Poglejte na številke poleg naslova za dan, ko Vaša .naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. 1*4 ZA NEKAJ VEČ KOT f J NADANDOBIVATE 0\ C "GLAS NARODA" \\ PO POŠTI NARAVNOST NA ff SVOJ DOM (iiTzenbi bubol, nedelj in praznikov). 00 Citajte, kar Vas zanima :: $$ Telephone: CHelsea 3-1242 KeenUred as Second Class Matter September 25th. 1940 at the Post Office a* New York, N. Y., under Art of C'onRress of Marrh 3rd, 1879. No. 232. — Stev. 232. NEW YORK, MONDAY, OCTOBER 7, 1940- PONEDELJEK, 7. OKTOBRA, 1940 Volume XLVIII. — Letnik XLVlli NEMSKA ARMADA VRUMUNIJI Nemčija ši hoče zagotoviti rumunske petrolejske vrelce Kot pravi neko poročilo iz Bukarešti', je zadnjih -4 ur pripeljalo j vlakov nemške vojake na Rtnnunsko in še več jih j«' na jx»t 1. Naznanjeno je bilo, da bo do j»«Iiioči prišla na Rumunsko cela divizija 15 tisoč mož z artilerijo in aero-plani. Humunski vojaki so izpraznili vojašnice in taborišča, da so napravili prostor za nemške vojake. V Bukarešti je l>ii tudi i»ojrtavljen vojaški glavni stan. Tudi Jugoslaviji pre'6 nevarnost Navzlic temu pa, katerem bi bilo mogoč* skle- »c Odnosa ji z Rusijo se izboljšujejo Značilno pa jc, da se v tem rasu odnošaji med Jugoslavijo in Ftiisijo naglo izlH>ljšujejo. Knudsen si je ogledal zrakoplovno tovarno William S. Knudsen, načelnik narodnega obrambnega odbora, in rear admiral Jolm 11. Towers sta si ogledala na-j prave Brewster Aeronautical Corporation na letališču v Newarku. Družba izdeluje IxMiibnike za ameriško mornarico in za Anglijo. Knudsen in Towers sta nameravala poleteti iz Washing-tona v Hartford, Conn., pa sta zaradi slabega vremena v Treiitonu pristala. V Newark sta se pripeljala z avtomobilom. Proti večeru sta si ogledala tovarno Wright Aeronautical Corporation v Patter-on u, X. J. Japonska svari Ameriko Anglija namerava odpreti! Burma cesto, važno zakladniško črto za kitaj sko armado. — Amerika se ne zmeni za svarilo japonskih m:litaristov. Po poročilu iz Tokio je ministrski predsednik princ Fu-mimaro Konoje povabil k sebi časnikarske poročevalce in jim je pojasnil stališče Jmpouske z oziconi na njeno vojaško zvezo z državama v osi še u. Princ Konoje je rekel, da smatra Japonska za gotovo stvar, da bo svet razdeljen v velike " naddržave", od katerih vsaka bo imela v svojem AVTNA INDUSTRIJA IN OBOROŽEVANJE Dasi izdelujejo avtomobilske tovarne potrebščine za armado, mornarico in letalski zbor, ni produkcija avtomobilov nič prizadeta, pač se bo pa še povečala. indust ri ja Ameriška avtua izdeluje v velikih množinah ! d'larjcv. \ojni materija!. Naročila zna milijonov prostoru vrhovno vodsto vsled j ^'•i'; milijone in milijoni svoje večje vojaške sile. Princ Konoje je rekel, pati, da hoče Italija na kak način pritiskati na Jugoslavijo. Vendar pa je Jugoslavija j vojaško pripra\ljena in bi -e | l»ostavila proti Italiji v bran, Nemški vojaški zastražili jhi treba bojevati J samo z Italijo. Toda njena s >- petrolejska polja da Kusija ne bo mirno gledala, a ko bi Nemčija in Italija hoteli zagospodariti v Jugoslaviji. In Hitler in Mussolini bosta morala dvakrat premisliti, prodno bosta hotela po svoji volji mi Balkanu Nemške vojaške straže so bile takoj razvrščene i*> petro-Jejskih iiHiijili od Ploesti do (lurgiuona, pristanišča ob Donavi, oil koder se pošilja ru-munski [>e t role j. Dva Angleža aretirana V nekem petrolejskem |*>-1 jii sta bila prijeta dva Angleža j* »d sumu jo sabotaže. Obia- I sti so (pri njih našli več*fot»-; grafi j in listin, ki so jasen do- 1 k a z, da sta hotela organizirati veliko sabotažno zaroto. Nekateri |>o!ieijski uradniki pravijo, da sta nameravala zažga ti petrolejske vrelce in razbiti pctn>lejske ce\ i in razne na prave. Antondscu na čelu Železne garde Ministrski predsednik Ion Antoneseu je včeraj prevzel poveljstvo nad Železno gardo, ki bo prevzela nadzorstvo nad tujimi podjetji na Rumunskeni in ravno tako nad ameriško telefonsko družbo, ki predstavlja vrednost $.>0,000,000. Ruiuuuei so bili zelo presenečeni, ki so zagledali Antoneseu na velikem zborovanju Železne garde, oblečenega v zeleno srajco. Antoneseu je postal "duhovni vodja" Železu*' garde ter obenem pravi diktator Rutnunske. Os išče se ozira proti jugovzhodu Nemčija in Italija sta pričeli .svoje oči obračati proti jugovzhodni Kvrupi. Zima so bliža iu nemške vojaške njiemei-je proti Angliji bodo vsled mra za p nehale. Tudi visoke gore Kalkana ni*o pozimi preveč vabljive, zato pa so v teku velike priprave za vojno v Afriki. 'Zadnje dni pa je tudi v Al banijo dospelo mnogo italjaii-skega vojaštva, vsled česar je mogoče tiuli na tem kraju Kv-rope pričakovati kak važen dogodek. — Za Italijo je zelo važen otok Krf za vojaške operacij« proti Egiptu. seda jc tudi Nemčija, ki ima vlM'Uali svoj "novi red". Runa Koroškem in Štajerske:;. ~'ja 'P" vseli balkanskih drža-več st^tisoč svojega vojašt\a. vah pridobiva na svojem vpil na Jugosiavijo prišil^,, in ruski ajr(.„ti Eksplozija v švicarski tovarni V bližini Curiha je -velika tovarna za mere, tehtnice in druge precizne instrumente. Na zagoneten način je nastala v tovarni eksplozija ter zahte- llarjev ter se od dne množe. - Toda to, — j avtomobilski mogotci, -' nobenih neugodnih po s 1 redno produkcij««. I»aš na-*pro ; t no : produkcija avtomobilov i in trnckov bo letos in prihod-"Ako Združene drŽave ni- n;i*' kto znatno večja kr»t je kakor nočejo priznati resnič- bil« doslej. Povečala -o bo naj ti i 11 namenov Japonski, Nemčiji in Italiji, ker so sklonih ua Japonska priznava Združenim državam vodstvo v ameriških državah, ako bodo Združene države priznale Japonski vodstvo v Vzhodni novo zvezo za nov svetovni r«'d iu bodo Še dalje kljubovale tem drŽavam v mnenju, da jc -porazim sovražen čin, tedaj za nje ne bo drugega izhoda, kot iti v vojno.*' * * * Japonski i i.