Andante.
Bia
v •
gor na-si-mu
Ce-sar - ju, Fer-di-nan-du mi-li - mu! Bla-gor Nje-mu po-gla-var
ju
In ce
sar- stvu ce - li - mu ! Ve - čni ! Tvo
ja
ro
ka
da
la Ga je nam na-mest-ni
ka, Tvo-ja
ro-ka bo
var
va
Nje
t sedež je pravica, Njega krona je modrost
?
Sveta vera nja desnica
Tovaršica učenost
?
Angelj božji po vsih potah
Srecno njega naj pelja Blagoslovi Bog v dobrotah;
Ferdinanda miliga.
T
la Fer
di
nan
da
mi
?
V lepim miru naj kraljuje
Vsak sovražnik naj beži ! Srečno naj pod njim stanuje
Vsak podložnik svoje dni ! Nja pravična roka brani
Nepokoja vsaciga ! Dolgo let nam Bog olirani
Ferdinanda miliga.
ga
Ljubi mir po vsih deželah
Nja cesarstva naj cveti! Naj v ljubezni in poveljah
Se po sreči vse zgodi! Vsi v ljubezni Njemu vdani
Pojmo ?z celiga serca :
Dolgo let nam Bog o hrani
Ferdinanda miliga i
f
Slomšek.
Se nekaj od mizarskiga in tesarskiga lesá.
(Nadalje.)
vgasnila in ogenj pomerl ; torej so ga v poprejšno sti imenovali zrak življenja. Sam cist kislogáz bi pa za člověka življenje premoćan bil : v takim
Kaj je z drevjem ravnati, predin se poséka? bi njegovi maline prenaglo stekel.
y.	-m	• •	* . • i« v • v	nioíiv^i	î c* 1 n ír O r/ii r/ twin a t I
Ce drevje, ki ga za posekati odločiš, na spom lad omajiš ali olupiš, in ga priliodnjo spomlad po^ sékaš, kakor nekteri priporočajo ali kakor je bilo letas v Novicah v 5. in 6. listu rečeno, dobišgo tovo težeji, kerpkeji les, ki je za kurjavo pràv dober. Znabiti de menj olnjatimu lesovju, postavim : hrastovimu, bukovimu, berstovimu. jesenovimu i. t. d. naročeno olupij enj e pred posekovanjem dobro slu
gotovo pa ne sm ere ej u in je vše vj u. Že po poprejšnjim skazovanji smo zvedili. de
čistini kislogázu začne tlijoča terska
5
ali
tudi tlijoča goba z velikim zubljem ali plamenam goreti, še clo jekleno pero, ko se na konci z go bico zažge, bi v takim gázu s takó močno svitlo bo, na vse kraje nebrojne iskrice stopljeniga jekla
raztrošaje
?
gorelo

de bi skorej niogoče ne bilo
j
tega gledati. Kislogáz ni težeji od navadniga zra
ka

zi

v kterim živimo.
Kakor kislic, se zamore tudi gnjilic, z gorkoto
zvezavši ali zedinši se , v
veči drevesni deli so sočni; vsak lesni delavec tudi vé
de se noben les ne srne zdelovati, dokler ni
ce
popolnama suh ; na stebli omajeno drevó pa, ravno osáhne, vender še vleče sok na sé po kore ninali iz zemlje, in napiva z njim celo deblo po sterženu. Ta sok se posebno pri debelini v sredi debla zamoči, in storí, de je les drobljiv in pust. Ni moč celiga drevesa pràv čisto olupi ti ; tudi bi veliko truda prizadelo, veliko drevés od tal do verha čisto
gáz, tó je v gnjilo gáz (Stickstoffgas) spremeniti, kakor se pri vsa cim gnjijenji godi. Ce popolniš iz soda 20 čebrov
vina
i
se
napolni to pričo z 20 čebri zraka
?
ce
bi pa pustil v sodu 4 bokale vina za njega živez*
in ga dobro
zalopnil, bo
\
malo dnéh ves
çraz
y
?
de
kar ga je v tim zraku, z vinám se združil bo na drenj potegnilo, ali se skisalo ; — kar je pa še potem zraka v sodu, tó je gnjilo gáz; taciga je na mero in vago nar več v navadnim zraku. Učeni
omajiti. Pod ostanjki lupja zastaja sok, se skisa in spridi, ter koj červa zaredi. Potem
Ali kj JJ 1 1 VA I ^ l/Vl IV V/ j V t/1 V I«	V; VAH JL V	I1UUI41 VV-1 ▼
za lupani zamoklji sok poje, se spravi v les in ga skozi in skozi prevotli; od malih začetkov se cer vovina dostikrat po večili kosili gojzda razširi in se še druzih zaslomb lesá clo na poslopjih vdela ni*ra loti.
