Amorttzocijski sklad in sklad za samostojno razpolaganje
Trošiti se smejo samo ustvarjena sredstva
Element stabilizacije tržišča
Odlok o uporabi sredstev za »omostojno razpolaganje je sprožil razgovor o izvrševanju nekaterih gospodarskih pred-pisov v gospodarskih organi-zacijah. Uredništvo *Naše 8kupnostU se je obrnilo na predstavnike »Tehno-prometa« in »Industrije motora Rako-vica« iz Beograda z ersto vprašanj. Odgovori, fci jih je dobilo, vsebujejo vrsto zani-mivih opažanj. Na vprašanje, ali je delavski svet padjetja teznanjen z odločbo o uporabi sredstev za samostojno razpo-laganje in 2 odločbo o izkori-ščanju sredstev amortizacij-skega sklada, smo dobili na-slednji odgovor:
»Tehno-promeU seznanja de-lavski svet na njegovih sejnh 2 vsemi račitnsfcimt predpisl. O ornenienih odločbah še niso razjrravljali, ker je vodstvo podjetja ielelo, da jih postavi pred delavski svet potem, ko bo razčistilo nekatere nejasne odredbe v odločbi.
V Rakovici se ves delovni koleJctit; seznanja z vsemi vat-nejšimi predpisi s pomočjo svojega biltena. Ti dve odločbi še nista biii objavljeni v bil-tenu, ker sla bili izdani šele nedavno. Sicer pa se predpisi ne obravnavajo pred delav-skim svetom.
Kaj je sporno...
Po mnenju podjetja so sred-ttva, fci ob Tazporeditvi dobič-ka formirajo sklad za samo-stojno razpolaganje, nezadost-no. V Tehno-prometu je bilo v prvem poUetju odrejeno za sklad za samostoino razpola-ganje 1,719.426 din, medtem ko samo garantni zneski za Jeredit pri Narodni banki, ki obremenjujejo ta sklad, dose-gajo 13 miliionov dinarjet) (ti so pokriti s STedstci, prene-ženimi iz prejšnjega leta). V Rakovid je stanje nekoliko boljie, čeprav so pri 7,210.000 di-n sredstev za samostojno razpolaganje, fct so jih ustva-rili v pTvem polletju, izdall za industrijsko iolo t« druge potrebe  7,240.000 din.
Po mnenjii predstavnika Rakovice ne bi smela člana-rirui za iTidustrijsJco zbornico obremenjevati sklada za sa-mostojno razpolaganje, ker so njegova. sredstva zelo majhna, toda to odrejajo zvezni pred-pisi za vse prvmere, kjer ta članarina presega 30.000 din. Predstavniki teh podjetij so prav tako naglasiH, da pri njih ni možnosti, do bi se sklad za samostojno razpola-ganje uporabil za ustvarjanje sklada obratnih sredstev, kar je po odločbi dovolieno in kar bt btlo dobro, toda ta sred-stva  so preveč  pičla.
Po prejšnjih predpisih so 5Ii stroSJci za reprezentanco v bre-me materialnOi stroSkov pro-izvodnje, po novi odločbi pa gredo ti stroSki lahko samo v breme sredstev za samostojno razpoJaganje.
... in novo?
Predstavniki Rakovice in Tehno-prometa poudarjajo, da *o v  postopek v zvezi z iz-
koriSčanjem sklada za samo-stojno razpolaganje vneSene nekatere spremembe, fci ftodo izboljSale možnosti izfcoriJia-njo tega sklada. Posebna uffod-nost je v tem, da se ta sred-stva praktično lahko izkori-ščajo za vse namene (razen za povečanje plač).
Namesto dosedanje jrrakse, po kateri je delavski svet lahko v nekaterih primerih prenesel pravico odločanja o uporabi sredstev tega sklada na upravni odbor, pa nova odlotba predvideva, da sme vse posamezne odloke o izko-riščanju tega sklada izdajati samo delavski sret.
Doslej so v podjetjih Izdva-jali v poseben sklad samo tista sredstva, lci $0 bila nomcnjena za investicife. Po novi odločbi pa bo delavski svet odloial o raztielitvi vseh sredstev za sa-mostojno razpolaganje v po-sebne sklade. Razen tega bodo v pravila podjetij vnesli tiidi dopolnila, fci bodo UTejevala uporabo teh skladov. V koli-kor tn sredstva sa samostojno razpolaganje ne bi bila razpo-rejena v sklnde, jih delavski svet podjetja lahko angaiira samo kot obratna sredstva.
Na ta način je izdelan strog postopek za izkoriščanje sred-stev za samostojtm razpolaga-nje. Barika ali finančna in-špekcija lnhko zabrani troše-nje teh sredstev v primem, če niso izpolnjeni vsi formalni pogoji (obstoj posebnih skla-dov, s pravili podjetja reguli-rana njihova uporaba in od-ločba delavskega sveta o njl-hovem  izkorttčanju).
Nekoliko zavrto ttošenje sredstev
Nekateri stroiki fprimonj-kljaj pri brisanju osnovnih sredstev iz inventarja, zamud-ne obresti, kazni za razne prc-krške itd.) gredo obvezno v breme sredstev za samostojno razpolaganje. Vsi ostati stro5M se lahko izplačujejo iz teh sredstev samo po sklepu de-lavskega sveta in ta samo po odobritvi sklepnega racuiia (razen v tefu 1955, fco se lahko uporabijo po odobritvi trime-sečttih obTačtinov). Sem spa-dajo izdatfci ea, izgradnjo sta-nova/nj, za kultumo in stro-kovno izobraievanje kadrov, za povečanje rezervnega sfclo-da itd. To pomeni, do sc ta sredstva lahko uporabtjajo le. če so za podjetje dokončno re-alizirana in če se uporabljajo nekoliko počasneje v skladu s strogimi formalnostmi.
