Leto XXVII. Štev. 10.
Poštnina plačana v gotovini.
Lendava, 10. marca 1940.
Cena 1 Din.
Vredništvo v Lendavi hš. 67. — Uprava v Črensovcih, Slovenska Krajina.
Slovenska Krajina, Najlepša milina:
Lübléna Ravenska, Gorička, Dolenska! Ne poznam jaz lepš'ga sveta, Vsa sladkost si moj’ga srca: Slovenska Krajina, mili moj dom,
Pozabo te nikdar, nikde ne bom.
Letna naročnina v državi 30 Din, Europi 72 Din, z Mar. Listom letno 100 Din, v državaj prek morja 3 dolare na leto Novine i M. List s kalendarom. Na sküpni naslov pri širitelaj v državi je letna naročnina 24 Din. Plačati se mora naprej. Št. položnice 11806. Rokopisi se ne vračajo. Cena oglasov: Cela stran 800 Din, pol strani 400 din. i tak niže. Poslano med tekstom vsaka reč 2 Din, mali oglasi do 10 reči 5 Din, više vsaka reč 1·50 Din.
Najboljši poveljnik.
Že Job, veliki trpin iz stare zaveze, je točno ugotovil, da je „borba človekovo življenje na zemlji.“ Borba z našo lastno naravo, ki je od izvirnega greha naprej nagnjena k slabemu; borba s hudobnimi ljudmi in najbolj skrivnostna borba z nevidnimi temnimi silami, z odpadlimi duhovi.
Vsi to le predobro čutimo. Ali grozovito težka je ta borba in odločilna: od njenega izida zavisi brezkončna večnost. Kako smo torej lahko veseli, če v borbi imamo dobrega vodnika.
Katoličani imamo celó nezmotljivega vodnika, kar se vere tiče in življenja po veri. To je krasni dar, ki ga je Gospod zapustil vodstvu svoje Cerkve. Je pa tudi nujni dar, ako hoče biti Cerkev vama pot zveličanje, kar lepo pojasnjuje veliki ruski mislec Solovjev: „Gospod je Cerkvi slovesno obljubil nepremagljivost proti peklenskim silam. A nujni pogoj zmage je, da se vsi vojaki borijo v svesti nezmotnosti vrhovnega poveljnika, to je: njegove ukaze smatrajo za pravilne in jih natančno izvršujejo. Tako je potrebna tudi nezmotnost vrhovnega cerkvenega poglavarja. Odvzemite Cerkvi središče, Rim, in enotna čreda in vojska Kristusova razpade v ločene pokrajinske (državne) cerkve, zasužnjene po narodnih, državnih in zemeljskih elementih.“
Da je papeštvo taka svetla sila, to danes celo drugoverci priznavajo. Socialna in gospodarska reforma, ki jih je začel sedanji predsednik Združenih držav ameriških, Roosevelt, je prevzela več točk iz papeževe okrožnice „Quadragesimo anno“. Isti Roosevelt je 27. februarja obnovil diplomatične zveze z Vatikanom, zveze, ki so bile pretrgane od l. 1867. — Tudi voditelji nekatoliških združenj so sedanjemu papežu Piju XII. ob njegovi izvolitvi čestitali.
Nesluteni razvoj tehnike je danes takorekoč ves svet tesno povezal. Tudi vatikanski radio se redno oglaša in sv. Očeta lahko poslušamo, kakor bi nalašč nam govoril, meni in tebi. Ne vem, zakaj pri tem večkrat mislim, da bi v današnjem času Antikrist moral biti fizična oseba in da je Cerkev na borbo z njim vedno pripravljena. Tako enotno vodene svetovne organizacije, kakor je katoliška Cerkev, menda res ni nobene druge. Druga sodobna gibanja kaj takega šele skušajo ustvariti.
Tolažilna je veličina papeštva, vojskujoča se Cerkev ima najboljše poveljstvo. Pogumno lahko koraka v spokojne zarje onostranosti, v družbo zmagoslavne Cerkve, četudi morda za nekaj časa skoz čistilni ogenj purgatoriuma.
Katoličani moramo biti veseli te dni, ko se spominjamo papeštva. 2. marca lanskega leta je bil sedanji papež Pij XII. izvoljen, 12. marca istega leta pa slovesno kronan. Osebnost sedanjega papeža je tako znana in spoštovana, da o tem ni treba posebej govoriti.
Besedam iz Rima radi prisluhnemo tudi mi iz prekmurske Slovenske Krajine. Že radi zgodovine: „Po knezu Koclju so bili Slovenci nekoliko let po-
maknjeni k središču tedanje cerkvene in politične zgodovine. Svoja poslanstva je pošiljal v Rim, dopisoval s papežem in bržda snoval zvezo slovanskih kneževin, ki naj bi ustvarila novo ravnotežje v tedanji Srednji Evropi“ (Grivec, Slovenski knez Kocelj, str. 6). Naš tednik tako rad objavlja papeževe besede.
Veseli smo katoličani te dni in — hvaležni. „Molimo za našega sv. očeta Pija: Ohrani ga, Gospod, poživljaj in osrečaj ga na zemlji, in ne daj ga v roke njegovih sovražnikov“.
Občni zbor JRZ v V. Polani.
V Polani je bio dne 25. februara t. l. popoldne ob 3. vüri občni zbor JRZ. Predsednik je ugotovo, da je seja redno sklicana i odpre občni zbor s sledečim dnevnim redom:
1. Otvoritev seje. 2. Čitanje zapisnika krajevnega odbora zadnje seje. 3. Sprejem članov.
Preide se k dnevnemu redu Predsednik pita navzoče, če kdo šče stopiti v stranko JRZ. Nato se oglasijo nekši strankini nasprotniki z rečmi: „Ka nam pomaga stranka, ka nam je spravila?“ Predsednik njim je pa
odgovoro na pitanje s sledečimi rečami:
Kmetovalci, živinorejci, poljedelci! Ali se več ne spominjate na tiste čase, za Jevtičeve vlade, kda so bile vse državne meje 
zaprete	za	izvoz,	svoje	živine
neste mogli	odati,	mogli	ste jo
doma zaklati, pa tüdi če je bio tisti bik ali telica prvovrstna. Tak ste na zadnje ne meli ne penez pa ne živinčeta. Voditeli naše stranke pa so se pomirili z vsemi državami i meje za izvoz so se odprle, da svojo živino lehko vedno odate. Kmetovalci, pitam vas, ali ste vi premišleni nasprotniki naše stranke? Kakši hasek pa mate od tisti strank ali voditelov, ki šče niti za en dinar ne so pomagali ne vam, ne drügim? Že 20 let z lažmi vodijo svoj narod, brez toga, da bi se brigali za pridelke svojih kmetov, kak bi se tej odali; nihče ne misli, kde naj kmetovalec dobi peneze za svoje izdatke.
Naša stranka i njeni voditelje so dali kmetovalci vso srečo v
roke. Samo nešterni za njo ne marate! Najbokše bi bilo, če bi to sami sprevidli i šli na pravo pot naše stranke. Stranka JRZ je edino pravična za vsakoga kmeta i živinorejca.
Neki se je pa začao zgovarjati s tem, „da nam dr. Klar nikaj ne spravo.“ Odgovor je dobo ete:
Ne gledajmo poslance v tom pogledi, da bi pomagali posamezniki, ar ga mogoče posameznik niti ne proso za pomoč. Mnogo pa je delao i priboro za sküpen hasek našega Prekmurja.
Gledajmo pa vedno stranko JRZ. V njoj so vnogi odlični i dobri možovje i tüdi sam g. dr. Korošec. V toj drüžbi vidimo tüdi našega dobroga g. dr. Klara. Bodimo tüdi mi v toj stranki, ar je ravno v njoj pomoč, da lehko odamo svojo živino i da se naši izseljenci lehko izselijo na delo v tüjino.
Ravno pri zaklüčki svojega govora vstopi v dvorano g. dr. Klar, naš bivši narodni poslanec, ki je bio navdüšeno sprejeti od članov i občanov, šteri je bilo okoli 150. Zdaj je predsednik predao reč g. dr. Klari, ki je meo skoro eno vüro trajajoči govor od naše notrašnje i zvünešnje politike. Govorio je tüdi od zmage naše stranke JRZ, ki je napravila vnogo hasnovitoga za kmeta i živinorejca.
Po končanom govori smo g. dr. Klari priredili navdüšeno zahvalo z živijo klici i dugim ploskanjom. Osebno pa se je zahvalo g. dr. Klari na lepom govori tüdi predsednik krajevnoga odbora JRZ, g. Žalik Štefan.
Okrožnica papeža Pija XII.
„Summi Pontificatus“.
Ko so Kristusa križali, „se je stemnilo in je bila tema po vsej zemlji“ (Mt 27, 45), pripoveduje evangelist: strašno znamenje tega, kar se je zgodilo v duhovnem oziru in se še dogaja povsod, kjer je slepa in ošabna nevera izključila Kristusa iz življenja in zlasti javnega življenja; z vero v Kristusa je padla tudi vera v Boga. Posledica tega je, da se nravne vrednote, po katerih se je prej sodilo javno in zasebno življenje, tako rekoč opustijo in toliko opevana laizacija družbe je napredovala čimdalje hitreje, trgajoč posameznika, družino in državo od blaženega in prerojevalnoga vpliva božje misli in učenja Cerkve, in je tudi pokrajine, v katerih je prej toliko stoletij lepo in jasno svetila luč krščanske civilizacije, zanesla vedno bolj tesnobna znamenja gnilega in gnilobo razširja-
jočega poganstva: „Ko so Kristusa križali, se je stemnilo in je bila tema“ (Brev, Rom., Parasc., respons. IV.)
