Delovanje okrajnih društev poverjeništva UJU v LjubljanL Program UJU. (Temeljne srnernice za razpravo.V* (Referat g. Jovo P. Jovanovifia, člana Glavnega Odbora UJU ,Naloge učiteljske organizacije v ujedinjen domovini Srbov, Hrvatov in Slovencev", podan na državni uciteljski skupščini v Sarajevu. 1. 1922.) Šolska dožnost in obveznost. Zclo velika napaka v nreditvi narodnih šol za ii-obrazbo narodne mladine leži v tem, da _e priiKip obveznega šolskega obiska napačno razu-| meva in napačno izpeljuje. Princip obvezncga šolskega obiska velja pri nas samo za učenčeve roditelje. Ako se hoče nutančno ta princip izpeljati, ne sme ta obveznost[ veljati za roditelje, ampak za državo in za vse: samoupravne institucije: oblasti, okrožja, občine '-t itd. ; Šolanje mladine je bilo v najstarejših časih privilegij najvijših društvenih stanov, plemstvai in duhovščine, kasneje je to šolanje postalo pravi-j ca vsakogar, ki se je je hotel poslužiti. V nainovejšem času, ko so prevladale napredne ideje demokratizma, je šolanje mladine postalo obvez- i pa dolžnost. Sedanji demokratizem zahteva, da se vsak v niladosti uči in zbira potrebna znanja in ztnožnosti, da čimprej postane samostojen ud družbe in državljan, da-si pridobi gotovo količino znanja iz sposobnosti za državljanske in drugc posle, katerim se misli posvetiti v življenjn in da le poslc izvršuje čim točnejše in vestntjše. Iz te socialne zahteve novega časa je potekel ludi prineip šolske obveznosti, toda pri nas se ta princip napačno razumeva in izpeljuje, in posledica tega je, da se v Srbiji po preteku enega stoietja svobodnega državnega življenja ne šola niti ena tretjina šoloobvezne mladine, dočim se nahaja v državah, ki so nastale kasneje od nje in ¦/. nieno pomočjo več šol in več učiteljstva, in se v Solah izobrazuje tudi znatno večji procent šoioobveznih otrok. Fakt je žalosten in sramoten, a resničen! Težko je gledati resnici v očl, točla enkrat se to le mora zgoditi, prej ali slej! Na podlagi tega, kako sc pri nas razumeva in izvršuje princip obveznega šolanja narodne mladine, se razvidi jasno, da je pri nas šolanje se vedno sanio pravica, da obiskuje šolo kdor hoče in more; a ker velika večina noče ali nc itinre, je posledica tega, da obiskuje v okoiici naše prestolice šolo niti polovica šoloobvezne miadine, in da se prirastek procenta pismenih komaj opa¦/.&.' Ako se bo to pri nas tako nadaljevalo še naprej, potem tiam bo potrebno še eno celo stoletie, da bomo dospeli vsaj do tja, da bi se izjednačil procetit pismenili in nepismenih; o tem da bi pa i_ginil procent nepisrnenih sploh, pa ne smemo liitl misliti! Pravi smisel obveznega šolanja ni, da se šola vsak ravno tam, kjer imajo šolo, t. j, ravno tisti. ki se nahajajo v dobrih in srečnili razmerah, da iahko obiskujejo šolo, temveč da se omogoči obiskovati pouk do gotove starosti enako vsei šoloobvezni mladini brez razlike. To je pravl nimen obveznea,a šolanja narodne mladine, tako sc izvaja princip šoloobveznosti po drugih naprednih pokrajinah, ker sicer postane princip šolske obveznosti, ako se tako ne izvršuje, !e jluziia. Meščanske in nadaljevalne šole. Če se kritično opazuje izobraževanje ali p"učevanje narodne mladine pri nas, tedaj se opazi drug pojav, ki ga tudi ne more prezreti kritika. _'__ nas obstoji nekai meščanskih in nekaj gospodiniskih šo!, ki se zdaj vzdržujejo iz občih, državnih sredsfev, toda korist prinašajo samo kraju, v katerem so. To so šole za nadaljno izobraževanje narodnd mladine, za nekatere kraje, a nadalina izobrazba ie enako potrebna za vse in vso mladino. Ker so take šole potrebne za vse kraje in ker sc iste izdržujejo r/. občnih državnih _redstev, tedaj je tudi potrebno, da se ustanavliajo te šo!e po vseh krajih in za vso mladino, a ne samo za mladino po nekaterih krajih, ker siuer bi se prikazovala država cnim kot mati, drugirn pa kot mačeha. Nikakor ne more biti pravično. da mora .iudstvo iz Homolja, Toplice ali Kosovega nositi žrtve in bremena za izdržavanje ineščanskih šq! v Pančevu in Novem Sadu, ali pa za izdržavanie gospodarskih šol v Hedješu in Bavanišču, a v domačem kraju nitnajo dovolj niti osnovnih šol niti nčiteljstva ter iim otroci ostajaio brez pouka in tako tudi brez" pismenosti. Očislcdno \e, da interesi države in naroda, pa tudi principi demokratizma in pravice zahtevajo, | da je osnovna in nadaljevalna izobrazba narodne ' mladine mogoča enako za vse in v vseh krajih naše države. VZGOJA IN POUK V NARODNIH ŠOLAH. Pomanjkljivost vzgoje v šoli. Pouk je polovica, a vzgoja, v ožjem smislu, je druga po!ovica naloge vsake narodne šole. * Resoluclje, sprejete k referatu v Sarajevu se glase: 1. Neobhodno je potrebno, da izdela jugoslovenska učit. organizacija svoj načelni prograru. 