LETO VI ŠTEVILKA 62 30. NOVEMBER 1972 brestov obzorn i k nosti Brestova prihodnost nekaj težkih izpitov, na katerih ne smemo pasti Prepričan sem, da ga ni delavca na Brestu, da bi ob dogodkih, ki so sledili pismu predsednika TITA jugoslovanskim komunistom, ostal ravnodušen. Komunisti in mnogi drugi družbeno in samoupravno angažirani delavci na različne načine izražajo pripravljenost za načelni in konkretni spopad z nesocialnimi ln nesocialističnimi silnicami, ki so se vraščale v našo družbeno Prakso (in teorijo) ter pred dobršen del delavskega razreda postavljale dokaj negotove perspektive. Že lep čas tudi pred nas ni bilo tako kategorično postavlje-n° vprašanje takšne ali drugačne opredelitve. Sleherni politično misleči delavci — in teh je skozi dokaj razvejano samoupravno šolo zraslo v tem kolek-. vu že lepo število — po pismu ni ob poznejših dogodkih preverja svojo lastno usmerjenost, svoj lastni idejni in moralni profil, §a primerja s svojim dosedanjim ravnanjem, s cilji te družbe. v ki so čez noč postali jasnejši in ga primerja z ravnanjem svoje okolice in svojega k°lektiva. tokrat gre zares Mislim, da smo prešli eno od nevarnih faz — fazo čakanja, če . o res »iz tega kaj ratalo«. V h hitrega potrošniškega živ-Jenja, ki je postajalo vse bolj Politično in se je vse redkeje Popravljalo in preverjalo s šir-n.UU in dolgoročnejšimi družbe-Ujni cilji ter kriteriji, smo se l«mreč tudi na Brestu že nava- dili na resolucije — ob vsaki smo od Ze. >>vnaprej vedeli«, da dosti b|i.nje ne bo. Ker smo vsi pri-no tako »spremljali svet«, tu-pre® ni moglo biti. se ^nbni dvomi so se pojavljali ob branju in razpravah o pisarn predsednika TITA, trdim pa, da takšnih dvomov vse manj, da nelavci vse bolj verjamejo, Dri ®re tokrat zares in so tako lU P*lavljeni pomagati tudi sami. Dl, *na bo kje še treba »vtakniti Sn t*. da bo ta ali on Tomaž d^^dal in začel verjeti, ven-Čenj sm° zdaj že v fazi, ko žabo Jarn° zbirati svoje sile za res-lit/.Pfosramirano in vztrajno poleno delo. Ni namreč dovolj, da soglašamo in da pozdravljamo pismo in vse, kar so partijski organi v zadnjih časih sprejeli in storili — na vrsti je delo, politično delo, sestavljeno iz zavzemanja jasnih in enotnih stališč, vztrajanje pri takšnih stališčih in uresničevanje le-teh. Meseci, ki so pred nami, bodo prekratki za vse, ker bi morali storiti, vendar to ne sme biti vzrok, da bi zaradi obilice pustili prostemu teku vse. Naj torej poskušam izluščiti nekaj najpomembnejših nalog za prihodnje obdobje. ZAKOLIČITI RAZVOJ Normalno je, da so komunisti prvi, ki so dolžni pospeševati izdelavo srednjeročnega programa razvoja podjetja in da so moralno in politično pred kolektivom zadolženi, da v javni razpravi predlagajo sami in vzpodbudijo ostale družbeno-politične organizacije, samoupravne organe, čim širši krog kolektiva k ustvarjalnemu sodelovanju ob načrtovanju srednjeročne perspektive kolektiva. Programiranje za daljši rok gotovo ni preprosta naloga, še manj neodgovorna. Od poti, ki jo bo Brest ubiral v naslednjih letih, je navsezadnje odvisen položaj dobršnega dela naših občanov in komunisti v podjetju, če naj predstavljamo interese delavskega razreda, moramo prevzeti za ta položaj levji delež odgovornosti. Na to najobsežnejšo in najresnejšo temo se veže večina ostalih nalog: Nemogoče je namreč, da bi bila poslovna politika in plan za leto 1973 v kakršnem koli nasprotju s srednjeročnimi nalogami, zato bo letos usklajevalno delo toliko zahtevnejše. Komunisti morajo odpirati daljše perspektive, predvideti dolgoročni delavski interes in se morajo torej odrekati trenutnim učinkom, delnim rešitvam in lo-kalističnim interesom. OPLEMENITITI SAMOUPRAVO To leto bo prav tako leto oblikovanja temeljnih organizacij Ob Dnevu republike čestitamo članom delovne skupnosti Bresta in ostalim občanom m združenega dela. Prehod na kvalitetnejšo stopnjo samoupravljanja bo opravljen prej in bolje, če se bo vključilo v ustvarjanje novih odnosov čim več članov kolektiva. Osnovne organizacije Zveze komunistov morajo biti pobudnik in usmerjevalec tega odgovornega dela. Gotovo je, da ne smemo zaspati na tem, kar imamo, iskati moramo nove možnosti neposrednejšega vpliva delavcev na razpolaganje z rezultati dela, hkrati pa zagotoviti takšno organizacijo medsebojnih odnosov, da bo le-ta zagotavljala trdno osnovo za razvoj posameznih temeljnih organizacij in Bresta v celoti. To ni delo, ki bi ga mogli in ki bi ga smeli opraviti le nekateri posamezni strokovni delavci. Če gre za razvijanje in za oblikovanje novih kvalitet v samoupravnem sistemu, če gre za nov družbeno-ekonomski odnos, za drugačen položaj delavca, in za to gre, potem je razumljivo in nujno, da so komunisti pri zadevi prizadeto in ustvarjalno prisotni. BREST IN DRUŽBENA SKUPNOST Vse pogosteje se — predvsem, kadar razmišljamo o kadrovskih težavah in kadrovskih prihodnosti Bresta, vriva tudi vprašanje odnosa Bresta do družbene skupnosti, v kateri kolektiv dela in živi. Brest ni nikoli bil in ni »politična fabrika«, je pa ne gle- de na to — ali tudi prav zaradi tega tako organsko vezan na svojo okolico in okolica nanj, da bo najbrž potrebno kar kmalu odgovoriti na nekaj osnovnih vprašanj: ali je sedanji vpliv kolektiva v občinski skupščini in ostalih organih v občini in kra-javnih skupnostih dovolj močan, ali pa premočan — ali okolje, v kakršnem kolektiv dela in živi, pospeševalno ali zaviralno vpliva na razvoj podjetja in v katerih posameznostih ga kaže zato spreminjati ter kako. Tudi te relacije so življenjskega pomena za Brest in takšna ocena bo ob zastavljanju srednjeročnega razvoja podjetja gotovo dobrodošla, če ne kar nujna. ENOTNOST JE POGOJ Še to: Po demokratično sprejetih stališčih, ki veljajo za vse komuniste, ne bomo smeli več dopuščati različnih razlag in tolmačenj, še manj različnih akcij. Dogovori komunistov morajo biti jasni, načela trdna — in kdor se v praksi ne bo podrejal sprejetim sklepom — tega bodo morale organizacije zaradi zagotovitve enotnosti izločiti iz svojih vrst. Poleg splošnega razpoloženja bo takšno delo Zveze komunistov na Brestu eno izmed najpomembnejših poroštev za to, da vrste članstva okrepimo z novimi revolucionarnimi in za družbeno delo pripravljenimi delavci in za to, da bo akciji komunistov sledil tudi kolektiv. J. Praprotnik Referendum — odraz solidarnosti občina Cerknica ZA — 87,2% delovna skupnost Bresta ZA — 81,6% O izidih referenduma berite na 7. strani! Letošnji delovni uspehi — obveznost za prihodnje gospodarjenje Letošnje delo sindikata V letu 1973 pričakujemo še boljše delovne uspehe Delo sindikalnih odborov in koordinacijskega odbora je na Brestu teklo na osnovi sklepov občnega zbora, ki je bil v aprilu. Posamezni člani, ki so tudi člani komisij v organih podjetja, so sodelovali pri predlogih za organe upravljanja, ki delujejo v okviru podjetja. Res je, da pri tako hitrem razvoju in živih političnih dogajanjih v naši družbi z našo aktivnostjo nekoliko zaostajamo. Sistem obveščanja delovne skupnosti ima važno nalogo za prihodnje množično sodelovanje v organu upravljanja. Ugotavljamo, da bilten, ki ga izdaja eko-nomsko-finančni sektor, zajema le strokovno osebje. Brestov obzornik ima širše obzorje obve- Plan in poslovna politika za leto 197; Ugodni letošnji poslovni rezultati nas obvezujejo, da za leto 1973 pripravimo čim boljše pogoje za gospodarjenje. Cilj in izhodišče je naraščanje proizvodnje, standarda in popolnejše socialne varnosti zaposlenih. Plan in poslovna politika sta že v zaključni fazi priprav, tako da pričakujemo v decembru plodno razpravo vseh zaposlenih, ki bo omogočila, da v planu in poslovni politiki na demokratičen način zajamemo vse predloge neposrednih proizvajalcev. Plan za leto 1973 bo pripravljen tako, da se stroški obravnavajo po posameznih stroškovnih nosilcih in mestih. Ta omogoča pravilen in natančen pregled akumulativnosti in uspešnosti poslovanja podjetja po posameznih poslovnih enotah. Kot nova metoda v planu se pojavlja metoda obravnavanja izdelkov po stopnji pokritja, ki omogoča hitrejši pregled in nadzorstvo nad poslovnim procesom. Osnovni cilj plana je postavitev pravilnih odnosov med enotami kot temeljnimi organizacijami združenega dela ter postavitev takih ekonomskih instrumentov, ki omogočajo uresničitev načel stabilizacije in nemotenega proizvodnega procesa. Tudi standardu zaposlenih bo v planu posvečena velika pozornost. Rast osebnih dohodkov bo usklajena z naraščanjem stabilnosti dela. Velika pozornost bo posvečena stanovanjski problematiki in gradnji potrebnih stanovanj. Kljub temu, da pripravljamo plan v še povsem nejasni situaciji glede nekaterih predpisov, optimistično pričakujemo naslednje poslovno obdobje. Poslovna politika za leto 1973 temelji na doseženih rezultatih gospodarjenja, poslovni usmeritvi podjetja, stabilizacijskih ukrepih našega gospodarstva, doseženi ravni samoupravnih odnosov in na ekonomsko-socialno družbenih potrebah prihodnje rasti podjetja. Načela so tako postavljena, da se s prilagodljivostjo poslovne politike hitro in uspešno v pogojih socialnih in družbeno-prilagodimo nastali problematiki ekonomskih interesov delovnih ljudi v podjetju. Načela poslovne politike so prikazana po posameznih področjih. Razčlenitev posameznih nalog in načel poslovne politike bodo vsebovali plan za leto 1973 in samoupravni dogovori med poslovnimi enotami ter zunanjimi organizacijami in skupnostmi. V teh nekaj besedah sem omenil le del načel postavljenih ciljev plana in poslovne politike za leto 1973, razprava vseh delavcev pa bo omogočila dopolnitev teh ciljev, da bi ustvarili kar najboljše pogoje za prihodnji poslovni proces podjetja. B. Mišič Varčevati moramo vsepovsod Priznati moramo, da podobno kakor marsikje drugje, tudi pri nas še nismo napravili vsega, da bi stroške poslovanja zmanjšali. Reči moram, da smo v zadnjem času dajali več poudarka čim večjemu obsegu proizvodnje in s tem zmanjšanju vpliva splošnih stroškov na enoto proizvoda. Pri tem smo dosegli kar lepe rezultate, kar se pozna tudi pri ustvarjenem dohodku in dobičku. V tej zagnanosti, kako doseči čim večji obseg proizvodnje, pa smo skoraj povsem pozabili na zmanjšanje stroškov, ki ga lahko dosežemo tudi drugače. V mislih imam materialne stroške, naj šibo materialov za neposredno proizvodnjo, pa tudi tistih pomožnih