-t "II < »<-i"' pravi, da bo sledila vojna, ako bo An-glija s |H>moi'jo Združenih držav odprla Burma cesto za do- manj za deset odstotkov. Neoziraje se na velike množine vojnega matcrijala, ki ga izdelujejo avt ne tovarne, se poslužujejo v ta namen komaj de- Pord gradi cnaj>* dolarjev vredno to-do- , varno za letalak« motorje Prat' do dne Whitneyevega tipa; General pravijo Motors bo potrošila dva.; ■ nima mili j nov dolarjev za p'e, r -ledi<* za ditve tovarne, v kateri 'oo i/. delovala strojniee. Packa;«?«• \ " družbo je veljala t ride- * »»ti II jonov dolarjev preurc»li1e\ tovarne, v kateri bodo izd. ' v.i-li letalske motorje |(«»11- !.'■ modela. V okviru « p! osno ga am« t 1 roga oboroževanja je b'la pri-o jena a vt ni indust ri ji /.< va zna naloga. ! vala devet delavskih življenj. • havo vojnega materjala Kitaj j Knajst težko poškodovanih de- j >ki. Na j>ritjsk Japonske je Ako bi na Jugoslavijo prist 1 vlI in rusUi aRei|ti vsOpovsod ! ™.V! ^^Ua v juliju zaJ:rla Buniia pritisk z dveh -rani, potem bi i , , • • ' .. I -i'A-.splozija je unic,Ia laWa- cesto, vsled ce>ar Kitajska po , , ... .. .delujejo proti iiemsko-ita! tan- i inr;: t-: u> bil m.bul i,. -e seveda morala o isču vklo- . J [tnr,J» Kl Je enim te u'ai j sj£i politiki. j na svetu. vrste j tej poti ni več mogla dobivat: ] vojnega materjala. Na željo Willkie obeta delavstvu deveta H p K p Q JI Če bo republikanski kandidat izvoljen za pred- sednika, bo znatno izboljšal poslovanje delavskega urada. — Ima pa še drugi, višji c ilj: Pobotati CIO in AFL in ustvariti enotno delavsko gibanje. — Delavstvo nima, opravka le z objestnimi gos podarji, pač pa tudi z raketirji. Wendell L. Willkie, retpifbli-t katiski predsedniški kandidat, kar bi razdvojilo in raz- jc prejšnji teden p toval po c«'pih». Vse svoje moči bom po- | vzhodnih državah iu imel ve"* govorov, v katerih se je pečal skoro izključno z delavskimi zadevami. V Pittsburghu je poiKlarjal. da je bil eden prvih, ki se je zavzel za Wagnerjevo postavo in svečano naznanil poslušalcem. — Jaz sovražim nizke plače, s katerimi ne more delavce niti živeti niti umreti; jaz sovražim znojilniee in delavnice, v katerih ni dovolj preskrbljeno za zdravje in varnost delavstva, jaz sovražim ljudi, ki črpajo krivičen dobiček iz dela drugih. — Ameriško delavstvo ima ,dva mogočna nasprotnika: ob-I jestne delodajalce ter zločinske raket i rje, ki imajo v nekaterih ■ delavskih organizacijah odločilno besedo. Po Willkiejevem luaenju jc ; Wagnerjeva postava d' bra, to- svetil združitvi delavstva. Združeno delavstvo je zame isotako velikega pomena kakor zilruženi narod. — Najvišja naloga Delavskega urada (National Labor Relations Board-a) je skrbeti za sodelovanje. V to svrlio predlagam: — V slučaju vsakega indu-strijalnega spora naj vlada ustanovi prvovrstno posredovalno služIjo. — Delovanje zvezne vlade v delavskih zadevah naj bo že saj nekoliko decentralizirano, posamezne države naj pa izboljšajo svoje posredovalnice. — Določiti je treba pravične do v tistega, kar je vplačal za socijalno zavarovanje, kajti sedanja administracija bo pognala deželo v bankrot.Ce boste j napravili veliko naipako in se- | dan je može obdržali še štiri le-! ta na krmilu, se po desetih litih spomnite mojega prerokovanja. V svojih govorih Willkie nikdar ne omenja Rwsevelta po imenu, pač ga pa let imenuje "■moža", ki kandidira za tretji termin". Govoreč v Philadelphiji je republikanski predsedni š k i kandida očital Kooseveltovi administraciji, zanemarjanje narodne obrambe. — Že zdavnaj se je vedelo, da dežela ni doliolj oborožena Združenih držav pa se je sedaj Anglija odločila, da cesto zopet odpre IS. oktobra, kajti Združene države žele, da Kitajska dobiva potrebno orožje v svojem boju proti Japonski. Angleška vlada jc že naročila svojim poslanikom v Washing-tonu, Tokiju in Moskvi, da ob veste tamošnje vlade, da bo Burma cesta 18. oktobra zopet odprta. * * * Washingtonska vlada se m zmeni za svarila, ki prihajajo iz Tokija, Berlina in Rima ter se je opri jela gesla: **(>boro-žuj se naglo in malo govori." Toda kongresniki na Kapi-tolskem hribu so bolj glasni. Zagotavljajo namreč, da se bodo Združene države potegovale šefih od^totk'»v strojev in or • 1 ja. ki ga imajo na razpolago. I )evetet odstotkov produktivne zmožnosti vedno o-tane za avtomobile in trueke. Poleg tega ie zgradila avtna industrija več novih tovarn ter povečala oziroma preuiedi-la -tare. Chrysler. Ford, fleneral Mo tos in Packard izdelujejo tan ke, motorje za letala in ne puške. Chrysler bo postavil v coni okra ju tovarno za tanke, ki bo veljala dvajset milijonov Prihodnjo pomlad bo ! , z;; čeli v masah izdelovati iti motorje za letala. Chrysler bo :a vsak dan pet 2r»-fon-!■]'< kov. pozneje bo pa produkcijo na pet naj * • v začetku bo Packa r I na mesec dvajset mot >r: letala: šc prinl |K»tei-:oTM < Jefa bo produciral ; za !> lal tan- h lal za ie*_" 'i si roj- i R4-0 tankov; Ford 1 marca izdelovati mo'- r' Ma- pri (»eneral Motors bo [ d i vojna produkcija v p razmahu. •I 1. tudi ti.In- Vojna za Anglijo Vreme je prišlo Angliji pomoč, ko je siuoči pričel hat i močan jugozapndni ve liOiuion je v več tednih imel prvo mirno noč. Bu-i in taksiji so zopet vozili po modro razsvetljeni ulici Picailillv Circus in Londončani so se navidezno brezskrbno lah. izprehajali po u!i- na l>an je bil oblačen it: nem \\ I#i — , bombniki so z bliskovito na-ter. glico prihajali iz obla «<. ti r so metali bombe in s strojnicami streljali lia ljudi f • i!i-eah v sredini Londona. Pum šenih je bilo več Itiš in pod njimi so bili zakopani njih" . I prebivalci. •Bornb.