Morda se mnogi, ki so se oddaljili od Kristusovega nauka, niso jasno zavedali, da jih je preslepil le zunanji blesk in razkošni zvok besed, ki so tak odpad proglašale za osvoboditev od suženjstva, v katerem da so živeli prej; niso pričakovali, da bo usodna znamenjava resnice, ki daje svobodo, z zmoto, ki svobodo jemlje, rodila tako grenke sadove. Ko so odbili neskončno moder in očetovski zakon božji in vzvišeni nauk Kristusove ljubezni, pač niso premislili, da se s tem prepuščajo ubogi, omahljivi človeški modrosti: govorili so o napredku, pa so se pomikali nazaj; o povzdigi, pa so se pogrezali; o zrelosti, pa so padali v sužnost. Niso doumeli, kako prazen je vsak poskus, postaviti na mesto Kristusovega zakona kaj drugega, enakega: postali so prazni v svojem modrovanju“ (Rimlj 1, 21).
Ko pa upade vera v Boga in božjega Odrešenika, začne v dušah pojemati tudi luč nravnih načel in sesuje se edini in nenadomestljivi temelj trdnosti in tistega javnega in zasebnega reda, ki edini more države voditi k procvitu in blagostanju. Res je, tudi takrat, ko je Evropo še bratsko oklepala vez krščanskih nravi in naukov, so bili neredi, prevrati in vojne, ki so
jo pustošile; toda najbrž se nikoli ni tako bridko čutil obup naših dni, da bi se to moglo popraviti, ker takrat je še vedno bila živa zavest, kaj je prav in kaj ni prav, kaj je dovoljeno in kaj ne, kar vse olajšuje razgovor in drži strasti v nekih mejah in tako vedno omogoča časten sporazum. Današnji razdor pa nasprotno ne izvira samo iz neukročene strasti, ampak iz globoke duhovne krize, ki je izprevrgla zdrava zasebna in javna moralna načela.
*
Izmed mnogih zmot, ki izhajajo iz preziranja vere in nje-
nih zapovedi kot iz zastrupljenega studenca, vas zlasti želimo, častiti bratje, opozoriti na dve, vsled katerih je mirno sožitje narodov skoro nemogoče ali vsaj kočljivo.
Prva teh pogubnih zmot je v pozabi tiste človeške medsebojne povezanosti in ljubezni, ki jo nalaga in ukazuje po eni strani skupnost izvora in enakost razumne narave vseh ljudi, naj bodo katere koli narodnosti, in po drugi strani daritev odrešenja, ki jo je Kristus v spravo za vse človeštvo na žrtveniku križa daroval večnemu Očetu.
(Dalje.)
Razgled po katoličanskom sveti.
Španija. V Madridi se je vršo v začetki meseca februara tečaj za katoliške žene, šteroga so se vdeležile delegatinje vseh španskih škofij. Tečaji je predsedovalo žena generala Franca, gospa Carmen Franco. Predavateli so bili odlične osebnosti: apost. nuncij Mons. Gaetano Cicognani i madridski škof Mons. Eijo Garay. Španski kardinal Primas Goma je tüdi prisostvüvao tečaji i držao govor, v šterom je omeno velko pomenkanje dühovščine i potrebo, da bi po velikoj španskoj tragediji vsi sodelüvali pri krščanskom preporodi domovine. — V Španiji delajo na to, da bi bio prišteti med blažene barcelonski škof Manuel Yrurita y Almandoz, ki je za časa vojne živo v ednoj kleti, iz štere je včasih prihajao preoblečeni v delavca. Kda so rdeči že bežali pred Francovimi četami, te so škofa izdali i 65 letni starček je mro grozne smrti; njegovo razmesarjeno telo so najšli Francovi vojaki v obcestnom jarki.
Vatikan. Argentinsko odposlaništvo, ki je te dni dovršilo svoje delo v Rimi, je sv. Oča sprijao v posebno audijenco. Navzoče so bile tüdi drüžine odposlancov, ki so bile jako vesele, da so mogle pred svojim odhodom šče ednok viditi sv. Očo. Sv. Oča je Argentince nagovoro v njihovom maternom jeziki i se spominao tistih dni, štere je prebio v Argentini ob priliki eucharističnoga kongresa kak kardinal-odposlanec sv. Oče. Na konci svojega govora njim je podelo apostolski blagoslov.
Nova Zelandija je angleški dominijon. Meseca februara je bio tü prvi eucharistični kongres v mesti Welington v areni, ki so jo za to priliko zgradili. Sv. Oča njim je poslao posebno pismo. Protestanti, ki so tü v večini, so z velkim spoštüvanjom spremlali kongres. Vdeležencov je bilo 150.000. Prva katoličanska meša v Welingtoni je bila na Božič 1840. Med 1 i pol milijon prebivalci Nove Zelandije je 175.000 katoličanov. Večina prebivalcov je angleška, irska i francoska. Novo Zelandijo je odkrio Tasman l. 1642.
Na Portugalskom majo vnogo „lüdskih domov“, ki so kulturna središča krščanskih občin. V njih majo včenje dece, šolanje odraslih v verskih, socijalnih i kulturnih zadevaj; telesne vaje i drüžabnosti; vaški kino za kulturne i zabavne filme; upravo socialnih zavarovalnih ustanov za betežnike, za stare lüdi i za brezposelne. Držijo se načela: „Drü-
žina je delavska i obenem dühovna občina. Poglavitna naloga lüdskih domov je, da se obdržijo i pospešüjejo drüžine.“
V Rimi je bila 18. februara seja papežove akademije znanosti. Ob toj priliki je sv. Oča gučao od popune skladnosti med verov i znanostjov; nasprotje nastane samo, če se ednoj ali drügoj preveč pripisüje.
Birma je angleška kolonija. Tü je ednok šo mimo hiše, v šteroj je bila veselica, misijonar. Pa zagledne v kmičnom koti na gnilom küpi slame človeka, ki ga je gobavost že vsega razjedla. Zvedo je, da je to oča veseljakov v hiši, že 30 vür brez hrane. Misijonar ga odpelao v zdravilišče, njemi sam oprao rane; ga oblekao i nasito. Betežnik njemi pravi: „Što si, ka mi tak lübeznivo dvoriš, kda so me lastivna deca zavrgla?“ Misijonar njemi razložo i betežnik je gratao goreči apoštol krščanstva med gobavci.
Nemčija. Letos meseca februara je minolo 25 let, kak je kardinal Bertram začno svoje škofovsko pastirsko delo v Breslau. Mladina njegove škofije se je zbrala v velikom števili, ga pozdravila kak dobroga očo i njemi izrazila sinovsko vdanost. Kardinal Bertram se je zahvalo mladini i jo pozvao, naj ostane vsikdar verna Bogi.
Francija. Francoski kardinali i nadškofje so meli 24. februara konferenco, na šteroj je kardinal Verdier podao globoko izjavo: „Namesto komunizma i bolševiške mistike mora stopiti ideja drüžabnoga mira i vzajemnosti stanov. Če bi za to ne skrbeli, bi po končanoj bojni nastopili velki drüžabni pretresi“. Pozvati so krščanske delodajalce, naj jih vodi zamiseo drüžabne vzajemnosti, po šteroj naj naravnajo svojo delavnost, nameščenci i delavci se pa naj zdrüžijo v krščanski sindikataj.
Anglija. Nedavno je kardinal Artur Hinsley v westminstrskoj katedrali v Londoni obnovo posvetitev Anglije Materi božoj, da bi dosegnoli mir pravičnosti i lübezni.
Kitajska. Objavlen je seznam 293 mantrnikov, ki so bili vmorjeni med svojim misijonskim delom na Kitajskom. Med mantrniki je 61 frančiškanov, 49 kotrig pariške misijonske drüžbe, 37 jezuitov, 36 navadnih dühovnikov, 26 članov Vincencijove drüžbe, 14 dominikancov i 14 misijonarov iz Scheuta. Od teh je 16 že prištetih med blažene.
2
N O V I N E
10. marca 1940.
Nedela
v posti peta.
„Što zmed vas mi more dokazati greh? Či istino gučim, zakaj mi vi ne verjete? Ki je z Boga, bože reči poslüša, zato je vi ne poslüšate, ar neste z Boga“. Židovje so njemi odgovorili: „Ali ne velimo prav, da si Samarijan i da maš hüdoga düha?“ Jezuš je odgovorio: „Jaz nemam hüdoga düha, nego častim svojega očo i vi mi čast jemlete. Jaz ne iščem svoje časti; jeste, ki jo išče i sodi. Zaistino, zaistino velim vam: „Či što moje reči zdrži, ne bo vido smrti na veke“. Židovje so njemi pravili: „Zdaj smo spoznali, da maš hüdoga düha. Abraham je mro i proroki i ti praviš: „Či što reč mojo obdrži, ne okusi smrti na veke“. Si lehko ti vekši od našega oče Abrahama, ki je mro? Tüdi prorocje so spomrli; koga samoga sebe delaš?“ Jezuš je odgovorio: „Či bi jaz dičo samoga sebe, bi bila moja dika nikaj. Moj oča je, ki me diči, od šteroga vi pravite: naš Bog je; — pa ga ne poznate, a jaz ga poznam. I či bi pravo, da ga ne poznam, bi bio spodoben vam, bio bi lažlivec. Ali poznam ga i njegovo reč zdržavam. Vaš oča Abraham se je jako veselio, da bo vido moj den; vido ga je i radüvao se je“. Pravili so njemi židovje: „Petdeset let ešče nemaš i si Abrahama vido?“ Velo njim je Jezuš: „Zaistino, zaistino povem vam, prvle liki je Abraham bio, jaz sam“. Nato so popadnoli kamenje, da bi je v njega lüčali, Jezuš pa se skrio i odišeo s cerkvi. (Jan. 8-46 - 59).