režijskih, ki se trošijo v vseh stranskih dejavnostih. Naša tovarna porabi letno za okrog 64 milijonov dinarjev ali 6,4 milijarde starih dinarjev vrednosti proizvodnih materialov. Glavne postavke so furnirji, plošče (iveraste, lesonit), okovje, laki, embalaža in lepila. Poleg teh vrst proizvodnih materialov pa porabimo še za okrog 12 milijonov dinarjev različnih pomožnih materialov. Da s temi materiali ne gospodarimo dovolj preudarno in racionalno, je na dlani. lo nam kažejo vsakdanja praksa in pa dodatni nalogi. Koliko materiala se porabi zaradi nepazljivosti, neznanja ali celo malomarnosti, kar sicer ne bi bilo treba! Za proizvodne materiale imamo evidenco. Znesek je kar precej zajeten. Pri režijskih materialih pa te evidence ni. Če bi uspeli združiti vse sile in res varčno ter preudarno gospodarili, si upam trditi, da bi prav lahko znižali stroške za dva do tri odstotke. To pa je kar lep znesek. Seveda so te možnosti po mojem globokem prepričanju mnogo večje, zlasti pri splošnih režijskih materialih, ki se trošijo brez nadzorstva in brez normativov. Zdi se mi, da bo treba napraviti za vsako kategorijo stroškov konkretni plan varčevanja. Za stabilizacijo gospodarstva moramo vsi prispevati svoj delež, če hočemo, da bomo dosegli cilj, ki ga pred nas postavlja stabilizacija. Popolnoma razumljivo pa je, da moramo najprej zagotoviti nemoten poslovni proces. S tem hočem povedati, da ima tudi varčevanje svoje meje. Paziti bomo morali, da pri tej akciji ne bi zašli v druge skrajnosti, ki bi imele prav tako negativne posledice za nas vse. Povsod naj torej prevladuje duh dobrega gospodarja, pa bomo breme manj boleče prestali. T. Kebe ščanja, vendar je razumljivo, da podatkov iz biltena ni mogoče v celoti objavljati v Obzorniku, saj so takšnega značaja, da niso za celotno javnost. Zato se moramo posluževati tudi medsebojnega obveščanja. Vsi člani kolektiva, ki so v raznih organih upravljanja, morajo v svojih delovnih okoljih seznanjati sodelavce o uspehih in napakah, ki se pojavljajo v podjetju. Športne dejavnosti so bile letos zelo živahne. To je treba pripisati letošnji III. lesariadi in praznovanju 25-letnice podjetja. Dosti smo pridobili z ureditvijo športnih objektov za balinanje in kegljanje. Nogometni klub, ki je zelo aktiven, pa je ostal na pol poti pri gradnji svojega objekta. Zato bo potrebno v letu 1973 zagotoviti sredstva za novo tribuno. Pozimi bo treba usposobiti kegljaške ekipe, ki bi trenirale in se pripravljale za prihodnje tekmovanje med poslovnimi enotami in za uradna republiška tekmovanja. Omeniti je treba tudi neaktivnost vodstva naše godbe na pihala. Zelo neljubo je napisati, da je kljub lastni godbi — kadar je potrebno izkazati zadnjo čast in slavo pokojniku — težko godbenike zbrati. Finančna sredstva, ki so oddeljena za potrebe godbe, bodo ostala neizkoriščena. Godbeniki naj medsebojne odnose čimprej uredijo in igrajo, kot so že tolikokrat igrali. Sindikalni odbori so sodelovali tudi pri pripravah ozimnice. Zbrane podatke so posredovali Delavski restavraciji, ki je na tej osnovi nabavila ozimnico za vse poslovne enote. Ob letošnjem praznovanju dedka Mraza smo razpravljali na seji koordinacijskega odbora sindikata že v oktobru. V razpravi so bili enotnega mnenja, da je treba organizirati praznovanje dedka Mraza v okviru občine Cerknica enotno za vse otroke od prvega do sedmega in od sedmega do petnajstega leta starosti ne glede na socialno stanje njihovih staršev. Občinskemu odboru Socialistične zveze smo posredovali predlog, naj združi vsa finančna sredstva in organizira praznovanje dedka Mraza za vse otroke enako. Njegovo stališče nam še ni znano, čeravno smo želeli, naj nas obvestijo do 31. oktobra, ali soglašajo z našim predlogom. Priprave za izvedbo referenduma o združitvi kmečkega in delavskega zavarovanja so bile v zadnjem času glavna naloga sindikalnih odborov. Delavcem so člani sindikalnih odborov razlagali pomen tega referenduma. M. Modic S srečanja delavskih svetov poslovnih enot Bresta Komunisti o kadrih Ko to pišemo, je v zaključni fazi priprava za konferenco vseh članov Zveze komunistov Bresta o kadrovski politiki. Komunisti bodo tokrat pregledali stanje in na tej osnovi predvideli in zastavili naloge za naslednje obdobje. Najbrž ni naključje, da se srečujemo komunisti najprej ob tem vprašanju. Človeški faktor v delovnem procesu pojmujemo kot najpomembnejši in sklepi s te konference bodo toliko važnejši, ker je kadrovska politika grajena na najdaljši rok in časovno presega tudi okvire srednjeročnega programiranja. Delovni koledar za prihodnje leto V središču pozornosti je stanovanjska politika Svet za koordinacijo poslovanja je novembra razpravljal o delovnem koledarju za leto 1973 in ga tudi sprejel. V letu 1973 bo 266 delovnih dni, ostalo pa so prosti dnevi. Med prostimi dnevi je 52 nedelj, devet državnih praznikov, 36 prostih sobot in dva ostala prosta dneva (8. marec in 31. december). Prvomajske praznike bomo s kolektivnim dopustom praznovali kar šest dni, Dan republike pa štiri dni. Novost v koledarju za leto 1973 je v primerjavi s prejšnjimi leti v tem, da bo 8. marec dela prost dan — namesto ene sobote, kar bo predvsem ženski del kolekti- va verjetno pozdravil, in 30. april, ko bo kolektivni dopust. Vsak mesec je 22 delovnih dni, avgusta in oktobra pa 23, poprečno bomo imeli na mesec (delovni dnevi in državni prazniki) 184 plačanih ur. Delovni koledar smo v glavnem uskladili s Kovinoplastiko iz Loža, tako da bodo zakonci, zaposleni v Kovinoplastiki ali na Brestu lahko skupaj preživeli tedenski počitek. Svet za koordinacijo je razpravljal tudi o kolektivnem dopustu. Predlagal je, da bi imeli vsi zaposleni na Brestu dvakrat po pet dni kolektivnega dopusta. Svet se o tem še ni dokončno odločil. Konferenca bo razpravljala o vseh pomembnejših kadrovskih funkcijah: od kritične ocene strukture zaposlenih prek izobraževanja, stanovanjske politike, socialnega dela v podjetju, rekreacije, do osebnih dohodkov. Na rešeto bo postavljeno delo kadrovske službe, posebej pa bo konferenca obdelala kadrovsko politiko v osnovnih organizacijah Zveze komunistov. Dogovoriti se bo treba tudi o tem, kakšne morajo biti poleg strokovnih ljudi tudi idejne in moralne kvalitete delavca, da lahko v kolektivu nastopa kot vodja večje skupine delavcev — kot inštruktor, vodja sektorja ali direktor, kakšni naj bodo kriteriji, ki jih morajo izpolnjevati kandidati za samoupravna telesa in za vodstva družbeno-političnih organizacij v podjetju. To bo prvi skupni dogovor komunistov. Pobudo za takšno obravnavo so dale osnovne organizacije Zveze komunistov same-Verjetno bo potrebno podobno obravnavati skupaj tudi druga pomembna vprašanja. Naslednji bo najbrž na vrsti srednjeročni program razvoja BRESTA. J. Praprotnik Letošnji beograjski Na razstavnem prostoru Beograjskega sejma je bil 11. novembra odprt deseti, jubilejni mednarodni sejem pohištva, opreme in notranje dekoracije. Po številu razstavljalcev lahko zabeležimo rekordno sodelovanje, saj je na površini 40.000 kvadratnih metrov razstavljalo svoje izdelke 314 podjetij; od tega 223 domačih in 91 tujih. Še eno posebnost je bilo opaziti. Na tej prireditvi je bila letos prvič dvignjena tudi zastava evropskega združenja za pohištvo, katerega člani so organizacije proizvajalcev iz Avstrije, Belgije, Danske, Francije, Nizozemske, Italije, Jugoslavije, Norveške, Zahodne Nemčije, Španije, švedske in Anglije. Sedež združenja je v Bruslju, njegova os- torej bolj ali manj pohištvo, ki ga kupci že dalj časa poznajo in radi kupujejo. Vendar pa je bilo v Beogradu še nekaj, česar doslej v trgovinah ni bilo opaziti. »Nov kotiček« na sejmu je le vzbujal posebno pozornost obiskovalcev. Tam je bila razstavljena garnitura SERPENT in sestav omare iz programa KATARINA. Obiskovalci so si z zanimanjem ogledovali garnituro, pa omaro in se zopet povrnili nazaj z vprašanji o dimenzijah, cenah, dobavi in drugem. Očitno jim je ugajalo oboje. Sicer pa je posebna žirija »Design Centra« iz Beograda namenila našemu sestavu SERPENT diplomo kot priznanje za oblikovno najbolj uspelo garnituro. Brest ov razstavni prostor n°vna naloga pa je utrjevati in Izpirati splošne interese evrop-kth proizvajalcev pohištva. Zri *t? za letom daje poseben uačaj Beograjskemu sejmu no-v°' tnoderno oblikovano pohišt-M ga tam razstavljajo. Skrb H i?.1Zva.j alcev za ustvarjanje »so-opnega pohištva« je močno po-ve^n-° tuck z ostalimi, v pohišt-bi industriji potrebnimi mate-„ all> kot so okovje, laki in dru-° • Nič manj pomembna in zah-vna naloga pa je, prikazati po-°sniku, da je s celo zelo skrom-o dekoracijo mogoče urediti w J eten kotiček v svojem do-u- Kratek sprehod skozi posa-2]ae5?e Paviljone potrjuje, da je Inf’ nekaterim podjetjem v ce-e* UsPelo uskladiti in dopolniti je .z drugim. V tem pogledu m,, zapažen na letošnjem sej-k];-, razstavni prostor MEBLA. i2J j pVe spalnice in dnevne sobe že >>tL<< Programa so dobile sve-jje Pustelne barve v svetlo zele-2 h sivem in rumenem tonu. vzo -Polnitvijo še nekaterih Dritv^ih garnitur in kosovnega Za vtva 50 prikazali ambient, rjj Katerega jim je strokovna ži-ja Beograjskega sejma upravi-£° Podelila diplomo. BRcoPTT8Ieimo' kaJ Je novega na Ra ■ TU- programa BARBA-st_ Je bilo razstavljenih več se-diln-°V dnevne sobe, spalnice, je-nr,i Ce' Razstavni prostor so do-‘ 0'njevale tudi kuhinje VEGA-60, Pri kuhinjskem pohištvu je velik napredek napravilo podjetje GORENJE iz Velenja. V paviljonu Slovenijales so razstavili zelo lepo novo kuhinjo. Vsa čela omaric so izdelana iz okvirnih letvic iz masivnega palisandra, kar je prijetna novost in osvežitev od že skoraj dolgočasnih folij, ki jih uporabljajo vsevprek. Mogoče je prav ta tip kuhinje zanimiv za prodajo v zahodne države. Že na letošnji razstavi v Bruslju junija je bilo opaziti, da tuji kupci čedalje bolj segajo po kvalitetnih izdelkih, za katere so pripravljeni odšteti tudi nekoliko več iz svojega žepa. Lahko bi rekli, da Beograjski sejem ni samo »primeren prostor za prikazovanje pohištva iz vzorčnih delavnic«, ampak je tudi komercialno zanimiv, saj ga poleg domačih kupcev zelo radi obiščenjo tudi poslovni ljudje iz drugih držav, zlasti vzhodnih. Prav je, da se poleg pohištva, ki je že v prodaji, razstavijo tudi »extra izdelki«, saj to gotovo pozitivno vpliva na