Večkrat vidimo veliko smerečja na stebli po sušiti se. Po vsakdanji skušnji se vé, če se v ka kim kraji gojzda le ene smereke suhost prime, de se jili kmalo več sušiti začne, in de se celili kosov smerekoviga gojzda ta sušna bolezin prime. Ogo-ljeniga drevesa se narpred červojedina prime, za-torej storiš bolje, če drevja na stebli, zlasti smerek ne ogoliš.
► v
Ce pa zapaziš, de se kake smereke v gojzdu suliost prijemlje, védi, de je že červ za lupaní; hitro jo poderi tako smereko; véje, lup in verh čisto iz gojzda pospravi predin se červovína razléze. Pravijo borštnarji: „de koiikor deleč puli od o křesu posekane smereke séze, takó deleč okroerse vse smereke posušé" ; pa ne poslušaj tacih starih pravljic, ampak verjemi, kar je po pameti ver jeti, namreč: de le
si ga na mnoge viže za skušnje naredijo. V tacim kadar červ gázu vsaka živa stvar hitro umerje, in ogenj naglo
vgasne.
Vodene zedinši se z gorkoto da pa vodeno gáz ( Wasserstoffgas). Kakor ne zamorejo še ke
mikarji čistiga kislica, takó tudi ne ćistiga gnjilca, ne vodenca, ki sta zložne pervíne vsih organskih
v r	•	V « t	i	■	i«	•	'
reci, drugači kot pod podobo ne vidljivi ga o*aza
pokazati. Vodenogáz si kemikarji nar raj i vodo na mnoge viže kroječi naredijo ; narava ga v mnogih okolistavah nareja : takó če poleti s palico v blato
gorke luže podrezaš, boš vidil veliko mehurčkov zraka skozi vodo kviško iti, to je vodenogáz; s posebno pripravo in umetnostjo bi si ga lahko v luži vec vlovil in shranil. Pri vsakim gnjijenji, tudi pri druzih priložnostih se vodene
pa
spreme
ni vši se v vodenogáz odločva. Kakor v gnjilogázu bi tudi v vodenogázu vsaka živa stvar hitro za
bi vgasnel: ne da se ne v njem
dušila se, in ogenj
dihati. Vodenogáz se še od vsih gázov razloci po
tih dveli lastnostih le:
1J od navadniga
14krat ložeji, zatorej
L/1J Vini ^ JVU 1	I \ y J/U |i(illll 11 V
červovína je po glavi tni vzrok če se ti smereke na stebli stišijo. Cerv naredi pod
, pod odbitími vejami, verlii in drugo
kjer se ga koli kaj naredi, berž kviško gre. Na to lastnost se opira umetnost z njega pomočjo kviško
in visoko v nebo vzdigniti se. Ce napihneš mehiir
o kl j es teni m lup j em
šaro, svojo
z zrak am
?
ga
dobro zavezeš, na
dno kakila z vodo
z al e g o , in se
razléze; zatorej je škodljivo klestiti in to šaro po gojzdu pušati.
(Dalje sledí.)
odtod po zdravim drevji
, drevje lupiti, veje mu

napolnjeniga čebra potlačíš, in spustiš, bo hitro kér je ložeji od vode, na verh ferknil ; íerknil bo
Nekaj kemije (locbe) kmetovravcam
še na verh, ko bi tudi pol funta svincana-nj obe sil. Takó si napravijo serčni učeni tudi mehiir ali balón iz več tavžent vatlov práv tenjkiga polimaniga židanja, ga privežejo
y
pa
tlam

in na
1
K i s 1 o g
?