-i rdi rani i je l»ilo .'17 angleških okrajev. .a mobilizirati . .. Zadnji ča? je, da se prebudimo . . . Pridružite se mi pri gradnji nove Amerike, močne in tako jejo od nazorov moža, ki kan-j — Ako bo ostala sedanja a J |upapolne Amerike, da bomo didira za tretji termin. Ce bom , ministracija še štiri leta na kr- .lahko obdržali mir, demokraci-izvoljen, ne bom ničesar stori!, I milu, ne bo nihče deležen sa-ljo in svoboščine. : .t ... ,.. . BitiiiSmiMiaa i . ....... - .' ., Pogled na veliko palačo angleškega parlamenta, ki so jo nedavno skušali nemški letalci bombardirati. Ena bomba je padla blizu desnega kon ca palače, toda ni napravila na poslopju uikake škode. ••<3 L A S NAHODA'*-New York Monday, Octol>er 7V 1940 VSTANOVL J EX L. 1893 / M 99 GLAS NARODA _ka napovedala Aiyeriki vojno. Kakšna je pa ta stvar v resniciV resnici ni ta zveza . č drugega kot velikanski bluf in dobro zasnovan propagandni n i ne ver. Hitler skuša s pretnjami preplašiti Združene države, da bi ne pomagale Angliji. Ta pomoč bi morala biti že spočetka t-iko izdatna ko je sedaj. Jaiponska je namreč imela precej časa za vsakovrstne (priprave. Cim trša prede Angliji v Atlantskem oceanu in v Sredozemlju, tem vztrajneje sodeluje Japonska z Berlinom in Kimoni. Edinole angleška zmaga v Evropi more zaustaviti japonsko "prodiranje na Daljnem iztoku. Poraz Anglije bi omogočil Jajponski nadaljne zmage na vzhodu ter bi se razvilo v vojno z Ameriko s paeifične in atlants-ke strani. Sicer pa, kakor rečeno, pogodbam med diktatorji ni pripisovati kakšne trajne veljave. Obljulbijo si vse mogoče, izpolniti obljulvo, je pa dosti težavnejša stvar. Citatelji se gotovo spominjajo "proti-koininternega pakta'', ki je bil sklenjen leta 19t36 proti boljševikom in komunistom ter je menda še danes v veljavi. Ta pakt pa ni prav nič oviral Hitlerja, da je sklenil leta 1939 z Rusijo prijateljsko pogodbo ter velikodušno dovolil osovražen Lin boljševikom zavzeti polovico Poljske, ti! baltiške države in Besarabijo. T« je Rusijo, nasprotnico Japonske, znatno okrepilo. Pogodba med Stalinom in Hitlerjem avgusta meseca leta 1939 je bila za Japonsko kakor curek mrzle vode. Te zaušnice Japonska ni mogla tako zlepa [pozabiti in mu je odpustiti. Napram Hitlerju je bila hladna in reservirana. Vojni dogodki so sc završevali Hitlerju v prid. Po katastrofalnem porazu Francije meseca junija so se začele za Anglijo težke zadrege, kar je navdalo japonske mogotce, z u-panjem in željo po novih osvojevanjih. In če se (pomisli, tla imajo na Japonskem odločilno besedo armad ni generali ter da cesar in ljudski zastopniki le pritrjujejo njihovim sklepom, se ne bo nihče čudil nenadni izpremeiribi. Indo-Kino smatrajo za najlažji plen in takorekoč že za svojo last. Roke so stegnili tudi po bogatih Sunda otokih Ili po Singa/pum, češ, Anglija ima tako ali tako doma dosti sitnosti in opravka, Združene države pa tudi ne bodo posegle vmes. Zaenkrat uganjajo Japonci napram Franciji, Angliji in Združenim državam le še politiko izsiljevanja in pretenj. vprašanje je pa, da če bi tvegali neprikrit oborožen napad. Dasi planiti v Japoncih strast po novih osvojitvah in pridobitvah, se niso izza leta 1904, to je izza rusko-jajKmske vojne, spuščali v kakšen resnejši konflikt z nofbeno vojaško velesilo. Vsledtega je tudi danes zelo dvomljivo, da bi si drznili izzivati Anglijo ali Združene države. Če je ta domneva resnična, se splošni japonski odnošaji napram Angliji in Združenim državam ne bodo prav dosti spremenili. Anglija in Združene države smatrajo še vedno Hitler ja za svojega glavnega sovražnika. Če bo Hitler poražen, bo v^liodno-agijski problem rešen sam po sebi. Če je Hitler upal, da .bodo pustile Združene države zdaj Anglijo na cedilu in posvetile vso svojo pozornost Daljnemu iztoku, se je motil. , , . < . V nekem drugem pogledu pa utegne pogoekba povsem izpremeniti obstoječi položai. S tem mislimo odnošaje napram Ru i ji. Pogodba ni namreč naperjena samo proti Ameriki, pač pa *udi proti Hitlerjevemu zavezniku Stalinu. Izza nepričakovanih nemških zmag na zapadnem bojišču, je Rusija več ali manj izročena na milost in nemilost nacijskemu mogoč-nlku. Pogodha bo na^lfrž ia itak hladno prijateljstvo med Stalincmi in Hitlerjem še bolj ohladila. Sedanja vojna je namreč vojna presenečeni. j , ------------ — -------;-:--;-- ]W>re>-nelega moža, varujeta hišo no-srečne družine dva orožnika. Praznoverje spravilo razbojnike pod ključ. Policiji v Slavonskem Brodu se je posrečilo aretirati večino članov vlomilske lolpe, ki jo že del j čaisa ogroža žil a Slavonski Rrod m njegovo okolico. Voditelja te tolpo sta bila Stjepan Le gratia in Slavko Bogovi^, ki sta p ri znala, da M a za g rešii I a nad trideset zločinov. Istočars- li najvažnejše nemške kraje y namenu, da ciin najye£ akodvi-jejo nemškemu .Tojaakain.u stroju. Zopet so bombardirali velike Krup9ve municij^ke tq-varne v Essenu, povzročili so požare na mnogih petrolejskih napravah ter železnicah. Ravno tako 80 bombardirali pristanišča v Belgiji, na Holand-fikem is t Franciji. Angleži bodo oslabili nemško zraciio silo Vojni .podtajuilf- Ioni Crpft je včeraj izjavi^ da. b*>do, angleške armade v kratkem pričele napadati, da bodo angleški letalci uničili nemško zračno silo, da bodo uničili nemške tovarne za vojni materjal in da bodo Angleži pognali Nemce 'paza^' v Nemčijo, no sta izdala tudi imena poma-gačev. Eden najbolj krvavih in groznih zločinov je bil roparski umor uglednega trgovca Osmana Feliča. Na periferiji Slavonskega Broda je imela tolpa pravcati tatinski tabor. Tatnrtso kovali načrte in spravljali na varno dragocen plen. Najnovejša članica tolpe je bila Ana Sekulič Iz Slobodnice. Njeni zniHiUli je pripisati vlom v cerkev v P od V in ju. Po!'eg laTjličnih dragocenosti, >o lopo- vi odnesli tudi zlat kel-ih. Ana Sekulič je pripovedovala ropa rjcorj, da so bodo lahko napravili popolnoma nevidne in bodo z lahkoto izvršili najdrznejši vlom, če se jim posredi ta eorlcveiii vlom. Plačilo za ta ostuden xI'očin ni izostalo in "nevidni" roparji so bili z lahkoto prijeti, ko so hoteli pri belem dnem izropati neko trgovino z,mešanim blagom. Tako je propalicam, cerkveni rop in pravnovej jo postalo usodno. Mučeništvo delavca, ki je kradel krompir. Na Ivulmerjevih livadah pri Zagrebu je upravitelj Franjo Vida* opažal, da nekdo krade kron^pjr. Zato je naročal dvema -Tvojima delavcema, naj ponoči zju-ačita tatu. Delavca sta ulovila brezposelnega delavca Avgusta Snirekarja, ki jnu je 30 let in je hodil krompir krast da bi prehrani I kvojo neporočeno ženo in dvoje otrok. Čuvaja sta Snirekarja neusmiljeno protopla, nato pa sta ga privezala ob neki tlrog, kakor so svtijčas v avstri.