PROLETAREC Slovensko Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze STEV.—NO. 832. CHICAGO, ILL., 23. AVGUSTA (August 23rd), 1923. LETO—VOL. XVIII. Upravništvo (Office) 3639 WEST 26th ST., CHICAGO, ILL.—Telephone Rockwell 2364. Uw5SB= I - ■ = l^g^lll | Slabost mednarodne akcije delavstva v evropski krizi. ~ Vprašanje nemške vojne odškodnine, ki jo frjajo zavezniki od Nemčije, je navidezno naj-več krivo za današnji kaos v centralni Evropi. Vsota, ki jo zahtevajo zavezniki v zlatu in blagu, jtpreogromna, da bi jo nemško ljudstvo kedaj moglo plačati. Nemčija je plačala že precej mi-Ijard, toda pri tem odplačevanju so delovali v Nemčiji in izven Nemčije različni faktorji, ki so tirali vprašanje vojne odškodnine bolj in bolj izamotanost. Nemški kapitalisti so manipulirali do kraha nemške marke, ki je danes skoro brez vrednosti. Pri tem so pognali nemško delavsko ljudstvo cbedo, a sami pa nakupičili miljone. Francija, jo ji ni za rekonstrukcijo Nemčije, je bolj in kilj tirjala točno izplačevanje vojne odškodnine. Prišlo je do okupacije Porenja, Ruhrske kotline in nekaterih drugih obmejnih nemških krajev. To je situacijo poslabšalo v splošnem in še kij v Nemčiji sami. V zakulisno igro so zapleteni nemški in francoski kapitalisti. Ako bi na pr. nemški kapitalisti hoteli dati 51% deleža v nemški industriji in rudnikih francoskim kapitalistom, bi francoska vlada postala popustljiva v tirjanju odškodnine in napravil bi se tudi nekak izvedljiv dogovor z Nemčijo. Toda Nemčija bi s tako kupčijo prenehala biti samostojna dežela v kapitalističnem pomenu besede. Prišla bi pod vlado francoskega kapitalizma in imperializma. Vse nemško ljudstvo brez izjeme podpira pasivna resistenco ruhrskega prebivalstva zoper irancoske okupacijske oblasti. Edini, ki je ne podpirajo, so tisti nemški pustolovci, ki delujejo za odcep Porenja od Nemčije, katero naj bi poslalo samostojna vmesna državica med Francijo in Nemčijo. Ti so na delu ves čas od premirja, toda pri masah niso dobili nikdar nikaike opore; pač pa jih podpira Francija, seveda prikrito. Zadnje čase so dobili v Porenju več pristašev za odcep, tudi med nemškim prebivalstvom, in vzrok je glad. Toda pristaši odcepitve niso števil-ni ju svojega načrta ne bodo mogli izvesti, razun v dveh, slučajih: ako nastane v Nemčiji civilna vojna, ali ako jim pomagajo do izvršitve njiho-vega namena francoske čete. Listi so bili zadnje čase polni poročil o grozeči revoluciji, oziroma civilni vojni v Nemčiji. Situacija je bila res opasna. Kadar delavec nima kaj jesti, kadar kmetje nočejo prodajati pridelkov za ničvredne marke, kadar stroji ne morejo natisniti dovolj mark, da bi mogle tovarne plačevati svoje delavce, mora nastati vzrujenost in nervoznost prebivalstva, pojemanje kontrole, izgredi, upori, vsesplošen kaos. V izgredih in stavkah v Nemčiji je bilo tekom zadnjih tednov precej ljudi ubitih. Kmetje so z orožjem branili svoje pridelke pred delavci, ki so hoteli jesti in vzeti živila kjerkoli jih je bilo mogoče dobiti. Vršili so se spopadi med delavci in policijo, med delavstvom in vojaštvom, med delavci in kmeti, med delavci in skrajnimi nacionalisti, med komunisti in policijo. Ampak vsi ti izgredi še vedno niso prišli v stadij civilne vojne, ko je odstopil kancelar Cuno s svojo vlado. Sestavila se je v ova, koalicijska vlada, ki bo skušala privesti Nemčijo iz viharne krize v mirnejše vode. Nova vlada ima obširen, drastičen program za stabiliziranje nemške marke. Finančno ministrstvo je prevzel socialist Hilferding, ki je splošno znan kot