celotni razvoj lesne industrije, v konč- sejem nem pogledu pa na potrošnika. Po ogledu sejma gotovo poln vtisov snuje načrte, kako uresničiti v svojem stanovanju vsaj drobec tistega, kar se mu je na razstavi najbolj vtisnilo v spomin. Leto je hitro na okrog. Pa tudi »ustvarjalci« jugoslovanske industrije pohištva gredo vzporedno z naj novejšimi dosežki na področju oblikovanja pohištva. Ne smemo dovoliti, da bi nas dosedanja priznanja uspavala, saj kot rečeno, na tržišču se pojavlja čedalje hujša konkurenca. Zato si moramo kar se da prizadevati, da bi ohranili mesto, ki podjetju BREST v jugoslovanski industriji pohištva že dolgo vrsto let pripada. P. Žumer Tudi letos je Brest razstavljal v okviru »Grupe 9« Veliko zanimanje za Vego - 60 RAZSTAVA KUHINJ VEGA-60 V POTROŠNIŠKEM INFORMATIVNEM CENTRU V LJUBLJANI V okviru Centralnega zavoda za napredek gospodinjstva v Ljubljani deluje tudi Potrošniški informativni center. Center vsako leto prireja razstave različnih gospodinjskih pripomočkov (gospodinjski aparati, peči za ogrevanje, centralna kurjava), pa tudi razstave kuhinjske posode, svetil in drugo. Center nudi ob razstavah strokovno vodstvo, arhitekti in strokovnjaki za opremo svetujejo, priporočajo, pa tudi opozarjajo na pomanjkljivosti. Razstavni prostor meri okrog sto kvadratnih metrov in je v središču Ljubljane. Brest doslej še kuhinj VEGA-60 ni samostojno razstavljal. Naši kupci so si kuhinje lahko ogledovali le pri različnih trgovskih podjetjih v Ljubljani in drugod, ali pa na salonih pohištva. Namen razstave je bil torej jasen: Prikazati kuhinje VEGA-60 v različnih sestavah in barvah ob strokovnem vodstvu po razstavi, opozarjati na njene prednosti ter spodbuditi obiskovalca za nakup v našem salonu v Cerknici. Razumljivo je, da bi bilo vse premalo, če bi kuhinje samo razstavili v prostor. Odločili smo se, da predstavimo še nekaj Brestovih izdelkov: razstavili smo mizo Barbara in stole K-20, mizo in stole Living, stole K-36 in sedežno garnituro EVA. V sodelovanju z Ambientom smo razstavili nekaj kompletov pogrinjkov, Induplati Jarše so razstavili prte in Meblo je posodil svetila, Elma iz Črnuč in Gorenje pa drobne gospodinjske aparate. Obširna propagandna akcija se je pokazala kot izredno dobra naložba, saj je obisk na razstavi presegal vsa naša pričakovanja, pa tudi pričakovanja Centra. Obiskovalcev se je na razstavnem prostoru kar trlo, večkrat so morali razstavo pustiti odprto še daleč izven delovnega časa. Nemogoče bi bilo vse vtise in pripombe ohraniti v glavi, zato smo se odločili, da bomo ob razstavi izpeljali tudi skromnejšo anketo. Odziv na anketo je bil zadovoljiv. Poudariti je treba, da skoraj nihče ni prišel na razstvo sam, tako da je anketa vedno mnenje več obiskovalcev. Žal anketa še ni obdelana in njenih rezultatov ne moremo posredovati. Za ilustracijo navajam le nekaj vprašanj in značilnih odgovorov: Kje ste že videli ali slišali za kuhinjo Brest Vega-60? Največ obiskovalcev je kuhinjo videlo na televiziji ali v revijah, nekaj jih je slišalo zanjo na radiu. Veliko pa je bilo takih, ki so to kuhinjo videli na razstavah, čeprav Brest že skoraj dve leti ni samostojno razstavljal pohištva v Ljubljani! Obiskovalce smo tudi spraševali, katere gospodinjske aparate naj ima vgrajena kuhinja Vega-60. Najbolj bi potrebovali odcejalnike za posodo v visečih omaricah, v visečih omaricah naj bi bile tudi poličke za začimbe. Največ težav je zaradi nap, saj industrija izdeluje filterske nape v dimenzijah, ki jih v kuhinji Vega-60 ne moremo vgraditi. Na posebno paleto smo razstavili nekaj standardnih vzorcev ultra-pasa tovarne Lesonit iz Ilirske Bistrice in vprašali biskovalce, katera barva jim je najbolj všeč. Izbira obiskovalcev je zanimiva, saj so jim najbolj všeč različne imitacije lesa! Pri matiranih površinah imajo pripombo, da jih je težko čistiti. Navajam še nekaj odgovorov na našo prošnjo, naj prispevajo kritične pripombe, dopolnitve in spremembe pri kuhinjah Vega-60: »Omarice do stropa,« »nimam pripomb, všeč mi je,« »bolje bi bilo, če bi bila kotna omarica vrtljiva,« »nad pomivalnim koritom je nujna odcejalna omarica ne glede na pomivalni stroj,« »shrambna omara za živila je brez prezračevanja« in tako naprej. Naj na kratko povzamem o učinku razstave: — Razstava je izredno uspela, ogled je bil nad pričakovanji. Vzbudila je živo zanimanje obiskovalcev, veliko se jih je odločilo za nakup v Salonu v Cerknici. Pohval ni manjkalo. — Publiciteta ob razstavi je bila velika. Prispevki v časnikih, na televiziji in radiu so bili redakcijski (ne propagandni) in zato dosti bolj brani. — Razprava je bila predvsem informativna, zato tokrat nismo med razstavo vključili prodaje. Veliko zanimanje ob takih razstavah pa kaže, da bomo morali v prihodnje ob takih razstavah sodelovati s prodajno službo. Ob koncu razstave smo prodali nekaj elementov Vega-60 in ostale razstavljene izdelke. B. Lavrič Razvoj tapetništva v TP Martinjak Leta 1969 se je v Tovarni pohištva Martinjak začela proizvodnja oblazinjenega pohištva. Da je tovarna začela s tako proizvodnjo, je bil vzrok v veliki konjunkturi takega pohištva na domačem trgu. Začetek je bil zelo težak, ker ni bilo potrebne kvalificirane delovne sile za tako proizvodnjo, ker je bilo treba nabaviti ustrezna proizvajalna sredstva ker tržišča še nismo dovolj poznali in ker ni bilo ustreznih delovnih prostorov. Kljub težavam, ki so se pojavljale iz dneva v dan, pa smo vse bolj težili k hitrejši, kvalitetnejši in večji proizvodnji ta-pteniških izdelkov. Leto 1970 je bilo prelomnica naše tapetniške dejavnosti, ker je prišlo do takšnega razvoja, ko je proizvodnja zahtevala večje serije, da bi bila rentabilna. Ker tržišče ni bilo raziskano, je tovarna izdelovala različne se- dežne garniture: MONIKA, DANIELA, ALISON, PATRICIA, CLAUDIA, HERMINA in druge, kar pa je bilo tipanje v mraku. Ker je prodaja zastajala za proizvodnjo, so zaloge naraščale. Vodstvo poslovne enote in prodajna služba sta se znašla pred odločitvijo, ali znižati proizvodnjo in izdelovati v glavnem stilne garniture ¥-19, ¥-90 in CON-STANCA ter sedeže za stole LY-VING, SARDAN in K-20, ali dobiti sedežno garnituro, ki bo šla v prodajo v večjih količinah in bi bila hrbtenica proizvodnje tapetniških izdelkov. Velik delež k odločitvi, naj bi prenehali s proizvodnjo izdelkov, ki nimajo zagotovljenega plasmaja na tržišču, so prispevali tudi sklepi organov upravljanja v poslovni enoti. V začetku leta 1972 smo dali v proizvodnjo sedežno garnituro SABINA, ki jo sestavljata dva udobna fotelja in trosed, katere- ga je mogoče spremeniti tudi v praktično ležišče. Na domačem trgu se je garnitura SABINA izkazala kot blago, ki gre in bo še šlo v večjih količinah v prodajo. Tudi v tujini se zelo zanimajo za te garniture. Izdelujemo jih že za Sovjetsko zvezo. Ugodni plasma tapetniških izdelkov na domačem, pa tudi na vzhodnoevropskem tržišču, sili tovarno k še večji proizvodnji. V oktobru 1972. leta je znašal bruto produkt tapetniških izdelkov skoraj polovico, to je 250.000.000 starih dinarjev, vse proizvodnje Tovarne pohištva Martinjak v tem mesecu. Za leto 1973 so delovne zmogljivosti zasedene v celoti, saj ima tovarna pri prodajni službi zagotovljene velike količine naročil. Te količine predstavljajo vrednostno približno polovico bruto proizvodov v Tovarni pohištva Martinjak. Perspektivna proizvodnja oblazinjenega pohištva, ki Ena izmed Brestovih sedežnih garnitur je predvidena v srednjeročnem planu, bi se povečala z 9000 sedežnih garnitur na 16.000. Za tako veliko povečanje proizvodnje pa bo nujno potrebno pridobiti nove delovne prostore. To pa zahteva gradnjo novih objektov, verjetno tudi na bolj ustreznem mestu za to proizvodnjo, kot je sedaj. T. Lovko Člani delavskih svetov na ogledu v TP Martinjak Letošnje cepljenje proti gripi Kot že nekaj let nazaj, smo tudi letos že začeli s prvo serijo cepljenj proti gripi, in sicer po vseh poslovnih enotah Bresta, razen v Tovarni pohištva Stari trg, ker nam je zmanjkalo cepiva. Cepivo za prvo cepljenje smo imeli na zalogi še od prejšnjega leta. Tudi letos smo cepili delavce Bresta z mrtvim cepivom proti gripi tipa A2 Hongkong. Prednost tega cepiva pred tako imenovanim »živim« cepivom je poleg načina vnašanja v organizem, kjer mrtvo cepivo injeciramo podkožno v telo, tudi v tem, da zadostuje samo dvakratno cepljenje. S tem cepivom cepimo lahko tudi bolnike in stare ljudi, z živim cepivom pa tega ne moremo. To cepivo proti gripi vnašamo v organizem prek nosne sluznice, s tem da raztopljeno cepivo brizgamo v nos, od koder se prek nosne sluznice vsrka v kri. V prvem primeru gre za vna-zročiteljev influence, v drugem Sanje v organizem mrtvih pov-primeru pa gre za vnašanje na poseben način oslabljenih virusov gripe, ki pa niso zmožni povzročiti bolezen, pač pa oboji vneseni v organizem ustvarjajo v telesu tvorbo protisnovi proti njim samim. Tako te snovi živim virusom, ki jih dobimo pri okuženju, onemogočijo delovanje. In tako do okužbe lahko sploh ne pride, če pa že pride, je okužba izredno mila. Letos je bilo cepljenje na Brestu povsem na prostovoljni osnovi. Zato je bil tudi odziv temu primeren. V TP Cerknica se je odzvalo nekaj nad 20 odstotkov zaposlenih, v TP Martinjak slaba četrtina, medtem ko je bil odziv v TLI Stari trg dokaj velik, saj se je cepilo okrog sto delavcev. Prvo serijo smo cepili v začetku novembra, drugič pa bo cepljenje v začetku decemb- ra. Za popolno cepljenje s to metodo je treba cepiti dvakrat v razdobju enega meseca, medtem ko je treba z živim cepivom cepiti trikrat. Pri drugem cepljenju bo verjetno odziv še manjši, saj bodo odpadli tudi nekateri, ki so bili prvič cepljeni, pa bodo takrat bolni, ali pa tisti, ki so imeli morda hujšo reakcijo. Reakcij po cepljenju letos skoraj nismo imeli, vsaj registrirali jih nismo. Da je cepljenje proti gripi dokaj uspešno, smo se prepričali ne samo ob naših lastnih primerih, ampak tudi na drugih, saj je dokazano, da so imela podjetja, kjer so bili ljudje cepljeni proti gripi, manj obolenj kot tista, kjer niso bili cepljeni. Res je tudi, da nekateri kljub temu, da so bili popolno cepljeni, zbolijo za gripo, če niso ustvarili dovolj protiteles, ali jih sploh niso ustvarili, ali pa tudi, če so se okužili z drugim tipom virusa, kot je tisti, s katerim so bili cepljeni. Marsikdo pa