Dopisi. Od Radgone. (0 babicah nekaj.) Naš Gornje-Radgonski okrajni zastop je lani bil raz- pisal dve alužbi za izpitaai babici, ter eao aasta^il aa Grijeeu za 87. Petersko, Nega^ako ia Kapelsko faro, diago pa pri 87. Jurji na ŠčavBici za tisti kraj. To bi bilo 7ae pra7 ia dobro, ali nastavljeni babici nimate zadosti dela ia tore.j premalo zasiužka, ker je po 7aaeh zadoati takih žeak, ki ta opra^ek zastoaj ali za celo iaalo pla6ilo dobro iz7išnjejo. Za^oljo tega pa bofe zdaj okrajai zastop 78e aeizkuaeae babice odpra^iti, ter tiste žeB8ke kaznovati, ki bi porodaicam poiaagale, da bi tako matere hile prisiljene, izpitaao babico klicati. Ali je to pra7? Jaz mislim, da ae, kajti domače babice ao 78elej hitro pri roki ia 7 aa^adaib slucajih 87oje delo dobro ia večjidel zastonj opra^ijo; 7 teža^aih ia Devarnib slučajib pa itak grejo po izpitaao babico ali po zdravnika 7 mesto. Izpitaaa babica mora 87ojo pot ia dolo račuaiti, ker ae od tega živi; zlaati po zimi ia na oddaljeae kraje pa bo stala taka pot veliko. Nazaaailo se je sicer, da se za airoraake, ki toliko ae zmorejo, ta zaeaek plača iz okrajae blagajaice, pa kdo bo aiogel pravičao razaoditi, ali dotičai toliko premore, ali ae, ia potem, koliko bo to zopet stroškov za itak ae preBapolajeao okrajao blagajaico! Da moralaib aasledkov iz tega aiti ae omeaiai, vprašam še samo to: kako se more porodaici siliti aa pomoč taja žeaska, ktere oaa Be pozaa, ia morebiti celo ae mara? Potem kaj pa bo takrat, kedar izpitaaa babica zavoljo bolezai ali slabega vreniena ali poaiaajkaaja časa ae bo mogla priti, domače babice pa ae bodo smele ia si ae bodo upale pomagati ? Sila ai aikomur aiila, 7 tej reči pa mislim, da tadi ai potrebaa. Iz Pilštanja. (Zlata gostija.) Ime poateaega moža je zaaao črez de7et far, pra^i aarodea ia reaaičea prego^or. Ia 7 reanici ai ga kaieta, ae goapoda daleč okoli aašega trga, ki ae bi pozaal blagega imeaa Strašekovega; ia to tem bolje, ker je 7 ajego^i hiai tekla zibelja čast. goapoda kaplaaa Mozirakega, kcr sta se 7 ajeg07i hiai rodila d7a 7rla juaaka, ki ata že Z7esto ce8arja služila. Oa, ki je bil maogo let solaki oča, kakor so ga 7edao otroci a apoato^aajem imeao7ali, ki je 7edao rad z 7aemi močmi cerke7 podpiral, oa ae bi bil viedeu, da ma zdaj, ko obbaja 87ojo zlato goatijo, 7sak Pilataajčaa čestital? — Got070 mu bo vaak pri tej alo^eaaosti, kake aaaa faia že dolgo ai videla, z radoataiia srcem zaklical: rBog ob^ari aaaega očeta ae maogo let zdiavega ia 7eselega!" Č. G. \z Nazareta. (Šolst7o.) V maraikoji ljadski šoli se že daadaaes aabaja za poduk 7 petji ia za petje sploh tako imeao^aai ^barmoaiura'', ter služi gospodom ačiteljem, ^poseboo oaim, ki aiso dobii goalarji, pa alabib prsu, 78estiaaako 7 raaogo kori8t; kajti 78akdo, kdor ga ima tudi prednost 7 petji s^oje šole, pripozaa. Ti iastiiimeati glaa 7lečejo, ter pri^adijo uho pe^ca aa pravo stezo barmoaičaega petja in vežejo glasove, kakor do aedaj ni nobeden drugi iaatrumeat, ter imajo celo tudi pred orglami maogo predaost, 7 p. ia f. pa ae aikdar ae razglasč ia raalo proatora 7zem6. Želeti bi bilo, da si tako^o pripra^o za pe^aaje 78aka šola, rposebao pa orgaai8ti", aaroči, ter zbudijo 8 tem obilo 7eselja