IZ VSEBINE Pionirska knjižnica atr.l Pedagoška dejavnost oddelka 4 Zanimivost 8 Pesmi štirih 10 Levstikovi nagrajenci 11 Prva artoteka v Jugoslaviji 14 Knjižničarski detektiv 16 Marjan Amalietti 20 Portret Miha Mate 24 Literarna uganka 31 Nove knjige 32 Revije za vas 37 Povedano s številkami 38 Plortthslt^ knjižnica je odprta vsak dan od 7.30 do 19 ure. Ob sredah si lahko izposodite knjige med 12. in 19. uro, ob sobotah pa od 7.30 do 13.30. Članarina 1988 2000 din Zamudnina za vsak zamujeni izposojevalni rok 100 din I. opomin 1000 din II. opomin 2500. din PriporoSeni opomin 5000 din Izgubljena izkaznica 1500 din 2 Pionirski oddelek Osrednje knjižnice je namenjen otrokom do končane osemletke. S skrbno izbranim knjižnim fondom, svetovanjem, vodenjem pri izbiri in uvajanjem šolarjev v različna knjižna in knjižnična pomagala želimo otroke vzgajati v samostojne, branja željne uporabnike splošnoizobraževalne knjižnice. Vsa leta si prizadevamo vsebinsko obogatiti našo dejavnost, želimo oblikovati ustrezno in vsebinsko dobro zasnovano knjižnico za otroke. Z izbranimi nakupi knjig, s knjižnimi ugankami, razstavami s komentarji, obiski ustvarjalcev, literarnimi urami, urami pravljic, z izdajanjem biltena "Med knjigami" si prizadevamo spodbujati bralce k branju vsakovrstne literature. Knjižni sklad v pionirskem oddelku šteje čez 44 000 knjig, oblikovali pa smo tudi zbirko govornih in glasbenih kaset za izposojo na 'dom. Knjižnica se bo morala razvijati tudi ob drugih medijih. Začeti moramo z novimi oblikami dela z mladimi obiskovalci ( ure z računalnikom, uporaba videorekorderja). Mlad človek mora biti obveščen o možnostih in mejah posameznih medijev, naučiti ga moramo medije med seboj usklajevati. Bralne potrebe naj bi se razvijale ob novih načinih posredovanja, sicer se bo oblikovala populacija, ki ne bo brala in bo imela težave z branjem in razumevanjem prebranega. Z iskanjem smiselnosti mladinske literature, uvajanjem novih medijev in hkratnega navajanja na branje bo knjižnica našla svoje pravo mesto in vlogo. 28 % mladih v Kranju prihaja v matični pionirski oddelek Osrednje knjižnice,čeprav vemo, da je to zajetje vsaj še enkrat večje, ker ši z isto izkaznico izposoja knjige več otrok. Izposoja, ki je že presegla 100 000 izposojenih enot na dom, kaže, kako pomembno poslanstvo izpolnjuje oddelek za mlade bralce, zato je prav, da storimo vse, da bomo zaupanje mladih uporabnikov knjižnice obdržali. Posodobitev naše dejavnosti bi bila torej nujna, a se vprašujemo,kdo nam v tej krizni situaciji lahko priskoči na pomoč, saj se je že v polletju zgodilo, da nam je zmanjkalo denarja celo za nakup novitet. PeJUw20*ka e " (JUi^vrvožt e ocUclU ure pravljic__________________ V polletju 1988 smo izvedli 17 ur pravljic, obiskalo jih je 558 otrok. Posebej smo organizirali tudi 3 ure pravljic za motene osebe iz oddelka za delovno usposabljanje (39 poslušalcev). v rt ec, razred na obisku Obiskalo nas je 35 skupin iz vrtcev in šol. Ogledali so si priložnostno razstavo, se seznanili z načinom izposoje in kotičkom, v katerem