083 Ramos Mejia nudi slovenski skupnosti po najbolj¬ ših cenah — tudi na dolgoročna od¬ plačevanja — najbolje električne hladilnike, televizijske aparate, pral¬ ne stroje, štedilnike, radijske apara¬ te, kolesa, električne črpalke za vo¬ do, ventilatorje, šivalne stroje in vse druge potrebščine za dom. PRIDEM TUDI NA DOM. Klicati T. E. 658-7083 ali osebno v trgovini. mis : jonski zapiski; Maksimilijan Kolbe; Norček naše Ljube Gospe (priredil R. Jurčec); Po misijon skem svetu; Iz pisem slovenskih misijo¬ narjev. Vestnik, glasilo domobrancev in dru¬ gih protikom. borcev. Štev. 12. Vsebina: Božični pozdrav (I. Z.); Idealizem (Fr. Grum); Božično voščilo Zveze slov. pro¬ tikom. borcev; Bodite bratje vsi v isti cilj zagledani (Govor Karla Mauserja SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO BUENOS AIRES želi vsem svojim članom in prijateljem planin BLAGOSLOVLJENE PRAZNIKE KRISTUSOVEGA ROJSTVA ter SREČNO NOVO LETO 1959. I CERKVENI OGLASNIK Polnočnica za slovenske rojake bo na sveto noč v kapeli v Slovenski hiši na VSEM ROTAKOM ŽELI VE¬ SELE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO Simon Majer uradni prevajalec Alsina 1418, VI. nad=tr., pisarna 3 T. E. 38-5860 Zaradi počitnic bo odsoten od 2. do 17. januarja 1959 *SXSS3aS3£JCX3SSCSaeSMS3SXXXJCXX3CS£SSXJS£ SLOVENSKO,- KERAMIČNO PODJETJE CACES” ŽELI VSEM ROJAKOM SREČEN BOŽIČ in BLAGOSLOVLJENO NOVO LETO 19 5 9 (Nadaljevanje s 3. strani) Razšli so se pozno in vsi zadovoljni. Na vasi je Peter zavriskal. Stric ga je povabil še na kozarec v na. V krčmi se je bila nabrala vesela druž¬ ba. Peli so, da se je skozi zaprta okna razlegalo po vsej vasi. Dolgo so ostali, pa bi bili še dlje,, a se menda prav za¬ voljo Petra žandar Kranberger, ki je prišel mimo, kar ni dal pogovoriti. Polnoč e že davno odb ; la, preden je Pe^er prišel domov. Nič se mu še ni mu¬ dilo spah Do’go je ogledoval lepo, s pi¬ sanimi papirčki ekrašeno potičko, ki mu jo je bila dala Jerca. Spravil jo je v pre¬ dalnik. Stric je dobil podobno, pa jo je poiedel koj drugo jutro. Po praznikih je prit : sn!l mraz. Že na poprej mrtvi smreki je tudi smola trdo zamrznila. Peter in Tomaž sta vedela, da v takem mrazu podrt les stoletja ne sprhni. Deblo za deblom sta hitela ža¬ gati in obsekavati. Od macesnovih grč je sekira odletavala kakor od kamenja. Pa n'sta odnehala. Peter je že hotel za- vol o strica. Tomaž pa ni maral nič sli¬ šati: “Vsaj koren mora biti macesnov,” je trmog’avil. Med delom nista dosti govorila. Ve¬ čeri v stanu so bili dolgi. Na svetega Antona dan zvečer, ko sta pojedla kašo in si prižgala tobak, je Peter zadovolj¬ no ugotovil, da bo drugi dan ves les pri potk “Prav, da si me spomil.” Stric je puh¬ nil dim iz ust in pljunil na tla: “Opo¬ zoriti sem te hotel, da Tkalca vprašaj koliko naj v denarju šteje njegova vož¬ nja.” Peter se je začudil: “Počemu?” “Z Jerco še nista poročena”. Stric je postrani pogledal Petra. “Sedaj se pa vendar ne bo razdrlo.” “Saj še zavezano ni. Utegne pa priti kaj navzkriž. Namesto da bi se tožavila, mu pa vržeš tiste denarje in mir besedi. Če jih ne boš imel, jih lahko vsak dan dobiš pri meni.” Stric je legel na po¬ grad, Peter je pa pridejal