za še 7 maraikoji šoli ia dubovaiji slabo aapredo7aao petje. Naročiti si rbaimoaiumu, pa je treba 7edeti, pri komu? — da rea služi zabte^aai baiaioaija, pa ae — barmoaike — ia to je aajzaaeslji^a, pa tudi aajceaeja tirraa s6 87ojem Z7estim delora rJob. M. Kauftnaaa, Harmoaiam & Orgelbauer, Wiea, VI., Saadwirtbga8se Nr. 2." Imeao^aai g. K. res zaaluži ^sestraasko pripozaa^o sk 87ojem pošteaim, z^estem delom, ter prodaja barmoaiume za šole po 85 gld. klaviatura 4V2 oct., bele koati ia politiraa kasoa; obaeg klaviature od C—F z eaim spremeaom nExpressionu. — Maogim šolam preakrbel ia kupil bi to tudi krajai šolski S7et, samo ako dospe pr^a beseda od pra^e straai. — Dragi prijatelji, poskusite, ia videli boate, dag. Kaufmaaa-u 780 čast gre za ajegovo delo. Vam ia Ijadst7a, kakor tudi šolam pa obili aapredek, kojega Vam iz adaaega peresa ia lastae akuaaje srčao želim. — Naa iz7istea^ aarodajak g. Fraac Dr. Groas premeščea je iz Švehata (pii Duaaji) za adjaakta 7 Lit8cbau (a^strijako-čeake meje), kamor 8e je 20. t. m. aapotil. Dasira^ao aam ai po volji, da aaa blagi rodoljub araduje pri Nemcib ia ae pri Slo^eacih, veadar aiu pa tudi aa oddaljeaemu kraju 7se dobro želimo. — Bistra gla^ica dobro 76, kje aiu solace, ,,brez se 7pečtiu — aajtopleje aije. Iz Loč pri Konjicah. (S^arilo.) Po aoči od 5. do 6. proainca 1. 1. je 7 okolici Dražja 7e8, fara 7 Žičah, zakoaska žeaa pri trdem zdravji, 38 let atara, akoia^ao aekoliko teža^ao, pa 7eadar srečao krepkega ia zdravega dečka porodila. Ko 8e je to zgodilo, je aeskušeaa ia nepre^idaa babica, kojo so od sosedo^e hiše porodaici 7 poraoč poklicali, aa ra^aost šla rojeaca 7 drugo izbo 7Uiivat, ter ae s tem opra^kom precej dolgo mudila, porodaico pa med tem čisto aamo puatila. Ko dete 7mije, ga aese zopet 7 drugo izbo k porodaici. Pa, 0 8trab ia groza — obilao kr7i, koja je od postelje porodaice že do izbiaega praga pritekla, ae zapazi ia uboga žeaa, spregovorivši: ,,0b! kako se mi pred očaii iakri," roke akleae ia — uraerje. Kri je aamreč žeai čisto stekla, ker ai bilo pra^e pomoči, ia to je babica po ae^edaosti zakri^ila. Naj bi bil ta primerljej aepre^idaim babicam, pa tudi aeakrbnim porodaim ženam 7 s^arilo, da ai 7arao, 7 eaakih okoliačiaah brez prave pomoči biti. Iz Dunaja. (Oporabice k opazkam g. prof. dr. Jož. Pajeka.) Go8pod dr. Pajek je blago^olil par krivih podatko^ 7 mojem ae8ta7ku 0 aloveaakem alo^st^u 7 prof. Šumaaovi kajigi ^Die Sloveaea" 7 ,,Slo7easkem Gospodarji" (1882, št. 2, str. 11) popra^itj. Ker je pa tej popra^j vkljub Se nekaj toček nedognanih ostalo, hočem javno na nje opozoriti, da se morda po ti poti končno doženejo. — Za Popovičevo rojstno mesto so razglasili pisatelji do zdaj 4 kraje; po ČopSafariku je rojen blizo (unweit) Studenic, po Navratilu v Studenicab, po Wurzbacbu, Žvabu in dr. v. Arclinu in po gosp. Pajek« sedaj v Vojniku. Pita se, kdo ima prav? Vsakdo bode rekel, da g. dr. Pajek, ker je on to prepisal iz krstne knjige, ki je za to odločilni vir. Vendar v tem slučaji ni tako! Janiscb (Typographisch statiatiscbes Lexikon von Steieimark I. str. 583) pise, da občina Vojniika obsega sedaj trg Vojnik (nemški Hochenegg) inVojniško ves, ali da je do leta 1875 