bodo izbirali knjige in poslušali pesmice in pravljice. Tako je organizirano obiskalo našo knjižnico 972 otrok. •poišči knjigo Četrtošolci ori tej obliki knjižnične vzgoje v skupini in samostojno iščejo podatke v katalogu, priročnikih in drugih pomagalih ter poskušajo tudi sami najti knjigo na polici. V prvem polletju tega leta nas je obiskalo 7 skupin (231 otrok). kviz o pisatelji c i Astrid Lindgren___ Ob mednarodnem dnevu mladinske knjige v' - 2. april - smo pripravili nagradne knjižne uganke o švedski pisateljici Astrid Lindgren in njenem delu. Na kvizu so sodelovali učenci četrtih razredov iz Nakla in Kokrice. Zmagali sta Tina Križnar in Maruša Štular. n a g r a d n e uganke Vsak mesec smo pripravili novo uganko. Tema januarske uganke je bila Svetlana MAKAROVIČ, pisateljica. Sodelovalo je 91 otrok, izžreban je bil Kristjan STARIČ. V februarski uganki smo spraševali po podrobnostih iz knjige italijanskega pisatelji. Itala CALVINA Marcovaldo . Sodelovalo je samo 5 otrok, izžrebana pa je bila Katja MAŠIČ. 6 V marcu smo spraševali po knjigi pisatelja Roalda DAHLA Čarovnice. Sodelovalo je 141 otrok, izžrebana je bila Katica BAJUK. V aprilu smo predstavili najmanjšo knjigo • na svetu (2,9X 2,9 mm). 55 otrok je odgovorilo na naslednje vprašanje: KAJ BI STORIL, ČE BI BIL LASTNIK NAJMANJŠE KNJIGE NA SVETU? Nekateri odgovori so bili podobni, nekaj zanimivih in duhovitih na vam bomo našteli na naslednjih straneh. Izžreban je bil Andrej HODNIK . Tema majske uganke je bil italijanski pisatelj Gianni RODARI . Sodelovalo je 73 otrok. Izžrebana je bila Mat e j a BABIČ. V juniju smo spraševali po znani knjižni zbirki. Odgovarjalo je 23 otrok, izžreban pa je bil Matjaž ZAPLOTNIK. Julijsko uganko na temo m o r j e je reševalo 17 otrok. Izžreban je bil Iztok KONC. V avgustovski uganki, v kateri smo spraševali po potopisih,j e sodelovalo 11 otrok. Izžrebana je bila Sandra ANPROIČ. Izžrebance smo nagradili s knjigami« tematske razstave V oddelku smo pripravili naslednje razstave: - ZIMSKO VESELJE - ALI JIH POZNATE? ( portreti ustvarjalcev za mlade) OTROCI ILUSTRIRAJO (najbolj priljubljene pravljice z otroškimi ilustracijami) - ASTRID LINDGREN ( ob mednarodnem dnevu mladinske knjige) - UMRL JE ILUSTRATOR MARJAN AMALIETTI - LEVSTIKOVI NAGRAJENCI: pisatelj NIKO GRAFENAUER, SAMO KUŠČER, ilustrator DUŠAN PETRIČIČ - IZ DALJNIH DEŽEL Z AUIMIVOST NAJMANJŠA KNJIGA NA SVETU, STAVLJENA S PREMIČNIMI KOVINSKIMI ČRKAMI - ZA RAZLIKO OD MIKROFOTOGRAFSKIH POSTOPKOV - JE KATALOG ČRK TIPA GILL, KI GA JE IZDALA ZALOŽBA GLENIFFER PRESS IZ PAISLETA NA ŠKOTSKEM. KNJIGA MERI 2,9 X 2,9 mm, DEBELA PA JE 1,5 mm. IZŠLA JE LETA 1975. KAJ BI STORIL, ČE BI BIL LASTNIK NAJMANJŠE KNJIGE NA SVETU? - ČE BI BILA LASTNICA NAJMANJŠE KNJIGE NA SVETU, BI JO NOSILA V ŽEPU ALI BI JO DALA ZA UHO. Vesna Ješe - ODPRL BI NAJMANJŠO KNJIŽNICO NA SVETU. Sašo Pipan - ZAČEL BI PISATI VELIKE KNJIGE IN BI BIL LASTNIK NAJVEČJE KNJIGE NA SVETU. -RAZSTAVIL BI JO V MUZEJU NA NAJMANJŠI POLICI. OTROCI, KI BI JO HOTELI VIDETI, BI MI MORALI OČISTITI KOLO. Henrik Martinovi$ Dražen Samardžič _ RAZSTAVILA BI JO IN ZA VSTOPNINO ZARAČUNALA 500 DIN. Z ZBRANIM DENARJEM BI SI KUPILA KOLO. Simona Fajdiga - BILA BI PONOSNA. Sabina Mirt - PODARILA BI JO PIONIRSKI KNJIŽNICI V KRANJU. Katarina Gaser - PRODAL BI JO IN SI KUPIL BILJARD. Aljoša Ravnikar - SPRAVILA BI JO NA VARNO IN ZAVAROVANO MESTO. Beti Ropret - DAL BI JO V MUZEJ IN ZAHTEVAL ODKUPNINO. Andrej Hodnik v aprilu je preteklo 35 let od izida ene najbolj zanimivih povojnih pesniških zbirk , v kateri so se predstavili štirje vsebinsko in izrazno različni pesniki. Njihov nastop je pomenil skupno pesniško zahtevo po intimni izpovedi in upor zoper uveljavljena načela v poeziji. mm. iilHI r::š: !• • S. gaga g-~FJ8 BSESB M I=pl! ■ *KT3Kn ISTUJir K'Z3DS (?:.'-K251 a gsaa ■uaaa Basm ■ a csaa gaaai isr.X2 spitat i ■ DT-cTji aesiss nsasa tsszia ? B tfiC 152633 KCSulll er?., jim utiuj i a ecvs iicassa BS2B esčrs i w rsmm tFoma: g fxr rt ^~yy frrr—i i m MMipnim «- w?oti »»<». »f «|| m IH i ers E333C3 raars eacaai ■ S Btjaif nbligli g HiRKMthiBčsaaeasme pesmi štirih | Kovič Zlobec Menart Pavček s | C5 WSX''- Mlajši bralci dobro poznate pesnika Toneta Pavčka in Kajetana Koviča, starejši pa tudi Cirila Zlobca in Janeza Menarta. Razstavo njihovih del smo to jesen za vas pripravili v pionirskem oddelku. Levstikovi iva^pojeivci Založba Mladinska knjiga je podelila tradicionalne Levstikove nagrade za leto 1987, ki jih prejemajo mladinski pisatelji in ilustratorji. Letošnji nagrajenci so: fizik Irt [tUaUlj SAMO KUŠČOt za poljudnoznanstveno knjigo LOGO IN RAČUNALNIK, v kateri na preprost in zabaven način uvaja otroke v računalništvo. * \*> iluštmtoi1 DUŠAU PETRJČIČ za upodobitev Svviftovega dela G U L I V E R MED PRITLIKAVCI. V ospredje je postavil prizorišče, velikana pa ne vidimo celega, ampak le v izbranih podrobnostih. 2/. 5tr. 27. str. "zo.- 23. str. klKO GHAF^IOAUER. za knjigo MAJHNICA pripoved o dozorevajoči deklici. SVET JE TAKO VELIK,MAJHNICA PA TAKO MAJHNA, DA NE SEŽE OČKO NITI DO PASU, ČEPRAV SE VZPNE NA PRSTE. A TUDI STOLU NE SEŽE DO TAL. KADAR SEDI NA NJEM, ZVONI Z NOGAMI: CINGULI BINGULI, CINGULI BAM! PRVA ARTOTEKA ,V JUCOSLAVIJI Minulimi Artoteka je zbirka umetniških del z likovnega področja, ki so sistematično zbrana, strokovno obdelana in na razpolago uporabnikom. V pionirski knjižnici v Ljubljani (Knjižnica Otona Župančiča)so se odločili za novo obliko posredovanja originalnih likovnih umetnin. Namen nove zbirke -artoteke-je približati otroku umetnino in mu jo izposoditi na dom, če mu je všeč. Pravico do izposoje ima vsak član knjižnice (likovna dela so na voljo tako kot drugo knjižnično gradivo p0(=[ enakimi pogoji). Artoteka uvršča v svojo zbirko poleg originalnih del še dodatno teoretično gradivo (knjige, brošure, kataloge, diapozitive, kasete).. Ljubljanska artoteka šteje 162 slik v različnih slikarskih tehnikah (slike so žavarovane), podarilo pa jih je 72 slovenskih slikarjev. Izposojati jih bodo začeli ob 40. obletnici ustanovitve pionirske knjižnice - 15. novembra 1988. Če se včlanite, si jih lahko izposodite. Peič.M.: Uvod v umevanje likovnega dela Togost trstike so izkoristili tisti risarji, ki so hoteli s kar najmočnejšo, da ne rečemo, kar pajbolj grobo črto zapisati močan vtis, ki so ga pustili v njih veliki in močni pojavi v življenju. Tak risar, mojster trstike, je bil Vincent van Gogh. Trda, surova konica trstike je edina imela moč na tej risbi "Setev" zapisati 'tisti grobi prodor, s katerim razorava plug njivo in s katero vzhajajoče sonce razkraja temo. Oglje in kreda bi bili tu premehki in nejasni risali. Srebrni svinčnik in svinčnik bi bila preveč čista, pero s svojim drgetanjem pa prefino. Tu je bila na mestu edinole trda, surova govorica trstike, saj zmeraj terja roko ostrega risarja, ki vdira v jedro stvari in se zajeda vanj. Van Gogh: SEJALEC (trstika) i tiUtdžtiv v PIONIRSKEM ODDELKU VAM HITRO POIŠČEMO ŽELENO KNJIGO, ČE POVESTE VSAJ NASLOV KNJIGE. VELIKOKRAT NASTANEJO TEŽAVE. KER ŽELITE KNJIGE S ČUDNIMI NASLOVI. SPRAŠEVALI STE PO NASLEDNJIH KNJIGAH: 1. Sestrici 2. Strašna Atlantida 3. Pod obzorjem sonca 4. Ladja brez posadke 5. Od puščave do goščave 6. Demon 9. Življenje v gaju 10. Slovenski graničarji 11. Svarun hoče živeti 12. Noge v zraku, glava v blatu 13. Hiša granitnih kock 14. Gal v Galileji 15. Dva pretepača 16. Čudovite dogodivščine vajenega hlapca 17. Navodila za potepanje 18. Domači grof 19. Kozlovska leta // 20. Pozor, črni klobuk U 7. Tarča O 21. Moje akacije Prave naslove boste našli na naslednji strani. i> 1. Dvojčici 2. Skrivnost Atlantide 3. Pod svobodnim soncem 4. Posadka brez ladje 5. v puščavi in goščavi 6. Domen P 7. Tatič 8. Bobri q 9. V gaju življenja 10. Jurij Kozjak, slovenski janičar 11. Sadako hoče živeti 12. Noge v zlatu, glava v blatu 13. Hiša granatnih jabolk 14. Gal v galeriji 15. Dva zmerjalca 16. Čudovite dogodivščine vajenca Hlapiča 17. Priročnik za klatenje 18. Klatimaček Grof 19. Oslovska leta 20. Pozor, črna marela 21. Moje akcije /v O MIŠI, KI JE JEDLA MAČKE Stara miš, ki je živela v knjižnici, je šla na obisk k sestričnam,ki so živele na podstrešju in so le malo poznale svet. -Bolj malo poznate svet, je rekla svojim plašnim sorodnicam, verjetno ne znate niti brati. -Ej, ti si zvita, so vzdihovale. -Ali ste že kdaj pojedle mačko? -Ej, ti si zvita. Pri nas mačke jedo miši. -Ker ste neumne. Pojedla sem več kot eno mačko, zagotavljam vam, da nobena ni niti pisnila. -Kakšen okus je imela? -Po papirju in barvi, seveda. To ni še nič! Ali ste kdaj pojedle psa? -Za božjo voljo! -Enega sem pospravila včeraj. Volčjaka. Imel je take čekane... Mimo je dovolil,da ga pojem, še pisnil ni. -Kakšen okus je imel? -Po papirju, po papirju. Ali ste kdaj pojedle nosoroga? PRAVLJICE PO TELEFONU (Gianni Rodari) KNJIGE NATAŠA GOLOB Knjige so doma na polici. Tam so zaprte. Tako spijo in seveda molčijo. Ko jih vzamem v roke, se črke spletejo v zgodbe, take vesele in za otroke, pa resne in resnične, lažnive in mične, pustolovske in indijanske, ki vriskajo po dvoriščih in parkih, gozdovih, ki s pticami in metulji silijo pod nebo. Če so knjige zaprte, molčijo. Potem za njih ne vemo in je