^'ki vojski pri-vt*zovali vojake za kazen. Shurekar je M-o noč visel pni-vezan na kol in se je onesvestil. Šele zjutraj ga je rešil neki biči ki ist. Smreka rja so prepeljali v bolnišnico, ker je popolnoma izčrpan, oba čucvaja pa je policija zaprla. . Dve javni hiši v Sarajevu razkrinkani. Policija v Sarajevu je aretirala 40-let no Zorko Amidžiče-vt> s Kralja Tvrfka uiice in 55-letno Katict) Novakovo z Aleksandrove ceste, ki sta vsaka na is v o jeni donm organizirali javno hišo. Policija je že dolgo zasledovala posel' neznanih zvodnie, ki (>o izvabljale mlada dekleia in jih ob lepili ovetočih tjobičkih brefz^lusno za^užnje-vale razvratu in sladostrastju. Sole na prijavo neko obupano matere, ki je dolgo iskala svojo 14-letno hčerko in jo nazadnje našla v hiši Anmidžičeve, je polioija dobila v roke točen načrt prostorov in čaota policija od preiskave proti Katici Novakovi. Umobolna mati prodala eiga-nom svojo hčerko za 150 din. V Bera ve i h blizu Djakova je kmetica .Marija Kladarič prodala ciganom za 150 dinarjev svojo 5-letno hčerko. Marija Klada rič je že delj čana kazala znako duševne bolezni; ker pa ni bila nevarna, jo mož ni po-rdal na zdravljenje, ampak je doma opravljala lažja hišna dela. Ima tri oti«oke in se je vedno- .pritoževala, da jo otroci motijo in da je bolna samo zaradi otrok, za katere mora težko skrbeti. Pred tednom je ostala Marija sama doma. mož pa je šel na polje delat. Skozi vas so prišli cigani in spraševala, pri kateri hiši imajo dosti otrok, ker bi radi kupili malt« deklico. Prišli so tudi do Marije, ki je brez pomisleka ponudila svojo 5-Tetno hčerko. ('igani so bili zadovoljni in so dali ženi 150 din. nato otroka vrgli na voz in se odpeljali. Peter DVA PREMERA ŽENSKE GOVORICE Prvi ,*i primer. pa je bil štiriintrideset. Ja, seveda, na "sale" se včasi u-rajma. Posebno miza je lepo in pripravna, ker sc da raztegniti. Tako bi jaz hotela, pa ne vem, če bo kdaj kaj z menoj in mojim. Kar odlaša in odlaša in se mu nič ne mudi. Leto je pa naenkrat okrog. Zdaj pravi, da predpustotn. Še do »pred pua» t a bom počakala, uiti minute več. Manjka se delavcev, lepših in mlajših! Saj tvoj je tudi že pri štiridesetih, ne.' Kaj, šele dvaintrideset tla jih je star. Ja, seveda, pleša včasi malo zmoti človeka. Pa kaj pleša, tla je le drugače, uj-rajt. . . .Ne, ne, ne bom kofe — O, tukaj si? Tukaj živiš-' ta. Bes ne Saj sem jedla ko — pravi Mary. — Moj Bog, saj sem šla zdoma In koi'e tutli re-imaš kakor v nebesih! So mi (|i. Jaz jih imam že >topetin-že pravili, jej, kako lepo imaš:1 štirideset. Pa mi nihče ne ver-Imaš štiri sobe, kaj ne T Ne sa- jame. In tako ti rečem, da le mo dve? To je pa še bolje! Ze redkokdaj kakšno pravo vago •Živele so tri prijateljice: \na, Man- in Frances. Stare pri petintridesetih letih. Ana se je lanskega julija poročila. možem »ta živela v dvajset milj oddaljeni naselbini. Alary in Frances nista bila poročeni. Ana ju je skoro vsak mesec Obiskala ter ju vabila k sebi. Pa res ni bilo priložnosti. Prejšnji teden pa sredi popoldne pozvoni pri Ani. Vstopi Mary. Padeta si v naročjt Pozdravljanja, poljubov in objemov ni "bilo ne konca ne kraja. vsaj ni treba tistega popravljanja. Z velikim stanovanjem je križ! Sicer je pa kuhinja velika. Kuhinjo lahko porabiš za kuho in za dining room. In če imaš kakšno kompani-jo, se jih v kuhinji lahko pet- Zvečer pa se je mož vrnil in pri! liaJst a re* leT)0! večerji pogrešil hčerko. Vpra- In P°zl,m lllora bltl pnjetno, šal ie ženo, kje ie otrok. Žena ;kcr lc'Vie tako v zati^u-je v začetku dajala neuml ji ve i zakuriS pa je. Koliko si pa odgo-vore, nato pa jasno povedala, da je hčerko prodala ciganom. Tizročiila je možu do- dala za ta set* Kaj ' Samo petindvajset dolarjev za štiri sto le in mizo? Saj ni mogoče! nar. Ubogi oče je bil ves iz se- Bavn° takega sera jaz gledala. bo, ko je slišal, kaj je naredila j ____________________ _ ...................... žena. So tisto noč tse je podal i ———^——^—— za cigrni in končno našel otro-|_____ ka pri ciganih v Sreniskih La-1 Mi f Pošljitenam IV S zih nedaleč od Sida. Cigani o-troku niso nič hudejra storili, marveč so ga oblekli v Svilene hali .je in mu obesili okrog vratu bisere. Takega era je našel oče. Cigani, ki niso imeli znojili otrok, so hoteli dekPico vzgojiti in iz njo napraviti ei-ganko-lepotico. Ko je oče za- kaj leti in med njima -se je napletla prisivna ijubozeu. Potem kt> je starše zaprosil za njeno roko iu dobil privoljenje, jo bil na lepem premeščen v Gui-inje na albanski meji. Ob slo-veou sta sii fant in dekle vnovič prisegla večno ljubezen. Pozneje je Jovan nekaj časa služ- hteval otroka nazaj, so mu ga bova 1 nekje v cetinjski okolici takoj dali in ntu pustili svileno haljo in bisere, ker so otroka res vzljubili. In tako oblečena je deklica prišla domov. Tri leta ječe, ker je ustrelila nezvestega ženina. Preti okrožnim n od iščem v Beranih se je te dni zagovarjala ^0-Ietna Rožica Djukičeva iz Kraljevskih Barov v andrijevi-škom okraju, ki jo dne 28. marca ubila svojega ženina Jovana Pa r< >šk ega, žand arme ri js k ega kaplarja iz Srema. Bužiea in Jovan sta se spoznala pred ne- in tam se mu jo nestalno srce vneio za mlado dekle iz Vaso-jevičev. Kt> je Ružica izvetle-la. nla je njen ženin tutli v Va-rojevičih sklenil zaroko, se .jt* Mlločila rza krvavi obračun. Z I revolverjem, ki ji je ga nekoč sam daroval, je ottšla naprej v Berane, si nakupila mu-liman- ,1 Kakšno pr, dobiš. Jaz se hodim vedno na eno vagat—pred ten cents stolom je—tista mi vselej prav pokaže: stopetinštiride>et. Vse druge so pa goljufive. Koliko jim imaš pa ti * Kaj, >amo sto-dvaintrideset.Bi ne verjela. Ja, seveda, otrok zdela