veščak v financah. Malokomu so finančni triki in spletke kapitalistov tako znane kakor njemu. Hilferdingov načrt je obdavčiti nemške kapitaliste do skrajnosti in jih tako prisiliti plačati breme vojne odškodnine, ki ga je dosedaj v veliki večini nosilo nemško ljudstvo. Ako se mu bo posrečilo izvesti svoj finančni program, je vprašanje časa. Poleg finančnega zavzema social-demokratska skupina v novem kabinetu še tri druge portfelje: ministrstvo rekonstrukcije in podkancelarja, notranje ministrstvo in justično ministrstvo. Vsi ti problemi, ki mučijo nemško in druga ljudstva v centralni Evropi, niso nepremostljivi, ako bi jih hoteli tisti, ki razpolagajo z odločujočo močjo, hoteli rešiti. Toda njim je za "ponos", za "čast", za zmago, prvenstvo in take reči. Revščine kakršna vlada v Evropi ne bi bilo, če bi bila zadaj sila, ki bi tirala vlade na kon-struktivnejšo politiko. Ta sila bi mogla biti le delavski razred. Dunajska "Arbeiter-Zeitung" pravi, da bi bila situacija precej drugačna, ako bi moglo francosko delavstvo bolj vplivati na vlado svoje dežele. Toda razkoli so oslabili francoski proletariat v toliki meri, da ne more prisiliti Poinca-rejeve vlade na razsodnejšo politiko napram Nemčiji. Tistemu, ki ne pozna današnje situacije v Evropi do dna, je težko razumeti sedanji položaj. Psihologija evropskega ljudstva, posebno francoskega in nemškega, je danes še taka kakor je bila koncem leta 1914 in vsa leta med vojno; sovraštva in medsebojne mržnje so v cvetju kakor so bile v onih krvavih dnevih. Francija ima še vedno pred očmi razdejana polja, industrije, rudnike, grobove in vse druge grozote vojne. Za vse to gorje je kriva Nemčija, "torej maščujmo se nad njo." Nemčija na drugi strani ni pozabila poraza, še manj pa današnje provo-ciranje od strani Francije. V takem razpoloženju kuje Francija najmogočnejši militaristični aparat, ki je bil kedaj v zgodovini, in Nemčija goji tiho željo vrniti Franciji to kar danes sprejema od nje. Le malo resnično treznih duhov je danes v centralni Evropi — in ker jih ni, vlada v nji ekonomski in politični kaos. V spomladi 1. 1922 se je vršila v Genovi ekonomska konferenca, ki jo je sklicala Anglija v sporazumu z ostalimi zavezniškimi vladami. To je bila prva konferenca, na katero so bili dopuščeni tudi zastopniki ruske sovjetske vlade. Toda Francija je preprečila vsak uspešen rezultat tega posvetovanja in edini dogodek, ki je ohranil to konferenco v spominu, je bila sklenitev pogodbe med sovjetsko Rusijo in Nemčijo, ki so jo napravili zastopniki teh dveh držav za hrbti diplomacije ostalih držav zastopanih na genovski konferenci. Nekateri so razglašali ta dogodek za velikanski uspeh ruske in nemške diplomacije, ki bo v doglednem času prinesel blagostanje obem deželam. Danes vidimo, da so bili v zmoti. Ekonomsko vprašanje je vprašanje celote, nt pa ene ali dveh držav. Rusija ne more pomagati Nemčiji in Nemčija ne Rusiji v toliko, da bi lahko obe dežele rekle, da sta rešili svoje gospodarske probleme. Evropska kriza je splošna in rešiti se jo mora kot skupen problem. Državniki in kapitalisti, ki vidijo pred seboj v prvi vrsti interese privili-giranih slojev, ne bodo našli uspelšnega izhoda iz situacije. Njim ni za interese evropskega ljudstva kot celote. Delavstvo kot razred bi moralo poznati to kapitalistično igro. In pozna jo, kar je zavednega, socialistično izobraženega delavstva. Ključ do rešitve je v njegovih rokah. Nekaterim izmed nas se zdi, da imamo dovolj izkušenj in bi sedaj morali že znati nastopati enotno kot razred. Toda tudi