Mestna podjetja. Kopališee: Parne, kadne in pršne kopeli vsak četrtek, petek in soboto od 8hdo 18h. Klavnica in hladilnica modemo urejena, na razpo-lago mesarjem in izvoznikom. Oznanjevalni urad: Izvršuje vsa naročila na 35. mestih kar najtoeneje. Martinova nedelja Sv. Martfn - vzgfecf fjubeznr cfo bli-žnjega. - Sfovenskf svetnfk po vsej pravfci. Narodne šege in navacfe na čast sv. Mar-tina-socfjafista. - Med svetnifcf. ki imajo ugfecf prf na-šem kmetu so pofeg sv. Tzido.ja in sv. Jur-la §e mnogt', afi nobeden nf tolfko Čfsfan kakor sv. Marfin. Bog ve zafcaj so njega postaviff za fcr-stitefja vfnskega prlcfelfca?!- Cujmo njegov zfvfjenjepfsf Sv. Martfn je svetnifc svetovnega sfovei Sa. Me samo v Franeiu (hekdanii Galiii). kjer se je ucfejstvovaf, ampak šfrom sveta je znan. Nam Slovencem pa ne more biti tuj, ker je naš rojafc'. Sv. Aiarfin se je namreč rocfif v no-vembru feta 316 — torej precf U6T5 leti v Oger=kf Subotfci in je po rodu-Prekmu-rec. BU je sin poganskega polkbvnika. TCo-maj star 10 tet se je zavzef za krščanske ideje in ko je pozneje moraf v vojaškb službo, je prenasaf vse tegobe iste. ' fzredno mnogo vaznosti je pofožff na kričan-ko ciogrno o ,,(jubezni do falfznje-ga". Dasf še nefcfsčen, je bil kristjan po fflMIJLrn mišljenju. Ko je nekega jutra jezdii Ma čefu svoje kbhorte, je precf mestnimi nrarh" zagfedaf berača, kf je trepetaf napof nag v mrazu. JVTartfn — stotnifc se je u-stavif, potegnif iz svoje nožnice mec \n daf pof svojega pfašča zmrzujočemu be-raču. Kdo se v danasnjf dobf fahko meri z njfm? S tem je dokumentiraf svoje gfo-bokb socijafno prepnčanje kfjub zbadfjiv-kam svojih tovarišev. Ko je bil Martin star lt JS ief, se jc cfaf o\- }dno krstitf.— i Mfadi' fcristjan je fmef največjo oporo f, v ifirskem škbfu Hifariju (f. 355 po Kj.), na katerega nasvefe se je podai v Panonijo, svojo cfomovino kot nekak mfsijonar. Po dofgetn preganjanju in razrrih te-žavafi je dosegef čast škbfa, katero sfužbo je ~svrševaf v čast božjo ln strah brezbož-nikov. Martfn je postaf radi svoje fjudomi-losff apostof fjudsfva, pnjatefj kmetov in pastfrjev. Njegov sfoves so kronali števif-ni čudeži" in njegov živfjenjepis je tako bo-gat, da so o njem pisane fcnjige.—Plodbno-sno življenje sv. Martfna, vojščaka in škb-ta, 4aterega smemo ponosno imenovati našega rojaka sc je konc.iio 8. fisfopada f. 400, fco je dbčakaf častitljfvo starost 82T fet. Sv. Martin je vzor Ijube^ni do bfi'žn]> ga. Cerkev ga predstavlja kbt mfadega rim-skega stofnika na konju porcg nagega be-rača. Martin pa reže s svojfm mečem pol plašča iz usmifjenja do zmrzujočega star-ca.... f - ]Pač gesta, ki sifi vse socfjalne pridfgar-je na — kbfenaf Od T). do 6. stofetja sem se je začela po vseh krščanskifi pokrajfnah po godu sv. Martina s strogim postom združena prf-prava na — Božič. \ ,,Martinova gos", ki je znana po vsem svetu, pa ima svoje ozadje. Kb je bif škof Martfn se častnik, je moraf fzvršiti važno vojaško nafogo. t/trujen od dnevnih napo-rov je kot povefjnik' večje straže — zadre-maf. V pravem času pa so gosi zagagafe, stofnik Martin se Je vzdramif in režif svo jo posadkb vse nevarnosti pretf-sovražno četo. i' ' ~ Vzfjubif je gos, svojo rešitefjfco fn vkb-reninifa se je navada, da mora biti gos NARODNA SLOGA vsaj na Martfnovo nedefjo na mfzf. Po bra-tvf so tucff cerkvam, samostanom i*n dru-gim vfasfeffnom ocfdajafi podfožnikf pf-tane gosi v ,,časf sv. Martinu". : — Sv. Martin je torej rojak fz - Pano-. nije in je po vsej pravici naroJru svetnik. . Predvsem v staroalovenščini se imenuje . Davorin. — Ocf pamtfveka krsti sfovensko vino fn j'e bas tofifco v čnlifi kakor sv. • kmet fzkfor fn sv. Jurij. Z njegovfm godam postane vfnski mošt — vfno, Česar tudf financna obfast ne pozabfja. Ob tej sfovesni priliki je sta-ro fn mfado na nogaft. Cvrenja fn pe-čenja je v izobifju, takfsto pijače fn jecfače — kfjub vsej krizi. V^e. to pa na čast sv. Martšnu, panon-skemu rofakli, kf