mater. Kje pa imaš vendar tamalga' O, spi! So mi pravili, da je zelo lep otroeiček. In kako bi ne bil: mati lopa iu oče fes t! Upam, da bo pri enem ostalo. Kar pametna bodi, z otroci je križ. To je pa res dober kofe. Počem ga pa plačaš funt * Kaj, samo po triindvajset ' Ni mogočeT Ali si ga pa kar pol funta zasula i To je pa res močan kofe. Tako dobrega pa še nisem pila. In krekersi so dobri. So iz Štora, kaj ne.' Sama si jih spe-kla ? Da se ti le ljubi! No, -e-veda, je pa diferenc, doma narejeno ali v štoru kupljeno. Joj, kako so dobri! Takih bi se pa najedla, če bi >e ne bal;, zrediti. Koliko pa plačaš stanovanja? Kaj, samo osemnajst dolarjev na mesec* To je 7»a res vredno. V mestu ne dobiš takegh za osemnajst dolarjev. In to se in i dopade, ker je visoko, ker je v top floor u, da t! nihče nad irlavo ne razbija. Poleti je zračno, pozimi pa pride k tebi iz cele hiše srorke-ta. Tako bi tudi jaz rada stanovala. tla bi ne imela nikogar ko obleko in kot muslimanka preoblečena odšla v fJu-inje. J nad sefooj. Samo v klet je precej daleč po kolen, kaj nef Tam je ves dan na voirahi čakala nezvestega ženina, in ko je prišel mimo, je vseli šest strelov hp roži 1 a vanj. da se je mirte v zgrudil na tla. Sodišč.-jo je Obhodilo 11a 3 leta ječe. t '*■ V <1 i 8 iniiiir yam bomo pošiljali jj z meseca II MM in prepričani smo, da boste potem as stalni narogpfl^> ,, ' , || [J -;---- If DARILNE POŠILJAT VE v JUGOSLAVIJO in ITALIJO ---$ 2.25 ---S 4.20 ---$ fl_ V DINARJIH ---f i JS ---$19.— ---$3?.— LIRAH 10« LIR--— $ 5.80 20» LIR r--$11.2» 300 LIR---$16.65 500 LIR---$27.50 1000 LIK---$54.— 2000 LIR---$107*— Ker zaradi položaja v Evropi pamiki neredno vozijo, tudi za izplačila denarnih pošiljatev vzame več časa. Zato pa onim, ki žele, da je denar naglo izplačan, priporočamo, da ga pošljejo po CABLE ORDER, za kar je treba posebej plačati $1— V sled razmer t Evropi ni moffdto v Jugoslavijo hi Italijo nakazati draarj* v DOLARJIH, trmvet samo t dinarjih ox. lirah, l^o r^lja tpdi «1 vse drug« ev-■ ropflke drimre. SLOVENIC PUBLISHING CO. : POTNIŠKI ODDILII : :: 216 West X8th Street, Hew York li kolen, kaj Xo, era pa en dan za tri dni nanosiš, pa je. Sicer -ta pa Solo dobro leto poročena . . . Iju-bt-zon tudi nekaj izda. . . Aha, zdaj so je na »budil. Ja, tflas pa ima. Ta pa bo pevec . . . Daj ga meni. Jaz sem jih va-jena. Ko jih je »estra imela, J.OII1 vse štiri prepotovala. Prav tebi je ]>od'>ben. Uh, kako sem vendar neumna, saj je punčka, saj ni fant. Daj mi specie iz pocketa, da jo bom bolj natančno pogledala. Je, pa res lepa punčka. Čisto po tebi sc je vrgla. Le lase ima očetove. C), ji bodo že zrasli, s'aj je še mlada. Ja, z otroci je križ! Kar ti jo vzemi, jo znaš bolje koniandirati. Zdaj bo pa čas, da se odpravim. Vsake pol ure gre kara, kaj ne? To moram dobiti, če ne, bom zamudila večerjo. Kaj boš pa ti kuhala * O, pride opoldne jest? Tako je pa Še bolje, da ti ni treba večerje cmariti, za kosilo pa od prejšnjega dne kaj ostane. Torej, baj ha j! In nikar mi nič ne zameri. Saj bi te vabila, pa vem, da ne moreš. Bova pa drugi teden s Frances prišli. Baj, baj! Mary se je -poslovila in sre odpeljala naravnost k svoji prijateljici Frances. K«j ji je povedala o svojem obisku, boste pa jutri brali — v drugem primeru ženske go-voricp. * ' *..... - ' I« O L AS N A R O D A" — New York T Monday, October 7, 1940 VSTANOVL JEN L. 1893 -=——» 1K txtt$T^ nr Dnevna Zgodba JOŽA ŠELIGO: K a r 1 I n a Karlina je bila doma iz vasi iod Sveto goro in je imela sko-aj pol uie dal«" v šolo. Pri-lajala je ravno od nasprotne t rani, kakor sem prihajal jaz, ako t»e nisva na poti v šolo ni-dar dobila. "Farna cerkev je pri nas na Vrhoveni odmaknjena iz vaisi n ob njej stoji tudi šola. Dve epi, z belim pnekom posuti po-i vodita o«l glavne ceiste proti erlavi; ena je za vani, ki leže ned hriibi pod gozdovi, druga m za naselja, pri-Ionjena na >bronke barja. Glavna cesta vsa umazana, spomJadi in je-* ni blatna, poloti pa ie na njej oMko prahu, da «-o človek do lepkov pogrozne vanj. Na sve-u še nisem videl lepših poti, Kakor .sta te dve, ki držita na Trhovem od cei-te k cerkva. Tudi zidane ceste, ki sem jih nožne je spoznal v mestu« ni-so m ned i le name tako -ilnega vti->a in ob njih nikdar nisem po-aalbil na domači dve poti. Ali o morda to .spomini na mla-lost ? / IKarlina. Deklica s pšenični-ufi lasmi in svetlimi očmi. ki iso sijale tako lepo. kakor si jejo iz >ouiladnih trav drobni modri cvetovi spominčic. Svetli kodri np ji padali na ramena, in kadar je zavel lahen rvetor sem od gozdov, ji ie Šop kodrov padel na bela, nadahnjena lica. Tito pomlad, ko mti je s prvim dihom rož in cvetov z dreves oh poti prišla v isrce neopažena iskra ljubezni, ki je do tedaj še nisem poznal, sem se zmeraj bal, da ne bi deževna kaplja padla na Karli no nežno lice in zbrisa I a z njega tiste nožne, lahno rdeče nadahnjene barve, kaJkor jo imajo češnje brž ko začno zoreti. Že od daleč sem jo poznal, ko je prihajala med gručo deklic v šolo mimo -šolsksga čebelnjaka, kjer je dehtel španski bezeg in vabil med svoje grozda-ste cvetove čebele, v mlada srca pa vlival neznano radost, neznano hrepenenje, ki ga nam takrat ni razložil nihče in ni-suito vedeli kam s .