enači navaden prehlad (tudi nahod) z gripo. Morda je bil tako majhen odziv na cepljenju tudi zato, ker si marsikdo misli, da bo obolel kljub temu, da je bil cepljen, kar pa ni res. Že večkrat pa smo ob podobnem pisanju, pa tudi akciji opazili, da prav ljudje na Brestu, ki bi morali dati vzgled, odpovedo in jih ni na cepljenje. Zato znova pozivam delavce, da se odzovejo cepljenju proti gripi v večjem številu — saj je brezplačno — ko bomo cepili drugo serijo v začetku decembra, tudi če niso bili prvič cepljeni. Res je, da bodo s tem cepljeni nepopolno. Že samo enkratno uspešno cepljenje pa bo bolezen — če bo že prišlo do nje — vsaj omililo, če že v celoti preprečilo. Dr. A. Šmalc Nasi ljudje OBCESTNI KAMNI BEŽE, ZA KAMIONOM OSTAJAJO SLAVONSKA KORUZNA POLJA, DALMATINSKE DRAGE, MEST IN VASI — BOGATE HIŠE IN RAZMAJANE KOLIBE. KAMION BRNI IN HROPE V KLANCE, GRABI V MEGLO IN SNEŽINKE, SKOZI SOPARO IN KOŠAVO, POSPEŠUJE IN SE STRESA VSAK DAN, SKOZI VSE LETO. 100.000 KILOMETROV NA LETO! 1.000.000 V 10 LETIH IN NE VEM KOLIKOKRAT OKROG EKVATORJA! ČAKANJE SKLADIŠČNIKOV IN TRGOVCEV IN KUPCEV IN MILIČNIKOV, SREČEVANJE NEVLJUDNIH LJUDI, PRIJAZNIH LJUDI. PREMAGOVANJE SPANCA IN STOPNIŠČ IN TOVORA, OZ KIH ULIČIC MEDITERANA, STRME KALDRME V SRBIJI, PRO METNE GNEČE VELEMEST. POMAGATI V NESREČI IN NEPRE NEHOMA MISLITI NANJO. NAJHUJŠA JE OSAMLJENOST, KI JE KOT IZGUBLJENOST, BREZKONČNE PUSTE NOČI, OKVARE IN SLABA, POGRETA ČORBA TER CESTA, KI BIČA ŽIVCE... Marjan Meden je šofer. Sedaj je šef transporta 12 Brestovih kamionov in 16 Brestovih šoferjev (4 pomočniki). Zaradi šoferske poklicne bolezni več ne vozi kamionov, je pa še vedno šofer. Menda ga ne bi bilo treba posebej predstavljati, saj ga pozna vsa Notranjska in pol Slovenije. Možatega in hudomušnega sem ga našel v prijetni pisarni, od koder skozi okno lahko nadzira prihode in odhode kamionov. Presenetile so me lepo negovane cvetlice v njegovi pisarni. Kakšen paradoks-drobne cvetlice ob njegovi močni postavi — cvetlice ob trdoti šoferskega poklica! Navadno sem v podobnih pisarnah videval prospekte avtomobilov in slike slečenih žensk. ROJEN? Seveda, v Cerknici — do Abrahama pa je še in še, če na to ciljaš. KAKO IN KDAJ SI POSTAL ŠOFER IN KAKO ŠEF TRANSPORTA? Leta 1949 sem začel kot vajenec mehanične stroke na Brestu. Avtomehaničarsko šolo sem opravil v Ljubljani, do 1958 sem bil mehanik v Brestovi mehanični delavnici, nato pa dve leti njen šofer. 1960. leta sem položil visoko kvalifikacijo šoferja in imam kategorije A B C D E F (za laične sodelavce: F-traktor, E-prikolica, D-avtobus, C-visoka vozita nad 1,3 t, B-oseona vozita in A-motor) m se prezaposlit na Avtošpeu tsakek (Brest je namreč oddat Avtošpedu vsa težka vozila), kjer sem vozit kamion s prikolico; jasno, v glavnem za Brest, ze ly62. teta sem bil spet na Brestu, kjer sem jei voziti delavski avtoous na relacij an — Rakitna, Zilce, Bloke, Unec in Planina. No, Avtošped se je v tem času pridružit Transportu Postojna in Brest je znova začel snovau lastni avtopark — spet sem bil na kamionu. Iz tistih časov se spominjam FAP-a s prikolico. Največ sem vozil na Reko, pa tudi drugam, po vsej Jugoslaviji. To je trajalo do 1. februarja 1971, ko sem nastopil bolniško — poklicna šoferska bolezen. Od 1. junija 1971 pa sem šef transporta. Zapiši, da si želim znova sesti za volan, najraje v kamion; blago je mrtva stvar, ljudi pa od nekdaj nisem preveč rad vozil. TE AVTOMOBILIZEM PO VSEM, KAR SI DOŽIVEL NA CESTI, ŠE VEDNO PRIVLAČI? Seveda, upijanil me je v mladih letih in še sedaj sem prepojen z njim. ŠOFERJI NEKOČ, ŠOFERJI DANES? Kako se čudno sliši, pred desetimi in več leti je bilo laže, čeprav so bile ceste slabše in vozila neudobna. Danes pa je na cestah gneča, šofer je sedaj tudi razkladač, obenem pa poskušam iztržiti iz kamiona in iz šoferja največ, kar lahko da. POKLICNE BOLEZNI? To so obolenja hrbtenice, zglobov, kronični prehladi in revmatizem. Pogosto prihaja tudi do motenj v vidu in živčevju. Konstruktorji sodobnih vozil se trudijo, da bi poklicne bolezni omejili in moram reči, da jim je že marsikaj uspelo — s hidrav-vliko ublažujejo tresljaje sedeža in volana, na pohodu pa so tudi klimatske naprave ... O BRESTOVEM STROJNEM PARKU KATERO? Dnevno potrebujemo 50 kamionov, imamo pa jih samo 12, za nas dela tudi 12 zasebnih avtoprevoznikov, ki so v glavnem domačini. Prodajne konice rešuje- mo z drugimi prevoznimi podjetji, ki pa so dražja za 40 %>. Brestov vozni park v glavnem ustreza, nujno pa moramo zamenjati tri vozila, ker komaj sama sebe preživljajo (stalna popravila), pa tudi na zamenjavo dve leti in pol starih mercedesov, ki imajo že po 340.000 kilometrov, moramo misliti. Po mojem prepričanju potrebujemo za potrebe povečanega transporta vsaj še enkrat toliko vozil, kot jih imamo. KATERA VOZILA NAJBOLJ USTREZAJO BRESTOVEMU NAČINU TRANSPORTA? Mercedesi, ki imajo mehko vzmetenje, pa tudi za udobje voznikov je dobro posljrbljeno. STE ZADOVOLJNI Z ZASEBNIMI AVTOPREVOZNIKI? Popolnoma zadovoljen. Tudi s tega mesta se jim moram zahvaliti za odlično sodelovanje, razumevanje in vztrajanje pri prevozih za naše podjetje. Praktično so ti fantje Brestovci. KAMIONI, VLAKI, KONTEJNERJI, ZAPRTI KAMIONI? . „p7. Kontejnerji zelo ustrezajo cez morskemu transportu, železnica je manj ugodna zaradi okvar pri natovarjanju — skladišče — mion — vagon — kamion k pec, zaprti kamioni bi pnšhv v poštev le, če bi bilo vskladisc®-vanje ustreznejše (brez embalaže pride do pogostih poškodb),, r primeru nabave zaprtih karm0" nov bi ne mogli izkoriščati vozu za prevoze desk, furnirja in drj1" gega, kar pa bi spet podražil0 transport. Zato glasujem za kamione! DOSTAVA NA DOM... Dostava na dom je dovolj ek' speditivna, to kupci priznavaj0-vendar moramo zagotovit spremljevalca tovora. Šofer pr® prosto ne more razložiti tovornjaka sam, navadno pa mora znositi tovor še do strank v n® vem katero nadstropje. FantJ se takih voženj bojijo in otepa jo. Da ne omenjam kritike n ^ račun napačnih dobav in P°' dobno... SO TI NOVE PONJAVE Z BRESTOVIM ZNAKOM V5EC- Znak je lep, ponjave pa barvno ne ustrezajo. Bela barva s hitro zamaže in ni dovolj učinkovita. RELACIJA REFERENTJE: TRANSPORT: SKLADIŠČE: Še kar gre, le odpremo bi m°j li enakomerneje porazdeli ek celega meseca, tako pa ima 3 od 1. do 15. v mesecu manj evozov, na koncu meseca Pr prava pravcata norišnica pr_ s. Tedaj moramo angažirati tatu j e kamione — ki pa nad tnsport podražijo. : Konec na 5. stran SAMOUPRAVNA DOGAJANJA CENTRALNI (DELAVSKI SVET Tudi novembrska seja centralnega delavskega sveta je imela dokaj obširen in bogat dnevni red. _ Najprej so člani sveta razpravljali o poslovnem poročilu o devetmesečnem poslovanju in ugodno ocenili gospodarjenje v tem obdobju, saj se je v primeri z enakim obdobjem lani povečal obseg proizvodnje za 50 %, prodaja je porasla za 24 °/o in izvoz za 18 %. Izčrpno so razpravljali tudi o spremembah samoupravnega sporazuma o oblikovanju in delitvi dohodka ter osebnih dohodkov, ki se nanašajo na kriterije pri razporeditvi pokrivanja stroškov skupne porabe med Poslovnimi enotami. Pobudo za te spremembe je dal delavski svet TP Cerknica, mnenja o njih Pa se bodo izoblikovala v javni razpravi še pred sprejemom plana za leto 1973. Centralni delavski svet je potrdil delovni pogram komisije za izvedbo ustavnih dopolnil. Na osnovi širše javne razprave naj bi v začetku prihodnjega leta ustanovili temeljne organizacije združenega dela, nato pa postopoma prilagodili novim samoupravnim odnosom potrebno interno zakonodajo. Člani sveta so razpravljali tudi o poročilu sanacijske komisije za TP Martinjak, pri čemer je bilo ugotovljeno, da v sedanjih pogojih sanacija v tej poslovni enoti ni več potrebna, ker Delavski svet ocene rezultatov do konca leta kažejo ugodno izkoriščanje in možnosti za doseganje planskih obveznosti. Zaradi večje okvare na polno-jarmeniku v TLI Stari trg je bil sprejet sklep, da se nabavi novega, kar naj bi bil tudi prvi korak v modernizaciji žagalnice. Ob koncu je centralni delavski svet še potrdil manjšo spremembo pravilnika o izobraževanju, predlog delavskega sveta TP Cerknica o spremembi lestvice pri delitvi poslovne uspešnosti pa je posredoval pristojnemu organu upravljanja, komisiji za organizacijo in vrednotenje dela. B. Levec TP Cerknica V TP Stari trg so člane delavskih svetov prisrčno sprejeli Naši ljudje Nadaljevanje s 4. strani bomo vozili po novi avtocesti? Za naš transport bo prišla nova cesta v poštev šele, ko bo izpeljana od Nove Gorice do Maribora. nesreče? Na srečo brez! (Čestitamo!) Nesreče šoferjev? Nesreč je malo in še te so neznatne, navadno ob umikanju. Tp pripisujem spretnim in trez-him šoferjem. Pri sprejemanju šoferjev vsakega posebej dobro »Pretehta« komisija šoferjev, še-nato odloča o sprejemu kadrovska komisija. Vsem novo-sPrejetim naložimo šest mesečno Poskusno dobo. kakšen je nov delavnik? . Delam tudi v soboto in nede-JJo, običajno po 14 do 16 ur na dan. Nadur si nisem nikoli obračunaval. Počnem pa zelo raz-holike posle: nabavljam, razporejam kamione in vožnje, obračunavam plače, dnevnice, delam razdelilnike prevozov po obratih, kontroliram vse račune za prevoze, za porabljeno gorivo in mazivo ter popravila. Sem šef in administrator in kdovekaj še- v eni osebi. PRAVIJO, DA SI AKTIVEN YZDRUŽENJU ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV Bolj sem bil takrat, ko sem še šofer, sedaj pa nekaj manj delamo v naši stanovski orga-dtzaciji. Verjemi, vsi imamo dranj časa. (Marjan Meden je Predsednik združenja, obenem Pa je član upravnega odbora Avto-moto društva Cerknica). SI RIBIČ? Jasno, pravzaprav, kaj misliš s tem? (O ribah se ni hvalil, Pravi da mu je ribolov samo rekreacija, ne pa strast). M RAD CERKNIČAN IN BRESTOVEC? Zadovoljen sem, da sem Cerkničan. Najraje od vsega v Cerknici Pa imam Brest, ki mi je skoraj prvi dom. Brez Bresta pre-Pr°sto ne morem, saj delam zanj faktično že trindvajset let. TI VENDARLE NI VŠEČ NA BRESTU? Ne zdi se mi prav, da zapo-n^vljam° domače ljudi. Poznam ^katere, ki so dobri delavci, dpi delaJ°- kar pomnim, na enem lovnem mestu, medtem ko do-l0vaj° prišleki pomembnejša deli Vna mesta. To me resnično boki I^T?AM0 ZATO, KER SO DO-n_A~.INI — tako nikoli ne bomo pl' do stalnih kadrov, m;?