(Nadalje.)
gnjilog
d e n o g
pihnejo z lahkim vodenogázam: obesijo na-nj z
va-nj stopijo in marsikaj še seboj
vervmi čolnič, de vzamejo; na
pa odvežejo balón od tal

de jih
Kislic je obstojní dél skorej vsih pozemljskih berž kviško vzdigne, in sicer takó visoko, dokler
stvari (§. 10.) : če se od kake reci odloči in z zdram- ima balon z vunanjim zrakam
ki
koiikor
ljeno
gorkoto stanovitno zveže, de v njem spijoča
• v t • i 1 • 1 f i	• v • •	J v ••
visji toliko tanjsi in lozeji
jezmirej, enako težo; potem jih
postane, je tó kislogáz (Sauerstoff). Kemikarji	pa veter, kakor ga ravno najdej o , naprej z ene ,
si ga umejo za svoje veselje in skušnje na več viž	dokler s posebno umetnostjo. po malim namreč
narediti, vloviti in shraniti ; til imajo tedaj čist	vodenogáza iz balona spušaje, de težeji postaja
kislic, pa z gorkoto zvezaniga in pod nevidljivo	zopet doli na zemljo nepridejo. Ce bi pahotlineko
podobo gáza.	liko više vzdigniti se, veržejo kaj viin iz čolniča

Tak kislogáz puhtí iz vsih rastljin ob času njih
^ ^ ? w w » « VJ - "«J	~-------,
2) desiravno v vodenogázu nobena reč ne
rastljivosti, je v navadnim zraku pričijoč, potreben gori, marveč vsaka goreča vgasne, vender je ni
življenju vsaki žívali; zakaj kjer bi ga ne bilo, nobene bolj vnemljive reci, in nobena z bolj vro bi več ne dihala, bi se zadusila, pa tudi luč bi čim zubljem ne gori, kakor vodenogáz, če se s
kislogázam pomeša in zažge. Po mestih so jeli fabrike napravljati, kjer v zapertih koilih kamnato voglje ali drevá žgijoči vodenogáz narejajo, ga, od vogelea očistivši, po podzemeljskih ceveh ali rorih kot vodo po městu na terge in v hiše nape-ljujejo, in na pipice prodajajo. Širji pipiee ko člověk potřebuje, in kakor dalje časa ima pravico jo odperto deržati, več od nje plačuje. Je ni v se-dajnosti znane bolji svečave od leté, města in hiše po noci razsvetlovati, ki jo gazno svečavo (Gasbeleuchtung) imenujejo.
Rudokopam večkrat vodenogáz hudo zabavlja; ko se jim ga kaj v jame spravi, in ko pridejo s svetilam do njega, se zažge z velikim opočenjem, Jjudí osmodí, doli verže, de se večkrat tudi zavolj pomanjkanja kislogáza — ki se z vnetim vodeno-gázam v vodo spremení — zadušijo ; po o do 50 ljudí je že večkrat v rudnih jamah, ko jim je vodenogáz notri zašel, po taki nesreći konec vzelo. V rudah kamnitiga vogelja se je posebno tacih nesreč bati; z a kaj kamnato voglje je iz nekdanjiga lesá, sploh iz organskih reci, ki obstojé med drugim tudi iz vodenca, kteri zamore v tacih jamah v gáz spremeniti se.
(Dalje sledí.)	•
Podučenje, kakó se mora klavna živina
(Nadalje.)
Gnjiloba šetín pri prešičih se pozná potem, de so šetine na raznih krajih života terji in krepkeji od zdravih, de rade vun padajo in de imajo kervave korenine; večidel tudi farbo spreminijo ťer postanejo sploh bíede. Ta bolezin na koži in v še-tiriah je pa le prikazik hude notrajne bolezni, ki je ali n o trajna gnjiloba ali pa vrančni přisaď. Zatorej se bojo pri klavšnji vselej še druge znamnja po drobji našle, špeh je slab in mesó take živine je bledo, ohlapno in je za živež škodljivo.
Ikre ali šenk i (Finnen) so tudi le prešičja bolezin, ktera se dostikrat v življenji živine spoznati ne da. Ta bolezin v tem obstojí, de se po raznih krajih života, v očeh, v gobcu, v mesu in špehu, ja clo v sercu m ehu reiki najdejo. ki so neki červički veči ali manjši velikosti. Mesarji te mehurčike sploh le pod jezikam in v očeh išejo: to pa ni prav, zakaj dostikrat je živinče ikrasto , brez de bi se pod jezikam aii v očeh tacih mehurčikov zapaziti dalo. Včasih so ti červički takó v mesu skriti, de jih člověk še le takrat nara jma, kadar kuhano mesó reže ali jé, kér se pri kuhanji imenovani vodeni mehurčiki napnejo in potem pod nožem ali zobmí p o k a j o, kakor de bi leš-njike grizel. Akoravno tako mesó ni posebno škodljivo in se brez nevarnosti vžiti sme, če se le i kreni
del i izrežejo in proč veržejo — je vunder ojstro prepovedano, v mesnicah mesó in špeh take bolne živine prodajati zató, kér je za vžitek ostudno in kér ima kupec pravico, za svoje denarje zdravo in lepo mesó i. t. d. terjati.