krstf most za vino! — iVTed firamf in zidanicamf, v zatišju , kmečkifi domov se vrši staro vkoreninjeno martinovanje s prav predpustnim razkb-šjem. Vinska pesem prfcfe do vefjave, kme-tova skrb pfava v visave in ob časi vina, ki bfesti* v vid"u cekTna sfavf sfefierni "Sfo-venec — svetega Mkrtfna. Seveda vsak po svoje, kakbr zmore. — Letošpje martirovanje ima za nas ]¦> scben pomen. Modri državniki so preko pali vmograa nase aržavne politike prav pošteno. Trsje je bogato obrodilo. Z raz-pisom volitev se je začela trgatev v vinor grada slavne in jnaške hise Karadjordje-vičev. Vino je prišfo v sode: fzvoljeni na-rodni poslanci so uspeh te volitve. Vino vre. Zavrei5 je tudi mvo vino naso narod-ne sloge baš ojb godu sv. Martina, ki je •klrstitefj vina. Preko vseh težav, ki tlačijo nase Ijud-stvo, upamo, da je fa in(o?{ zavref v čisto vino, ki se bo Iesketalo v pivnici svetovne politike v blesku cekina.... Težko breme so si nadali izvoljeni po-slanci. Kriza vsepovsod: Kmet,. steber dr-žave jadikuje, Iegija brezposelnih delavcev p-uic, obilnik obpmje, fnaast"!j'ii^c pa v obup nove načrte kuje... To je vrenje, bratje! Vrenja mosta iz vinograda našega! Z.\'o r.-ikar ne obupjte, ampak zavihnite rokave v blagor prave sreče in čujte: ' 1. Ves civiliziran svet nas zavida za miodro vodstvo naše države. Tujci, raz-dvojeni vjsjvojih skrjbeh si želijo takih mož, ki pri naisl ustvarjajo re'd. 2. V našem domu ni nasdlja in vlada velika svoboda. -• f 3. Kakor je plemič sv. škof Martin, naš panonski rojak pol svoj-e obleke dal be-raču, zmrzjočemu na cesti. tako bodo s svobodno narodno voljo izbrani poslanci sledili svetJemu zgled svetega Martina s tem. da bodo socialnim vprasanjem na-šega Ijudstva posvetilf čim vič pažnje. 4. Kakor sveti Martin, polagajmo naj-več brige za mfsijonsko delo Ijubezni do bližnjega. 5. Slepci bodo spregledali in spoznali, da jc Ijubezeri efcjin,: fickan, $di zf4rmyvč čudeže delati. — ¦ ~ 6. V Načrtih ,,Narodne Sloge" je, da propagiramo povsod pravo narodnb slo-go in Ijubezen do bližnjega. • ' Ljubi sv. Martm! Ne zameri grešniku teh primerjav. Tvoj življenjepis me je kte- mu spodbudil s tvojo nesebičnost|o. Vsak Sfovenec te časti, sa:j si nas rojak... Ako Ti je mogočc, pa fzpmsf pobornikom našim prf Bogu tisto pamet, ki je potrebna za rešitev iz naših težav! — 11 ! . R. B. Kitajsko japonska vojska. ! Radio - poročflo. Kakor znano, se je na daljnjem. vzho-vnela huda bitka med Kitajci ia Japonei. Sporno ozemlje je t krat zopet nesrečna jMandžurija. S posredovanjem Drštva na-rodov ?e je danes cPoseglo premirje med obema vojskujočima silarha. Spor pome-ni velifco nevarnost za interese Rusije, ki do:edaj ni hiotela posredovatf z orožjem Društvo nar.odov, med katerimi je tdi Jugoslavija, so do re dosegli ustavite\i krvavih sovražnosti v Mandžuriji. Bogve| ali ni vse skupaj !e prozorna igra za vzgled onirn pametnim državnikom, ki go-vore baš te dni o ^plošni razorožitvi? — Cel svet napeto čaka, kako se bo koneal ta spor, v katerem Japonsia noče odne-hati in takisto ne Kitajska, do"im je Rusijai V fkrbeh za svoje interese v Mandžuriji tudi v šfcripcih. V Italiji vre. — R a d i o - p o r 0 č fl o — Napolj, 13. nov. 3L Pred poslopjem fašističnega vodstva v Napofjti se je raz-počifa bomba, ki je podrla celo hišo. Do trenutka ni znano, koliko človeških. žrtev je zahteval napad. — Ker se slične stvari zadnji čas večkrat dogajajo, smatrajo, da gre za velikopotezno akcijo protifasistov. Vsaka sila rodi protisilo! — Vodja avstrijskih pučistov. — R a cf i o - p o r o č ] I o —• ' Miinchen, l;3 nov. ol. — Vodja lemških pučistov, oz. dtševni oče zad- njega porie^rečenega puča v Avstrij: Dr. Pfrimer je danes zapustil Miinchen in se glasom osebne izjave podal v — Jugosla-vijo. — ' [ ¦"_» Val brezposelnosti UJasom zaanjin radio poroci! iz iir-nega sveta je fciiga brezposelnosti zadela predvsem večja mesta. Tako nam javlja-jo iz Pariza o velikih demonstracijah, kate-re