Včera, v soboto, smo v cerkvi pokrili slike i križe. To se zato dela, ar se je Kristuš zadnje dni pred svojov smrtjov ne več pokazao javno. Pa tüdi zato, ar je njegovo božanstvo bilo skrito i s koprenov zagrnjeno, zato je dopüsto, da ga kak človeka zgrabijo i ravnajo ž njim, kak da ne bi meo v sebi božanske nature i düše. Te den se pokrivlejo tüdi slike svetnikov, ar se ne spodobi, da so sluge v svečanoj obleki, kda je Gospod ves razmrcvarjeni.
Denešnja nedela se zove tiha, ali pa „nedela trplenja“. Ne zato, kak da bi se že dnes najbole obhajalo trplenje Gospodovo, nego z denešnjim dnevom se Cerkev bole vtopi v njegovo trplenje. Ves čas od dnes do konca velkoga tedna se v cerkvenom jeziki imenüje tempus passionis, čas trplenja. Pri sv. meši i pri cerkveni molitvaj se izpüšča vse, ka je kaj veseloga. N. pr. pristopne molitvi so okrajšane kak pri čarnoj meši. Celo kratki slavospev: Dika bojdi Oči“... se izpüšča.
Če se Cerkev potopi v trplenje Gospodovo, se moramo kak njena deca tüdi mi. V tej 14 dnevaj do Vüzma naj bodo naše misli pogostoma pri trpečem Jezuši. Tüdi za nas naj valajo reči, s šterimi je Jezuš apoštolom napovedao svoje trplenje: „Glejte, v Jeružalem idemo i Sin človekov bo izročeni nevernikom pa ga bodo zasmehovali, ž njim grdo ravnali, na njega plüvali, i gda ga zbičüjejo, ga bodo vmorili“ (Luk. 18, 31)
Kem bole se bližamo velikomi dnevi trplenja, velikomi petki, tem bole se potaplajmo v trplenje Odrešenikovo. Tak posebno cvetni petek, kda mamo pred sebov žalostno Mater božo. Potem na cvetno nedelo, kda se že pri sv. meši čte pasijon i na veliki četrtek, kda se pravzaprav začne trplenje Gospodovo. Na veliki petek, kda moramo živeti samo v mislih na Jezušovo trplenje i smrt.
Jezušovo trplenje i smrt mora biti krščenikom najsvetejši spomin, vej je to najvekši dokaz njegove lübezni do nas. Njegovo trplenje je naše rešenje, njegova smrt naše živlenje.
Bodimo zavedni in ponosni Slovenci.
Po naši zemlji še vedno skomina sosede, ki skušajo zadostiti s svojim skominam in s silo ponovno podjarmiti ta vrt v Evropi.
Nedavno sem bral v nekem listu o Dancih — dežela in narod na severu. To je majhna država in tudi narod ni velik. Pred dobrimi 70 leti so bili ubogi in kulturno zaostali. Zemlja slabo obdelana, jetika in pijanstvo je gospodarilo. Vse to je z bolečino gledal evangeljski škof Grundtwig. Danci so namreč v veliki večini evangeličani. Vrgel se je na delo. Začel je propagando za preporod, ustanavljal šole prosvetnega in gospodarskega značaja, ki so kmalu zaslovele po celem svetu. Danes je Danska ena izmed najkulturnejših držav. Narod živi v blagostanju in je vzor pridnosti, poštenosti. Tam ni nepismenega človeka, ni berača, ni hiše brez časnika ali časopisa. Nedavno so našteli 16 ljudi, ki nimajo lastne strehe nad glavo. Otroci so debeli in zdravi hranjeni, z mlekom in sirom. Ni policajev in žandarjev zato, da bi čuvali red in imovino — so le bolj za parado in zaradi kakega tujega nepridiprava. „Pazimo sami nase“ — to je njih rek in geslo. Tega se drže. Pijancev ne poznajo — če pa kdo pogleda globlje v kozarec se pa skrije — sram ga je, pokazati se ljudem. To je resnično olikan in vzgojen narod. Disciplina jim je v krvi. Tam ni od države ukazano pohajanje šol — pa vendar ni nepismenih. Enako je z Norvežani, ki so tudi mali narod — a kulturno na visoki stopnji. Ni torej število, ampak kultura je merodajna, da se lahko narod uvrsti med kulturne in spoštovane narode; Nasprotno vidimo danes, da so številčno veliki narodi vsiljivi in jih skomina, da bi majhne stlačili sebi v žep, četudi se ponašajo s svojo kulturo. Zato bodimo zavedni, nastopajmo enotno in tujci bodo imeli pred nami rešpekt (spoštovanje.)
Pri nas je ta huda napaka, da se preveč pustimo vplivati od drugih v tujem smislu. Tudi šmarnica nam uničuje zdravje. Mnogi si ne dajo dopovedati, kako je to kvarno in kake slabe posledice nastopajo v mladem rodu radi čezmernega pitja. Bolezni, topoglavost in družinske nesreče.
Dobili smo nazaj našo zemljo, ki so nam jo poprej obdelovali zase hercegi in grofje — dobil smo gimnazijo, kmetijsko šolo, dobili še trgovsko šolo. Prometno smo zvezani bolje med seboj po autovožnji in železnici, tako bomo lažje in bolje prodajali svoje pridelke in dobavljali to, kar nam manjka. Odgovorni gledajo, da se naš delavec ne izkorišča in ne propada duševno in telesno. Naši mladi ljudje pohajajo vsakovrstne šole in zavzemajo važne službe in položaje, delajo med nami in so nam na razpolago z nasvetom. Ne odtegujmo se jim in ne recimo „kaj, ti žive z naših žuljev.“ Naši duhovniki, učitelji, advokati, profesorji in ostali se ne zapirajo v pisarne, ampak so nam radevolje na razpolago z nasvetom. Tudi mi bodimo pripravljeni na pomoč in na kake žrtve.
Čimveč domačinov bo delovalo med nami in čimveč bomo imeli domačih izobražencev bolje bo za nas in večje spoštovanje bomo imeli. Ti se bodo tudi najbolj zavzemali za naše potrebe, da ne bomo tonili v nazadnjaštvu in siromaštvu. Ti tudi najbolj poznajo naše potrebe in naše želje. Poljaki, Romuni, celo Srbi in Hrvatje se pritožujejo, da njih inteligenca
ni vneta za narod, ampak se zapira v svoje urade in zvišena gleda na delovno in verno ljudstvo. Hrvatski kulturni delavec Dr. Bižanič je zapisal: „Vse preveč poznamo probleme velikega sveta in se zanimamo zanje, premalo pa probleme našega naroda“. Lahko rečem, da naši šolani ljudje, ki so že na položajih ali se pa pripravljajo, podobne opazke ne zaslužijo. Če hočemo imeti vnete kulturne delavce, se moramo bolj zanimati za naše dijake, ki vse preveč trpijo pomanjkanje in kljubujejo mrazu in gladu v nezakurjenih podstrešnih sobah ali vlažnih stanovanjih in pridejo zagrenjeni in bolehni iz šol brez veselja do dela. Dijaki in domača inteligenca naj bo naš ponos. Čimveč bo domačih ljudi na odgovornih mestih, temveč bo razumevanja za potrebe naše zemlje in naroda. Tudi dobro svetno razumništvo potrebujemo, kajti delo duhovščine ni prvenstveno na gospodarskem in političnem prosvetnem področju, ampak v prvi vrsti na področju moralnega in versko-prosvetnega polja. Seveda, ker pa dozdaj nismo imeli ljudi, ki bi razbremenili duhovščino, so bili primorani tudi na to področje poseči, a ga bodo z veseljem prepustili, da se bodo laiki borili s tem v prvi vrsti. Veliko so storili duhovniki pri nas, lahko rečem, da je pravzaprav vse, kar se je pri nas storilo, sad njihovega truda. Veliko je bilo težav, predno so dosegli najbolj nevarne pravice našemu jeziku in našemu narodu. Danes, ko se tega zavedamo, smo jim hvaležni. Kljub pritisku ogrske vlade so se našli v dobi, ki je že skoraj zapečatila našo govorico Dr. Ivanocy — gg. Kleklna in g. Sakovič, ter markantni gospod Baša, Godina, Kühar — sedanji misijonar mgr. Kerec in drugi manj javni, a zato nič manj zaslužni delavci, ki so zadrževali val, ki bi nas gotovo do danes že zelo razrečil, ako bi ostalo brez obrambe in brez novih dogodkov po letu 1918.