tako, kot bi jih sploh ne bilo. Narisal BOŽO KOS umrl je ilustrator MARjAk) MAAUETTI Rodil se je 19. julija 1923 v Ormožu. Maturiral je 1944. leta v Jagodini v Srbiji, nato je odšel v partizane. Leta 1954 je diplomiral na FAGG v Ljubljani. Ukvarjal se je s karikaturo in ilustracijo ter knjižnim oblikovanjem. Najobsežnejši Amaliettijev ilustrirani opus je raztresen po revijah in časopisih: v Pavlihi, Ljudski pravici, Delu (Jurček rise), Tovarišu (psevdonim IN), v mladinskem periodičnem tisku (Kurirček,Ciciban, Pionirski list - Omara tete Mete). Obsežen leposlovni opus, ki ga je ilustriral Marjan Amalietti,je namenjen otrokom, mladini in odraslim in obsega zelo različna področja. Življenje pozna svetle in temne strani in vsa stanja vmes. Narava, človek, žival, vse je v Amaliettijevih ilustracijah prepričljivo. Osnovno likovno izrazno sredstvo je risba, ki se lahko približuje karikaturi. Nemalokrat uporablja tudi barve. Najprivlačnejše so ilustracije v kombinirani tehniki tempere in tuša. Kot arhitekt vnaša v ilustracijo prostor, v vojnih prizorih slika skoraj nepregledne množice vojakov? dokumentarnost vnaša tudi v oblačila in opremo zgodovinskih oseb. Marjan Amalietti je umrl v aprilu 1988, ostala pa je njegova obsežna zapuščina. Največjo umetniško težo je morda dosegel z ilustracijami v knjigah za odrasle, vendar nič ne zaostajajo knjige, namenjene mlajšim bralcem. Za najmlajše je ilustriral najmanjše število knjig, zato pa so le-te izjemno duhovite in domiselne. Še več: otroci jih lahko berejo brez besed. BIBLIOGRAFIJA SLIKANIC IN ILUSTRIRANIH KNJIG ZA MLADINO Vrabčje moštvo, K. Bruckner, 1958 Zvezdne ladje, I.A. Efremov, 1956,SG Prigode Huckleberryja Finna, M. Twain, 1974, Biseri Mali upornik, F. Bevk, 1975,1982,ZK Oliver Twist,I-III,C. Dickens,1976 , Biseri Hajduški studenec, V. Podgorec,1976,ZK Martin Krpan,F. Levstik,1977 , VS Netočka Nezvanova,F.M. Dostojevski,1977 Maruška Potepuška,1977 (avtorska slikanica) Ulenspiegel, J. Kolar,1977,SG Humoreske, M. Twain,1977 Aliča v ogledalu,L. Carroll,1978,Biseri OF, I, Zorman,1979, Kurirčkova zgod. sl. Bila sem izgnanka, A. Ingolič,1979, Kurirčkova zgod. sl. Potepuh in nočna lučka,S. Makarovič,1977,V S Detektivski mojster Blomquist,1980,SG, A. Lindgren Potovanje z Bršljanom, G. Strniša,1980 Padala so zatemnila sonce, M. Mate, 1981, Kurirčkova zgod. slik. Majhen človek na veliki poti,V. Brest, 1983 Deček na črnem konju,L. Suhodolčan,1984,ZK Lajanje na zvezde,M. Vitezovič,1987,SG Princ in beraček,M. Twain,1982,Biseri Oglejmo, si svet: Severna in Južna Amerika,1978 Ničhudga,A. Skarmeta,1983,SG Duh po poklicu,H. Monteilhet,1983,SG 2; S MIHA MATE (rojen 6. 8. 