Na to se navezuje tudi od-ločba o načinu izkorišianja sredstev amoTtizacijskega sklar da. Delavski svet je pristojen, da odloča o vsakem izdajanjii amortizacijskega sklcda za «a-menjavo osnovnih sredstev. Stroški za vzdrževanjc osnov-nih sredstev pa spadajo (če to sklene delavski svet) v pri-stojnost upravnega odbora. Delavski svet vn, upravni od-bor lahko izdajata odločbe o i~koriš(anju amortizacijskega sklada saw.o na prertlfMj stro-kovne komisije podjetja.
S tem se precizira in uSvr-
ičuje postopek v zvezi z tzfco-riič&njem amortizacijskega sklada, čigur sredstva se na podlagi odločbe ludi lahko iz-dajajo I« po odobritvi sklep-wepo rfiduna (lctos izjenioma tudi po odobritui trimcscčnih obračanov).
Kakor pripominiajo podjel-jn, bi ta odloiba lahko povzro-iila nekatere težave tistim go-spodarskim organizacijain, ki so začele z zamenjavo osaov-nih sredstev pred izdafo odloC-be. To pa -zareuti tega, fcer od-ločba (asovno zaustavlja apo-robljanje sredstev nmoTtizdcif-skega sklada do odobritve tH-meseinega obračuna. Po tnne-njn podjetij to lahko ovirn tu-di zamenjevo osnovnih sr#d-stev v pritnerih nujne potreb* za zam^njavo nekega stroja.
Ena in druga odločba pre-prečvje neplansko, oziroma odvečno uporabljanje sredstev sklada za samostojno razpola-ganje, oriroma amortizacifeke-ga sklada. Zrnanjiano uporab-Ijanje sredstev, ki «w s tem doseiemo, pa pmpfra k sta-bilfeociji fržiiča in lahko tamo koristi podjetjem in aosrodlar-stvu v eeloti.
Sklep
Prvič; Ni dovolj samo 2 bil-tenom seznan.ja.ti delovni ko-lektiv z nekim predpisom, če-prav to rd slaba stvar. Neob~ hodno potrebno )e seznaniti delavski svet z vsemi važnej-Stmi predpisi, preavsem s M-slimt, lci določajo pravice tn obveznosti delavskih svetov. Najboljše je kombinirati oba načina: ustni in pismetit t po-moijo biltena.
Drugič: Stroški za reprezen-tonco nedvomno spadajo v breme sredstev za samosiojno razpolaganje, čeprav podjetja menijo, do to v odločbi ni do-volj jasno postavljeno. Ti stro-Sfci v letu 1955 nikakor niso mogli obremenjevati material-nih stroškov, ker bi to že mo-ralo biti jasno, odkar je sto-pila v veljavo »Odločba o raz-delitvi skupnega dohodkaa (čl. 18). Odločba pravi, da gredo lahko stroški za reprezentanco samo na ratan sredstev za sa-mostojno razpologanje tn to zaradi tega, ker takšni stroSfci niso nujni, toda. Ce Se so. te-daj gredo lahko samo v breme omenjenih  sredatev.
Tretjič: Ne glede na to ali so ta sredstva veVOta ali majh-na (glede na podjeije v celo-ti $0 vsekakor dokaj velika), je treba ustvarjati sklad ob-ratnih sredstev in to počasi ter postopoma. Ni prav, če podjetja Tazpravljajo o obrat-nih srcdstuih, somo tedaj, ka-dar lahko vložijo vanje veli-ka sredstva naenkrat
Cetrtii: Po nedavni odločbi Zveznega izvršnega sueta obremeniuje članaTina za stro-kovna združenja (za zdaj so obsežena sarno industrijska združenja) materialne stroške.
Petič: Težave v zvezi 2 upo-rabo amortizacijskega sklada v. nujnih primerih nastajajo zato, ker podjetja ne predvi-devajo pravočasne nadomestit-ve osnovnih sredstev. Treba je žc v naprej izvršiti komisij-ske pareglede, nato dati pred-
log delavskemu svetv tn konč-no naročiti in dejansko izvršiti zameniaco Odločbe o amurti-zacijskem skladu ni. treba ra-zumeti v tem snnslu, da je xre-ba čakatl, dokler se stroj oe ustavi zaradi izrabljenosU in iele poJem izvršitt zamenjavo ires je sicer, da ponekod tara-di nepredvideno nastale ne-uporabnosti stroja nastanejo tezave, vendar da v takih pri-menh lahko delavski svet podjetja dircktOTju spložno po-
oblasttioj. Zamenjavo je treba izvriiti pravočasno, toda no oanovi opravljenega poslopka, da ne bi prišlo do neprovilne splo&ne uporabe srcdster- arnor-tizactjskega sklada za nove objekJe, fci nimajo z zamenja-co ntiesar skupnega In konč-no se »zameniaia« ne sme poj-movati dobesedno. tako dalet, da ne bi smeli povečati kapa-dtete zarncnjanega stroja. oli da bi misliii, da mora biti stroj popolnoma enak               N . B.