v,delavskem svetu se vrše intrige, borbe za vodstva, za taktike—razne zakulisne spletke se vrše tudi med nami. Te borbe črpajo tiste energije delavske! razredu, ki bi jih moralo porabiti v boju skupnemu sovražniku, kapitalizmu. Mase prole-tariata morajo prej ali slej spoznati to resnico, Dokler ne izpregledajo, bodo trpele posledice svoje in kapitalistične politike. Hujskači med delavstvom niso njegovi prijatelji. Netitelji šovinizma med proletarijatom so soodgovorni za sovraštva med masami. Preroki "edino zveličavnih taktik" ovirajo enotni nastop delavnega ljudstva. Vse te hibe so v nas, Treznost mišljenja, prava socialistična vzgoja, sloneča na dejstvih in na poznavanju človek* kot je, ne kot bi moral biti, to se pota vzgoje in spoznavanja, po katerih mora korakati proletariat iz družbe dekadentnega kapitalizma v nori družabni sistem. Tudi ako se ne bi hoteli, sm» prisiljeni da se učimo. In v tem da se učimo, da se moremo učiti, je bodočnost nove civilizacije. t*^ Osemuriti delavnik v jeklarski industriji. _ Pred par meseci je imel Elbert H. Gary v New Yorku predavanje, v katerem je med drugim dejal, da je nasproten upeljavi osemurnika v jeklarski industriji in da so mu nasprotni tudi jeklarski delavci sami; zahtevajo ga le tisti delavci, ki ne delajo v jeklarnah in pa nekateri^ intelektualci ter "parlor boljševiki". Ko je bilo jeklarsko delavstvo v zadnji stavki poraženo, smo pisali, da stavka ni bila povsem izgubljena, kajti ameriška javnost je dobila z njo priliko spoznati suženjske, naravnost nečloveške razmere^ ki vladajo v jeklarski industriji. To bo pripomoglo prisiliti jeklarske kralje dati delavstvu osemurni delavnik. Ampak Gary se ni udal; pobijal je argumente "Medcerkvenega gibanja", pobijal statistike delavskih organizacij in naglašal, da je uvedba osemurnega delavnika nemogoča, razun ako se dovoli večje naseljevanje in ako se dopusti podražiti železo. Na omenjenem predavanju je postal Gary pobožen in je priporočal ljudstvu več — vere! Uravnajte si svoje življenje tako kot vas uči" biblija — je svetoval. Razni zavedni kapitalistični krogi so izpre-videli, da razmere v jeklarski industriji škodujejo kapitalistični stvari. Narejen je bil pritisk na pokojnega Hardinga, ki je povabil je klarske kralje k sebi in jim priporočil, naj pravijo dvanajsturni delavnik. Gospodje obljubili željo izpolniti kadar bo to mogoče, delavci pa so morali garati naprej deset, dvanajst in štirinajst ur na dan. Pritisk na jeklarsko korporacijo je postajal vedno večji. Gelo "Chicago Tribune", glasilo zavednih kapitalistov, je pričela propagando proti Garyjevi trmoglavosti. In Gary se je u-dal ter podal izjavo, da se bo poskušalo odpraviti dvanajsturni delavnik, toda polagoma. Razni kapitalistični listi so čestitali Garyju, ki je izpolnil željo umrlega predsednika Hardinga, čikaška Tribuna pa je bila v tem oziru bolj poštena in pripisuje to zmago delavstvu in vsemu tistemu ljudstvu, ki se je borilo za skrajšanje delavnika v jeklarnah. Čemu so se nekateri kapitalistični politiki, njim na čelu Tribuna, zavzeli za odpravo dva-najsturnega delavnika? Zato, ker take razmere delajo iz ljudi radikalce, in pa zato, ker so se nad razmerami v jeklarski industriji pričeli zgražati že veliki krogi ljudi, o katerih se ne more reči, da so socialisti ali kaj podobnega. Toda kaj je na stvari skrajšanega delavnika? To je vprašanje, na katerega bi radi vedeli odgovor tisti, katerih se najbolj tiče, in to so jeklarski delavci. Oni še nič ali pa zelo malo vedo o skrajšanju delovnih ur. Jeklarski trust