Danes po 20 letih se odpira odprto polje vsem dela voljnim, napredek ne izostaja, počasi se prikazujejo naši domači delavci, advokati, zdravniki, sodni pripravniki, profesorji, učitelji. Naš domačin je tudi g. Dr. Avgust Pavel, profesor v Szombathelyu, ki nas častno predstavlja svetu s svojimi jezikovnimi znanstvenimi razpravami in pesmimi. Tudi v ostalih poklicih se javljajo naši domači mnogoobetajoči ljudje. Domačega duhovniškega naraščaja nam tudi ne manjka.
Delo za napredek in zboljšanje našega gospodarstva ter prometnih zvez tudi ne spi. Naši poslanci in banski svetniki čujno bde, da dosežejo čimveč, kar se da v našo korist. Naš domačin pisatelj Miško Kranjec z Polane se po splošni sodbi veščakov lepo uvršča med ostale slovenske pisatelje in veliko obeta v bodočnosti. Da, veliko mladih, nerazvitih sil vsebuje naš narod, ki se razvijajo in zore. Vsem pa, ki v nas vidijo vse manjvredno in s pomilovalnim smehom gledajo na nas in našo domačijo, smelo rečemo samo to, da so ali nepoučeni o naši žalostni trdo junaški preteklosti, ali pa s predrazsodkom prihajajo k nam.
Seveda tudi brez napak nismo. Našo počasno in dremavično prilagoditev zahtevam novega časa in splošnemu napredku moramo pospešiti.
Nikar ne recimo — za nas je dobro tako, kakor je bilo. — Ne, nasprotno gledajmo, da bomo šli z duhom časa, da se spopolnjujemo z vsemi novimi pridobitvami, zato pridno segaj-
mo po dobrem strokovnem čtivu, gospodarskih listih in se dajmo poučiti od tistih, ki se že bolj vživljajo v nove razmere. Ledine je tudi v tem oziru že načeta.
Mirno lahko prenesem besede velikega rodoljuba, generala Maistra, na našo sedanjost in bodočnost: „Danes je naš dan, ves svetel, ves krasen. Naša srca prepaje mehka toplota naše lepe govorice, v naših očeh se svetlikajo žarki mladega življenjskega sonca. Mi gremo naprej — ponosno po beli cesti dol-
žnosti in bratoljubja, po oni cesti, ki je bila še nedavno steza, pa so jo izhodni tisti svetli možje, ki jih imamo zapisane ne samo na kamnu in bronu, temveč tudi globoko v naših srcih. Danes vidimo ob cesti cvetoča drevesa, zelene dehteče travnike in poljane, naše razorane in zasejane njive, pojoče gaje, na bregovih pa, kakor lučke, naše bele cerkvice, ki nam kučejo in nas vabijo k sebi, toplo in mehko hvalo peti Bogu, da je padla veriga suženjstva“.             Štefan Rous.
MISIJONSKA POROČILA
Mi misijonarji nismo zapustili svoje drage starše, brate in sestre, vse prijatelje, Vas, preč. gospod, lepo zeleno in cvetočo Slov. Krajino in celo domovino, pa še kar bi nam bilo drago in po volji, samo zato, da bi tukaj v dalešnjem kraju iskali trajni dobiček, da bi živeli dobro to zemeljsko življenje in da bi ugajali našemu naravnemu nagibu in poželjenju, kakor je več takih, ki hodijo daleč po svetu samo za ta materialen namen in trajni dobiček. Mi smo zapustili radevoljno domači kraj, kar nam je bilo drago in še svojo domovino in smo si izbrali drugo tujo domovino, daleč od Vas vseh, samo da bi si v tej tuji domovini zadobili nebeško Domovino, da bi rešavajoč j poganske narode rešili tudi svojo dušo. To je naš, Vaš in vsakega dobrega kristjana cilj: rešiti si svojo dušo, vsak v svojem stanu, s sodelovanjem svojih talentov in moči, združenih z božjo pomočjo in v božji milosti, ker le v milosti božji so naša dela zaslužna za nebesa.
To, kar vidim delati danes naše misijonare, bom tudi jaz delal, če bo božja volja, h koncu tega leta, ko bom, po mašniškem posvečenju, postal Maziljenec Gospodov, misijonar v pravem pomenu, po božji volji „alter Christus“, da, drugi Kristus, in, po zgledu in v isti starosti Našega Gospoda Jezusa Kristusa, bom stopil v javno življenje. — Jezus je rekel: „Vi ste sol zemlje ... Vi ste luč sveta ...“ In res, mi kot Kristusovi apostoli in misijonarje smo zato prišlo v te poganske pokrajine, da bi oznanjali sv. Evangelij in Luč Kristusovo tej ogromni množici, ki so še priklenjeni v satanove verige in blodijo v temi islama, hinduizma in v drugih krivih verstvih in v poganstvu. Torej, da bi naše delo bilo uspešno in učinkovito, moramo biti zares prava sol in prava luč temu ljudstvu v misijonu.
Zato pa dokler se pripravljamo za veliki korak, potrebujemo veliko milosti božje, ki se gotovo zadobi s pomočjo vaših gorečih molitev, ki bi se naj dvigale Vsemogočnemu vsak dan kot kadilo.
V preteklem letu sem bil deležen velike milosti, prav na praznik Brezmadežne, 8. decembra sem prejel subdiakonat, ki je zelo važen in odločilen korak k onemu, ki bo kot kronanje vseh mojih trudov in težav in ki bo obenem tudi začetek novega apostolstva, takorekoč novega življenja in začetek trpljenja kot je rekla sama Don Boskova mati Marjeta svojemu sinu Ivanu, ko je ta bil posvečen v duhovnika. — V tem novem letu pa me bo Bog obdaril še z večjimi milostmi. 7. marca bom prejel diakonat. Presbiterat ali mašniško posvečenje pa v teku tega leta. Ne vem še prav za prav dneva, v katerem bom posvečen za mašnika. Najkasneje torej 8. dec. tega leta.
Jaz sem hvala Bogu zdrav in se počutim zelo zadovoljnega in srečnega v svojem misijonskem poklicu. Zato moram biti zelo hvaležen Marijinem Listu in preč. g. Radoha Jožefu, ki so bili djali 1926. 1. v Marijin List članek, v katerem sem našel glas božji, ki me je klical na tako prezvišeni stan, kot je misijonski stan. Prosite Boga Vi, preč. gospod in vi vsi, dragi rojaki, da bom res vreden tako velikih milosti, ki me čakajo letos! In obenem tudi prosite Vsemogočnega, da bi v naši domovini zbudil veliko misijonskih poklicev in da bi nam prišli pomagat reševat duše na tako obširno in rodovitno polje kot je tle v Indiji.
Mi molimo za Vas vse dobrotnike in Bog bo dal veliko plačilo za vsako malenkost in žrtvico darovano za misijone in misijonare. Najlepše in prav tople misijonske pozdrave Vam preč. gospod in vsem Slovencem, zlasti pa Slov. Krajini iz te tople in čudovite Indije in ostanem vedno Vaš zvesti sin Slov. Krajine in v Presv. Srcu Jezusovem	Ivan Gigan.
Treznostni teden.
Na Polskom je bio boj proti alkoholizmi jako odločen i razviti. Vej je bio leta 1937. v Varšavi protialkoholni kongres, šteroga so se vdeležili vsi polski škofje, sv. Oča pa je določa svojega delegata i kardinala Hlonda.
Na kongresi Kr. K. je bila sprejeta resolucija: „Kongres K. K. opozarja vse narode na velko škodo, ki jo prinaša veri i nravnosti uživanja želnost naših dni, posebno alkoholizem. Poziva h krepkomi pobijanji alkoholizma i priporoča, da se snüjejo sküpine apoštolsko misleči katoličanov, dühovnikov kak laikov, ki z zgledom prostovolne zdržnosti od opojnih pijač prela-mlajo škodlive pivske navade in davajo vzgled i oporo mladini i vsem ogroženim.
Kongres priporoča katoličanom vsej dežel, da naj majo v postnom časi vsako leto treznosten teden, v šterom se naj
katoličani zdržijo vsej nepotrebni užitkov, prihranke s tem pa darüjejo za dobrodelne ali misijonske namene.“
Da se ta resolucija dejanski izvrši, zato bo v Sloveniji treznostni teden vsako leto predzadnji teden v posti, od tihe do cvetne nedele, letos od 10. do 17. marca.
V „Škofijskem listi“ ljubljanski škof dühovnikom te teden naznanja: „Verniki naj se povabijo, da sodelujejo na sledeči način: 1. te teden naj se zdržijo vsej alkoholni pijač; 2. darüjejo naj to premaganje i vse drüge vsakdenešnje žrtve Bogi v zadoščenje za greje, ki je zakrivi alkohol; 3. če s tem kaj na penezaj prišparajo, naj dajo to siromakom“.
Ar letos zavolo obilnoga sadü, ki se je v velikoj meri obrnilo v žganje, alkohol po deželi posebno hüdo vničüje, zato je pričaküvati, da bodo vsi previdni Slovenci treznostni teden z veseljom sprijali, se tomi pozivi radi odzvali i prinesli to malo žrtev Bogi v čast.
Naj se bar te teden v lendavski goricaj i drügod ne bi tak strašno popivalo.
10 marca 1940.