1942 v Goriči vasi pri Ribnici na Dolenjskem) Knjige: Široka usta, 1972 Leskova mladost,1976 Pobegle kolebnice, 1979 Padala so zatemnila sonce, 1980 Bosopeta druščina,1982 Šola igrač, 1983 Hopla, oprostite, 1984 Kurja vojska, 1'985 Zmajčkov rojstni dan, 1986 (tudi radijska igra, 1980.1. nagrajena) Mali bombaš z junaškim srcem, 1987 Mladi bralci z odprtimi rokami sprejemajo vaše knjige. V otroštvu ste okusili dosti revščine, vendar izbirate vesele zgodbe, klene osebe in smešne figure,,ob katerih se bralec lahko pošteno nasmeje. Kako bi na kratko orisali svoje otroštvo? IMATE PRAV, MOJE OTROŠTVO JE BILO ZELO SIROMAŠNO, SAJ SMO BILI VEČKRAT BOLJ LAČNI KOT SITI. VERJETNO SEM SAM TO ŠE BOLJ OBČUTIL KOT MOJA DVA BRATA IN SESTRA, [Lortr-et KI SO BILI STAREJŠI. OČE JE BIL USLUŽBENEC IN LE S TEŽAVO JE DOBIL DELO, MAMA PA GOSPODINJA. TODA IMELA JE ČUDEŽNE ROKE IN ZLATO SRCE. IZ NIČ JE ZNALA NAPRAVITI ČUDEŽE. MED VOJNO JE BIL TISTI PRAVI KRUH BOLJ REDEK GOST NA NAŠI MIZI. PONAVADI JE BILA TO MEŠANICA OVSA, RŽI IN VČASIH TUDI KORUZNE MOKE, KI JE KOT KAMEN OBLEŽALA V ŽELODCIH. S;;...., M ilm tsi KLJUB TEMU JE BILO OTROŠTVO NAS, BAJTARSKIH OTROK, VSEENO VESELO IN PESTRO. IMELI SMO PROSTRANE TRAVNIKE, KOZO LIZO, KI JE IMELA V VASI NAJVEČ PASTIRJEV, BLIŽNJI GOZDIČEK, PA POTOK BISTRICO IN TUDI VSI VAŠKI SADOVNJAKI jvortfet. SO BILI NAŠI, TAKO DA SMO V NJIH KAR POZABILI NA LAKOTO. DEL TEGA SEM OPISAL V LESKOVI MLADOSTI IN MORAM REČI, DA MI JE TA KNJIGA ŠE DANES PRI SRCU, KAJTI V REVŠČINI ZNA ČLOVEK ŠE BOLJ CENITI SVETLE IN LEPE TRENUTKE. Študirali ste na filozofski fakulteti in diplomirali iz slavistike. Kako ste v dobi dorašČanja razmišljali o svoji prihodnosti? Kaj vas je privedlo k študiju slavistike? ŽE KOT OTROK SEM SANJAL, DA BI POSTAL MORNAR. ZANIMAL ME JE ŠIRNI SVET IN NENAVADNE MORSKE DOGODIVŠČINE, KI SEM JIH POŽIRAL IZ KNJIG. PRIZNATI MORAM, DA ŠEM KOT OTROK ZELO ZELO SANJAL IN DA SEM ŽE DAVNO PRED LAJKO IN VESOLJCI LETAL V PROSTRANO VESOLJE. ZA LJUBEZEN DO LEPE KNJIGE ME JE NAVDUŠILA MAMA, KI MI JE TEDAJ, KO ŠE NISEM ZNAL BRATI, PREBIRALA ZGODBE. V OSEMLETKI PA SEM IMEL ODLIČNEGA UČITELJA SLOVENŠČINE, KI JE V MENI ODKRIL DAR ZA PISANJE IN ME K TEMU TUDI SPODBUJAL, KOT GIMNAZIJEC SEM ŽE ZGODAJ ZAČEL PISATI ZA LOKALNI ČASOPIS, KJER SEM POZNEJE DOBIL TUDI ŠTIPENDIJO ZA ŠTUDIJ NOVINARSTVA. KER PA TEDAJ ŠE NI BILA USTANOVLJENA TA FAKULTETA, SEM SE ODLOČIL ZA SLAVISTIKO. IN PRIZNATI MORAM, DA SEM DOBRO IZBRAL. |wt>et Kakšna je bila vaša poklicna pot in za kaj skrbite kot urednik pri Mladinski knjigi? PO KONČANI VOJAŠČINI SEM BIL TRI LETA PREDAVATELJ SLOVENSKEGA JEZIKA'NA FILOLOŠKI FAKULTETI V BEOGRADU. UČITI MLADE ŠTUDENTE NAŠ JEZIK JE BIL ZAME PRAVI UŽITEK. POTEM SEM SE VRNIL V LJUBLJANO, KJER SEM BIL NEKAJ ČASA TAJNIK ZVEZE KULTURNIH ORGANIZACIJ SLOVENIJE, NATO PA SEM BIL ASISTENT ZA SRBSKO IN HRVAŠKO KNJIŽEVNOST NA FILOZOFSKI FAKULTETI. TOREJ SEM SE VRNIL NA KATEDRO, KJER SEM BIL PRED LETI ŠTUDENT. V TEM ČASU SEM POLEG REDNIH PREDAVANJ ŠTUDENTOM NAPISAL ŠE CELO KOPICO LITERARNIH KRITIK, OCEN IN ŠTUDIJ. VEDNO BOLJ PA SEM NIHAL MED ZNANOSTJO IN LITERARNIM USTVARJANJEM. IN ODLOČIL SEM SE ZA DRUGO. ZAPOSLIL SEM SE KOT UREDNIK ZA JUGOSLOVANSKE KNJIŽEVNOSTI PRI MLADINSKI KNJIGI, POLEG TEGA PA SEM UREJAL ŠE MNOGE DRUGE ZBIRKE, KOT JE VAM DOBRO ZNANA MOJA KNJIŽNICA, IZBRANA MLADINSKA BESEDA IN OTROK IN KNJIGA. SEDAJ UREJAM UČBENIKE SLOVENSKEGA JEZIKA IN LITERATURE ZA OSNOVNO IN ŠE NEKATERE DRUGE ZA SREDNJO