-nočo, kam z ljubeznijo, ki je j«1 bilo toliko v premladem srcu. Ob zidanih stebrih, ki »o držali ograjo o-koli župnijskega vrta, so vsako leto na pomlad zorele jagode, na jesen pa so skozi špranje silili in se kar .sami ponujali drobni grozd ie i. Karli ne ni bilo v šolo, kadar so bile ceste blatne in je bilo nebo pokrito s teuninimi oblaki. Mati je ni puhtila iz hiše ob takem vremenu, ker jo je imela praiv tako rada, kakor sem jo imel jaz, in se je bala, da bi težke deževne kaplje in blatne ceste ne izbrisale z lic vse lepote, lahne nde-čice, ki je sijala z obraza. (Tista zadnja pomlad; ki sem jo doživel doma. mi je dala v srce toliko lepote in hrepenenja da sem dolga leta potem v mestu imel dovolj v srou vsega, kar n»o je tolažilo in mi dajalo lepote, ko sem hrepenel po domačih travnikih in po Karlini. Takrat, tisto zadnjo pomlad je v vas prišel nov učitelj. Bil je star in betežen, kakor je bil poprejšnji, ki so ga poslali v poko-j, samo obraz je imel vas druga*čadov v roke in ona je samo rahlo nasmehnila, ko jf videla,kkaj ^em ji prt nc**el. Zamudila se je. Ni ve- g!edal za njo in da sem mislil nanjo tudi trtkrat, ko nisva bila -ikrupaj: Vedeli pa so drugi, kako je z rienoj. vedeli so dečki iz vasi, da som zaljubljen v Karti no in ko sna tisti dan skupaj stopila v šolo. so naju sprejeli kakor ženina in nevesto. * '4Sijfienvihel in Špicinihlav-ka!" Tako je najprej zaoril en ,$am glas, ko sva -o poba sal a pili vratih, nato pa je završalo po vsem razredu. >4%>icmiliel: in Spicmihlav-ka! — Ženin in nevesta." IKarlina je ./lirno sodila v klop med deklice, inene pa je oblrla rdečica in zgrabila jeza, da sem plani! v najbližjega sošolca. kii se nil j«? sjuejal, in ga začel olxlelovati il na vseli mladih obrazili v klopeh. jS Karlino .sva klečala. Včasih sem se uti z belini peskom, in ob cesti, Wi je bila umazana, ob njej pa so o»b šfkarpah dehtele vijolice. in vlivale v mojo m-lado dušo toliko pesmi, da sem pozabil na -umazano blato in na razmetano kamenje in doživljal lepote, ki se potem nikdar več niso vrnile . IKarlina! iMorda tudi romaš >edaj po hI a t oil i cestah, kjer ne cveto vijolice ob škarpah. ampak ie umazano življenje povsod, koder ti nese oko. Ali so spom miš,, kako globoka in čudovita je bila takrat najina ljubezen? ISaiiL-o eno si morda želiš tudi ti. — Ali bomo mi v^i. ki so nam jagodo zorele povsod ob poti. koder smo hodili v mladosti, ki je nam dehtel španski bezeg ob poti in je bila v nas večna pomlad — da bomo vendar eiikrat prišli na novo belo pot. da bomo dobili roko, ki nas -bo prijela v nov cvetoč vrt, kjer bo .-ijalo sonce in bo večna pomlad . . . goloba kot sla. znaLi izvrtstni orijentacijski čut goloba in .ga izrabljali v svojo korist. Istotako so Feničani s pomočjo golobov pismonošev obvešča ki -svojce o dogodkih na morju in naznanjali svoj po-vratek. Grški pesnik Anakre-on poroča, da so Grki okrog leta 1530 pred Kr. že pošiljali go-domov z vestmi o Prav tako je bilo v Perziji. V Evropi so golobe paSinonoše prvi uporabljali Holandci, ko so Spanci oblegali mesti Haare nenadomestljivi, saj so takrat golobi prenesli preko 100,000 poročil iz Pariza. Tudi v svetovni vojni so imele vse države v službi več stotiboč golobov ipismonoš. Tudi v sedanji vojni* na jdc*iiM> pri vsaki aitmadi igolorbe pismonoŠe. Nenlška armada jih je celo opremila z mn'-kami proti plinu. Tam, I^vden I. 1584. Ano ga z dneh prav poceni vse angleško p,-;do v to va>, ki -o imenuj« vseh strani oblegali njegovi so- državne papirje ter jih po ob-l \cilia, ne da bi nau prej kdo vražniki. V srednjem veku se | javi jeni zmagi z velikim dobie-! pnve najnovejše vesti istočasno ci. Pa ne, da bi ne bilo nič od-poškodovala roparska ptica, j kot pariško po zaslugi gololx»v j raslih v Aeiliji — nikakor, ven-Pod porotni i goloba so našli pi*mo, ki je vsebovala poročile Turkov o načrtih, za obranflm PESMARICA "Glasbene Matice" Uredil dr. Josip Cerin Stane samo $2.— To je najboljša zbirka slovenskih pesmi za moški zbor. Pesmarica vsebuje 103 pe-mi. — Dobite jo v Knjigarni Slovenic Publishing Co., 216 W. 18th Street, New York, N. Y. prodpi-ani pogoj: v-aj >-«'d• m otrok. imeti mora Ker pa v davno pri Rifnii nastala in bila slovesno otvorjena. Kdor se odpravi iz Rima proti morju in j Italiji ni malo družin, ki bi n*> pride v to vas, ki >o imenuje |iuwle tolik«. otr«»k. in da bi jim Acilia, ne da bi n«u ]>r«*j kdo bilo življ«-nje olajšailo. so zgra- «KJi Acilijo, kamor -e je prija-vilo dmzin, od katerih ima v-aka najmanj po sedem otrok. Dodej >o na.-tanili '250 družin — 250 zakonskih nialrh |Sleh«-nia družina ima svojo hi-coski vojni 1870-71 se j«* po- j dreV ianeev. Sleherni, ki ho«V ;-ic<» - -«-tiini sobami, z vrtom kaiza'o. «la so golobi pismonoŠe I lvivati v tej vasi, mora izpolniti l in zemljiškem. Gnjati in ribe kot denar Od kar so ljudje odra>li čisti zamenjaliu trgovini, so uporabljali kot plačilno sredstvo to, kar M) snlatrali v skladu s svojo trenutno kulturno stopnjo za najbolj dragoceno blago. Tako se je v teku agoe pojavlja že na staroegipiskih nakajzilih rži in zelo razširjen denar, kii ga poznajo še danes primitivne gor^podarske stopnje, je predstavljala živina. V starem veku so ulogo denarja igrali posebno prašiči. Pra-šičje glave ter poclobe celih prašičev na starorimskih in galskih kovancih nas spominjajo na to. Galci, ki so sloveli kot izdelovalci izbornih gnjati, so imeli celo denar v podobi gnjati, kar nam kaže da so uporabljali te gnjati same namesto lonarja. Denar iz kož in usnja so poznala mnoga ljulago se pri tem ne dado nikoli preprečiti. Mokrega ali vlažnega perila ne hrani nikoli zmešanega v košari za perilo. Poedine kose je treba prej posušiti, da se ne pojavijo madeži od rje in podobnega, kar se pozneje le težko octet rani. Perilo naj se tudi ne hrani v posodi, ki ne pušča zraka. Vrvi za obešanje perila in žice jp treba pred obešanjem vedno očistiti, žice ne smejo biti pokvarjene. Pri odstranjevanju madežev se tkivo lahko pokvari. V težkih primerih je bolje, da daš maMeže odstraniti v čistilni. Zrcal no sinemo obešati nikoli tako, da bi sonce dalj časa sijalo nanje kajti tedaj dobe pe^e. Spisi Josip Jurčiča: I. ZVEZEK: Uvod — Narodne pravljici in pripovedke. — Spomini na doda. — Jurij K«jzjak. — Jesenska noč med slovenskimi polhar" — Domen. — Dva prijatelja. IT. ZVEZEK: Jurij Kobila. — Tihotapec. — Vrban Smukova ženitev. — Klošterski žolnir -— urad Ro-jinje. — Golida m. ZVEZEK: Deseti brat. — Nemški valpet. IV. ZVEZEK: Cvet in sad. — Hči mestnega sodnika. — Kozlovska sodba v Višnji gori. — Dva brata V. ZVEZEK: Sosedov sin. — Sin kmetskega cesarja. — Med dvema stoloma. VI ZVEZEK: Dr. Zober. — Tagomer. VTI. ZVEZEK: Lepa Vida. — Pipa tobaka. Moč in pravica. — V vojn: krajini. — Pravi?