NOVINE
3
Ka novoga v politiki.
VOJNA
Rooseveltov Odposlanec Welles je bio že v Nemčiji. Sprejeti je bio pri von Ribbentrop-i i pri Hitler-i, obiskao je Hitlerovoga namestnika Hessa i maršala Göringa. — Od 1. marca naprej je meja med Belgijov i Nemčijov popunoma zaprejta. Nemci so strelili 2 belgijskivi letali, sledkar so se za to opravičili. — Od 1. marca so zavezniki raztegnoli blokado tüdi na premog, ki ga vozi Italija iz Nemčije, na štero je Italija, sezna, protestirala. — V Nemčijo de letos šlo 30.000 italijanskih delavcov. — Nemci zovejo v vojsko tüdi dühovnike.
V Franciji naskori nakanijo ustanoviti propagandno ministerstvo. Komunist Cachin je bio izklüčeni iz francoskoga senata. — Vpelali so živilske karte, ali prebivalstvo je to sprejelo z najvekšim razumevanjom.
Angleži so razorožili magnetične mine, ki so jih Nemci sestavlali 4 leta. Angleži so pa odkrili tajnost teh min v 4 tednih: eno magnetično mino so potegnoli iz morja, nato pa se je posküsna sekcija torpedovske šole v Fortmouthi z najvekšov previdnostjov približala mini; pri tom so pazili, da na čuni ne bilo kovinskih predmetov. Končno je šef komisije sam osebno odstrano vžigec mine (za to ga je krao Jurij odlikovao, ravnotak 4 spremljajoče mornare). Strokovnjaki so mino preglednoli i najšli način, kak trbe te magnetične mine onesposobiti. — Batriven človek si je dovolo nenavadno stvar, da je na strelici skoz odpreto okno poslao pismo predsedniki angleške vlade; sezna, da ga je policija prijela. — Angleška letala so v ednom tedni 5 krat letela nad Nemčijov i mestoma metala letake. — Zgradili so krasne moderne torpedovke, ki sovražniki gotovo napravijo dosta škode.
Po Čarnom morji že prevažajo petrol do ustja Donave za Nemčijo; vozijo tudi italijanski parniki.
V Haagi je bilo zasedanje mednarodnoga gospodarskoga odbora. — Sploj se vršijo razne mednarodne prireditve, razstave; bojna je ne vsega zastavila.
V Rusiji se pripravla obsedno stanje, kak izgleda iz nešternih poročil: v pristanišči Murmansk je vojaštvo prevzelo vodstvo. — Potemkin je bio odstavleni kak pomočnik komisara za zunanje zadeve i imenüvani za komisara za lüdsko prosveto.
Na Finsko odhajajo iz Anglije prostovolci. Nova finska obrambna črta je 52 km kračiša, zato do jo ležej branili. Finci se ne bi radi zamerili Nemcom, zato ne želejo polskih prostovolcov, ki bi lejko že davno prišli iz Francije. — Amerika je Finskoj dala 20 milijonov dolarov posojila. — Po zadnji poročilaj bi sklepali, da se Finci i Sovjeti že pogajajo za mir.
Na Švedskom zahtevajo razpüst komunistične stranke. V Stockholmi je 12 februara bilo zborüvanje prek 30 ženskih drüštev, ki so zastopale nad 500.000 švedskih žensk; s toga zborüvanja so poslale poziv ženskam celoga sveta, naj premislijo, kak strašna je moderna bojna.
Pišejo od „najstrašnejšega orožja bodoče vojne,“ od takzvanih automatičnih letal, šterih ma največ Anglija; na njih nedo živi lüdje, nego iz primerne razdalje de matično letalo, v šterom bo pravi človek-letalec, vodilo celo eskadro automatični letal proti cili, šteroga njemi zbere. Sezna, da bo napad teh letal strašen, vej se nedo nikoga bojala.
Znani znak za pomorski klic na pomoč S. O. S. bo naskori spremenjeni v znak S.S.S S. ka se to prej bole čüje na velke razdalje.
Začnoli so se snežni meteži (zapahi) pri Vipuriji; s tem je pomagano Fincom pri obrambi. — V ednom mesti so Finci razstrelili led na jezeri, tak, da se Sovjeti neso mogli umakniti.
Nemčija zahtevle odpravo angleških oporišč v Gibraltari, na Malti i v Singapuriji: to bi naj prevzele mednarodne drüžbe. Za Srednjo Europo ponavlajo, da je to „nemški živlenjski prostor“.
Znani Oton Habsburški je z letalom odpotüvao v Zdrüžene države severne Amerike, da bo tam predavao od vpostavitve austrovogrske monarhije.
Glasi iz Slov. Krajine.
VAŽNO OBVESTILO NAROČNIKOM! Ne krivite širitelov, da dozdaj ste bole kesno dobivali „Novine“; krivda je bila v tom, da zavolo prevelkoga snega ne vozo aotobus i pošta se prevažala z železnicov prek Hrvaškoga nazaj k nam; odzdaj de to vse znova v redi! Uredništvo.
Turnišče. V nedelo 25. februara so g. dekan blagoslovili nove orgule, ki so nato obprvim zaspevale pri velkoj meši. Orgule so 37. opus (delo) mojstra Jenka iz Št. Vida nad Ljubljano. Imajo 19 pojočih registrov i koštajo 105.000 Din. Tak je naša cerkev po 26 letaj znova dobila orgule. — Isti den odvečera je bio ustanovni občni zbor Prosvetnoga drüštva, k šteromi je včasi pristopilo 75 članov. V 8 članskom odbori so g. dekan predsednik. Imamo že preci velko knjižnico, že lani smo pa zgradili novi prosvetni dom, ki je bio tüdi letos blagoslovleni.
Najšla se je na poti med Mostjom i Dugov vesjov edna pumpa za bicikl. Dobi se pri slugi meščanske šole v Lendavi.
Sobota. V Budimpešti je mro veleposestnik g. Hartner Geza, star 68 let. Pokojni je bio pred bojno i med bojno poslanec gornjega dela Slov. Krajine
v budimpeštanskom parlamenti. Po bojni je živeo povečini na svojem veleposestvi pri Gradi. Pred 14 dnevi je odišeo v Budimpešt, kde se je podvrgeo nevarni operaciji na želodci. Pokopan bo v rodbinski grobnici pri Gradi, kama ga bodo prepelali iz Budimpešta. Na poti v Budimpešt ga je spremlao sin g. Ferdinand Hartner, župan v Murski Soboti. Pokojni Hartner Geza je meo svoja posestva tüdi v Nemčiji, na Madžarskom i v Švici. Njegovo premoženje cenijo na več desetin milijonov dinarov. — Vsem obiskovalcom knižice Delavske_zbornice v Delavskom domi sporočamo, da so prispele nove leposlovne, znanstvene i zabavne knige iz Maribora. Posegajte pridno po njih! Knige se izposüjejo vsak torek i petek od pol petih do pol šestih popoldne. Izposojnina je tako niska, da omogoča vsakomi, da pride do dobroga čtiva. Dosedanje obiskovalce knižnice pa prosimo, da redno vračajo izposojene knige, da lehko postrežemo tüdi drügim obiskovalcom.
Črensovci. Prestavleni je od nas v M. Soboto g. kaplan Rous Matija. G. kaplani, ki je bio povsod prilübleni, želemo na novom mesti obilno božega blagoslova pri njegovom deli. — V Črensovce pa pride g. Zver
Štefan, domačin od Lipe, dozdaj kaplan v Slovenskih Konjicah
Bogato naročnino v zneski 100 din nam je poslao g. Šprager Ferdo, šol. upravitel v Beltincih. Bog povrni!
STAROSLOVENSKE MOLITVENE KNIGE se ponovno dobijo za 30 dinarov v knigarni pri Zver Ivani v Soboti.
Vinarska podrüžnica v Lendavi bo mela v nedelo, dne 10. marca 1940. ob 10. vöri predpoldnevom svoj redni občni zbor v prostori gost. g. Kardoša v Lendavi. Na občnom zbori bo v glavnom razgovor od organiziranja vinske razstave v l. 1940. Po občnom zbori bo strokovno vinogradniško predavanje. Vsi člani podrüžnice in ostali vinogradniki so vableni, da se toga občnoga zbora i sestanka vdeležijo punoštevilno.
Srednja Bistrica. Čeravno se zima pomali poslavla od nas, vendar je ledeni most prek Müre ešče izda trden, da se brez skrbi vozimo s sanmi prek. Raj bi bili, če bi te most zgübili, samo da bi bilo toplej, ka že skoro nede s kem küriti. Zima je preduga i vsem nam že sfalüjejo drva. — Preminoči tjeden smo pokopali Antolin Ano, ki so vmrli v starosti 87 let. Naj počivajo v miri!
Férma v dekaniji Murska Sobota: v torek, 14. maja pri Sv. Mariji na Tišini, v sredo, 15. maja pri Sv. Nikolaji v Murski Soboti, v četrtek, 16. maja pri Sv. Martini v Martjancaj, v petek, 17. maja pri Sv. Sebeščani v Pečarovcaj, v soboto, 18. maja pri Sv. Trojici v Gornjih Petrovcaj, v nedelo, 19. maja pri Sv. Mariji v Markovcaj, v pondelek, 20. maja pri Sv. Nikolaji v Veliki Dolencaj, v nedelo, 26. maja pri Sv. Mariji pri Gradi, v pondelek, 27. maja pri Sv. Kozmi i Damijani v Kuzmi, v tork, 28. maja pri Sv. Jürji, v sredo, 29. maja pri Sv. Jeleni na Pertoči, v četrtek, 30. maja pri Sv. Jožefi na Cankovi.