(Dalje sledi.)
mlade prasce sesati pusti.
Nek pošten mož in priden bravée Xovic pri sv. Marii De vi ci vPolji nam je na znanje dal, de mu je ni davnej svinja 3 prasce povergla, kterih pa po no beni ce ni ni k sebi pustila, de bi bili
sesali. Požerla bi jih bila rada. Vse so poskušali
z gerdim in lepim, pa vse je bilo zastonj ; cio zve-zali so jo, ji torbo na gobec navezali, in prasce k nj i dali, pa tudi vse to ni pomagalo nič; mleko je oporno zaderževala. Ko se takó gospodar s celo družino vred z nepokojilo živino dolgo časa zastonj péha, pride memo gredé neki kmet v hišo in svetje, de bi vse prasčike po celim životu, svinjo papo ri v eu z žganjem ali pa z brino v-cam namazali.
Po svetu tega kmeta storijo in prasce in svinjo namažejo z žganjem in prasce zopet k nji spustijo in čudo! povohala jih je —- in brez de bi se bila ganila, jih od ti s ti h mal zmirej rada sesati pustí. Kmet je rekel, de ta pomoček zató pomaga, kér se duh mladih in st arke ze din i (zgliha). — Morebiti pa starko nemalo vpij an i? Naš gospodar kupi potem še eno ptuje prase in ga k ti svinji dene, pa ga je tudi nategama sesati
pustila.
Pri tacih zade vah na kmetih vselej veliko so-sedov skupej pride in eden zmed teh je pripove-doval, de so to sredstvo ni davnej tudi v Kašlj i m blizo Zaloga poskusili (j>er 8 prasčikih) in ga poterdili. Nekteri so clo pripovedovali, de se nepokojní konji vkrotijo , če se okoli gobea z žganjem namažejo.
Jest sim gosp. Fleišmana, ki večkrat k Marii De vici v Polje gré, naprosil, de bi se z imenovanim gospodarjem natanjko od te prigodbe pomenil in zvedil sim: de je imenovana svinja per-vikrat mlade imela, de je popolnama zdrava bila, de je tudi vime vse zdravo bilo, ne ranjeno, ne prisadno ali oteklo, in de se je vse v resnici
natanjko takó godilo, kakor je tukej popisano.
Těžko bi bilo razsoditi, kakó in zakaj de žganje v tacih zadevah pomaga, to pa je gotovo, de je pomagalo. Naj kmetovavci svetvano sredstvo v en a ci h okoljšinah skusijo in nam svoje skušnje oznanijo. Prav dobro bi bilo, ko bi imenovani pomoček povsod poterdili, zató, kér se pri prešičji reji dostikrat kaj taciga prigodi, in kér se žganje ali brinovec lahko povsod po ceni dobi.
1	•	Dr. Bleiweis.
Od koristnosti mešance pri sejanji in
sadenji.	?
Visoko častitljivi gosp. Anton Strohen, tehant
v Leskovcu so med druzimi rečmi unidan kmetijski
družbi tole pisali :
Gotov dobiček je, na eni njivi dva ali še vec
sadežev na enkrat pridelovati, če se kmetovavec le zna s takim obdelovanjem svojiga polja umno obnašati. Vsaka reč ne tekne vsaki zemlji in vsakimu kraju.
Večletne skušnje so me popolnama prepričale, de turšici, če le ni pregosto saj en a , clo nie na pridelku ne škodje, če se med njo poredko fižol nizke sorte in pa buče (tikve) posade. Na njivi, nekaj čez pol orala veliki, sim po takim ravnanji že večkrat in tudi lanjsko leto 26 mernikov turšice, 6 mernikov fižola in 6 voz buč přidělal in s tem pridelkam práv zadovoljen bil, kar mi bo vsak umen kmetovavec rad poterdil.