je oblast le sifoma zadušifa. fz Berlfna pa nam prihajajo enake vestf, takisto iz Lvova. Med demonstranti je več ranjencev Ker se vaf brezposefnosti občuti tudi pri nas, na3 te vesti .zanfmajo že zaradi tega, ker Francozi, kaikor Nemci" protestirajo proti zaposlitvi inozemcev. f<*aj pa m] re-čemo mi?! Težave in tegobe našega kmeta, obrtnika in delavca. Novoizvoljene narodne poslance, ki so na podlagi narodne sloge pozvani v državno zbornico, čaka nelahka naloga. Na svojih shodih so spoznali in zvedeli, kaj tare kmeta, obrtnika in delavca. Kmet se bori z neverjetno krizo, ki obstoja v tem, da vkljub zalogi svojfh' pridlkove fstih ne more spraviti v tekoči denar, ki mu je neobhodno potreben za davke, obleko in obutev. Ko prižene na trg živfno, ni kupqev tudi ne za najnižjo ceno. * Mnogi obrtniki so napovedali kon-kurs (stečaj), odpustilf svoje delovno o-sobje in ustavili delo. Posledica je na cllani. — Večje industrije imajo enake pre-skušnje. Delavec, bodisi strokovni ali pomozni ima enake brfge. Hidra brezposelnosti pre-ti njemu in njegovi družini. f Kje je eršitev? Vse poftiožne akcije so udarec v vo-do in je zato nafoga bodoče državne po-litike, da seže po radikalnih sredshdh, s katerimi se naj zlo odvrne od naroda prej, predno zovzame hujse oblike; kajti obilni kmečkf pridelki (živina, žito, krum-pir, vino itd.) nimajo one cene, da bi sei ne-Ie fcrili stroški pridelave, ampak bi bil dosežen vsaj oni dovoljeni dobiček, fe katerim bfi! se laihko plačeVafe obresti od dofgov, dalje tekoči davkf. stroški za obleko in obutev ter potrebščnie za' po-mladno obdelovanje zemlje, ka se krnet znova popenja nai svojo kalvarijo.... Posledica tegia stanja je, da kmečki sinovi in hčere bežijo od rodnei grude v mestne tvornice, it katerih pa se radi ne-* zadostnega znanja kmahi znajdejo na ce1-sti. Akjo se ne vrnejo na rodno grudo^ propadejo ter postanejo nadloga človeške družbe in sramota svoje grude. Da je to stanje neznosljivo, mendal ni treba povdarjati; zato čakajo Iegijo^-izvolienih narodnih poslancev nič kaj za-» vidljiva težka naloga in sicer v pr\;f vrstf: 1. Nujna revizija v&eh davkov in ref-i dukcija fstih na znosno podlag^o. '\ %. Zaščitni zafcon za nerubljivost ma-Iega kmetovalca, ki mora živeti, ker tvorj jedro cTržave. 3. Starostno zavarovanje vseh kme-tov in viničarjev. 4. Možnost izvoza1 naših pn^ovretnih) poljedelskih fn vinogradniških prideikov. 5. fzključitev vseh mešetarjev in pre^ kupcev, kateri posef naj izvrsujejo od' kmetov nadzorovane zadruge. ' J 6. Cenen kredit vzornim kmetovalčem'. * Te žejje so odtrgane iz vrst priza- detii"i. Dobrodošli so nam drugi pred1-Iogi! - : t - Glas Iz občinstva. Torej je cfob:fo nase inesto po cfolgem casu vendar svoj fist. fn krščeno je celo m fepo ime ,,N"aroXna sfoga". Precfitavft se nam je žč s svojo 1. števifkb in eto Vam že cfrugi. fn fcako so sprejed' Ptujča-ni ,,Narodno sfogo"? NTo innogo jt Ptuj-čanov, ki stoje i'n bocfo morcfa se cfofgo dafje ostafi na sta[fšai:,,Kaj je tebs treba bifo"? Večfna Ptujčanov se dr/.e še rezer-viranb, skeptfčno, prfčafcuje cfafjnega raz-Voja, dogodivsčin. fina jifi pa cfo>ta naših dobrifi somesčanov, ki so bifi' (fstu že na-šprotni precf njegovfrn rojstvom, in ki Sj ga, ko je zagfecUi btli dan, u'oj nai.-srdifeje napadafi. Ze po uvojf >kromrri vnanji oblifcf se jim ni dopadal, in potem še samo tednifc! Takb je nas Iist ..Naročf-na Sfoga" doživef tafcoj, ko je zagfedaf befi dan prav hude Čase. Ne more se goto-vo rečf, da so ga vsi obsodifi za nevred-nega življenja, odnosno, da ga res rie za sedanjost, ne za bodočnost ni treba. •Koris-tno in poučna bi bi(a ugotovitev, s kaksnimf občutfci* in mfsffmi je vsak po-edinf Ptujčan pozdravif in sprejef ffst, ko ga je dobif v rofce fn čitaf, in da ff so ga fe? vsi bre/. lzjeme popofnoma obiojalif U tem, da. °e. v našem zavednem življenju, potrebno za ¦obmejno mesto, kakbr je to Ptuj. Predmet programa je dalje, da