je pričel "eksperimentirati"' zosemurnikom le v nekaterih jeklarnah v zelo omejenem obsegu. Obljubuje pa, da bo uvedel polagoma osemurni delavnik povsod, kjer je obrat neprekiden. Drugi delavci bodo delali mesto dvanajst ur "samo" deset ur na dan. Jeklarski delavci naj se pripravijo na tole resnico: osemurni delavnik bo uveden res zelo polagoma, ako ne bo delavstvo stalno pritiskalo na trustjansko gospodo. Da bo ta pritisk u-spešen, se bo treba organizirati. Trust bo mučil delavce z delom nad čas. Če boš delal deset ur, ti bodo dajali priliko delati dve uri "čez fas", Leta nazaj je bil v Coloradi sprejet zakon, da se v topilnicah (šmelcah) ne sme delati dalj kot osem ur pri nekaterih delih in pri drugih, manj "težkih" ne dalj kot deset ur. Uveden je bil torej potom zakona osem in deset urni delavnik. Osemurni delavnik so topilnice uvedle le deloma, drugod, pri nakladanju rude se je delalo deset ur, nekateri pa so morali delati še naprej 12 ur na dan. Na kartah, na katerih se je dnevno beležil delavni čas, pa je bilo zapisano, da delaš 10 ur in potem so ti vsaki dan pripisali še dve uri dela "čez čas'". Zakon tega ni zabranjeval! Vsa ameriška javnost ve, da so delavne razmere v jeklarnah barbarske, ampak jeklarski trust je mogočna korporacija, ki kontrolira politične urade v občinah, okrajih, v legislaturah in v kongresu. Ako je mogel trust dobiti to politično moč, jo bo lahko dobilo tudi delavstvo. Politična in industrialna organizacija jeklarskega delavstva je sredstvo, s katerim si bo iz-vojevalo boljše življenske razmere. Kapitalistični grabeži ti dajo samo toliko kolikor ti morajo dati. SEMINTJA. Vesti z nezanimivega bojišča. — Kaj "vleče"? — Baroni za stavko. — "Enter: The Labor Spy." — Dva ekstrema v Nemčiji. — Kovanje novih zvez. V Frontierju, v bližini Kemmererja, Wyo„ se je dogodila v rovu št. 1 dne 14. avgusta eksplozija, ki je zahtevala sto življenj. Do 40 pre-mogarjev so rešili, ostale so prinesli mrtve na površje. Kakor navadno pri takih nesrečah, so se tudi ob tej dogajali pri vhodu v rov, kakor imenujemo pretresljivi prizori. Jok žen, otrok in sorodnikov, pričakujoči, kedaj pridejo iz globine njih dragi, rešilna dela, odganjanje množice od vhoda v rov z brutalno silo, ožgana, u-mazana trupla, to je slika katastrof v premogovnikih, v kolikor se jo more popisati. Kdor je bil že kedaj na licu mesta takih nesreč, kdor je kedaj čutil vso grozo podzemskih gromov, bo vedel, da se to, kar se ob takih prilikah dogaja, ne more opisati tako, da bi čutili ali si mogli predstavljati tudi drugi vso grozo, ki jo čutijo rudarji in njihove družine. V kolikor jo je mogel, jo je opisal Unton Sinclair v knjigi "Kralj Premog". * * * Eksplozije v rovih se bodo dogajale; toda omejile se bodo v veliki meri, ko se prične kopati premog za potrebo, ne za profit. In omejile se bodo, kadar bo publika imela več zanimanja za razmere, v katerih žive premogarji in delavci drugih podobnih poklicov. Vest o nesreči v Kemmererju so prinesli listi z malimi naslovi kje na skritih mestih. Isti dan pa so prinesli z velikimi naslovi skozi vso prvo stran poročilo o novi zamotanosti škandala ali karkoli že, v katerega je zapletena kino-igralka Mary Miles Minter. Hearstov 'Herald and Examiner' je imel ped velike črke za naslov "Mary Minter Calls Mother Love Pirate". Vest o eksploziji je prinesel z malim naslovom. To je radi tega, ker je publika skvarjena in hlasta najrajše poročila o senzacionalnih umorih in škandalih, ki se dogajajo v hotelskih sobah in letoviščih. Tak način pisanja dela list