obsegala še Arclin, Škofjo ves, Trnovlje, Sv. Miklavž in S v. Tomaž, ki so se rečenega leta iz Vojniške občine izločile in novo občino se vkupnim imenom Škofja ves ustanovile. Do leta 1875 je tedaj kretitelj imel prav, da je zapisaval vse otroke, ki 80 se rodili v imenovanib krajib, kakor v obcini Vojniški rojene. A z letom 1875 je naetalo vprasanje, kdo da od teh otrok pripada novi občini Škofji vesi. Ker vestni in zanesljivi pisatelji Arclin imenujejo in se to za one čase tudi 8 krstno knjigo zlaga, smemo po tem pojasnilu biti prepričani, da je pravi rojstni kraj Popovičev bil Arclin, temveč ker je boter grof Scbrattenbach, kojemu je oča Popovič oskrboval grajščino Zalog, ob enem bil lastuik grada Arclina. Istino pa, da se je rodil Popovič 5. den in ne 9. den februarja, imamo g. Pajeku zabvaliti, ki nas je po krstni knjigi podučil, ker do zdaj so vsi krivo pisali 9. den rečeuega mesca, a najnovejši životopisec Popovieev L. Žvab (Lj. Zvon 1881, str. 108), po zmoti celo 9. januarja, kar sečen (hrvatski • sieeanj!) v resnici pomenja in ne februarja. Odslej moramo tedaj reči: Popovič je rojen 5. februarja 1705 v Arclinu (v občini Skofja ves) pri Vojniku. Vse drugo je krivo! — Še jedna zmešnjava bi bila poravnati, ktero grajšeino grof Scbrattenbacbovo da je prav oča Popovič oskrboval? Zalog zvanih gradov ima več po Slovenskem, iu površni g. Žvab se je brez razloga za onega nna Moravskem sveti pod sv. Valentina goro (uemški Wartenberg)" na Kransjkem odlocil. Ali nam ne bi vedela tudi na to krstna knjiga isfinskega odgovora? Glede letnic, kda sta umrla St. Modiinjak in L. Volkmer, je dobro, da je g. popravil, kar je tiskar zmedel, kajti moj rokopis prav kaže, ali spet druga je z dnevom, kda je Volkmer umrl, ker Marn stavlja v svojem Jezičniku (letnik 18. str. 42) 4. den in gosp. Pajek 7. den. februarja niesca 1. 1816. Naj bi učena gospoda pisatelja blagovolila to spričati! — Križ pa je z nvedežem"! Iskal sem ga nekaj let po velikih ces. knjižuicab in na malem Štajeru, a dobil le jeden odtis 2. izdaje v cesarski dvorski knjižnici v Bcči do rok. Knjižica je vezana in načelni list nima pisatelja ni letnice. Slednja je najbrže na ovitku tiskana! Titelkopija dvorske knjižnice pravi, da je resnicno iz leta 1838! Pita se zdaj, od kterega leta da je prva izdaja, in ali se je res onim razjarjenim niožem posrečilo. celo izdajo do slednje knjižice ugonobiti?! Ako kdo vendar še kde prvotnega vedeža Gutmanovega zasledi, naj blagovoli načelni list, popolnoma prepisan z dostavljeno stevilko zadnje strani in opombo, koliko da je se morda v knjižnici zadi ali spredi listov, ki niso v tistem številu zapopadeni, v kojem slovenskem časniku, postavim nSlovenskem Gospodarju", objaviti, da 86 to ob svojem času za slovensko bibliografijo porabi; dalje pa naj poskrbi, da pride delce v kako veliko javno knjižnico, da se našim slovstvenim zgodovinarjem in vnukom ohrani! — Slovstveno delovanje stajarskih Slovencev je pač primeroma najmenje znano. Nekdaj so ti, posebno vzbodna panoga, v Zagreb gledali, zdaj gledamo v Ljubljano. Rešimo bodočemu rodu spomine domoljubnih trudov očakov nasib, dokler jim je še sledu med narodom! V Beči 19. januarja 1882. Dr. Fr. Simonič.