je v njem izkljueeno vsako dosedanje stran-karsko pojmovanje javno-narodnifi zadev. [fo je tudi v Ptuju nad vse potrebno. ¦' Kcfo bo novernu dusevnemu narodne-mu borcu tudi zamerif, ako kbt neosebhi borec svoje cilje izna§a prav odfočno, ne-ustraseno in jasno umljivo? , V točki iz programa vidimo, da se za-veda velike vaznosti našega skupnega go-spodarskega žlvfjenja, ki je podlaga prave r.arodiK ;:::ge. Ravno gospcKlankim prf-likam vseh slojev, vseh stanov naroda ]e treba neosebnemu borcu kakor je to list ,,Narodna sfoga" posvečati res posebno pozornost. Vse pojave v gospodarskem ži-vljcf.jU jt: (rcba danauiiCj, Ao ž'v.n o.o '-rednifi prififcah, v javnem ffstu pazljfvo preučevati in pomagati, da si slehrn naš človck b njffi li.-^van pravifn.: nazore. Le tako bo mog^oče, da donaša vsak svoj tlolžni defež k omifjenju krize in k okre-pitvf cefoKUpnega gospodarskega in drzav-nega življenja. Znano bo morda vsem, da vse te krize niso nastale vsled vsečjoveš-lcega pomanjkanja na zlatu srebru fn de-narju, nego vsfed zgresene miselnosti, vi-šjifi krogov skoro pn vseh naro-dih, in da mora bas zaradi vseh tefi idejnffi pogre-škiov fjudf tudi" naš jugoslovanski narod silno trpeti. Zavedamo se dalje tudf, da «o sT ravno naši kmetje, defavci in težakf 'še cio tfandanes ohranili tisto svoje zdra-yo Ijudsko mišfjenje, ki je vedtio bifo tu-clf sprcjenf{jK'o r" vse dobro in lvviično. iTudi za spoznanje, da morajo narodnf ide-ali pred vsem biti tudi idealf bfagostanja in srevriej!?ega 2iVfjc:',a naj.šiVših p!-.:.fi'"iia-i:oda in da se more to doseči le v dobro urejeni lastni državi. Lahko tudi mirnega srca trdimo, da so pogotovo kmetje, de-Javci in težakf povsod najmanj zakrivili svetovno ki"izo, dasi ta njffi najfiujše za-dene. NTaravno je vsfed tega, da si mora vsafc časopis prfsvojitf nafogo, točno za- ,sledovati gospodarsko žfvljenje v vseli pa-nogah in grajati vse opažene nedostatke, posebno kruto in sebicno izkoriščanje si-romasniii sfojev, Jki se ne morejo ubra-niti raznih sebičnežev \n nasifnikov. Zcfaj se fe nam je mogoče preiti k odgovoru na vprasanje, da [f je ,.Narod-na Sfoga" potrebna ali ne? Kakor povsod, je tudf v Ptuju pre-mnogo manj premožnega s[ovcn-.kega na-roda, ki sf ne more v duševno hrano pri-Vobctfi ifr.ig.ii v.i7ivnikov, p^ .en • ir tucfi hoVjO n cga ta up.dkf del':*:.-. b;ti" siut/.-nega dvb\rf ga Vy[jcnja vstg.i nn:..:. Nimajo pa tudi' ne časa, da bi posedah' in proueevafi obširne in velfke pofe dnev-nikov. fCratfca /n jedrnata poročifa si žele m pre ojevanja javnih zadev in dogodkov v cenem listu. ki mu ni treba vsak dan iz-hajatf. fn tega delavnega naroda je največ, ki fjubi tako tedensko gfasifo, kjer najde samo najvažaejse v presojo jivnifi razmer, po^ebno pa še zahtevajo širšc pfasti na-roda zasčito fastnifi fnteresov. Naš nov tednik ,,N*arodna Sfoga" je namenjen vsem, ki so dobre vofje, za pro-cvit domovfne. ' ' / , Za ^irše sfoje našega prebfvalstva to-rej izhaja in bo in bo precf vsem izhajafa ,,Narodna Sfoga". Prijatelji dobrodošli! ~ Gotovi fcrogi vifiajo nosove ob listu, ki jih je Spravif \z špispurgarskega tihožitja. Aff tudf oni bodo morda včasih radf poscgfi po njern, posebno, če sc bodo ;:re-pričafi, da fisf nc n.^re irneti" protf r?:i»'b-mur pravičnem nikdav nobenih zlonamer-nih tendenc. Radi ga bodo tudi čitali, ker =c L'jio p •;" i: Ij. da hoaj biii -ist vsem bližnjemu in daljnjem prebivalstvu v teh težkih časih g^Iasilo, ki hoče v splošno dobrobit vsem dobromislečian pomagati očistiti nazore in mnenja o važnih jav-nih zadevah. Tako Iahko trdimo, da po ircnja nas list kljub svoji neznatni, sedaj še mogoči obliki vendar korak' naprej v narodnem ?p ' er ju našega okoli-li. ('TrkvjvJJrost'' ti gioblji uvH vnosn orl-lične narodne fnteligence, ki je v prvi vrsti pozvana, da s svojimi večjimi spo-sobnostmi sodelujejo okoli lista, je od-visno, da se bb Ifst skoraj povspel do take popolnosti, da ga bo vsal^do s spo-štovanjem in zadovoljstvom vzel v roke. Saj vendar nikjdr ni zapisano, da se mo nijc dcbrc iO'c;e lri i*z( ouL-uae porajaiti sanro v velikih dnevnikih, kf izhajaijo v \ciif-.il1 mest''!1. RAZNO VSI V ,,1VAROI>M !