2. Ta program naj se izdela s kolektivnim sodelovanjem vsega učiteljstva. 3. Za izvedbo tega programa, čim bo izdelan, naj se pooblasti širji g.avni odbor. da ga sankcionira in prevzmae doižnost njegove izpeljave. Zaradi tega je potrebno, da se polaga skrb v narodnih šolah enako na vzgojo, kakor na dober pouk. ali /. drugimi besedami, kolikor za razvoj razuma in znanja, toliko tudi za oplemenitev duše in srca narodne mladine. Toda v našili narodnih šolah se ne vrši tako! Pri nas se delo in sposobnost učiteljeva v narodni šoli ocenjuje poglavitno po njegovem uspel.u pri pouku, ne pa tudi po doseženem uspeIiu pri vzgoji šolske mladine, in zato je čis.o naravno, če se nčiteljstvo narodnih šol trudi ugoditi temu, kar se od njega zahteva in po čemer se ga tudi kvalificira, kot nradnika. Zaraditega ie vpliv narodne šole na vzgojo šolskih otrok v ožjem smislu slab in pomanjkljiv; in ta napaka narodne Sole je posiedica neracijonaino ga in enostranega ocenjevanja učiteijevega dela in uspeha z ozirom na pouk in vzgojo — s strani nadzornika. Predstavniki neinške pedagogike niti ne si.ia.raio to za napako in nedostatek v izobrazbi šolske mladine, ker stoje na načelu, da mora bitl ves ponk v nan.dni šoli vzgojevalen in da mora izobrazba moralne volje pri otrocih nastopiti kot posledica njihovega duševnega razvoja; čim pa predstavniki pedagoškega pouka v Ameriki in na Angleškem, kjer se gleda na vse to realnejše, oni smatrajo, da se ne sme čakati, da se piemeniti čiiti in lepe navade pri otrocih javijo šele kot posledica duševnega razvoja, ampak mora šola tudi s posebnim vplivom povzročiti razvoj in obstanek plemenitih čutov in lepih navad pri šolski deci. V tem prepričanju je v Ameriki in na Angleškem, in po tem oziru tudi na čeških narodnih šoiah uveden poseben predmet za dosego večjega vpliva na dobro vzgojo mladine in sicer prl mlaiših moralni pouk, pri starejših domovinoznanstvo (spoznavanje državljanskih pravic _n dolžnosti.) Neovrgljivo je dejstvo, da bi se uvedbo tei: predmetov v program naših narodnih šol znatno pojači! vpHv Sole na vzgojo mladine, posebno pa sedai. ko pada pri nas — kakor povsod — morala kot posledica doigotrajnih vojen in ko se radi novih državnili in naciionainih tnzmer kaže posebna potreba, širjenja nacijolne in državne zavcsti, kar se proglaša kot posebno važna naloga državne, narodne šole. Pomanikljivosti prl pouku. V pogledu izvajanja pouka v naših narodtiih šolali se opažajo precejšnje napake in nedo-4 statki. To se opaža v velikem pomanjkanui potrehnili -lacijonai-iih nčil za racijonelno poučevanje in v pomanjkanju nčiteljstva za poučevanje strokovnih predmetov. V naprednih dr/avah opazujejo učenci navadnih šol v šolskem kinu zgodovinske dogodke, znamenitosti posameznilj pokrajin, kopanje In predelavo rud, izdelovanje stekla, papirja itd., a pri nas še učitelji prestolice ne morejo pokazati rtrpkoin niti dobre naeionaine olike v tem oziru; naše narodne šole nimajo na razpolago niti dnbro izdelanega zem.Jevida za specijalno šolsko potrebo, niti ne dobre šoiske table. In to je j; ..viio merilo za pouk, v koliko so jasni pojtni pri šolskih otrocih o tem, kar se jim predava v šoli. V naprednili državah predavajo v narodnfh šrlah strokovne predmete, kakor: risanje, petje, roi.no delo, telovadbo in dr. strokovni učitelji, pri nas se zahteva, da uče učitelji in učiteljice vse predmete, tudi one, za katere nimajo dovolj spretnosti, zato obstoji pri nas v narodnih šolah pouk v strokovnih predmeH.i samo po imenu, izvaia se pa samo proforma. in so tudi nčni uspehi nijnvi. Resnica ie, da se pri nas radi velikega števila nerazdelienih šol ne rnore izpeljati specljaliziranje pouka v vseb narodnih šolah. a je tudi resnica, da ie število otrok v razdeljenih šolah in število ofrok v nerazde)ienih šolah približno enako; zato naj se iz izjeme napravi pravilo; zak.ii bi se radi šol, v katerili se ne more izvesti speciializiranje pouka, ne bi izpeljalo v tistih, v katerih se !ahko izvede?! Edini vzrok temu ie naša poznana konservativnost, od katerega se te/.ko osvobodimo in kar preprečnje uvedbo vsake koristne novosti. V čeških in slovenskih šolah poučnjejo strokovne predme.e strokovni učitelji in učiteljice povsod kjer ie to mogoče, in zato se tam dosezajo tudi pravi in popolni uspehi v poučevanju strokovnih predmetov. zato se v tamošnjih narodnih šolah izvaia barmonična vzgoja narodne mladine. Jasno je, da ic bilo pri nas malo delovanja in malo izvedenega tudi za napredek pouka v narodnih šolah ter je zato nujno potreba močnejšc inicijative za delo tudi v tem pravcu, da bo pouk v naših šoiah tudi v kvalitativnem pogledu na oni _*topnji, kakor pri drugih naprednih narodih. (Nadaljevanje siedi).