priljubljen, ker je "zanimiv". Čitateljem daje to, kar "hočejo" čitati. * * * Bolj kakor za zapletljaje v Evropi se premogarji v okrožju trdega premoga, okoli 160,-000 po številu, zanimajo za pogajanja med operatorji in zastopniki unije. Operatorji mislijo, da je sedaj ugoden čas poraziti unijo. Zastopniki unije se trudijo napraviti z operatorji sporazum, ki bo sprejemljiv za premogarje. Vse- kakor težka naloga, ker operatorji hočejo, DA PRIDE DO STAVKE. * * * John L. Lewis, predsednik U. M. W., je povodom pogajanj dejal, da so najele Lehigh Valley Coal kompanija in Warrinerjeva kompani-ja detektive, z drugimi besedami, agente-pro-vokatorje, ki hujskajo premogarje na stavko. Poročevalec Hearstovega časopisja je vprašal Mr. Warrinerja, koliko je resnice na tej trditvi. "V kolikor je meni znano, ni resnična." "Ako boste pronašli, da je resnična, ali boste te ljudi odslovili?" "Na to vprašanje ne morem dati odgovora," je dejal Warriner. S tem je priznal, da je njegova kompanija resnično najela hujskače, ki begajo premogarje. * * * Le malo premogarjev pozna intrige, ki se vrše za kulisami in katerih cilj je ako ne razbiti, pa vselej oslabiti do skrajnosti njihovo unijo. Revija "Labor Age" ima v majski izdaji članek "Enter: The Labor Spy", v katerem A. J. Muste opisuje delovanje provokatorjev za interese podjetnikov v unijah tekstilnega delavstva. Eni izmed provokatorjev so "konservativni", drugi "radikalni". Da ne vzbude suma, se napadajo drug drugega. V eni tekstilnih unij je dobil tak "spy" zaupnost vsega odbora unije in udeleževal se je vseh sej unijskega odbora kot "svetovalec". Kadar je predsednik unije hotel, da ostane kaka stvar posebno tajna in si ni upal sklicati niti cele eksekutive, je poklical na pomoč tega "svetovalca". * * * Agenti-provokatorji niso nova iznajdba; delavsko in revolucionarno gibanje jih pozna od svojih začetkov. Toda ameriški kapitalisti se niso še nikdar v tako veliki meri zatekli k temu sredstvu kakor tekom zadnjih šest let. Med vojno se je vzgojilo vsepolno špijonov; od 1. 1919 naprej so se vzgajali za provokatorje v "tajnih" komunističnih sektah. Sedaj, ko jih justični department ne potrebuje več toliko, so si našli službe pri privatnih agenturah. Delavci naj bodo v današnjem času oprezni in naj va-gajo besede kandidatov za "voditelje", katerih ne poznajo. V razumnosti delavstva je resnična moč unije. * * * Nova nemška vlada je izdala ostre odredbe proti obem ekstremom v nemškem političnem življenju, monarhistom in komunistom. Izgredi se v raznih mestih ponavljajo. Radek pravi, da Nemčija ni še zrela za revolucijo. Nemški delavci zahtevajo plačo, bazirano na zlati valuti; kmetje zahtevajo za pridelke tak denar, s katerim bi tudi oni lahko kaj kupili. Stresemanova vlada izvaja načrt za stabiliziranje marke. Zavezniki, kar danes pomeni le še Francijo in Belgijo, pravijo, da naj nemški vlada nikar ne pozabi, da bodo spadale vsote, nabrane v obliki notranjega posojila, zaveznikom kot vojna odškodnina. Navidezno prijateljstvo med Francijo in Anglijo se krha. Nota, ki jo je poslala angleška vlada francoski v pogledu francoske politike napram Nemčiji, je izzvala odpor vseh francoskih krogov in celo glavno francosko komunistično glasilo jo obsoja. O tem naj razmišljujejo tisti, ki mislijo, da je vse zrelo za mednarodno bratstvo, samo preobrata je treba. * * * Iz londonskih diplomatičnih virov prihajajo vesti, da skuša Francija ustvariti novo ravnotežje sil vsled ohladitve zveze med Anglijo, Francijo in Italijo. Francoska diplomacija vodi baje