«* r«*«l bratoma. VTII. ZVEZEK: Ivan Erazem Tatenbah. — Bojim se te. — Črtica iz življenja političnega agitatorja. — Telečja pečenka. — Sest parov klobas. — Po tobaku smrdiš. — Ženitev iz ne vošči jivosti- — opomini starega Slovenca Andreja Pajka. IX. ZVEZEK: Rokovnjači. — Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ko je krompir grade:. — Ponarejeni bankovci X. ZVEZEK: Veronika Deseniška. - ^ CENA VSAKE KNJIGE $1.50 Tunel (Spisal B. Kellermann) Globoko pod zemljo vrtajo orjaški stroji tunel med Evropo in Ameriko. Genialni inženjer MacAlan vodi ogromno deio. Cele armade delavcev se žariva jo vedno globlje v osrčje zemje. Sre«li dela zaloti gra-•litelje strahovita katastrofa, ki skoro popolnoma uniči že napravljeno delo in katere žrtev je tisoeč in tisoče icer težave v- delu in skrbeh, vem, a je človek mil en. In miru rla v staro-pisafcd.ja Saltykova-Ščedrina, Bti 82 let žena nekega aimri-rarastavo v proslavo 500 letnice škega fannarja. Marija Luiza tiskarske umetnosti. Med raz- Meversova . Nihče ne s-lutil za stavljenimi prcdaiieti se nahaja njenim priprewtim imenom ne-na prvem mostu Gutenbeigova kdanje grofice Waldersee Lari-biblija ter nekaieri redki tiski seheve, ki je imela veliko u o- iz leta 1457 in 1459. (Razstavljeni so tudi prvi tiski del Kopernika in Galileja, Nenrtona in Shakespeara. Po-soben oddelek prikazuje začetek tiskastva v Rusiji. Vidiš lahko prvo izdajo zakonika carja Alekiseja, rusko slovnico od Domonosova. prve številke najstarejših ruskih li>tov in revij. V oddelku za sodobno tiskarstvo se lahiko vsak odhisko-valec preveri o sedanjem stanju tiska v Sovjetski zvezi. SMOLA ZASLEDUJE • ZLOČINCE. Usoda nastavlja .zločincem IX) gost on »a saj na pasti, ki se vanje ujamejo. Pred nedavnim je neki žepar nekomu ukradel listnico in se Nenavadne zdravniške metode -na Japonskem- Ce ste si kdaj zvili nogo,jvo pozna tri metode zdravi je-prav dobro veste, kako nepri- nja. Razen zbadanja z iglo tu-jetna zadeva je to ter da je'di sežiganje posebnih prepara- go v maverlinški tragediji. Pospeševala je razniierje med avstrijskim prestolonaslednikom Rudolfom in baroneso Večero in s tem je tragedijo baje sploh zakrivila. Grofica Lariscbeva je trdila, da ima v rokah neko pismo prestolonaslednika Rudolfa, ki bi moglo razrešiti skrivnost maverlimšike tragedije. Da-li bo to domnevno pismo, ki ga je hotela ohraniti do smrti, sedaj objavljeno, ni znano. Izvirala je iz morganatske-ga zakona nekega brata cesarice Elizabete, ki se je poročil z monakovsko igralko, poznejšo baronico Waldersee je vo. Ce sarica jo je priznavala za svojo nečakinjo. Poskrbela je za njeno vzgojo in jo je pozneje sprejela na dunajski dvor. Pri-'brado ter mirno nadaljeval masiranje. To se je ponavljalo približno desetkrat, nakar je treba pogosto ostati po nekaj dni v popelji. Doo njem in ji je bilo končno vseeno, kdaj bosta prišla -kupaj in se poročila. Tolažila se je izpočetka s tem, da je pač preveč utrujena od zadnjih dogodkov in vzburjenost i v Trstu — in je zato tako otopela za ljubezen.. A ko £o dnevi potekali in potekali in le ni bilo nikake sile, ki bi jo bila priganjala k Andreju, se je pa le čudila in čudila, a končno se je privadila tudi temu občutku in si je govorila: "Tem bolje, da ne norim iu umiram od strasti in hrepenenja. Čim bolj sem trezna, tem bolje zame. tem več vpogleda bom inu la v novo življenje in tei\i jasneje bom uživala srečo in ji prav zlahka gledala v oči. kako >e mi s>meje in mi ponuja oberoč z ata in srebra udobnosti in mirnih dni. Je že vse prav tako." Vaiuli je bilo v-eč v Mariboru. Izpočetka se ji je bilo nekako tožilo po Trstu in domu, tudi šole se je opominjala z nekako otožnostjo, a ker je videla, da je materi vse tako prav, je bilo prav tudi njej. Veseli 'a se je pa na zavod in Ljubi jaso Ln dan za dnem je izpraševa la mater, kdaj jo odvede tja. "Pa zakaj se tako veseliš?" jo je izpraševala Tina. 44Ker bom tudi jaz lahko hodila na počitnice. Ko smo bili v Tr-tu in so priš i prosti dnevi, mi ni bilo prav nič zanje. Saj se ni zame i z premen i lo prav nič in sem ostala v Trstu, ce je liila šola ali če je ni bilo. Se vem. kako mi je bilo hudo, ko so druge vso vesele čakale dneva, da se .popeljejo domov in so štele ure do takrat in potem — na kolodvor in vlak — in domov. Mene pa ni čakalo nič novega za proste dni. Zato se tudi m-env imela nič «ar vose'iti, nihemt štela dnevov in nisem hodila na kolodvor." "Pa »i bila le doma. Tn doma je doma." je ovdrnila Tina. Ah kaj. — to nič no de. če ne boni doma. Pa bo prišlo tisto ve-elje. da bom tudi jaz štela dneve in bom tudi jaz &Ia na kolodvor in re ooliciio. Tam, se je bil pravi i razlogov se je poročila s far-1 ni čudil. Le nasmehnil se je in lastnik listnice med tem že o- marjem Mcveipem a leta 1929(dejal, da je to pričakoval, kajti glasil. Šele tu je mož, ki je list-'^ je vrnila v Evropo, kjer je njihovi maserji odpravijo kaj nico prinesel, spoznal, tla se je živela neznana v svojem rojst-.kmalu vsako bolezen živcev in zmotil. Po njegovem opisu pa nem mestu Avg-hurgu. Umr- mišic. Evropski in ameriški so mogli zlikovea pri jot i. V Združeni hdržavah se jo težak zločinec, ki je .bežal z av-tonnoibiloni, iy.dal na ta način da je dvignil roke, ko je njegov avto ustavil neki policist in stopil bližje. Policist je ho- la je tam v največji revščini. zdravniki so novinarju to pozneje potrdili. Zdravilne metode stare Kine skrivajo pro-iKOLIKO ČASA TRAJA senotliive skrivnosti. Kitajki POTRES. in japon-ki zdravniki izredno Navadno mislimo, da je silo-id.ohro I™uajo človeški živčni vi t ost kakega potresa odvisna "-^^ega tel možu povedati prav za prav'0fl njegovega trajanja. To pa i^avljenja je, da silno razdra- samo to, da jo ona izmed sve-jni res. Potres, ki traja le 2 se-'^''1"0 tilk na avtomobilu razbita. Kojlnin^j, utegne povzročiti večjo ie pa