na ogenj. Ni mogel več molčati: “Stric! Meni se zdi. da vam ni nič kaj prav, ko jemljem Tkalčevo.” Tomaž je molčal. “Saj sem sam že mislil —” Peter je obmolknil. “Nič ne rečem,” se je og’asil stric. “Samo to vem, da smo imeli lovci pred leti dokaj opraviti s Tkalcem. Puško ima še. če se ga spet loti muha in zač¬ ne zahajati v tvoj okoliš, ali bi ga mogel pustiti?” “Nak! Bi ga tudi ne.” Peter se je skoraj razhudil. “Če bi prišla navzkriž, Bog daj, da bi ne, bi pač moral pustiti službo ali pa Jerco. Si me sedaj razumel zavoljo vož- OB VSAKEMU VREMENU BO V SOBOTO 27. DECEMBRA družabna prireditev Slovenske besede na CALLE PATRICIOS 457 v Santos Lugares OBVESTILA Žirija za božično literarno nagrado Slovenske kulturne akcije, ki jo sestav¬ ljajo dr. Vinko Brumen, prof. Al. Gerži¬ nič, Ruda Jurčec, dr. Milan Komar in Branko Rozman, se je sešla na sejo dne 20. decembra 1958. Ugotovila ie, da so prišli v presojo trije rokopisi. Soglasno je bilo sklenjeno, da nebeno delo ne more biti nagrajeno. Rokopisi so avtorjem na razpolago v pisarni SKA na Alvarado 350, Ramos Mejia. Nova knjiga Slov. kult. akcije ČISTO MALO LJUBEZNI Neve Rudolfove je izšla. Uprava jo že pošilja naročnikom in poverjenikom, dobi se pa tudi v pi-' sami SKA in na Ramon Falcon 4158. Cena: broš. 35.—, vez. 50.— pesov. Tik pred izidom je pesniška zbirka NOVA ZEMLJA K. V. Truhlarja. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE in DOSTI SREČE V GORAH IN RAVNINI V LETU 1959 ŽELI SVOJIM ČLANOM IN PRIJATELJEM Slovensko mizarsko podjetje v letoviškem kraju Miramar potre¬ buje dva vajenca in dva po¬ močnika. Plača debra, za hra¬ no in stanovanje preskrbljeno v podjetju. PISATI NA NASLOV: Kraševec-Drobnič Calle 40 No. 736 MIRAMAR FNGR Slovensko planinsko društvo Bariloče Vesele Božične praznike in srečno Novo leto želi vsem Slovencem v Argentini, v do¬ movini in do vsem svetu, GRADBENO IN TRGOVSKO VRTNARSKO PODJETJE "TRIGLAV" Lastnik Stefanie Jože Tortuguitas FNGB Društvo SLOVENSKA VAS v Lanusu vabi vaščane in okoličane na silvestrovala je ki se bo začelo ob 21. uri. Na program so šaljivi odrski prizori, bogat srečolov, doma¬ ča zabava z godbo in izvrstna jedila ter pijače. Cisti dobiček je namenjen za granitni tlak v dvorani. Znani slovenski znanstvenik jej | izjavil, da vsa obširna španska \ ' literatura ne premore takega de- \ la kot je dr. Ahčinova Socialna ekonomija in da bi sploh v vsej svetovni! ekonomski literaturi teško našli j | kaj podobnega. nje 7” “Sem.” Peter je iztrkal cedro 5n tudi sam legel. Pogovor je utihnil. Ogenj je pošel. Zunaj se je oglasTa sova. Pričelo je snežiti. (Janez Jalen: Trop brez zvoncev) Društvo slovenskih protikomunističnih borcev želi vsem svojim članom in prija¬ teljem blagoslovljen Božič teri srečno in uspehov polno NOVO LETO 1959. SLOVENSKO DOŽIVETJE SVETE NOČI; BLAGOSLOVA IN 1JSPEHOV V NOVEM LETU ŽELI I* A V LIN A LOVŠE Mereado Bizovik Calle 1 No 510 Villa Espana — Berazategui, FNGR NAS DOM IZ SAN JUSTA ŽELI VSEM SVOIM ČLANOM IN PRIJATELJEM BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1959 TER VABI NA SILVESTROVANJE dne 31. decembra ob 20. uri v društvenih prostorih HIPOLITO IRIGOYEN 2756 — SAN JUSTO