tajne pregovore s sovjetsko Rusijo in Japonsko za novo trozvezo. Zastopniki sovjetske vlade so v Parizu in agentje francoske vlade se nahajajo v Moskvi. Gre, se za izolacijo Anglije. Anglija skuša pritegniti v svoj krog Zedinjene države, Italijo in — Nemčijo. Kako absurdne so spletke tajne diplomacije! Ampak tudi delavstvo ni boljše in služi v veliki meri vladam za sredstvo v intrigah. Kar se tiče Rusije, ne bo šla tako hitro v zvezo s Francijo, da-si se neuradni pregovori med njima vrše, kakor se tudi z Japonsko. Njih glavni namen je gladiti pota za priznanje sovjetskega režima in stvoritev trgovskih pogodb in koncesij. Radek ima prav: Nemčija ni še zrela za revolucijo,niti nobena druga dežela. Vse revolucije, ki smo jih imeli in jih še bomo, so le mali koraki, s katerimi se dela pot v socializem. Krvave revolucije so stvar kruha; kadar ga manjka, se ljudstvo punta in zahteva plačo na podlagi zlate valute, kakor je sedaj slučaj v Nemčiji, ali zahteva zemlje in kruha, kakor je bil slučaj v Rusiji po skrahiranju ostarelega, gnilega carizma. Revolucija iz kapitalizma v socializem pa se vrši v glavah. tč^ Ford bo potrošil $7,000,000 za oglašanje v listih. Henry Ford bo potrošil prihodnjo leto, kakor poročajo iz Detroita, $7,000,000 za oglašanje produktov svojih tovaren v listih in revijah. Zadnjih pet let Ford ni plačeval nikake reklame in vse oglašanje je bilo na ramah njegovih lokalnih agentov. Morda misli Ford s temi miljoni pridobiti liste za svojo kandidaturo, ako ima resnično ambicijo postati predsednik. Sedem miljonov dolarjev za oglašanje precejšnja vsota in listom, ki jih bodo deležni bo mnogo pomagano. Kdor razpolaga z miljo-n;, lahko knje tudi "javno mnenje" sebi v p log. Teroristično nastopanje finske vlade. "Novi Svtjet". Iz Finske prihajajo poročila, da je pričela vlada brezobzirno nastopati proti voditeljem socialistične delavske stranke, ki je legalna veja podzemne komunistične stranke na Finskem. 27 komunističnih poslancev je aretiranih in okoli slo drugih komunističnih voditeljev je vrženih v zapor. Vsi njihovi listi so ustavljeni. Za vzrok temu početju navaja finska vlada,- da ru-jejo komunisti proti fin§ki državi v interesu politike sovjetske Rusije; navodila za akcijo dobivajo h Rusije od ubežnih komunistov potom podzemne organizacije." Finska social-demo-kratična stranka sodeluje s komunisti za osvoboditev političnih jetnikov in za svobodo tiska m zborovanja. Klub socialističnih poslancev zahteva od vlade, naj takoj skliče državni zbor, ki naj napravi konec takemu neustavnemu preganjanju pristašev komunistične stranke. Ameriški finski socialistični dnevnik "Rai-vaaja" piše, da reakcionaren val na Finskem narašča, toda se ni pričakovalo, da bodo reakci-onarji tako brezobzirno nastopili proti komunistom. Dostavlja, da finski komunisti niso brez napak, ker so mnogo pripomogli k oslabljenju nekdaj mogočne finske socialistične stranke, ki je imela pred razdorom že večino^ Toda ker so se komunisti nekaj naučili iz izkušenj ter vodili svoj boj legalno, je naredila vlada neodpusten zločin, ker nastopa proti njim s takimi sredstvi. Finska socialistična stranka, ki si je zopet pridobila prvenstvo med finskim proletarijatom. stori v obrambi komunistov kolikor je v njenih močeh. "Raivaaja" nadaljuje, da je ironija sedanjih progonov v tem, da jih vrši stranka agrarcev (podobna bolgarski, katero je vodil umorjeni Stambuliskij, ali Radičevi na Hrvatskem), s katero so skušali napraviti komunisti kompromis, medtem ko so socialistično stranko napadali. Justični minister je predložil listo imen osemindvajsetih političnih jetnikov predsedniku republike s priporočilom za pomilostitev. Ti jetniki se nahajajo v zaporu še od časa civilne vojne, ko je bila revolucija finskega delavstva udiiisena s pomočjo nemške armade. 