ŠOLO. TOREJ PRIHAJAM VSAKO LETO MED VAS, IN ČE VAM V UČBENIKIH KAJ NI VŠEČ, SE KAR OBRNITE NAME. RAD BOM PRISLUHNIL VAŠIM ŽELJAM IN TUDI KRITIKAM. Po srcu in duhu ste ostali Ribničan. Kako ste se prilagodili mestu in kaj vam pomeni rodna vas? RES JE, RIBNIČAN OSTANE RIBNIČAN. TUDI V MENI JE OSTALA KRI TEH HUDOMUŠNIH IN ISKRIVIH LJUDI. VEDNO SE RAD VRAČAM MEDNJE, POMODRUJEM IN SE POŠALIM Z NJIMI, SAJ SE Ntt ZDI, DA NIKJER PRI NAS NI TOLIKO SOČNEGA, ŽIVEGA IN KLENEGA HUMORJA, KOT PRAV TU, V TEJ DOLINI MED VELIKO IN MALO GORO. V ZAČETKU SEM SE TEŽKO PRIVADIL MESTU. ŽE KOT ŠTUDENT SEM, KADARKOLI SEM LE UTEGNIL, RAD SMUKNIL DOMOV. TAM IMAM ŠE CELO VRSTO SVOJIH VRSTNIKOV IN DOBRIH PRIJATELJEV. KAKO PRIJETNO SE JE Z NJIMI SPOMINJATI NAŠIH VRAGOLIJ ! ALI PA SE SPREHODITI MED TANKOLASIMI BREZAMI, POD KATERIMI TIČIJO JURČKI. ROJSTNA VAS?' TO SO TISOČERI SPOMINI, KI ME NAVDIHUJEJO TUDI PRI MOJEM PISANJU IN MI POMAGAJO, DA LAŽE PRENAŠAM "BETONSKO DŽUNGLO". PO VSAKEM TAKŠNEM OBISKU SEM BOLJŠE VOLJE IN POLN NEKAKŠNE ČUDEŽNE SVETLOBE. V Pobeglih kolebnicah ee pojavita vaša otroka-Katarina in Urban. Koliko sta zdaj stara in kako gledata na vaše knjige (pisanje)? KAKO HITRO MINEVAJO LETA,! KO SEM PISAL POBEGLE KOLEBNICE, JE BILA KATARINA ŠE MAJHNA PUNČKA S KITKAMI, DANES PA JE ŽE ODRASLO OSEMNAJSTLETNO DEKLE SREDNJE PEDA+ SOŠKE ŠOLE. URBAN, TA NAVIHANEC IN UČENEC OSMEGA RAZREDA OSNOVNE ŠOLE, PA SPRAVLJA TAKŠNE NA DAN, DA SE MU MORAŠ SMEJATI. KOT KAŽE, SE TUDI V NJEM PRETAKA RIBNIŠKA KRI. OBEMA JE VŠEČ, 'DA PIŠEM KNJIGE. MARSIKAJ JIMA DAM ŽE PREJ PREBRATI IN ČE JIMA NE UGAJA, MI TO TUDI ODKRITO POVESTA. IN POTEM TISTO PISANJE VEČKRAT POPRAVIM ALI PA ENOSTAVNO ROMA V KOŠ. STA STROGA IN ODKRITA KRITIKA IN ŽE DALJ ČASA ME SPRAŠUJETA, KDAJ BOM KAJ NAPISAL TUDI ZA BOLJ ODRASLE BRALCE. TUDI TO ŠE PRIDE NA VRSTO, GRADIVO OB NJIJU SE MI KAR KOPIČI. Pišete tudi pravljice. Zmajčkov rojstni dan je modema pravljica, ki je doživela uspešno-izvedbo v radijski igri, zdaj pa še izdajo v slikanici. Otrokom je zelo všeč. Kako je upodobitev izpolnila vaša pričakovanja? ZMAJČKOV ROJSTNI DAN SEM NAPISAL V ENEM SAMEM DAHU. ZGODBA MI JE KAR SAKA VRELA NA PAPIR IN VESEL SEM, DA JE VŠEČ TUDI VAM. TREBA PA JE PRIZNATI, DA ZMAJČEK NE BI BIL TO, KAR JE, ČE NE BI K TEMU V POLNI MERI PRIPOMOGLA ODLIČNA ILUSTRATORKA MARJANCA JEMEC BOŽIČ. ZNALA JE TANKOČUTNO UPODOBITI RAZLIČNA ZAMJČKOVA OBČUTJA, KAR PA NI, TO MORATE PRIZNATI, BIL MAČJI KAŠELJ. MARJANCA JE VESEL ČLOVEK,KI ZNA TO SVOJE VESELJE TUDI RISARSKO IZRAZITI. ILUSTRIRALA JE ŽE MOJI DVE PREJŠNJI KNJIGI IN SICER BOSOPETO DRUŠČINO IN KURJO VOJSKO. TUDI TE NJENE ILUSTRACIJE SO MOJSTRSKE. NAJ VAM PRIŠEPNEM NA UHO: V TEH DNEH SEM KONČAL NOVO KNJIGO. NJENEGA NASLOVA ŠE NIMAM, MORDA ... MORDA SE BO IMENOVALA TEMNOŠKRLATNA VRTNICA. TUDI TO KNJIGO BO ILUSTRIRALA MARJANCA. __________________littmnva ogatvltA PreseneSenj pa s tem se ni bilo konec! Ko je Hren potegnil iz vode še druge vrvice, je na vsaki kaj viselo, le ribe ni bilo nobene. Na Špickovi je bil star čevelj, na Nacovi konzervna škatla, na Bombarderjevi