Ka novoga po državi
Ljubljana. Ban dr. Nadačen je bio v Beogradi i posredüvao za slovenske zadeve i potrebe. — Naš najboljši akademski pevski zbor je imel koncert, ki ga je ponovo tüdi v mestnom zavetišči za onemogle i tak tem zapüščenim prineseo bar nekaj vür veselja. — Začno je izhajati „Vaditelj“, tehnično strokovno glasilo Zveze fantovskih odsekov. — Dne 5. marca je vmro znani verovučiteo Dr. Josip Jerše. — 7. marc, godovno „angelskoga vučitela“ sv. Tomaža Akvinca je naša akademska mladina proslavila z izbranimi predavanji. — 3. marca je krasno uspela velka akademija Zveze fantovskih odsekov, Vodstva dekliških krožkov i Slovenske dijaške zveze v velkoj dvorani „Union“. — V Mojstrani so bile smučarske tekme graničarov.
Beograd. PRIZAD bo odküpovao vino i žganico od kmetov potom odküpnih postaj, ki bodo v vseh vekših krajaj. V vseh vesnicaj se ustanovijo odbori po 5 kmetov, ki popišejo vso zalogo vina i žganice, PRIZAD to na mesti plača. Vino bogše kakovosti bo izvažao v inozemstvo, iz slabšega de pa delao konjak. Tak se omogočijo stalne cene. — Naš trgovinski minister Dr. Andres je v Leipzigi bio od Hitlera odlikovani z velkim križom nemškoga orla. — Naš zunanji minister Dr. Cincar Markovič je bio odlikovani od grškoga krala z najvišjim odlikovanjem, z redom Odrešenika I. stopnje z lento.
Zenica. Tü je ravnatelstvo tovarne odlikovalo 104 delavcov, ki slüžijo že 25 let i prek pri podjetji: vsaki je dobo fino švicarsko vüro z graviranim monogramom (začetne črke imena) i 1000 Din. na roko.
Katoliška cerkev na Finskem.
Leta 922. je bio v Walamo ustanovleni prvi samostan, 1. 1300 se je v mestu Abo že ustanovila škofija; škof je bio podložen nadškofi v Upsali na Švedskom. Prvi škof domačin je bio Magnus I. Blaženi Hemmig je Sestavo statute finske cerkve in izvedel določbe lateranskega cerkvenega zbora o celibatu (neoženjenost duhovnikov). Finci so imeli lastno liturgijo in lastni koledar svetnikov. Koncem srednjega veka je bilo 200 župnij in več dominikanskih ter frančiškanskih samostanov. Luteranstvo je naredilo dosti škode, mnogo katoliških cerkev so prevzeli protestanti; škofije so bile uničene, premoženje zaplenjeno. Za katoličane je postalo bolje od 1. 1809, ko je bila Finska po personalni uniji združena z Rusijo; popolna svoboda pa je nastopila 1. 1921. — Katoličanov je na Finskem malo; večinoma so priseljenci: Nemci, Poljaki, Francozi. Zadnja leta pa je bilo več spreobrnitev v katoliško vero tako pri Fincih, kakor tudi pri Švedih. Sedaj tako slavni finski maršal von Mannerheim je tudi prestopil v katoliško vero.
Središče katoličanov je bil najprej Viipuri, zdaj znan radi strašnega bombardiranja in slavne obrambe, pa tudi radi radijske postaje, ki ima isto valovno dolžino kot Ljubljana. Pozneje je središče postalo Helsinki, odko-
der navadno dobivamo finska vojna poročila. L. 1921. je bil imenovan za Finsko apostolski administrator Mihael Buck, 1.1923 povišan v apostolskega vikarja. G. Buck je Holandec iz reda Srca Jezusovega. Na Finskem je 1500 katoličanov, ki so razdeljeni na 4 župnije: Helsinki, Viipuri, Terijoki in Abo. Domače duhovščine ni. Izhajata 2 kat. lista v finskem in švedskem jeziku. Obmenjeni apostolski vikar je v finskem tisku objavil poziv Evropi, v katerem prosi pomoč za Fince. Evropa jim mora priti na pomoč, ker po padcu Finske ostalo Evropo čaka ista usoda od komunizma.
Sargov
KALODONT
proti zobnemu kamnu
Ka se godi po sveti.
Horthy je za 20 letnico regentstva bio odlikovani z najvišjim jugoslovanskim odlikovanjom, s Karadžordžovo zvezdo. Odlikovanje njemi je zročo naš poslanik v Budimpešti.— Horthy je po veri kalvinec, njegova žena pa je katoličanske. Admiral Nagybanyai Horthy Nikolaj, gladko guči 6 jezikov, med njimi srbohrvaško.
Sven Hedin je za svojo 75 letnico dobo od Hitlera velki križec nemškoga orla.
V Švici je 3.500 m visiko najmodernejši mednarodni raziskovalni zavod za vremenoslovje i raziskovanje žarkov, na gori Jungfrau. Do piknjice občütlivi aparati merijo veter, dež, sneg, toploto, stopinje zračne vlage. Zavod izgleda kak veličastna gorska trdnjava, ki se večkrat vsa blešči od višinskoga sunca, kak kakša podoba iz pripovedk.
“Največji pustolovec 20. stoletja“, tak se je sam nazvao neki Trebič, sin ednoga vogrskoga vučitela, ki je kak dijak bogoslovja prestopo v krščanstvo i postao predgar v Newyorki. Nato je prišeo v Anglijo, postao angleški državlan i celo član spodnje zbornice. Od tü je odišeo v Romunijo i bio ravnateo petrolejskoga podjetja, v Aziji pomagao raznim velikašom, v Indiji stopo v budistični samostan i postao celo njegov predstojnik, zdaj pa živi na Kitajskom i je pred kratkim izjavo, da je evropskim velesilam predložo načrt za mir. Gotovo je škoda, da ga po lastnoj izjavi že v par letaj smrt pobere.
Na Japonskom je velki plaz podro železniški most, vlak s 130 potniki je spadno na zamržnjeno reko, na šteroj je lokomotiva eksplodirala i je bojazen, da so vsi potniki mrtvi.
V Ameriki je več milijonov drevja zaledenelo, nato se pa spotrlo, spokapalo prek cest, pretrgalo telefonske i drüge zveze tak, da je promet v mnogih mestaj onemogočeni; škodo cenijo na več milijonov dolarov.
Angleška univerza v Oxf ord-i je na spomin 90 letnice rojstva Masaryka, velkoga filozofa i pr-
voga predsednika čehoslovaške republike, Dr. Beneši, bivšemi predsedniki iste republike, izročila častno diplomo.
V Rusiji v Kievi so v noči med 16. i 17. aprilom lanskoga leta pioniri rdeče armade spüstili v zrak eno od najlepših cerkev, stolnico sv. Vladimira. To cerkev je zgrado ruski narod za 900 letnico krsta sv. Vladimira i pokristjanjenja cele Rusije. Mela je pet kupol, pokritih s tenkimi zlatimi ploščicami. Gradili so jo 20 let. Znotraščino so poslikali najbogši ruski umetniki, med njimi slavni Vasnecov, šteroga slike so pripisüvali skoro čüdežno moč: celo brezbožniki so se prej spreobračali ob pogledi na njegove umetnine.
Poškodbe
sadnega drevja po zajcih
Letošnjo zimo je zajec napravil mnogo škode na našem sadnem drevju. Drevesa pri katerih je ogrizel skorjo okrog in okrog debla, so skoro gotovo izgubljena, ker se bodo posušila. Deloma nagriženo drevje pa se lahko še reši. Ranjeno mesto naj se namaže s cepilno smolo, ali z čisto mastno ilovico in potem celo rano previje s krpami in ne premočno obveže. Premočno ogriženo drevo se včasih tudi za silo obraste ali bo za vedno zaostalo v rasti. Zato je bolje tako drevo iskopati in mesto njega posaditi novo drevo.
Po določilih lovskega zakona so sadjarji, ki so pravilno in pravočasno izvršili zavarovanje drevja, a so jim zajci poškodovali drevje, upravičeni zahtevati odškodnino za povzročeno škodo od zakupnikov lova. O tem se podrobneje informirajte na občinah.
Občine bodo zbirale tudi podatke za skupno letos po zajcu povzročeno škodo. Večje poškodbe prijavite takoj, najkasneje pa do 10. aprila t. l. na svoji pristojni občini. Ako bodo zbrani vsi podatki točno in bo ugotovljena celotna škoda, se bo lažje dalo kaj doseči v borbi proti lovski zaščiti zajca.
4
N O V I N E
10. marca 1940.
Pisma našim dečkom.
Dragi dečki! Dokler je človek mlad, je rad samozavesten. Mnogo da na sebe, misli, da je on vse, da vse zmore in vse razume. Njegov pogled je rad prešeren in druge malo po strani gleda.
Tak je mlad človek. Pa je to razumljivo, saj (mlad človek) dostikrat ne ve za težave; če mu pa že pridejo nasproti, jih s svojo močjo z lahkoto premaga.