Ravno to veljá tudi od ječme na, med kteriga se kor en je (mark va) seje. Vsakteri, posebno pa tisti kmetovavci, ki v hribih in bolj merzlih krajih prebivajo in jari ječmen sejejo, ne bodo od njega nikoli večiga pri-delka imeli, kakor če med-nj korenja vsejejo; zakaj korenje raste dolgo časa še po ječmenovi žetvi, in se, akoravno merzli čas prihaja, práv dobro redí, ter je
živino
y
posebno pa za svinje. Ječmen domaća z i val, severni jêl
prav dobra pića za
korenju clo nič ne škodje, zató kér zacne še le takrat pràv cversto rasti, kader je že ječmen požet in njiva izpod leda zruje
ali
imenovana, z dolg
zobám
°J
živez
dlón (Rennthier)
neki mah
pride o pravim času k hiši
y
očišćena.
y
oj
Na njivi, na ktero se stiri
navadniga
sternisa opletá m
mernike ječmena poseje, se pridobí zraven ječmenoviga pridelka tudi 10 do 12 voz korenja, in ravno na tisto zemljo se da, potem, ko je korenje že
o*
ospodarja, de se pomolsti da. Zima je tamkej takó huda, de če se zakurjena hiša odpré, ves sopuh kar na
enkrat v
s ne g
spremenjen na tla pade
Per
iscm tem
spravljeno, če je kraj zató, zimska
^ V
rez
vsej ati
y
med
ktero se tudi leča dobro obnaša, će je zemlja peše
pa n do tr ste.
topi po
dolgi
zimski noći poletni čas, ki od dvéh
mescov terpí, in v tem casu vse takó hitro ra
de sta ječmen in
t V
rez
dv
mésca po setvi že zréla
na in suha
y
sicer pa ne.
in požéta
lepim dobičkam se da tudi korun (krompir*) s
Kdo ne obeuduje takej neskončne modrosti Stvar
fižolam, (bubam) ali pa s konopljo saditi. Kader je nika? V naših evropejskih deželah res poletje dalje terpí
že za korún odločena in dobro pognojena njiva preorana
y
ali hladna noc, ki za vsakim dnevam
stopi, rast
za
in povlečena, posej práv redko na pol orala veliko njivo derzuje takó, de per nas od setve do žetve veliko več pol bokala konoplje; tišti kmetovavec pa, ki nima ve- časa preteče, ko v Laponii. Veči je toplota v naših
________— _	-	*	.	m	tti	m	Y	t «1	• i • • •	• •	• V •
liko zemlje in torej tudi toliko koruna ne sadi, naj
trn
krajih
dalj
in prijaznisi poletje; tode toplota
ki
ast
ne sadi po navadi precej za plugam (drevesam), ampak delà, je na vse poletne mesce razdelj naj napravi poredama jamice, pol čevlja
globoke,
in naj Laponsko poletje krajši, je pa s:
ej s i, in takó
Kar je tedaj
dozoré
ga
posadí v a nje, v vsako peto jamico naj pa fižola rastljíne tam pol popřej ko per nas.
p o m e c e
i
in vsi trojni sadeži bodo enako čversto rasti
začeli. Ce jih je po enkrat okopal in saj nar manj enkrat
lón
llazun dobrote, ki jo Lapon cam ta žetev in sed
perneseta, se
perletí, kakor
po
osul
bodo vsi rastli, de bo kaj! Na njivi
eniga
orala
U O U 1 , MUUO VOX 1WOU1 ^	V/ WO I\MJ • 11 U 11J 1 V 1 1/ 11 1 U	WlM	T	" v
sim v srednjih letih po 50 voz koruna, 4 do 6 mernikov dobre jedila daj
vsih severnih krajih, brez števila veliko tičev, kterih jajca in mesó silno
konop li iga semena in ravno toliko fižola přidělal.
Pa med vsi m i dezelami zemlje narbolj zapušena se
Prepričan od velike koristnosti take mešance, tako zdi Grenlandija, ki nar
više
obdelovanje polja vsim kmetovavcam prav živo priporo-
naj bi se ga čversto poprijeli, kjer koli je kraj in vreme imenovanim sadežam primerjeno. Anton Strohen.
se tam ne vidi, ko veličanske
gore
ob severji lezi. Druji^ in mogočno skalovj
c i m
y
kteriíra verhovje se v megli zírubí
9
©
1
Xa mnogih krajih ki po tri mile na
V inska tèrta tretji
dan
avna na
naletí okó na stogove ledenih
deleč sežejo, in so na sto sežnjev visoko nakupičene. Mraz tih krajev preseže ves zapopadek. Clo žganje
Krajnskim cvetè!