koruzni storž, Jazbec pa je na svojo privezal celo crknjeno mačko, ki je že zaudarjala. Dečki so se na ves glas smejali in ga zbadali: "To pa je bil ulov, a ne, stric?" je dejal Maček. \ Is katere Matetove knjige je odlomek in Ilustracija? (BUTgsnip -B^adosos) rvovc knjuge ZA NAJICLAJŠE IN ŠOLARJE DO 3. RAZREDA__________ Morje (zbirka Korak) Travnik (zbirka Korak) Bitenc,J.: Slonček Jakonček (zbirka Murenoek) Sekelj,T.: Padma, mala plesalka (zbirka Pisanice) Andersen,H.C.: Svinjski pastir POLJUDNOZNANSTVENE Pisani svet (zbirka Pamet je boljša kot žamet) Umivanje za zabavo in bistro glavo (Pamet,..) Pametna kuharica (Pamet je boljša kot žamet) Korun,B.: Kondorjev klic Kitzinger,S.: Rojstvo Parker,S.: Človeško telo Caselli,G.: Življenje skozi stoletja Nayman,A.: Kaj je svet živali (zbirka Utrip) Kingston,J.: Kaj pomnijo ljudje (zbirka Utrip) Golob,B.: Igrarije - besedne čarovnije now kaJLoe ZA PIONIRJE_________________________________________ Ryska,J.: Dedek , Kilijan in jaz (zbirka Pisanice) Rogelj-Petrič,S.: Bistrica KalšSica (zbirka SG) Tovvnsend, S.: RastoSe težave Jadrana Krta (zbirka SG) Gripe,M.: HrošS leti v somraku (zbirka Sinji Galeb) t\ove Icaji^e ZA MLADINO_________________________________ Horelova,E.: Ivanina odločitev (zbirka S5) Walpole,H.: Otrantski grad (Odisej ) Dolenc,M.: Golo morje (Odisej) NAJBOLJ BRANA KNJIGA V PRVEM POLLETJU Townsend,S.: Rastoče težave Jadrana Krta PAMET JE BOLJŠA w KOT ZAMET Rivijt z-a vas jat ko! jKURIRČEK^ za^te2^ž^^0d*-o?'-'^< |N H. če7 , m’ P°tem... so se krdIZOBRAŽEVANJE' * -1' cez drugega pncdi vp,,, otroc. „ Z. ^ EMBI1IBBI >?s ?? ►45 So S <> ^re. GIGIBAN š vy 4 * s* X\\ w^x % X v%.' 6*A% ^1» 2,-° s l Vv* is ?: 111 sv *_•*. =-- OBZORNIK 83' p -o m:nujiLii,4L|ty|ijiuyjyju.TTfffgTTfffra ^FtoBDhska weethraoik£% ^ a™ t gtosito Bsrtinsk* Kovsolje B®B|^Tl9g0gf3 el-5- g-B o S ? B f;• ■ ■%ri lili ™ o • ^—- — — 1. ------- „ % V6V %yz "X x.Xx/ 5 S y w P 5, wSm \ š^Mm^ pionirski Ust 8 3' % % < P O O REVUA GLASBENE MLADINE SLOVENUE POVEDAUO 5 ŠTEVILKAMI V prvem polletju smo za nakup knjig porabili 8,619.566 din Najdražja knjiga, ki smo jo v tem Sasu naroSili je ATLAS SVETOVNE ZGODOVINE, ki stane v prednaročilu 97.300 din Najcenejša je bila knjižica v zbirki Pravce iz Benečije 2.500 din V zbirki PRAVCE IZ BENEČIJE GOBAR DIVJA ŽENA KRALJICA VIDA LISICA IN JEŽ RDEČA KOKOŠ MODRI PASTIR NEVARNI TOVOR LAKOTA IN VEVERICA NEHVALEŽNI VOLK IN MODRA LISICA Knjižni sklad konec leta 1987 44 786 enot izposoja v polletju 1988 58 910 knjig število obiskovalcev 27 025 otrok obisk pedagoških dejavnosti 2 744 otrok MED KNJIGAMI Letnik XV L. 1988/89 Št. 1-2 Med knjigami je bilten pionirskega oddelka Osrednje knjižnice občine Kranj. V šolskem letu izideta dve številki. Ureja vodja pionirskega oddelka Vika Konc. Uredniški odbor: Vika Konc, Ada Hrovatin, Mija Knific, Bojan Pisk, Oveta Arnež. Lektorira Bojan Pisk, likovno ureja Cveta Arnež.. * -... Kranj P GORENJSKA revije MED knjigami 1988/1989 027.625(497.12 Kranj)(055) llllllllllllllllllllllllllllllllllllll 128909464,1/2 cobiss e