Toda niso vsi taki. Tudi med mladimi je mnogo, mnogo takih, ki samo toliko časa hočejo nekaj biti, dokler ne nalete na težave. Ko pa zadenejo na te, so iz sebe.
In kaj narede tedaj taki dečki? Njihov obraz začne spreminjati barvo kot kameleon: zdaj so rdeči, zdaj zopet zeleni. V duši jim vre in se pripravlja nevihta, dokler ne izbruhne iz njih val jeze in kletvin.
O tem, dragi dečki, bi vam rad spregovoril par besed: o jezi in kletvi.
Kaj je jeza? Nič drugega ni, kot prelep znak slabega človeka. Kdor je ves čas jezen, od zore do mraka, tak pač nima v sebi dosti možatosti. Res je, da vsak človek ima v sebi že po naravi nekaj jeze, toda ta se da z dobro voljo odpraviti. Jezen človek pa se nič ne trudi, da bi jo sčasoma odpravil. Ne pomisli, kako mu povsod škoduje: v družbi mu jemlje ugled, ker je za vsako najmanjšo besedico „v luftu“ kot pravimo; jemlje mu voljo do dela in vsega dobrega, ker v njegovi duši ni veselja, ki je glavni pogoj za to težko življenje.
Tak človek najrajši hodi sam, ker čuti, da se ga ljudje izogibljejo. Če pa le mora biti med ljudmi, pa kaj hitro zanese med nje prepir in sovraštvo.
Poznam ljudi, ki so v jezi vsega zmožni. Noben predmet ni pred njimi varen; ker vse razbijejo. V navalu jeze besne kot divja zver. Njegovi najbližji že vedo, kaj je takrat njihova dolžnost: poskrijejo se navadno, ker bi jo drugače prav pošteno izkupili.
Zanimivo je, da tak človek navadno ohladi svojo jezo na
živini. Ker se mu ljudje izognejo, pa se spravi nad njo. Toliko časa jo pretepa, dokler mu roka ne omahne. Ko bi znala ta živina govoriti, kaj vse bi povedala! Zdaj pa mora vdano prenašati besni srd umnega človeka.
Takim ljudem bi morali resno stopiti na prste. Človek, ki nima usmiljenja do svoje živine, si zasluži strogo kazen. Treba bi jih bilo javiti oblastem, da jih po zakonu kaznujejo. Živina nam vse življenje služi; od nje imamo takorekoč vse blagostanje, zato je nekaj barbarskega, poplačevati njen trud z vsakodnevnim pretepanjem.
Še eno je v nujni zvezi z jezo, to je kletev. Ste že kdaj videli jeznega človeka, da ne bi klel? Jaz ga nisem. V navalu jeze lete iz njega kletve, da si pameten človek zatisne ušesa. Pa ko bi se vsaj omejil v svojih kletvah na manj grešne! Toda ne! Začne pri Bogu in preko Marije, svetnikov in zakramentov prekolne vse. Ubogi človek, ali se zaveda, kaj dela? Ali ne, da preklinja svojega Boga?
Pa ko bi to bilo vsaj enkrat! Ne, ponavlja se dan za dnem, v vedno hujši obliki.
Še hujše pa je, če človek preklinja iz „cifra“, samo iz modrije. Hoče pred drugimi pokazati, kakšno je njegovo srce: polno ošabnosti in gnilobe. Žalibog, da je takih ljudi zelo, zelo mnogo in predvsem mnogo jih je med mladimi dečki. Pridejo od vojakov ali od kod drugod in potem hočejo med domačimi pokazati, kaj so se tam naučili. Iz ust jim kar lete razne kletve, ki ponižujejo njega pod žival, oblatijo pa predvsem nedolžnost. To je žalostno poglavje med našimi dečki, toda resnično.
Taki ljudje se menda prav malo zavedajo, kako izzivajo božjo kazen. Dan na dan kličejo Boga, da jih udari s strogo kaznijo, ker ga tako žalijo.
Kdor verjame v Boga in njegovo neskončno pravico, ki vsak greh kaznuje, mu ni težko priznati, da je današnja vojna taka kazen za naše grehe. To je
predvsem kazen za grehe kristjanov, ki vedo, kaj se pravi Boga žaliti in ki tudi vedo, da obstoja zapoved: „Ne preklinjaj!“ „Ne jezi se!“
Preklinjanje je razpaseno po vsem svetu. Toda kjerkoli so katoličani, skoraj povsod so tam tudi močne organizacije proti preklinjanju. Po mnogih državah jim tudi državne oblasti pomagajo zatirati to človeško sramoto. V tem oziru sta brez dvoma na prvem mestu Italija in Združene države ameriške. Tam imajo katoličani močne organizacije z milijonskim članstvom in dosegajo čudovite uspehe.
Te bi morali mi posnemati. Toda mi dostikrat rajši posnemamo tiste, ki se ne sramujejo Boga žaliti z najostudnejšimi kletvami.
Dragi dečki, poglejte vase! Morda veljajo te besede tudi za vas. Toda zapomnite si: kakršni ste zdaj v mladosti, takšni boste v starosti. Kdor se sedaj ne premaguje v jezi in preklinjanju, ta se tudi pozneje ne bo znal.
In potem bo greh jeze in preklinjanja šel še naprej od roda do roda, nam katoličanom v veliko sramoto in dušno škodo.
(Dalje.)
Gospodinjstvo.
Stara kokoš. S starimi kokošmi se ukvarjajo zlasti podeželske gospodinje, ki razpolagajo z lastno perutnino. Pa tudi meščanke dobivajo po starih navadah staro kokoš v dar, kot botrino, da se botra izkaže materi porodici prijazno in hiši naklonjeno, kar nekako predstavlja kurja juha, ki okrepi oslabljeno po porodu. Ta stara navada je jako lepa i blagodejno vpliva na zdravstveno stanje porodnice. Če pa mama ne dobi od botre v dar kokoši za juho, izgleda to nekako žaljivo. Kokoš napravi vso hišo veselo, ker bo mama zdaj, ko bo kokošjo juho pila, kmalu na nogah in krepka kot prej. Ponekod držijo to navado za veliko. Sicer se pa kokošja juha sme namizovati le domačim in ožjim znancem. Že dejstvo, da po kokošji juhi rado tira k diareji, zadošča v pojasnilo, da bi ljudem, ki so na potovanju, gospodinja napravila velike neprilike, ako bi jim dala pred odhodom kurje juhe. Pa tudi meso od kokoši se ne sme dajati, kot namizna pečenka. V družini se že lahko porabi kuhano ali pečeno, toda tujega gosta pogostiti s staro pečeno kokošjo se ne spodobi. Gospa, ki se je poglobila v
umetnost kuhinjske vede, uporabi meso od kokoši le za mrzel narezek z gorčno dunajsko majonezo. Razreži kokoš na štiri dele, jo osoli in praži v lastni maščobi pol ure. Nato kosti izloči, meso zmelji in pomešaj vmes dve v mleku namočeni žemlji, kateri ožmi, dodaj še eno raztepeno jajce i v masti prepraženo in na drobno zosekano čebulo. Osoli, pregneti na ploču, naredi štruco ali klobaso, povaljaj v moki ter peči v štedilnikovi cevi eno uro, da se dobro prepeče in lepo razrumeni skorjica. Polivaj z mastjo. Mrzlo nareži na rezine. Pri pojedini nadomešča vsak drug narezek in je kot najdražja pasteta. Pa tudi za večerjo slovi kod delikatesa z majonezo ali
gorčico in zraven črni kruh ter čašo piva.
Koruzna jabolčna jed za deco. V mleku ali vodi skuhaj koruzni gris. Lahko je tudi moka. Pocukraj in osoli. Ko je gosto tekoče skuhano, otresi vmes naribanih jabolk, nato zmešaj, lahko vliješ vmes dve žlici tople masti, ali zbolšaš z enim raztepenim jajcem. Potem stresi v dobro namazan pekač ter peči pol ure v vroči peči. Bogatci vzemejo za to jed mleko, gris, cuker, sol, puter, olupljena jabolka, rozine in jajce. Ali pa vzemi k temu pšenično moko, naredi zlitje in nič preje ne kuhaj. Zlitje mora biti gosto, nalij v pomazan pekač in potrosi jabolčne ocukrane rezine ter na rumeno speči.
ZALAR M.
ZAKLAD.
En žakelj jabolk, doma pa kup dece, na goro nese žakelj naš Boštjan, zamišljen skoro stopa in sopiha na pol zaspan, še bolj, na pol pijan.
Ob vaških kočah lajajo čuvaji, nemirno trgajo se: hov-hov-hov, kaj prišel bom še danes jaz do meje, kaj prišel bom do zore spet domov?
Raz neba zvezde svetijo v temino, prelepo vabijo ga na pokoj,
Boštjan, premisli, žena kliče, deca, premisli, oče, mož, kam greš nocoj.
En žakelj jabolk, doma pa kup dece, en žakelj jabolk, to je moj zaklad, Na oni strani, tam žive bogatci, prodal bi jabolka jaz dobro rad.
Le sto korakov še, čuj — ura bije, v zvoniku polnoči udarja bron, le sto korakov še, pa bom tam gori, ta daljna pot ne bode mi zastonj.
Pa kaj se v drevju tu nekaj giblje, skovika sova morda novi dan?