- u®aI sem še zvedeti, kaj in n ° cerkniških komunalnih clrugih problemih, pa se je Čl®1 P[0tl meglenim Ja-kot I,- m skomignil z rameni, 1 bi hotel reči: vsega pa res moremo storiti naenkrat... vrC Marjanom Medenom šofiral Zruk B kategorije Franc Sterle. Delavski svet Tovarne pohištva Cerknica je na novembrski seji razpravljal o periodičnem obračunu za III. tromesečje, o pripravah plana za leto 1972 in o drugih vprašanjih. Tudi III. tromesečnje smo v Tovarni pohištva Cerknica zelo uspešno zaključili. Dosegli smo izredno velik obseg proizvodnje, s tem pa tudi lep poslovni uspeh. Ti rezultati so veliko pripomogli, da sta bila tovarna in podjetje tako uspešna v devetmesečnem poslovanju. bila v I. tromesečju. Tudi to nam dokazuje, da smo v III. tromesečju dobro gospodarili. V razpravi o poslovni uspešnosti so člani delavskega sveta kritično ocenili sistem delitve. Menili so, da ni pravičen. Glede na to je delavski svet sklenil predlagati centralnemu delavskemu svetu, naj se spremeni zlasti točkovna lestvica v tem smislu, da bo participacija za de-delitev poslovne uspešnosti osnova analitična ocena delovnih mest oziroma ocena, po kateri Za III. tromesečje je bil z ope-relativnim planom predviden za 10% večji obseg proizvodnje, kot je bilo prvotno določeno. Tudi v avgustu smo predvideli največ ji obseg zaradi ugodnega asortimenta. Dosežena vrednost proizvodnje je za 4 °/o večja, kot smo jo planirali. Primerjalno na plan III. tromesečnja pa smo dosegli za 14 % večjo vrednost proizvodnje. Celotni poslovni uspeh na podlagi fakturirane realizacije pa do 30. 9. 1972 izkazuje 9,8 % stopnje dobička. V tretjem tromesečju smo ustvarili tudi poslovno uspešnost. Ustvarjena masa za delitev poslovne uspešnosti je večja kot je se nagrajuje posameznik. Gre torej za ukinitev progresivnega nagrajevanja poslovne uspešnosti. Pri tem se delavski svet zaveda polne odgovornosti zaradi težav, ki bi nastale v zvezi s kadrovskimi vprašanji. Glede na nenehne pripombe, da se norme v proizvodnji stalno popravljajo in spreminjajo, je delavski svet sklenil, da se individualne norme ne smejo spreminjati, razen če se ne spremenijo pogoji dela, ali če se ugotovi napaka in da je zato norma previsoka ali prenizka. Služba priprave dela pa je dolžna, da vsake tri mesece dostavi poslovnemu svetu poročilo o popravkih norm. J. Klančar Delavski svet TLI Stari trg Na svoji novemberski seji j'e delavski svet Tovarne lesnih izdelkov Stari trg sklepal o gospodarjenju v prvih devetih letošnjih mesecih, o uporabi investicijskih sredstev, o nabavi osnovnih sredstev in drugih vprašanjih. Ker pa se je v razpravi ob teh zadevah vseskozi pojavljalo vprašanje žagalnice in pomanjkanje delovne sile, je delavski svet ob koncu razpravljal tudi o sedanji žagalnici in o možnostih za zgraditev nove. Ugotovil je, da bi bila investicija ekonomsko povsem u-temeljena. Ker dela žagalnica že triindvajset let z istimi stroji, je za takšno investicijo že skrajni čas. Pri akumulaciji, ki jo dosega Tovarna lesnih izdelkov Stari trg, smo zmožni najetja in odplačila kredita. Zato je delavski svet predlagal, da se postavi gradnja žagalnice na prioritetno listo v planu investicij, predvidenih v srednjeročnem planu. M. Šepec Delavski svet TP Martinjak Delavski svet Tovarne pohištva Martinjak je na svoji novembrski seji razpravljal predvsem o devetmesečnem obračunu poslovanja za leto 1972. Člani delavskega sveta so ugotovili, da poslovna enota dokaj zadovoljivo izpoljnjuje planske obveze čeprav so še vedno pomanjkljivosti, ki jih bomo morali v prihodnje odpraviti. V obračunu je ugotovljeno, da so rezultati gospodarjenja izredno hitro naraščali. Obseg proizvodnje je v primerjavi z lanskim narastel za 30%, med tem ko je letni plan na dinamiki in realizaciji za devet mesecev. Precejšnjo vlogo je pri tem uspehu imel razčiščen asortiment. Tudi prodaja je bila ugodna in sicer predvsem za letošnje izdelke. Težave so še vedno z zalogami gotovih izdelkov iz preteklih let. Temu vprašanju so dale velik poudarek že pretekle seje delavskega sveta, vendar zadovoljivih rešitev še ni. Osebni dohodki so v primerjavi s planom za leto 1972 narasli izl.446 na 1.621 din v poprečju na zaposlenega. Osnutek čistega dohodka kaže v devetmesečni realizaciji 56 milijonov starih dinarjev, kar pa ne predstavlja zadovoljivega rezultata za pokrivanje obveznosti, ki so bile postavljene z letnim planom. Zato tudi ne moremo pričakovati kakršnekoli oblike delitve poslovne uspešnosti. Končno oceno o tem pa bo dal zaključni obračun. Na osnovi misli direktorja poslovne enote tov. Maleta so člani sveta razpravljali tudi o pripravi plana za leto 1972. Po predvidevanjih naj bi se obseg proizvodnje dvignil od letošnjih 5 milijard na približno nekaj čez 7 milijard starih dinarjev v letu 1973. Pogoji za to so, proizvodni program je raz- čiščen, naročila pa so tudi že vnaprej dokaj zadovoljiva. Pri tako večji proizvodnji pa naj bi se število delovne sile povečalo za 18 delavcev. Pri hitrem naraščanju proizvodnje se že sedaj pojavljajo manjše organizacijske pomanjkljivosti. Delavski svet je podrobno razpravljal o posameznih delovnih mestih in sklenil, da se do 30. novembra izpolni delovna mesta, kjer je potrebno. Precej živahna razprava je bila tudi o neusklajenosti osebnih dohodkov med posameznimi proizvodnimi ekonomskimi enotami, predvsem v predmontaži in površinski obdelavi. Člani sveta so opozorili, da je treba posvetiti posebno skrb in že z letnim planom popraviti morebitne napake. Posebej je bilo poudarjeno, da je treba pred sprejemom plana za leto 1973 v decembru do potankosti razčistiti vsa vprašanja z njim v zvezi na naših strokovnih, samoupravnih in političnih organizacijah. LETOS BREZ NOVOLETNIH DARIL Svet za koordinacijo poslovanja je na svoji novembrski seji razpravljal tudi o letošnji novoletni obdaritvi poslovnih partnerjev. Člani sveta so menili, da se mora tudi Brest na vseh področjih pridružiti splošnim težnjam po varčevanju in so podprli takšna stališča družbeno-po-litičnih organizacij. Tato so sklenili, da letos za naše poslovne partnerje ne bo nikakršnih reprezentančnih daril, ampak zgolj različni poslovni koledarji. Prav tako bodo letos ob Novem letu vsi delavci Bresta dobili koledar, v katerem bodo med drugim izvlečki iz zakona o delovnih razmerjih in druge potrebne informacije. Na obisku v štolami TLI Stari trg Mladina - kritično in samokritično Stanovanjski problemi, štipendiranje, položaj specializiranih organizacij, športno delovanje, politika sprejemanja v Zvezo komunistov, akcijska enotnost, usposabljanje, delo mladih v organih upravljanja, težavno delovanje vaških aktivov in še mnogo vprašanj se je zvrstilo na problemski konferenci, ki je bila 12. novembra z delovnim naslovom Položaj mladine v občini Cerknica. TEŽAVE S STANOVANJI Da bi bilo naše premoženje v varnih rokah. Člani vratarsko čuvajske službe se izpopolnjujejo v streljanju Uvajanje pripravnikov v delo V zadnjem času je čedalje več težav s tem, kako dobiti stanovanje. Poglejmo, kdo dobiva družbena stanovanja: v prvi vrsti je vedno izšolan kader, ki ga v naših delovnih organizacijah in ustanovah še vedno primanjkuje. Zatem pridejo na vrsto družine s slabimi stanovanjskimi pogoji, šele na zadnje mesto pa mlad proizvajalec, za katerega vedno zmanjka prostora. Vemo, da rabimo strokovnjake, vemo, da mora družina imeti stanovanje, vemo pa tudi to, da se bo še vedno našel kakšen delavec, če bo nekdo zapustil delovno organizacijo zato, ker mu ne moremo nuditi osnovnih pogojev za življenje. Iz vsega tega spoznamo, da naša stanovanjska politika in politika investiranja nista v skladu s potrebami oziroma da vlagamo premalo denarja na to področje. KAKŠNI KRITERIJI PRI ŠTIPENDIRANJU? Poglejmo, koga danes štipendiramo in po kakšnih kriterijih. Štipendiramo vse kadre, ki so potrebni našemu gospodarstvu po istem kriteriju, ne glede na socialni položaj; od tistega, ki ima poprečni dehodek na člana družine petdeset pa do tistega, ki ima devsto starih tisočakov ali pa še več. Taka politika štipendiranja ni v skladu z osnovnimi moralnimi načeli, vodi k razslojevanju naše družbe in še povečuje prepad med socialno šibkimi in bogatimi. Nekdo si lahko ob šolanju svojih otrok zida hišo ali vikend, medtem ko se drugi bori za svoj obstanek in je srečen, če si obnovi staro stanovanje ali pa napravi kopalnico. V prihodnje bo potrebno razvrstiti kriterije štipendiranja v skladu s socialno politiko tako, da bo dobil štipendijo vsak prosilec, ki jo potrebuje, vendar mora pri tem pokazati tudi učni uspeh. MALO SREDSTEV ZA DELO V nezavidnem položaju so naše specializirane mladinske organizacije, ki morajo same prispevati svoj denar v osnovna sredstva. Pri tem pa vemo, da so družbi potrebna, saj delujejo tudi v duhu splošnega ljudskega odpora, se ukvarjajo s športom in kulturo, skratka, razvijajo dejavnosti zdravega duha. Na mestu je tudi ugotovitev, da se še vedno premalo mladine ukvarja s športom. Čedalje manj prostega časa izrablja mladina za športno in drugo koristno dejavnost. Luknjo v prostem času je našla namišljena aktivnost, ki se odraža v igrah na srečo in podobni dejavnosti. NENAČRTNO O sprejemanju in delovanju mladih komunistov je bilo največ kritičnih pripomb. V občini je bilo od leta 1968 sprejetih 72 mladih članov, vendar je od teh le dvanajst aktivnih. Le nekaj od teh dvanajstih pa jih deluje v aktivih Zveze mladine. Upravičeno je mnenje vseh, da je treba v Zvezo komunistov sprejeti manj članov, a ti naj bodo aktivni mladinci, ki dobro poznajo idejno usmeritev naše družbe. Uspeh nekega aktiva je navadno odvisen od sposobnosti in delavnosti njegovega predsednika. Ugotavljamo, da Zveza mladine ni še podružbljena. Vprašujemo pa se, kdaj bo v vsakem mladincu dozorela zavest, da se sam angažira v družbeni dejavnosti, ne pa, da nanj pritiska nekdo iz vodstva aktiva. V vsakem aktivu je treba angažirati močan politični štab, ki naj vodi politiko aktiva in močno vpliva na delovno okolje in na višje organe. V organih upravljanja delovnih organizacij je v naši občini samo devet mladincev, s čimer nikakor ne moremo biti zadovoljni, saj vemo, da sta vedno bili revolucionarnost in naprednost v vrstah mladih. Strokovno znanje dobijo v šolah, tistim, ki so zaposleni brez šole ali poklica, vendar so obenem dobri in napredni delavci, pa bi morale dati zanje kadrovske službe z organiziranjem