zagleda,1 dvignjene roke. je zaslutil, tla jo napravil dober lov. Možak jo moral ž njim na policijo in tam jo vse prišlo na dan . ELEKTRIČNO DREVO. Med najl>olj čudna di škodo kot potres, ki traja teden a'ii celo mesec dni. Trajanje in silovitost kakega potresa je ja-ko različno in večkrat so potresni sunki tako neznatni, da i jih je moči določiti le s posebnimi zanesljivimi napravami. V Peruju so časih po mesec dni cudna arev(*ajtreso, pa ni nobene škodo, dasi nasvetu spada gotovo elektric- tu 7li o-ovorn 0 kakem kalnem no drevo, ki ga je dobiti po- rK)frpjC11 redkoma v ^pragozdovih Srednje Indije. Listi tega drevesa so izredno ol>čutljivi in tako nabiti z elektriko, tla dobiš So pa dežele, kjer >e potresi redno ponavljajo in trajajo z majhnimi presledki po šest do dor^et mesecev. Naj- , , . .v . . ^ .krajši potresi trajajo od ene do električni udarec, ce se jih do-|troh sokllind in vprav t; so naj„ taknes. Kako mocm so ti na-y jp }>ilo v 5 bo.p, je najbolje razvidno otl te- jkllll(lah ubUih no ooo ljll(li y ga, tla vplivaj se na daljavo;tur%; Anatoliji ni trajal ne- nad 2(M) m na magnetno iglo. živčni si-trm. Higiena in bakteriologija sta jim pa sploh neznani. Unponsko ljudsko ztlravilst- tov na telesu in zdravljenje z zdravilnimi napoji, pridobljenimi iz zdravilnih rastlin, in končno magijo. Prvi dve metodi uporabljajo v številnih klinikah v japonskih me- stih. Te klinike so podobne srednjeveškim kopališčem v evropskih krajih in se ne razlikujejo otl dru^rih jai]H>nskih poslopij . Glavna oprema je rogožina, položena na tleh in nekaj blazin. Pozimi ogrevajo prostor z lesnim ogljem v posebni ponvi, ki jo imenujejo hibaši. Razen nizke mizice zadaj običajno ni drugega pohištva. Nikjer ne vidite nobenega in--trum en ta. V teli prostorih zdravijo paciente le z mfučenjeirf, podobno kakor ga je opisal dopisnik hanfburŠko-ga li.-ta. Ne delajo nobeno razlike med pacienti in jo vseeno, ali ima bolnik revmatizem ali nahod, bronhitis, ali želodčno bolezen. Tr>čno vedo, na katerem mestu telesa morajo za-bosti iglo, tla ne bi poškodovali nobenega organa. Pacient sodi mirno in moti toriuro niti ne trene z očesom. . Druga metoda, sežiganje preparatov na telesu, nekakšno trave, je še mnogo nopri-ietnojšn. Travo polož - na kožo in to zažgo. Sežigajo jo na določenih mestih na hrbtu, tako da opeklina doseže hrbtno živčevje, kar povzroča neznosno bolečino. Ta metoda je u-činkovita proti vsem vivtam prehlajenja . V -turih časih so mnogi Japonci posebno cenili to zdravljenje in so so mu podvrgli rodno ob začetku zimio. Ta metoda pomaga tudi proti glavobolu, migreni in histeriji. Podoitlca teca zdravljenja -o opekline, ki jih pacienti nr morejo pogosto skriti v=o življenje . Tako v kitaj-ko-iar>on-rkom zdravljenju uporab'jajo metodo, ki prav za prav pomenijo izganjanio bolezni z o (rnViri in mečem. Takšna me trda je pa primerna le za lin '"M močnih živcev in io razumljivo. da no pomaga v v-oh pri morili. IMATE 2E TA PRIROČNI ATLAS? V trh krititnifc hitih )«• v«takrm«» tiUtrlju dnevnih v«*li potrrben ta priročni \TI,\S. ki ca pošljemo našim naročnikom po najnižji tfiii. — Naročile ga m dane«! M1IIT COiOMfO MAM Of All INI WORLD Velikost 9 bi z 14 U inčev 48 velikih Rtranl; 3'J hnrvaiiilj M»mljerli|or lujlli držav in !» wniljevid«iv ZriiH o- zna (Vnili; ZHniinirl avelovnl docxiki. Na jiifivojSi seinijevid kaže celi avel in tudi: RAZI »EI.ITK V Pt>l_ISKR MKl» Ni:.Mt'l.It> IN |(» ITALIJANSKO OSVOJ1TKV ALBANIJE PRIKI-irr-ITKV r*KIIt »SI/ »VA- Š K V. K NKMf-|.ll NtiVA FINSKO IirSKA MF..IA Cena 25 centov Ptrfljite svoto v znamkah j»n .'i nz. jut '2 ii-nt«. Posebnost: HAMMONDOV ZKMIJKVID. KI SAM SF.BE 1'OI'KAVUA Ki;pt»N. ki en dol.ite z atlasom tn ko ^a iziMdnite in (urNljcte k iztlajatelju zemlj<-vida. Vam pravico, da dobile d«H|;itne z<'inljp-vide z novimi mejami vojitknjo eih He držav, kxk'ir ImmIo iircuif njene po s<»e žarijo r češnje- l davni potres mno.g'o del i in je Električni naboji so v ostalem iVPwlar znilteval na tisočo tVo v raznih dnevnih časih različni, najmočne.i^i so op>oldne, najšibkejši okro«r polnoči . V vlažnem, vremenu jih skoraj ni. Zelo umfljivo je. da >e ptice teVo nikoli videli na njeni. V nepalskih dzimjriah voskih žrtev. ŽIVALI S TREMI OČESI. (Ljudska domišljija si je izmislila bitja z enim očesom, ni pa šla tako daleč, da bi izumila bitja t« tremi očmi. V napa Iravi, ki je v vsakem pogledu imajo drevo, ki drucra drevesa|raznovnstnejša nogo človeška — požira. To je tako zvani domišljija, >o bitja, ki imajo sa.jma! ali volneno drevo. 'Semena teira drevesa prenašajo ptice na druga drevesa, kjer včasih obstanejo in pričnejo kliti. Iz kali se spušča nekakšna korenina navzdol in požene vejo, ki vzrase iruga žival z Nove Zel and i,je s. tremi očmi, je lampreta. Njeno tre- kili, romalo je poleg Rena proti! no stedljivih ljudeh, tla delijo severa, povsod, kjer je še ko-J celo češnjo na več delov. Po lička j toplote in sonca, rodi angleškem ljudskem mnonju svoje sadove, celo v daljni Nor- mora kukavica pospraviti prej ve^ki. Zlato iu sila sta m i nI ji- tri petšteno obode češenj, pro-va. to je zelo tolažihio spozna-j den so njeno kukanje za tisto nje za sedanjo čase. ko so spet leto ustvi. Pri teh poštenih ponujata kot odrešeni k člove-1obedih bi nirnikdo rti soetllo-štva. tSki'onsna koruza, še skro- val. In sicer ne samo zaradi minejši kronjpir, cela vrsta dru-Južitka, temveč tu tli zaradi dm-jrih ra-stlin je prinesla člove- jgih koristi. Že pre<> priti -tiil na guroib. in '/.>• bo žarniea z;tčela oddajati razen «veth»be tiitii prijeten vonj. Ta izum j«' bil registriran v nemškem patentnem u ra iz)»a»eva phvšča dišave, s katerimi j«- l»i-la pre]Kijena. Na ta način je mogoče tudi d< sinficirati pro--tore, kajti dišave, ali katerekoli druge tekočine, ki izpare-vajo. si lahko p<»ljulm<» izbiramo. Ta izum 1*> imel vel:ko praktično vrodnri-t zlasti v irle-dališčih, v kinu. v re-1avr;u-i jah in sploh v pro