Ne more biti. Ali morda jastreb -tu čaka, da razpne perot čez plan?
Boštjan, Boštjan! Spusti se v dir, ne sliši več, kot blazen je nocoj, tam iz zasede mož z rdečo brado, zakliče trikrat svoj uradni: „Stoj!“
Deset korakov še, pa bom čez mejo, spusti se v beg Boštjan, beži v galop, z rdečo brado mož nameri puško, pomeri dobro, trikrat hop-hop-hop.
En žakelj jabolk, doma pa kup dece, si lahko revež ali milijonar, pred zakonom smo vendar vsi enaki, zato čez mejo nositi — nikar.
Odnese sto jih preko srečno pete, kaj tebi mar je tistih srečnih sto, za vseh sto plačal boš s svojo glavo, ko tvoj zaklad v brezno padel bo.
Pri mesari.
Mesar: Gospod, vaš pes mi je vkradno kolbas. Ka vi pravite nato?
Gospod: Škoda, ka je nej domo prineso.
V	oštariji.
Gospod (natakari): Gda šteč pridem k vam vsigdar dežüje. Ka pri vas vsigdar dežüje?
Natakar: Ne, samo poleti, pozimi sneži.
V	pateki.
A: Dajte mi nekaj za moj zobobol.
Patekar: Hvala, pri nas ga ne küpüjemo.
Pri veronavuki. Verovučiteo: Ka se je zgodilo z Jezušovimi vučeniki?
Jožek: Mislim, gospod, ka so vsi pomrli.
Hallo!	Hallo!
Šče vedno Vam nüdi vso manufakturno i drügo blago po najnižiši cenaj, a zimsko vse 20% znižano samo pri
FERDO HORVAT
trgovec - Bogojina.
Usodni gumb.
(Kriminalna zgodba)
Pozno v noč je Blatnikov France sedel za mizo in prijaltelju pisal pismo.
Naenkrat nekdo glasno potrka na okno.
„Odprite, za božjo voljo, odprite!“ zakliče Francetu znan dekliški glas.
France poskoči in odpahne zapah. V naročje mu pade mlado dekle.
„Ah, ti si Milenka,“ vzklikne France. „Povej no, kaj se je zgodilo?
„Moj oče ... ubit...“ zajeclja Milenka.
„Kaj", se zgrozi France. „Kdo ga je ubil?“
Milenka skomigne z rameni, potem si zakrije obraz in zajoče.
„Veš, France, tebe sumijo. Beži odtod, reši se. Jaz pridem pozneje za teboj,“ prosi Milenka.
„Ne“, odgovori odločno France. „Jaz nisem morilec, Bog mi je priča.“
„Verjamem, France, verjamem. Če prav nisi kriv, skrij se. Kaj bo z menoj, če prideš ti v ječo? Reši se, France!“
„Ne!“ reče še enkrat France: „Brez časti ne morem živeti. Ti Milenka pa pojdi mirna domov. Bog je vedno nad nama in ne dovoli, da bi nedolžni trpel.“
Dekle jokaje stopi v temo, France pa zapahne duri. Namesto da bi nadaljeval pismo, ga raztrga, upihne luč in gre k počitku.
Drugo jutro so prišli orožniki po Franceta. Ta se je na vso moč branil, češ da je nedolžen. Toda zagovor mu ni dosti pomagal. Slednjič se je vendar vdal, da so ga uklenili in odpeljali v ječo. Francetova domačija je ostala brez gospodarja,
France je bil že od rojstva sirota. Ko se je narodil, mati ni mogla prenesti poroda. Dala je življenje otroku sama pa je omahnila v grob. France je ostal z očetom sam. Pa je prišla nesreča tudi na očeta. Skladovnica drv se je podrla nanj in ga zasula. Tako je France ostal sirota brez starišev. Ko je očeta zadela ta nepričakovana smrt, je bil France star le dve leti.
Tedaj se je teta usmilila siromaka. Vzela ga je k sebi, kjer je France občutil marsikaj grenkega. Tu je France zrasel v mladeniča. Tedaj je umrla tudi teta in France je prevzel njeno posestvo. Njegova domačija je namreč bila prodana takoj po smrti staršev.
France je bil lep, priden fant. Takoj se je vanj zaljubila Milenka, kar je bilo povolji tudi njenemu očetu. Kmalo nato sta se zaročila. Ko sta bila v zaroki teden dni, je prišel od nekod morilec in ubil Milenkinega očeta. Tedaj pa je padel sum na Franceta, katerega so odvedli v ječo.
Še isti dan popoldne je prišel na kraj zločina bistroumni detektiv Filip Wolf (po rodu Nemec), da preišče zločin. Mladi detektiv je z največjo spretno-
stjo začel iskati zločinca. Sklenil je, da mora Franceta rešiti, če je nedolžen. Vkljub vsemu pa mora poiskati dokaze, da jih odda sodišču.
Z detektivom Wolfom je prišla tudi sodna komisija. Sodnik je pred se velel privesti Franceta in Milenko.
„Ali priznate da ste ustrelili starega Novaka?“
„Ne, jaz sem nedolžen,“ odgovori odločno France.
Sodnik mu jezen veli, naj sede, nato pa pomigne Milenki.
„Gospodična, povejte, kako ste našli pokojnega očeta?“
„Bilo je zvečer ob osmih“ pripoveduje Milenka. Ravnokar sem kuhala večerjo, ko zaslišim strel. Prestrašena pogledam skozi okno in kaj vidim? Oče leži na tleh, proč od njega pa beži neki človek. Jaz skočim za njim, da bi ga spoznala, nenadoma pa mi ta izgine izpred oči. Potem sem poklicala sosede, ki so očeta odnesli v sobo. Pozneje sem ugotovila, da je očetu zmanjkalo iz žepa 1000 dinarjev.“
„Kam je hotel vaš oče, preden so ga ustrelili?“
„Hotel je k sosedu, da bi kupil vola.“
„Sedite!“
Milenka sede in si obriše solzne oči. Sodnik pa se obrne k Francetu.
„Ali priznate, da ste ustrelili Milenkinega očeta?“
„Ne!“
Tedaj je sodnik velel naj odvedejo obtoženca. Milenka si
je zakrila obraz, ko so Franceta vedli nazaj v ječo.
Drugi dan je detektiv Filip Wolf začel iskati dokaze. Na mestu, kjer se je izvršil zločin, je bila trava vsa pomandrana. Detektiv ni imel upanja, da bi izsledil morilca po sledu. Med pomandrano travo pa je sklepal, da se je tu vršila huda borba. Ko je tako obrskal med travo, je na tleh opazil okrvavljen gumb.
Vesel nasmeh je spreletel Filipov obraz, ko je obrnil gumb. Med luknjicami je opazil odtrgane rdeče niti. Gumb je bil prišit z rdečo nitjo.
Takoj je šel Filip Wolf v jetnikovo celico in gumb primerjal na njegovi obleki. Toda ta gumb ni bil ne Francetov, ne umorjenega Novaka, katerega so z dovoljenjem sodne komisije prešnji dan pokopali. Uganka je bila še prikrita.
Detektiv je med iskanjem dokazov večkrat v daljavi opazil nekega moža. Ker se mu je zdel sumljiv, je skrbno opazoval vsako njegovo početje. Tudi danes ga je opazil, kako je smuknil za neko drevo. Detektiv se je naredil, kakor da ga ne vidi.
Tedaj je za Wolfom nekaj zašumelo. Ozrl se je nazaj in za seboj zagledal veliko kačo. Detektiv jo je ubil, tisti čas pa je neznanec izginil.
Filip Wolf je jezen sam nase, odšel v svojo sobo, ki jo je imel pri Novakovih.
Drugi dan je bil lov bolj obilen. Filip Wolf je bil že zarana na travniki pred Novakovo
hišo. S seboj je imel tri tovariše, stražnike. Ti so bili dobro razporejeni in skriti, da bi lažje izsledili neznanca.
Ni še preteklo četrt ure, ko je Filip zagledal neznanca. Ravnokar je po vseh štirih prilezel iz lisičjega brloga. Detektiv je skočil preden in ga aretiral. Ujetnik bi se morda še branil, če na Filipov žvižg ne bi prišli ostali stražniki.
Ko si je detektiv Wolf natančneje ogledal ujetnika, se je veselo nasmehnil. Opazil je, da so nekateri njegovi gumbi prišiti z rdečo nitjo. Filipova uganka je bila rešena.
Po dolgem prizadevanju je ujetnik izpovedal, da je on ustrelil starega Novaka in ga oropal. Povedal je tudi, da je doma iz Hrvatskega in se piše Janez Maručnik.
Detektiv je nato poslal enega stražnika v brlog. V brlogu je stražnik našel star revolver in 50 dinarjev. Drugo je ubijalec že zapravil.
Nekaj dni pozneje je bil France Blatnik izpuščen iz ječe. Na njegovo mesto pa je prišel resnični morilec.
Mesec dni pozneje se je vršila obsodba, kjer je Janez Maručnik dobil dosmrtno kazen.
France in Milenka pa sta se Wolfu zahvalila za pomoč. Vedela sta, do brez njegove pomoči ne bi nikdar stopila v zakonski stan.
Pavel Gaal
Novine izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo.
Za tiskarno Balkanji Ernest, Lendava.
Izdajatelj in urednik Klekl Jožef, župnik v pok.