zmerzne in razzene posode. V Sv
in Sušeu poka
To je
bosa! bojo bravci Novic odgovorili. Ni bosa
Vrednik Novic je cvetje in Grenlanšk
ne, ampak cista resnica. perje vinske terte v rokah imel, ki ga je gosp. Ka-ringcr iz Boštanja na Dolenskim v Ljubijano sabo
kamnje, in se v kose razleti. Vunder pa ni bi bilo v svojo domovino takó mocno zaljublj
ljudstva, ki
Njiva
y
iiost tih ljudi je lov
ino, ko je žetev, splóšna in posebna umet-
kih p
Kakor Otahajčanje
uči
streho
v •	V
zivez
obleko
prinesel in tamkej od gospoda Jožefa Der me Ina,
telja in od c. k. kmetijske družbe s sreberno sveti- za ohranjenje življ njo poslavljeniga sadjorednika in posestnika prejel, ki
in drugi prebivavci pod soncam iz krušnima drevesa
orodj
in vse di

dobijo
kar
potrebujejo: takó imajo G
1
zivez, pijaco
ima po eni strani svoje hiše terto izpeljano, ktera je 3. Malitravna pod milim neb a m v polním cvetji bila. njegoviga mesá
y
obleko
y
okna
y
žeblje
y
píle
y
orodj
ođejo i. t. d. od sarniga morskiga psa
Vse to dobij
"y
iz
y
sála
y
kit
v 9
y
ce v
y
ehurj
y
kostí
Kor en in a te stare terte stojí v kleti (Jteldru) hise Nr. 7 v Boštanji in gré skozi strop kleti in skozi stanico učitelja pod oknam vùn. De tertna korenína v kleti ne morejo
y
réber
y
koze , zelodca in kerví. Sicer lovíjo tudi zajče
, lesíce,
medvede, zlatóvke (zlahtne postervi); vunder se s tem
dolgo muditi,
kér
jih dan
1
stoji, ji je ma galo
gotovo nar
vec k takó zgodnim cvetju po
polétje le
t
vunder
se taciga priárodka
Í5
gosp
on vstregel,
D e r m e 1
ko bi
tednov terpí, po tem pa zopet noc in zima nastopite
(K
sledi.)
nikoli doživel ni. Práv zlo bi nam nam oznanil, kadaj de bo grojzdje te terte dozorelo!
Dr. Jileiweis.
Od previdnosti božje za ohranjenje vsa
Poznaš orodje
Besedna vganjka.
y
ktero godci rabijo?
Beri nazaj,vmejo me stavijo
kiga naroda na zemlji
Znajdba vganjke v poprejšnjim listu je:
Š tiri.
Podaj
lep
ajdo
y
(Na dalje.)
se v ledéno Sibir i jo, in tam naj demo in kakor v vsih severnih stranéh mnogo
mocno volnatim kožuham
Današnjimu listu je 7. dokládá perdjana.
zveríne, ki s svojim debelim in
člověka varje, de
ga grozni mraz ne stisne
Se višje
V Ljubljani
Krajnju
prebivajo Jakut i; njih dežela je skorej vedno premerz-njena. Pa ravno v to deželo přiletí vsako leto v začetku Rožnika nebrojno število divjih gosí, ki se takó lahkó
Kitili kup
vjet
loví
dajo
y
de
jih ena sama družina na tavžente na
in se ž njimi celo leto pi
v •
Kér je namreč
zemlja skorej vedno zmerznjena, se v nji poshranijo in ne spridijo. Kdo ne vidi zopet tukej dobrotne roke božje
T
vecni
čémo clo od Lap oni je reci sneg leží, notoki do dna
Kaj
y
na planínah
zamerznejo, in se vec
krat cele léta ne otajajo! Ali ne bomo rekli, de je ta dežela od previdnosti božje popolnama zapušena? Pa neka
mernik Pšenice domačc •
»	» banaške
» Turšice.........
» Soršice.........
» Reži...........
» Ječmena........
» Prosa ..........
» Ajde...........
» Ovsa...........
11. Malitrav-		! 6. Malitrav	
na.		I na.	
gold.	I kr.	1 srold.	1 kr.
2	i - J	o	6
0	15	o	15
1	16	1 i !	16
-	- I	! 1 ;	40
J	36	t	40
1	21	1	20
1	! 4	1	15
1 i		1	5
	54 1		54