različnih tečajev in predavanj. Vaški aktivi delujejo (in ne delujejo) osamljeno, brez sode- Sredi preteklega meseca je bilo na Brestu prvo srečanje štipendistov višjih in visokih šol, na katerem so razpravljali o kadrovskem stanju v podjetju, o njegovih perspektivah ter o problemih štipendiranja. Ne bi ponavljal besed tovariša Praprotnika, ki je lepo orisal delo in težave kadrovske službe. Dejstvo je, da je kljub sorazmerno velikemu številu delavcev z nižjo in srednjo izobrazbo premalo kadra z visoko izobrazbo oziroma je velika fluktuacija tega kadra, kajti srečujemo se z resnimi težavami zaradi strokovnjakov, ki so na Brestu le toliko časa, da izpopolnijo svoje znanje, nato pa odidejo drugam. Ne smemo si več zapirati oči pred dejstvom, da je industrijski razvoj že prehitel še vaško miselnost Cerknice in da je Cerknica zaostala za tehničnim razvojem podjetja. Zato se poraja vprašanje, zakaj strokovnjaki uhajajo, saj na novih delovnih mestih pogoji pogosto niso boljši in tudi osebni dohodki niso bistveno višji. Pri tem moramo vedeti, da so potrebe strokovnega kadra po kulturnih dobrinah večje kot potrebe domačinov, ki se zadovoljijo že samo s filmskimi predstavami. Vzporedno s tem pa se postavlja tudi vprašanje kulture, ki je, kot je splošno znano, močno zapostavljena. Upati je sicer, da bo nova avtocesta stanje popravila, saj bo potem le skok do večjih središč in tako ne bo vprašanje, Pred kratkim smo obiskali Tovarno pohištva Meblo v Novi Gorici Namen obiska je bil ogledati si njihovo novo postrojenje za površinsko obdelavo. Razvoj tehnoloških naprav napreduje s tolikšno hitrostjo, da so tiste naprave ali stroji, ki so bili še včeraj nekaj novega, danes že zastareli. Tako je tudi na področju površinske obdelave. Stroji in naprave za obdelavo in sušenje lakov se tako hitro izpopolnjujejo, da so naše postrojenje, ki ga imeli za najsodobnejšega, že prehiteli novejši sistemi. lovanja krajevnih organizacij in skupnosti, zato imajo v svojih programih le delovne akcije in proslave. V zadnjem času se občinska konferenca trudi, da bi stanje izboljšala, vendar je le malo uspeha, saj tudi krajevne organizacije slabo delajo in se ne zanimajo za sodelovanje. Škoda je besed in prošenj za mladinske prostore, kjer bi se mladina zbirala in tam razvijala svoje koristno delo, kajti vsako tako prizadevanje je kot klic vpijočega v puščavi. V Cerknici ni nova stvar, da se vse pogosteje pojavljajo privatni klubi, kjer se zbirajo »najstniki« neorganizirano in verjetno tudi ne v duhu ustvarjalnosti. Grozi nam privatni komercializem. Ob tem pa se vprašujemo, kaj dajemo za družbeni standard in česa je pri tem deležna mladina. I. Najger in Tl rr* v • v B. Turšič prihajati na delo iz Ljubljane v Cerknico. O perspektivi podjetja je govoril glavni direktor inž. Strle, ki je razložil razvojni načrt podjetja za naslednjih pet let, v katerih se bo dejansko ob nespremenjenem števliu delovne sile proizvodnja podvojila. Tudi on se je dotaknil vprašanja strokovnjakov in za prispodobo navedel piramido brez vrha, kajti manjka tistih, ki bi bili sposobni napraviti elaborate za prihodnji razvoj. Vendar pa sam z optimizmom gleda v prihodnost, kajti že čez leto ali dve bodo prišli novi strokovnjaki, kar je plod odlgotrajnega dela kadrovske službe. Pod do končne osemletke pa do diplome na visoki šoli je namreč navadno dolga kar deset let. Štipendisti so v razpravi hoteli izvedeti še marsikaj o kriterijih štipendiranja, o višini štipendij, o počitniških praksah, o delu posameznih služb, o tem in onem. Sklenili so tudi, da bodo organizirali sekcijo Brestovih štipendistov, ki bi delovala v okviru Notranjskega študentskega kluba in bi organizirala še več podobnih sestankov, na katerih bi še bolj spoznali nazore in delo kolektiva. Samo prejemati štipendijo in ne živeti, čutiti s kolektivom, je premalo, zato naj bi bilo takih sestankov v prihodnje več in naj bi postali ustaljena praksa. Z. Trošt Naše postrojenje služi svojemu namenu že več kot tri leta in se je v tem času na tem področju že marsikaj izboljšalo. Če primerjamo naše postrojenje in postrojenje v MEBLU, je razlika v tem, da je Meblovo postrojenje po sistemu IR. S tem sistemom dosežejo zelo veliko temperaturo, s čimer se skrajša tudi čas sušenja. Tudi naše kapacitete so za polovico manjše od njihovih. Njihovo postrojenje je bolj avtomatizirano in pri enem prehodu elemente obdelajo obojestransko. Razumljivo je, da je za tako postrojenje potrebnih neprimerno več strojev. Naj še omenim, da so pri njihovem postrojenju le štiri oblikovalke laka in da jih je mogoče med rednim delom zamenjati, ne da bi morali glavo oblikovalke čistiti. Nedvomno so takšni obiski zelo koristni, saj moramo tudi mi v korak z razvojem na vseh področjih tehnologije. 20. junija letos je v Cerknici končala šolanje druga generacija Brestovih tehnikov. Ne preveč hrupno, skoraj skromno smo se razšli, Deset jih nadaljuje šolanje na ljubljanski univerzi. Deset se nas je zaposlilo v Brestovih poslovnih enotah. Vsi, ki smo se zaposlili, moramo opraviti šestmesečno pripravniško dobo z zaključnim izpitom. Program pripravniškega dela vsebuje: 1. Splošni del: a) spoznavanje podjetja, delavcev in sodelavcev, b) proučevanje organizacije podjetja in poslovnih enot, c) spoznavanje z interno zakonodajo. 2. Strokovni del: a) spoznavanje organizacije dela po ekonomskih enotah, spoznavanje dela na zahtevnejših delovnih mestih, spoznavanje dela inštruktorja oddelka. Predvidena delovna mesta so: statistična kontrola, tehnični risar, pomočnik inštruktorja. Praktikanti smo zaključili prakso po ekonomskih enotah, ki je trajala štirinajst dni v vsaki. Prakso nadaljujemo v kontrolni službi. Trajala bo en mesec, prav tako dolgo tudi v oddelku priprave dela. Naše delo vodi tov. Ivan Lovše, ki tudi skrbi za pregled naših tedenskih zapisov in skrbi za izvajanje programa. Pripravniki smo z izvajanjem splošnega dela pripravniškega programa zadovoljni. V ta del sodi tudi predavanje v AGP centru, ki ga je imel tov. Janez Otoničar. Ogledali smo si prostore centra in se seznanili z njegovimi nalogami. Seznanili smo se tudi z dejavniki, ki vplivajo in pogojujejo pravilno in koristno delovanje AOP centra. Že med šolanjem smo se seznanili z metodo DISPO za vodenje proizvodnje in s težavami, ki s tem nastajajo. Problematika okrog DISPO sistema je pogostna snov v medsebojnih razpravah. Tako nam bo predavanje o tem načinu vodenja proizvodnje v marsičem razjasnilo dejansko stanje. —0— Izvajanje programov prakse je v sodobni proizvodnji zahtevno, pa naj bo praksa med časom šolanja ali po zaključnem šolanju ob vstopu v službo. Praktikanti bodo na Brest še prihajali, prav gotovo jih bo čedalje več. Če hočemo dovolj praktično usposobljenega strokovnega kadra, bo potrebno urediti dosedanje izkušnje s praktikanti in jih v prihodnje upoštevati. Naj opišem nekaj izkušenj naše skupine, ki prakticira v Tovarni pohištva Cerknica. Z uresničevanjem strokovnega dela programa pripravniki ne moremo biti povsem zadovoljni. Težava je v tem, da smo praktikanti največkrat dobili delo na najmanj zahtevnih delovnih mestih. Težava pa je še večja, da smo taka dela (lepljenje etiket na kartonsko embalažo, zabijanje moznikov in podobno) opravljali več dni zaporedoma ali pa ves teden in več. Ne bi hotel ustvariti vtisa, da se nam je zdelo tako delo morda manjvredno ali celo ponižujoče. Hočem povedati, da smo opravljali prakso, katere namen je podan tudi v točki B pripravniškega programa. Nastane novo vprašanje. Ali naj pripravnik opravlja prakso za zahtevnimi stroji? Verjetno ne, ker bi uvajanje v delo trajalo predolgo, verjetno bi utrpela tudi kvaliteta. Tega se v dveh tednih ne da izpeljati. Do potrebnega znanja o stroju in o delovnem mestu naj bi praktikant prišel po drugi poti. Ena možnost je: delal naj bi kot pomožni delavec (pobiranje elementov za strojem in zlaganje), sodeloval naj bi z upravljalcem stroja oziroma glavnim delavcem, inštruktorjem in svojim mentorjem. Omogočeno pa bi moralo biti stalno menjavanje delovnih mest. Dobro izvajanje programa prakse je v interesu praktikantov samih in vsega kolektiva. V šolskih klopeh pridobljeno teorijo hočemo dopolniti in uskladiti s prakso in nadaljevati s pridobivanjem znanja, čeprav v prenovljeni in manj intenzivni obliki. Praktikanti smo imeli poseben razgovor tudi s predstvniki kadrovskega sektorja. Iz razgovora so izstopale naslednje ugotovitve: — Potrebno je večje sodelovaj nje med mentorji in inštruktorji na eni strani in praktikanti. — Treba je vedeti, da praktikant ni prišel na prakso zato, da bo videl, kaj se pravi delati in služiti v proizvodnji, kot je bilo slišati, temveč zato, da bo ob delu, ki ga opravlja, čim bolje spoznal sposobnosti delovnih mest in ekonomskih enot, skratka, sledil programu prakse. — Med prakso v ekonomskih enotah, ki je trajala po dva tedna v vsaki, smo opravljali veliko različnih del. Za vsako delo sta potrebni določena spretnost h1 vaja. Posameznik se različno hitro navadi novega dela. Zato se ne bi smelo dogajati, da slišim0 izraze: češ, tehnik, pa ne zn3 prepeljati stojke, narediti to in ono. Seveda pa ima veliko vlogo odgovornost za delo. Zapisal sem izkušnje ob vstopanju skupine tehnikov v Brestov kolektiv. Če hočemo z njim v korak, moramo poleg pridobljene teorije uporabljati tud1 praktične izkušnje iz pripravniške prakse. Seveda, vstopiti skozi vhodna vrata je najteže. F. Korošec S stecania kifutulisiev Novo v površinski obdelavi OB OBISKU V MEBLU brestov obzornik Kako je z obnovo vodovoda O poteku del pri obnovi vodovoda sem že večkrat pisal, kaže Pa, da ljudje teh sestavkov ne prebirajo, ali pa nanje kmalu pozabijo. Zato sem se odločil, da napišem informacijo s 13. seje gradbenega odbora za obnovo vodovoda, ki je bila v novembru. Na tej seji je gradbeni odbor razpravljal o dveh vprašanjih: 1. Pregled dotekanja sredstev iz vseh virov financiranja do 30. 3,823.704.55 din Dotok sredstev iz samoprispevka od 1. 1. 1970 do 30. 9. 1972 — prispevek od oseb. dohod, zaposlenih 1,343.316.25 din ■— prispevek od pokojnin 235.096.85 din — prispevek od kmetijstva in obrti 85.988.05 din — prispevek od pobrane vodarine 1.00 din za kubični meter 390.800.80 din — prispevek gospodarskih organizacij 361.002.60 din Skupaj 2,423.704.55 din Poleg zbranih sredstev iz samoprispevka je Komunalno-stanovanj-sko podjetje preskrbelo tudi kredit v višini 1,400.000.00 din. Vseh razpoložljivih sredstev za obnovo vodovoda je bilo do 30. 