>OM" \A MARTIi\OVAKJE! Martinovanje na čast sv. Martfni, na-šega panonskega rojaka in častnika je v-kjoreninjeno slovensko izročilo. Zato slo-žno napotnite prostore našega narodnega ognjišča po sledecf vspodbudi: Prišel |e9 prišel svcii Mariin, Most |e prekrstil vopet v vin'! Gosko |e tolsto prinesel seboj, Jo blagoslovil z nebešk«>| rokog! Srečno zdL&| volitve smo prestali, Upajmo, da bomo tudi krizo, f>a poiem bi zisnsko spanje lahko spali9 Kep za zdraTjc to potrebno |e na vsako >5žo! Pre| pa še k Berliču t\e na Martinov večer, K|er yas čaka gos in dobra viim na tzber! Brez pigače ni žiTl]cn|a nam na totem sveti, Tora] pifsno, sa| od^rel že mošl |e t klcti! Vabi vse složne brate in sestre Mar-tinova gos, katero je spekel ^ ' . J. A. B e r I i Č, restavrater. Našim cenjenim bralcem —naročnikbm!' V naši j.Marodnf-sfogi" priene fzha-jatf zanlmivna fjudska 'pripovest Zata-j e n i s l n". Vsakdo ja bo z zanimanjeni čitaf, pa ;sledff zanimivnim dogodkbm iz-za ffsfifi časbv fco so še grasčakT gospo-darili našfm prednikom — kmetom. To pri-povesf je spisaf ze znanf pisatefj Ahton Stražar, od katerega so vsefej z zanima-njem čftafi vse njegove povesti. ' NOVA TRGOVINA V PTU]U. V hiši gosp. Alojza Brenčiča sta otvorila R. ]. Pctek novo, bogato založeno rrgovino stekla in porcelana. Isto priporočamo tako meščahom, kakor okoličanom najtopleje. Tukajšni dramaticni pdsek ,,Svoboda"f priredi v Mestnem giedališču v Ptuju, v nedeljo dne 2f). nov. t. I. obi 3 uri pop. Finžgarjevo ljudsko dramo ,,Razvalina žfvljenja", pod režijo g. Roman Jagnsič-a. OBESEN 2ENIN. Te dni je prebivalstvo vse dobovske okolice razburila vest, da se je obssil ta-mošnji zloglasni pretepač in morilec Jo-Sip Fiis - pc poklicu delavec. Zadnje dni je pripravljal balo, moral bi se namreč poročiti z Marijo Breznikovo posestnikovo hčerjo iz Rafolč. Pa je pri-š!o med domačimi do prepira, ker niso pu-stili, da bi privedil ženin nevesto na dorn. Flisu je vse to belilo glavo, ker je uvidel, da v zakofiu ne bo prave sreče in zado-voljstva. Vedel je tudi, da je napočil dan, ko mu bo treba očistiti umazano srce. Vest mu je očitala nešteto zločinbv, ki jih je iz-višil v svojem preteklem živrljenju. Ob mi-ili na vso nekdanjo preteklost se mu je zmešalo, - vzel je vrv in se obesil na doma-čem kozolcu. Baš to popojdne pa je prišel k njemii na po?ete njegov prijatelj Tone Korošec iz Orjuš. Ko so mu povedali domači, da je pravkar neKam odšel, je ta pogledal na ko-zolec, kjer je našel obešenca. Hitro je o-drezal vrv, ali bilo je že prepozno; Flis se je stresel in slednjič izdihnil. ,,Kakišno življenje takšna smrt" so se menili ljudje ko so izvedeli žalostno no-vico. Da, prav res je tako. Josip Flis je bil glasoviti prctepač. Orožniki so ga pozna-li ko sJab denar. Kadar je bil v gostilni pijan, je toliko časa izzival Ijudf, da je na-stal pretep in ni odnehal prej dokler ni eden izmed nasprotnikov ležai v mlaki kr-vi. Višek njegovega zverstva pa je bil zlo-čin, ki ga je izvršil pred šestimi leti; takrat je namreč zaklal nekega hlapca uslužbe-nega pri g. Matičiču v Dobu. Za ta zločin je pi-ejel pet let robije. Po prestam kazni pa je vršila njegova zločinska roka prav jakšno delo kot poprej. Ostal je nepobol-Šljiv prav do svoje smrti. ' Danes je prispela v Ptuj, kjer ostane tri dnf prav zanimiva menežanja, ki bo v Prešernovi uiici 8 (v lokalu Vajdič) obcinstvu na vpogled. Posebno privlačna je ogromna kača ,,boa" in veliki nilski krokodif, Nizka vstopnina. (Din 3.