9. 1972 zbranih ali okroglo 382 milijonov starih dinarjev. Obnovljeni pa so bili naslednji odseki: — cevovod Peščenek—Bavdek—avtobusna postaja — obnova cevovoda po Gerbičevi ulici v Cerknici, na cesti 4. maja in Videm — podaljšek vodovoda na Peščenku — plačilo hišnih priključkov na trasi Bavdek—avtobusna postaja — obnova vodovoda v Kamni gorici v Cerknici — rekonstrukcija vodovoda Dovce-Rakek — obnova trase Cerknica—Rakek—Ivanje selo Unec—Slivnica 1. SKUPAJ — plačilo načrta Cerknica—Dolenja vas plačilo načrta za traso Cerknica—Rakek—Unec 2. SKUPAJ septembra in obračun realiziranih gradbenih del. 2. Ocena možnosti za III. fazo pri obnovi vodovoda od Cerknice do zajetja v Podslivnici. Za začetek— dobro PRVA REDOVALNA KONFERENCA NA TEHNIŠKI ŠOLI Na Brestu je bila 9. novembra prva redovalna konferenca tehniške šole, na kateri je bila prisotna večina predavateljev, pomočnik ravnatelja matične šole ter predsednik razrednih skupnosti. 5.693.10 din 138.432.00 din 3,845.386.60 din 1 in 2 SKUPAJ 3,845.386.60 din ~~~ garancijski polog v višini 145.000.00 din Do konca septembra je gradbeni odbor plačal Komunalno-sta-novanjskemu podjetju iz samoprispevka in prispevka gospodarskih 0rganizacij naslednje zneske: prispevek gospodarskih organizacij za leto 1970 in 1971 361.002.60 din prispevek od pobrane vodarine 1.00 din za kubični meter vode 390.800.80 din ~~ iz prispevka od osebnih dohodkov 1,110.677.97 din SKUPAJ: Vnovčen je bil tudi kredit v znesku Skupaj je torej plačanega 1.761.816.85 din 1,400.000.00 din 3.161.816.85 din 683.569.75 din Dolg gradbenega odbora Komunalno-stanovanj skemu Podjetju znaša na dan 30. 9. 1972 Približno toliko sredstev ima gradbeni odbor tudi na računu, tako tla bi bilo mogoče dolg plačati v celoti. Ker je oskrba z vodo zlasti v Cerknici iz dneva v dan bolj pereča, ?aJ posamezni predeli nimajo vode po nekaj dni skupaj, ja grad-°eni odbor odločen, da je treba s tretjo fazo obnove od zajetja Pa do Cerknice v prihodnjem letu nadaljevati za vsako ceno. Po aPalizi dotoka sredstev bo to m ogoče, če bodo vsi, ki so dolžni sredstva prispevati, sredstva tudi v redu vplačati. Zato bo sledila dni akcija za zbiranje sredstev za leto 1972, ker nobena gospodarska organizacija razen Gradidšča za letos ni prispevala niti še a}narja. Več pa je takih, ki tudi za pretekla leta niso prispevale ničesar. T.Kebe REFERENDUM za izenačitev pravic do zdravstvenega VARSTVA KMEČKEGA IN DELAVSKEGA ZAVAROVANJA 19- NOVEMBRA SO GLASOVALI KMETIJSKI PROIZVAJALCI Vpisani ZA Proti % ZA Po uspehu je boljši zaključni letnik s 73 ”/o pozitivno ocenjenih dijakov, od katerih imata dva po tri negativne ocene. Predavatelji kljub visokemu odstotku niso najbolj zadovoljni, saj je bilo lani bolje. V tretjem letniku pa je 44 %> pozitivnih in le eden s tremi negativnimi ocenami. Največ negativnih je v matematiki. Dijaki so pokazali v prvem konferenčnem obdobju mnogo več resnosti in prizadevnosti kot lani, kar je vredno pohvale. V novem okolju so dijaki disciplinirani in spoštujejo red v osnovni šoli, zato tudi ni bil izrečen noben vzgojni ukrep. Vodstvo oddelka je uspelo najti tudi predavatelja za predmet priprava dela, ki je začel s predavanji šele 13. novembra. V podjetju namreč nimamo dovolj kadra z visokošolsko izobrazbo, zato iščemo pomoč tudi drugod. V obeh letnikih poučuje namreč kar 19 predavateljev. F. Turšič Po ljudskem štetju iz leta 1880 je bila Cerknica eden izmed največ j ih trgov na Kranjskem. Imela je 255 hiš in 1477 prebivalcev ter lastni grb: cerkev v štiriogla- m polju. Pripovedka pravi, da je stal trg v starodavnih časih bolj proti Martinjaku v Uševku, tukaj je bila samo cerkev. Ker so sovražniki razdejali tisti trg, so se bili prebivalci naselili potem okrog sedanje cerkve. Zgodovinski sledovi pa so še veliko starejši. Cerkniški duhovni pastirji se nahajajo v pismih oglej skih patriarhov. Domnevno je cerkev iz 9. stoletja. Leta 1472 so bili Turki požgali cerkev ravno v nedeljo, kar priča kamen, vzidan v cerkveni vogal. Zanimivo je, da so črke vklesane v ta gotiški kamen v gotskih runah, vsebina pa v latinskem jeziku — skrajšano — An-no Domini 1472 diae domenico ante Michaele combusta et haec ecclesia beate Mariae virginis per manus immissorum Turcorum. Prevod: Gospodovega leta 1472 pred sv. Mihaelom (29. sept.) je bila cerkev blažene Marije device požgana od rok krvoločnih Turkov. Okoli cerkve je bil tabor. Pravijo, da sta dva brata zidala: eden cerkev in eden tabor okoli nje. V te tabore so se umikali ljudje ob turških napadih v letih 1522, 1559 in 1560. Po prvem požigu je bila cerkev leta 1476 obnovljena. Pod glavnim oltarjem je kripta, kjer so pokopavali duhovne može, iz nje pa je peljal tudi podzemni rov do potoka, po katerem so se obleganci preskrbovali z vodo in živežem. Cerkev je dvostranska stavba v slogu poznogotskih cerkva. Iz časov vdorov turških najezd je še en spomenik in sicer je v Rakovem Škocjanu cerkvica, posvečena sv. Škočij anu, ki je v razvalinah pri velikem naravnem mostu. Ker je bila odmaknjena v gozdu, so našli okoličani varno zatočišče zase in za živino. A. Milavec Za kulturo negotova prihodnost Neve- ljavnih 829 761 88,9 20- NOVEMBRA so glasovali delavci, upokojenci in OSTALI ZAVAROVANCI Vpisani ZA Proti Neve- ljavnih % ZA 6675 5781 429 107 86,6 DELAVCI BRESTA SO GLASOVALI §tev. v°lilne enote Volišče Volilnih upravičencev ZA Proti 1 javnih % ZA 22 TP Cerknica 800 594 95 21 74,2 23 SKS 211 192 11 91,4 24 Iverka 85 70 11 4 82,3 25 Tovarna lesnih izdelkov Oz Stari trg 247 215 16 16 87 •40 38 TP Martinjak 441 372 29 12 84,5 TP Stari trg 158 140 14 1 89,1 OB SKUPŠČINI KULTURNE SKUPNOSTI OBČINE CERKNICA Končno se je v novembru sestala skupščina kulturne skupnosti občine Cerknica, da bi potrdila finančni plan, predvsem pa vsebinski program svojega delovanja in prihodnji razvoj kulturnega življenja v občini. O pomenu kulturne dejavnosti v nekem življenjskem okolju tokrat ne kaže izgubljati besedi, saj je o tem mnogo govora in pisanja tudi v našem širšem družbenem prostoru, saj vsi dovolj dobro poznamo kulturno (ne)dejavnost na našem območju in ne nazadnje, ker tudi sama skupščina o tem ni kaj dosti povedala. Po daljšem in mučnem iskanju še enega člana, da bi skladno s poslovnikom zagotovili skupščini sklepčnost, je dosedanji predsednik tov. Dušan Trotovšek prebral poročilo o dosedanjem delu kulturne skupnosti in nakazal njene prihodnje naloge. Razprava je bila dolga in nič kaj spodbudna; mnogi razpravljajoči so pozabljati, kaj je temeljna naloga kulturne skupnosti in so težili bolj za tem, da bi pridobili čimveč finančnih sredstev za okolja, v katerih delujejo. Kljub temu se je na osnovi poročila in razprav izoblikovalo nekaj stališč in sklepov: — Osnovna naloga kulturne skupnosti je programsko usmerjati razvoj kulturne dejavnosti v občini, o čemer bo potrebno izdelati tudi srednjeročni načrt. Na osnovi te programske usmeritve pa bo lahko razdeljevala finančna sredstva, ki se namensko stekajo za financiranje kulturne dejanosti. — Čimprej je treba oživiti delo Zveze kulturno-prosvetnih organizacij, ki bo na osnovi namenskih sredstev s posebnimi dogovori usmerjala in organizirala amatersko kulturno dejavnost. — Skladno z zakonskimi določili je treba čimprej zagotoviti delovanje občinske matične knjižnice v Cerknici in podružnične v Starem trgu ter najeti ustrezno kadrovsko zasedbo. — Proučiti je treba možnosti za družbene dogovore z gospodarskimi organizacijami za financiranje nekaterih kulturnih dejavnosti. — Podobno kot v kulturnih skupnostih drugih občin se zastavlja vprašanje, zakaj morajo te skupnosti — sicer na osnovi zakonskih določil — financirati tudi takšne dejavnosti, kot so spomeniško varstvo in Mestni arhiv Ljubljane. Za te dejavnosti, ki s kulturnim življenjem v ob- čini nimajo neposredne zveze, se odtujuje skoraj polovica razpoložljivih sredstev. — Dokončno je bil sprejet statut z ustreznimi akti in je kulturna skupnosti dobila status stalne namesto dosedanje začasne. — Potrjena sta bila tudi delovni program in finančni načrt, ki ju je pripravil izvršni odbor. Po precej mučnem začetku je bil zaključek še bolj mučen. Ker je dosedanji presednik kulturne skupnosti tov. Trotovšek zapustil Cerknico, je bilo potrebno izvoliti novega, prav tako pa je na skupščini podal svoj odstop tudi tajnik. Pri najboljši volji skupščini ni uspelo najti dva človeka, ki bi hotela prevzeti ti dve mesti. Našla je le »salomonsko« rešitev, naj bo začasni predsednik do naslednje skupščine sedanji predsednik izvršnega odbora. Tako so delegati zapuščali skupščino s klavrnim spoznanjem, da finančna sredstva niso poglavitni vzrok za kulturno mrtvilo, pač pa, da ni mogoče najti ljudi, ki bi bili pripravljeni delati na tem, za našo občino prepotrebnem področju. B. Levec Rekreacija in šport na Brestu Do leta 1972 je bilo ukvarjanje s športom in rekreacijo v podjetju precej nenačrtno in neorganizirano. Običajno je predsednik sindikalne organizacije skrbel za »sindikalna športna srečanja« in izlete. Vzpodbudni izjemi so bili kegljači in šahisti. Že s prvo LESARIADO v Novem mestu leta 1970 so vznikli organizacijski problemi. Postalo je očitno, da zgolj s spontanim športno-rekreacijskim življenjem ne bomo zadostili osnovnim zahtevam tega področja. Resneje se je ta problem pojavil v podjetju s prevzemom organizacije 3. LE-SADIADE v letu 1972. Da bi stekle predvsem priprave —■ treningi za 3. LESARIADO, je bil pri sindikatu podjetja imenovan poseben »Odbor za šnort in rekreacijo«. Ta odbor naj bi tudi v prihodnje skrbel za pripravo športnikov-tekmovalcev na LESARIADAH in na drugih športnih srečanjih z delavci drugih podjetij. Druga naloga Odbora pa je pridobiti čimveč sodelavcev, ki bodo aktivno gojili šport in rekreacijo oziroma sodelovali pri organizaciji športnih in rekreacijskih pogojev. Poleg tega naj bi Odbor usklajeval delo vseh sekcij, predlagal delitev razpoložljivih sredstev in skrbel za stike s športnim življenjem izven podjetja. Glede na pogoje, tradicijo in finančna sredstva je bilo oblikovanih več sekcij. Naslednji prikaz sekcij in števila aktivnih članov v letu 1972 naj služi zgolj kot informacija o stanju v posamezni izmed njih v okviru podjetja BREST: Število članov (ca) M 20 ž — M 15 ž 10 M 15 ž 8 M 15 M 15 Ž 8 M 10 ž M 15 M 25 Ž 6 160 Sekcija smučanje smučanje odbojka odbojka strelstvo strelstvo nogomet kegljanje kegljanje namizni tenis namizni tenis balinanje šah šah Skupaj: Tudi če k tej, dokaj žalostni številki dodamo tistih nekaj delavcev, ki se občasno ukvarjajo s krepitvijo telesnih zmožnosti, se številka nikakor noče povzpeti čez 200. Ob tem se velja zamisliti. Dvesto delavcev pomeni komaj 10 •/« vseh zaposlenih. Kje tiči vzrok za relativno nedelavnost, je težko ugotoviti. Bržkone je temu kriva polproletarska struktura zaposlenih in ne nazadnje miselnost, da sta šport in rekreacija golo zapravljanje časa. Še celo v letu, ko smo bili orga, nizatorji LESARIADE, je bil odziv skromen kljub precejšnjim naporom vodij sekcij, da bi zbrali čimveč ljubiteljev telesno-vzgoj-ne dejavnosti. Prav je, da se sodelavcem, ki so odigrali svoje vloge bodisi pri organizacijskem delu, bodisi v tekmovanju — na tem mestu zahvalimo. Sicer pa so prejeli največje priznanje že z uvrstitvijo na najvišje mesto med udeleženci III. LESARIADE. Za šport in rekreacijo je bilo v letu 1972 namenjenih in uporabljenih 78.500.