— za otroke) omogoča vsakomur obisk tega tega zanimiivega vivarija. Zfasti za učečo se ¦mladino se nudi prilika za nazorni nauk. ^^^^^*^^*^^^^^^^*^, MEH Z V SMLH. Letošnja vinska kapljica je zelo mo-čna. :Tako se je pripetilo, da se je očka Simen prav dobro ,,nalezel" Ietošnjega mo-šta. Zddo se mu je, da se ves svet vrti okrog njeg-a. Pa si je vedel pomagati! fz žepa potegne klljuč od vežnih vrat, ga dr-ži ipred seboj, pa omahuje sem fn tja... Mi-mo pride njegov sosed Oasper pa ga. vpraša, kaj neki počenja? Pa mu odgovo-ri Simen: ,,f kaj, saj vidis, di s'e je ves svet začel okrog vrieti, zato ča-kam kdaj tudi moja hiša pripleše do mene, da bom vrata odpii, pa notrišel." Rešitev \z krize \ Sodnik: ,,FCaj je vas vendar tako dafeč prlvedfo do tega, da ste se tafco fzpozabilf, fco ste vendar 6ifi dosedaj vedno poste-njak, da ste šli krjast?" Obfoženec:. ,,Veste g. sodnifc, brezpo-sefa scrn, stanovanja nisem iriiel s ^iin pf.t-čati, - pa sem šel krast -, sedaj sem prepri-čan, da dobim vsaj nekaj časa stanovanje in hrano; - hotel sem se malo rešiti te hude krize. - V t e d m o d e r n i fi č a s i fi. ' Dva prijatelja sta se razgovarjala, kafcb Je že ,ta naš svet mocfern. Janez govo-i ri Petru: Le pomfeli, kaj vse že imamo: Vozove brez kbnj, fcf dfrjajo po cestaFi, da-Ije radio, tefefon, zrakopfov fn bogslgave-di kaj še vse. Nato pa pravi Peter:., Ja vse so že fz-našfi, a nekaj pa še-fe ne, kar bt jaz zefo nujno rabll". Kaj pa? \ ,rf fcaj hudirja! Doto brez neveste bi jaz potrebovaf. Te fznajdbe se nfmamo."— Katera stvar dandanes najhitreje prispe na cilj?" O tem vpra^anju se prička omizje še-stifi možakarjev. Eden pravf: Auto; drugf: eropfan; tretjf: telegram; četrtf: telefon; petf: fuč, a sestf, fcf je čemerno sedef v kotu \n zdehaf, se je odreza[:,,Menfca, me-nica".... Kaj j e značaj nost ? x \ A.: Afco osteneš zvesi. svojemu taboru. ~ ' B.: Ako se pa zripises drugi stranki? ;M^ A.: Potesn si - izdajalcc! i ' MM B.: Aklo pa kdo iz nasprotnega, taboftf™ pride k nam? A.: To pa je revizij?- priepričanja! j j i Katehet v soli: ' Katehet: fn če te tvoj tovariš udari — ti, kot ddber kristjan mu ne boš vr- j nil — temvieč — ? ¦ ] Janezek: — poklical bf niojega starejšega brata. ; . . - i VfNO V KRfZf. - ' -V Avstriji, ki je pofeg drugih evrop-skih držav tudi darjena z gospodarsko kri-zo so razpisalf natečaj za najprikiadnejše ime letošnjemu vinskem pridelku. fzmetf tisočev kmetovaicev, ki so se udeležili na-tečaja, je dobil nagrado kmet, kf je fzbral naslov: KRIZLfNG. - Kam pa v Ptuju ? Kdor d\omi, kje dobi se dobno vino, odlicna še jedača in pijača, — naj pnde k meni, ker se splača — in dobi postrežbo fino! Ne boš prevarjen v svoji nadi, če se zglašiš v ,,Dravski promenadi"! PTUJ, DRAVSKA ULICA ¦Ptujski čuk, ^^fe M o j e č e t r t o p o r o č i I o. Jaz nisem karsibodi takisto na naše pleme. Saj vesfe, da sem za embleme . znanosti in književnosti moral posoditi -svojo sliko. Tam čepim med knjigami. bogvekaj! — No, nekega večera sem na- pravil čuden ,,Reisaus" in sem sedel na avtobus, ki veže mo. rodni kraj — z Alaiibcrom. In kaj sem videl? — Napise v tem avtobusu moram*jvekovečiti. da bodo tako sodobni znanstveniki, kakor slavni zanamci imeli dokument o naši lepi ,,šprahi, ki mora^ biti rajn!". Poslu- sajte čuka: ,,Kaditi in Pluvati Prepove- danol" Dalje: ,,Pogovor v šoterjom med, voznjo strogo prepovedan!;' — Kar streslo me je, ko sem to prečital in si zapomnil. V opravičilo pa lahko rečem^ da so se ti napisi napravih na JDunaju, ker pn nas bojda nikdo ne zna slovenski... — Jaz sem navaden čuk in vidim -vse mogoče stva- ri posebno po noči. .. ! Moje oči so svetlovidne, moji fcremplji ostri, tajasto kljun. Mika me, marsikaj zakritega odkriti, kakor smo se zadnič pogodih. — ' ! ' . '• 'Petoporočilo. — Nezgoda, težtka nezgoda- bogme je mene doletela. In to že desetokrat in ni,> da bi }o zamolčal. Ze radi Ijubezni do bliž-njega ne!