- dinarjev. Poudariti je treba seveda, da gre za izjemno leto, ker smo morali iz relativne dremavosti pripraviti dovolj veliko število delavcev za nastop na tekmovanjih. Brestov obzornik, glasilo kolektiva Brest Cerknica. Odgovorni urednik Božo LEVEC. Ureja uredniški odbor: Tone KEBE, Božo LEVEC, Tone LOVKO, Stanka MEKINDA, Danilo MLINAR, Ivan NAJGER, Alojz OTONIČAR, Janez PRAPROTNIK Miha ŠEPEC, Ivan ŠKRABEC, Janez VOLJČ in Zdravko ZABUKOVEC. Tiska Železniška tiskarna v Ljubljani. Ne glede na to v prihodnjih letih te številke ne bodo smele biti bistveno manjše. V letu 1973 bo potrebnih za šport in rekreacijo vsaj 70.000,-dinarjev. Kasneje pa bo treba to številko povečati, da bi se v letu 1976 približala znesku 100.000.-letno. Leto Potrebna sredstva 1972 78.500 1973 70.000 1974 90.000 1975 100.000 1976 1000.000 Padec potrebnih sredstev v letu 1973 lahko obrazložimo z materialnim impulzom, ki je bil v Cerknici oziroma na BRESTU v letu 1972 v zvezi z organizacijo III. LESARIADE. V tem času tudi še ne bo v podjetju profesionalnega delavca za področje športa in rekreacije. Potrebno bo ohraniti vsaj tako stanje kot je bilo v letu 1972 oziroma izboljšati nekatere organizacijske prijeme. Predvsem pa bo treba pridobiti več novih aktivnih sodelavcev, to je aktivnih športnikov in udeležencev rekreacije ter (neplačanih) organizacijskih delavcev. Iz relativnega močnega povečanja števila delavcev BRESTA, ki bodo šport in rekreacijo čutili kot potrebo, naj bi zrasla potreba po stalnem delovanju na področju fizične kulture in s tem podprla predlog za zaposlitev profesionalnega organizatorja rekreacije in športa v podjetju. Ker je tako zastavljen razvoj vprašlijv, je težko natančno določiti potrebno maso sredstev. Vsekakor v letih 1973—1976 ne bi smela biti nižja od približno 400.000- dinarjev. Predvsem še, ker bo treba sedanji izbor sekcij prečistiti in dopolniti s takimi, ki bodo pritegnile večje število delavcev v njihovem prostem času. Vsekakor bo v prihodnjem obdobju potrebno razmisliti še v uvedbi košarke, organizacijskih pohodov, izletov in kombiniranih rekreacijskih dogodkov (izleti s streljanjem, orientacijskimi nalogami in podobno). Med omenjenimi sredstvi niso upoštevana tista, ki se bodo kot davčna obveznost pobirala iz osnove osebnih dohodkov in odvajala občini oziroma republiki in zvezi. Prav tako niso upoštevani stroški morebitne mikro-rekre-acije v delovnem času. Slednje iz dveh razlogov: 1. ker še ni sprejeta odločitev o uvedbi take rekreacije in zato ničesar ne vemo o njenem razvoju in obsegu; 1. ker se bodo stroški te rekreacije (najmanj) kompenzirali z dvigom proizvodnih rezultatov, ki jih bo povzročila, če bo pravilno zasnovana. Predvsem pa je nujno, da bo čimveč članov delovne skupnosti spoznalo, da šport in rekreacija pomenita zdravje in razvedrilo. S pozitivnim gledanjem na te »nepotrebne« dejavnosti bosta BREST in z njim CERKNICA dobila vabljivejšo podobo. Z. Zabukovec FILMI V DECEMBRU 2. decembra ob 19.30 — francoski film LJUBIM TE... JAZ PA TEBE NE. Ljubezenska drama. V glavni vlogi Jane Bir- kin. 3. decembra ob 16. in 19.30 — Angleški film PREGON PRIČE. Napeta kriminalka. V glavni vlogi Mark Lester. 4. decembra ob 19.30 — švedski film PREGREŠNI VIKAR. Erotična komedija. 7. decembra ob 19.30 — francoski film ZLATA VDOVA. Komedija V glavni vlogi Michele Mercier. 9. decembra ob 19.30 — ameriški film LJUBKO DEKLE KOT JAZ. Sodobna ameriška drama. V glavni vlogi Barbara Ferris. 10. decembra ob 16. in 19.30 — ameriški film VRNITEV SEDMERICE VELIČASTNIH. Nadaljevanje uspelega westema o sedmerici veličastnih. V glavni vlogi Yul Brynner. 11. decembra ob 19.30 — italijanski film PEKLENSKI KOMANDOSI. Vojni film. V glavni vlogi Jack Palance. 14. decembra ob 19.30 — italijanski film DRAGO BOM PRODAL SVOJO KOŽO. Razburljiv vvestem. 16. decembra ob 19.30 in 17. decembra ob 16. — ameriški film RIO LOBO. John Wayne v napetem vvesternu. 17. decembra ob 19.30 — francoski film RAPHAEL ALI RAZ VRATNIK. Drama, v kateri igra MAURICE RONET. 18. decembra ob 19.30 — španski film USODA NEKE ŽENE. Šarita Montiel v pretresljivi drami. 21. decembra ob 19.30 — ameriški film TIGER ŽRE LEPOTICE. Komedija, v kateri igra Rock Hudson. 23. decembra ob 19.30 in 24. decembra ob 16. — ameriški film RAJANOVA HČI. Film, nagrajen s šestimi Oskarji V glavni vlogi Robert Mitchum. 24. decembra ob 19.30 — ameriški film KO OSEM ZVONOV ZAZVONI. Vojni film, ki polni dvorane. V glavnih vlogah An-tony Hopkins in Nathalie De-lon. 25. decembra ob 19.30 — italijanski film DOLGI DNEVI SO-glavni vlogi Guy Madison. 28. decembra ob 19.30 — italijanski film MAČKA Z DEVETIMI REPI. Razburljiva kriminalka. V glavni vlogi Catherine Spaak. 30. decembra ob 19.30 in 31. decembra ob 16. — ameriški film UMAZANI HEROJI VUKE. Napet vvestern. V glavni vlogi John Vernon. 31. decembra ob 18. — italijanski film KO SO ŽENSKE IMELE REP. Uspela komedija iz kamene dobe. V glavni vlogi Guliano Gemma. Kegljaško tekmovanje V novembru se je začelo kegljaško tekmovanje v počastitev 25. obletnice Bresta. Že iz odziva na razpis je videti, kako veliko zanimanje je za ta šport. Prijavilo se je 13 moških in 4 ženske ekipe. Tekmujejo na sto metov (50 na polno in 50 na čiščenje). Najboljša moška in ženska ekipa bosta dobili pokal Bresta, trije najboljši posamezniki pa praktična darila. Da pa to ne bo samo enkratno tekmovanje, bomo že v decembru organizrali izbirno tekmovanje za Brestovo ekipo. Na izbirnem tekmovanju bo vsak nastopil štirikrat po 100 lučajev. Najbolje u-vrščeni tekmovalci in tekmovalke se bodo uvrstili v Brestovo e-kipo. Ta ekipa bo redno trenirala in se pripravljala za tekmovanja izven podjetja in za IV. lesariado, ki bo prihodnje leto v Novi Gorici. Ob takem programu treniranja in ob resnosti posameznih tekmovalcev lahko pričakujemo tudi dobre rezultate. Končne rezultate november-skega tekmovanja bomo objavili v prihodnji številki Obzornika. A. Otoničar ZADNJA NOVICA Po prvem dnevu kegljaškega tekmovanja presenetljivo vodi ekipa SKS II. z 2.234 podrtimi keglji. Slede TIP Cerknica (2169), SKS I. (2149), SKS — šoferji (2058) in TPC — tehnologija (2001)! Za rekreacijo so čedalje boljše možnosti Nogometaši - dobri obeti za prihodnje Po običaju je že tako, da se ob zaključku tekmovalne sezone potegne črta in pregledajo uspehi in neuspehi. Govoriti o uspehih je glede na to, da smo mlad kolektiv, verjetno teže, kot pisati o neuspehih. Tekmovalno sezono smo, kar se tiče tekmovalnega uspeha, zaključili dovolj dobro, da nam daje obete za prihodnje uspešno delo. Letos smo vključili v tekmovanje tudi pionirsko moštvo in so kot naj mlajši med vrstniki zasedli odlično tretje mesto. Poprečna starost naših pionirjev med petnajstim in šestnajstim letom, starosti ostalih ekip pa med petnajstim in šestanjstim letom. Taka politika pri iskanju talentov nam je že rodila zadovoljive sadove, kar se kaže v mladinskem moštvu. Z malo večjo pazljivostjo strokovnega vodstva bi lahko zasedli v ligi 2. mesto. Kljub temu so mladinci, od katerih nekateri že igrajo v članski ekipi, prihodnji steber cerkniškega nogometa. Lestvica pionirske notranjske lige 1. Rudar Idrija 6 6 0 0 26:5 12 2. Rakek 6 3 0 3 13:13 6 3. Cerknica 6 2 0 4 11:18 4 4. Usnjar 6 1 0 5 7:21 2 Lestvica mladinske lige 1. Olimpija 8 0 0 0 45:4 16 2. Ljubljana 8 4 0 4 23:19 8 3. Medvode 8 3 2 3 10:11 8 4. Cerknica 8 4 0 4 16:35 8 5. Slovan 8 3 1 4 9:11 7 6. Mercator 8 3 1 4 23:26 7 7. Črnuče 8 3 1 4 16:25 7 8. Mengeš 8 3 0 5 16:21 6 9. Apnar 8 2 1 5 13:16 5 Lestvica I. razreda A skupine 1. Mengeš 8 6 1 1 26:10 13 2. Induplati 8 4 4 0 38:14 12 3. Črnuče 8 5 2 1 29:7 12 4. Medvode 8 4 3 1 26:10 11 5. Cerknica 8 4 1 3 20:18 9 6. Enotnost 8 2 2 4 11:24 6 7. Borovnica 8 2 1 5 22:29 5 8. Apnar 8 1 1 6 11:17 3 9. Napredek 8 0 0 8 10:63 0 Na koncu bi se v imenu upravnega odbora zahvalil za sodelovanje vsem trenerjem, igralcem in gledalcem in vsem, ki so finančno podprli delo kluba. F. Kranjc BRESTOVI STRELCI ZNOVA ODLIČNI Konec oktobra je bilo na strelišču v Postojni občinsko tekmovanje z malokalibrsko puško in s pištolo. Za tekmovanje se je iz vseh občinskih strelskih organizacij prijavilo sedemnajst strelcev, ki so izpolnili pogoje na tekmovanjih z zračno puško. Na prvi dve mesti sta se v tekmovanju s pištolo in s puško znova uvrstila naša znana strelca Jože Kebe in Ivan Benko. Na tretje mesto se je tokrat uvrstil Alojz Viner iz strelske družine Srnjak z Rakeka. Po rezultatih je v streljanju z MK pištolo tokrat presenetil Valentin Šubic, ki je bil prvi. SEJEM SMUČARSKE OPREME V nedeljo, 10. decembra 1972 bo smučarski klub Loška dolina organiziral v Domu TVD Partizan v Starem trgu sejem rabljene smučarske opreme. Na sej mn bodo prodajali rabljene smučarske rekvizite od smuči, sank i° čevljev do nogavic in kap lastniki sami, sodelovala pa bodo tudi podjetja Elan, Rašica in Alpina. Smučarski klub Loška dolina svetuje kupcem smučarske opreme, da izkoristijo ugodno priložnost in kupijo na sej mn dobro ohranjeno smučarsko opremo po ugodnih cenah. Sejem bo odprt od devetih do osemnajstih.