- Blizu mojega stanovanja je ve-lik dimnik, ki stopi v akcijo ravnotakrat, ku ^e j:iz p-ebuUim. Met\e pa tako duši tlsti dim, da vselej omedlim. Zaidnjič, lco sem ravno iskal nekaj pikantnih novic, se je name izvršil zopet plinski napad iz Ornigovega dimnika in ljudje so morah sredi poletja zapirati okna, sicer bi umrh neprevidne smrtu Tudi moj gazda Stu-hec, kamor redno zvečer zahajam in kjer me lahko vsak najde, --je bil že večkrat y smrtni nevarnosti. — Morda bi novi go-spod župan vzd to stvar v roke?! — Sestoporočilo. ! Prosih ste me za moje odkritosrčno mnenje o trajnem in javnem glasovanju Vem zakaj! Vi imate volitve, jaz sem pa jih že srečno absolviral. Imel sem pet pro- Ukandidatov, ko je šlo za srce moje lju-be Sovice, ki je sedaj rnoja ženka. Kaj bi vam pravil, kako težko je bilo! Vsi taj-ni tzkuševalci so propadli, le moje glasno in javno glasovanje je pognalo vse plahe protikandidate v kozji rog. Eden - Skovitf mu je ime - se je pognal radi ,,nesrečne Ijubezni" v odprto ognjišče; drugega — Jastreba- je slučajno zaspanega vstrelil nek ptujski lovec čisto slučajno; ker se mu je nastavil v ubupu; tretjega so ujeli,,utru-jenega"; četrti je prišel v -- zanjko ,,p1-jan ljubezni" m peti si je osmodil perun ob nekem ciganskem ognju...Jaz pa sem ostal zmagovalec, ker semj glasno povedal svoje mnenje, kakar žena in nevesta pred oltarjem, kakor vsa bitja božjega stvarstva, ki se ne plašijo jasne, odločne besede. Anton Stražar: Maščevanje vinshih duhov. (Cetrt za smeh, četrt za jak!, četrt za spo-min m zadnji četrt za — opomin). V malem štajerskem mestecu žive trijc prijateljčki, ki če imajo le količkaj časa, pnd ejo skupaj. Prav vsi mestjam jih poznajo. Imajo tudi več lmen, tako: vin-ski bratci, žejne žabe, dobrovoljčki mali parlament in tako naprej. Le to Varn re^ eem, če bi hotel navesti vsa njih imena, bi porabil pol litra črnila m več od ene kile papirja. Ker pa je dandanašji vse to predrago, vam le skromno popišem, kaj se je tem prigod iilo neke noči, ko so z nova ,,patrulirali" po raznih gostilnah. Poslušajte bratje in sestre, kako se je ta stvar zvrtela po filmskem traku naše malomestne tilmske družbe! lorej, dobrovoljčki so se po običaju zopet sestali; pn prvi postaji namreč, pn ,,Uobri kapljici". K'o so izpili prvi liter vina, pogleda Martin Dolgin na uro, pa mils vz) dihne: ,,šele osem je, kdaj bo šele dan?!" Pa se osglasi Luka-Kljuka: ,,lo je za nas velika sreča, da sa sedaj dolge noči; ob- iščemo vsaj lahko vse gostilne v našeni mestu. Naposled se še prav počasi oglasi Joža Gavtroža: #Ja, ja, dobro je. dobro — Luka, da so dolge noči, pojdimo sedaj naprej, pa začnimo z našo vstajol Vstali so, pa tu ,di plačali, med potjo grede pa so lahkotno popevali: Pojdmo tja, pojdmo tja — Kjer se vinček toči, Pa kejr so od ,,kelnar'c" očki vroči. K ,,Veseli Katri" so šli — a tam pa so se že delj zamudili; ja, še zapeli so in kar trikrat so ,,vzdignili" tole: ,,bnoč mi je biu ukraden rožmarin, Oj ta lepi rožmann, Po ccli vasi sem tekl va za njirft1".. Točno ob desetih pa predlaga Martin Uolgin: ,,Ako bratci, pojdemo šc v ,,Vinsfci hram' — ga bomlo še en Htrček tarti!" ;P|a so odšli, kakor poslušni cirkuški psički na povelje biča —'. N.ič je bila lepa, zvezdice so migljale na nebesnem svodu, vmes pa je kraljevalo-tantovsko solnce, polna luna. 'I-o je te tn tako prevzelo, da so zapeli tisto: ,,Moj tantič je na Tirolsko rajžau Uh — zdaj pa tam bolan ložjg . . ,"/ Niso še bili skončali te pesmice, ko sc snidijo že z poznanim policajem go-spodom Matjažem. Prav po domače je družbo posvarii in podučil, da niso kje na vasi, ampak v mestu, kjer ni dovoljena peti m razgrajati po ulicah, kajti s tem se motijo Ijudje v sladkem spanju, ali one, ki še-le mislijo zaspati. Dalje se vzne-mirjajo učeči se di /aki, pa trgovci, ki delajo račune in komodno živčni in dru-gače bolni ljudje. Prijateljčki so vzeli ta dobrotni opo-min na znanje, pa kar lepo molče odšli v vinski hram — ,,K Dalmatincu". . . Veselega križevega pota nova postaja. No, tam pa so se ostavili toliko časa, da jih je z nova obiskal gospod Matjaž, da je policijska ura. ! Luka-Kljuka je vdano odgovoril: ,,Zivela policijska ura! to je ura naše rešitve — pojdimo!" Zdaj so šli v kavarno ,,Slavček" — i Tam pa so že začeli drerriati pn črai kavi — (v svojo oblast so jih dobili hudobk ni vmski duhovi) — Ljutomerski, bizeflr* ski, haloški, daJmatinski. Ti duhovi pa sa tako močni, da vstrahujejo vsakega junaks ki uspešno tekmuje s tujci, kii smatrajo — tudi zamorske boksarjč. ^^ Nekako ob pol treh zjutraj so se r$&^ šli, zaspani, pa še vedno v obtasti zmat-gajočih vinskih duhov... Martin Dolgin je krenil tam za Drava - dosti je popii to noč, pa je moral nekaf odložiti — stal je ob vodi, pa se omahoval pn tem delu semi te^ tj^ . . . Naenkra^ pajje zgubil ravnotežje m — štrbunk —, že je bil v hladm koptelji . . . ^replašencr že sanjajoče žabe so odskocile še vse omo tene na breg;o|w * . .J \ Olej veliko čudo! Hkrati vsi ti nad-(ežni vinski duhovi so skdčili iz Martinai, kar rnu je bilo v konst — v par skokili se je rešil vode. Kar teklo ]e od Mjrtina, ko je korakat proti domu ... , \\ Jože Oavtroža po še ni domov še|L; Ko se je primajal do zadnje kavarne pri ^amorcu", je krenil kar notn> K vsejgreč* so imeh še Juč.( _ ^ '• Pogodi sc tun za ležišče m koIovriN-ti v sobo št. 13. No, to noč je bila št. 13. zanj zares nesrečna — a ne 13., ampak 14» Pomotoma je namreč prikolovratil v sobai št. 14. Kmaiu je bil pn postelji; kar obličenf se je mislil f,poravnati po dolgem". Ko se je vlegel, ga stresne grozeK ženskin krik: ,,Na pomoč!" Mimo njega je kot ptica iz gnezdst drvela mlada gospodična — kar v nočni obliki v kavarno; vedno kričeč na pomoč. ;'lo je biio smeha v kavarni, ko so vse tc| razmotrivali, vam m treba pravi ti še pose-r bej. iMasIednji dan je kavarniškii točaj pra# vil svojim gostom' da je bilo tej gospcf* dični zelo žal, ker je s svojim kričanjenf; odgnala nesrečnega kavalirja Jožo Oavtt rožo. Kajti tiste urce sta spala vsak v sva* ¦ ji sobi. Ja gospodična je zaman priča*t-»j kovaia do jutra, da bi se še enkrat k njef? povrnil gost iz sosednje sobe št. 13. — OhL t nesraečna pijača kaj vse ljudem zmfede| Pamet, srce, in še marsikaj... Ojej — ojcf lJogiejmo šc za Luketo::i-Ivj:ikcto!:i? Zelo počasi se je zibal proti domit,.' /,Kar naenkrat pa ga je začei fiščati levf čevelj. Z veliko muko si sezuje desnegja^ potem šele levega, nato nosi čevlje v rCN-kah in hodi proti stanovanju.... Vedno težje je hodil Luka. Zaletaval se je iz ene strani uhce y drugo, pa tudi marsikaj je prišel v dotil^ z materjo zemljo —. Pri tem kolebanju je izgubil enkrat levi, a nato pa še desni čevelj. — Pa i*a, s.° zrneni Luka v takerij položaju za en par čevljev! ^J hna velika figa taka briga! ~ Uva dni za tem je stalo v znanenj dnevnem časopisu: ,,Od te ulice pa d- modern, dobro ohranjen, tak- *?* ,na raizpolago. te prost, dvosedežen, je po Naslov v upravi.__________1 ceni na prodaj;. ! | „ * Naslov v upravi. , , , titre ----------1^—y—;—-—;--------- doDro ohrjanjene, dunajska u- Fisaliii stroj Hasba se po ceni prodaio ali idobro ohranjin.se pod roko ^^„3^ ^ Mtaro; proda zeto ugodno. Naslov y vL Naslov v upravi. |__________________________ Zavese, preproge StaooTan^e (tepihi), omare itd.vse dobro ,z dvema sobama, jeclilno shram ohranjeno ter razm starmski in pritiklinaml iš& višj, dr_ predmeti po ceni na pradaj. žaVni uradnik brez otrok proti Naslov v upravi.__________ primer.ni najetainini. i' Motorno kolo Naslov v upravi. '?*\ -ztomke ^Charlei-Davidsoh" 500 ----------------:---------------------- cm, skoro novo, na prodaj. Med Naslov v upravi.___________: prvovrstni in čisti iz lastnega Železna blagajna čebelarstva, cvetlični po 20 din, i'40 m s podstavkom visoka, ajdovi po 16 din. kg. varna proti požaru, na prodaj pri odvzemu nad 5 kg ceneje, T^aslov v upravi. se dobi v Ptuju, Srbski trg 1. Mestna podji. Parna žaga: Prevzema vsakovrsten les za žaganje in sušenje, tudi za eksport po najsolidnejših cenah. Mizarskl stroji: Na razpolago mizarjem in strankam. Pogrebni zavod: Izvršuje tudi prevoze v okolico in po železnici.