90.000 finskih delavcev je bilo 1. 1918 pognanih v jetniške tabore, katere je stražila bela garda pod protek-cijo kajzerjedili čet. Statistika, ki jo je sestavila finska socialistična stranka, navaja, da je bilo 18,788 delavcev, izmed katerih je bilo na stotine žensk, umorjenih v progonih proti delavstvu; na tisoče delavcev pa je padlo v boju za obrambo revolucije; okoli 15,000 delavcev, moških in žensk, je umrlo od glada ali bolezni v jetniških taborih. Beli teror 1. 1918 je najbolj krvav madež v finski zgodovini. Teodor Gvetkov in Geo. Kutuzovič sta pričela izdajati dne 1. avgusta to leto list "Novi Svijet", posvečen "pravici, prosveti in napredku". Izhalja dvakrat na mesec na 16 straneh. Naslov: Novi Svijet, 2871 W. 22 n d St., Chicago, 111. V prvem uvodniku pravita urednika, da bo Novi Svijet posvečen izključno izobrazbi hrvatsko-srbske-ga delavstva. Izjavljata, da se ne bosta spuščala v polemike in frakcijske boje z dragimi delavskimi listi. T. Cvetkov je do nedavna urejeval čikaškega "Radnika", pri katerem pa je izglubil glavno besedo že pred dvema leti, ko so pričeli prihajati na površje "mladi". Pričela se je tekma "iizbacivanja" in tako so "'mladi" izključevali "stare", "novi mladi" pa "stare mlade". Delavstvo o njihovih zakulisnih bojih ne ve veliko, ker se pri "radikalcih" ne objavljajo nikaki zapisniki in mora ostati yse "tajno". V "Radniku" z dne 15. avgusta je priobčena izjava odbora hrvatske sekcije W, P-, v kateri se brez prizanašanja napada bivša voditelja njihove sekcije in bivša urednika Radničke straže, pozneje Znanja, nato Radnika. V omenjeni izjavi se prišteva Cvetkova in Kutuzoviča celo kontrarevolucionarjem in "Novi Svijet" bo moral najbrž preskočiti svojo izjavo, da ne bo polemiziral, kaljti napadi v "Radniku" bodo izzvali protinapade. Vsa izjava odbora hrvatske sekcije W. P. proti novemu Cvetkovemu p od vzet ju je pisana na način, kakor pišejo svoje "izjave" tekom zadnjih let. Psovk, natolcevanj in zavijanj kar mrgoli. Cvetkov in Kutuzovič se lahko veselita svojih bivših učencev! Hrvatsko udruženje W. P. v Detroitu je izdalo poseben letak, v katerem poziva hrvatske delavce, naj se ne naročajo na "Novi Svijet". O svojih bivših sodru-gih pišejo v tem letaku: "Ovdje u Detroitu nalazi se grupica ljudi i bivših druigava, ... na čelu sa Kirinom, koji rade za "Novi Svijet". Ljudi, koji su bili desetak godina u radničkom pokretu, rade danas za list, kojeg posjeduju privatne osobe . . . Svaki klasinosvjeisni rad-nik ©vaj pothvat nemože nazvati d ruga čaje da li iz-dajništvom i kontrarevoluicijonarniim radom . . . Rad-nici i radnice . . . nemoljimo dozvoliti novim centru-mašima . . . oko Gvetkova i Kirina, da pocijepaju rad-nički pokret u Americi . • ." "Zajediničar", glasilo N. H. Z., pa ima o "Novem Svijetu" povsem drugo mnenje. O urednikih novega lista se zelo laskavo izraža. "Zajedničar" obširno komentira uvodnik v prvi izdaji "Novega Svijeta" in zaključuje, da je novi list vreden podpore hrvatskega delavstva. Enako mnenje o "Novem Svijetu" ima tudi dnevnik "Jugoslovenski Svijet", ki miu želi dober u-speh in ga priporoča svojim čitateljem v naročitev. Beležimo ta dejstva kot kroničar(ji. Cvetkov in Kutuizovdč sta bila graditelja današnjega fanatizma med malim delom hrvatskego delavstva, dasi se nista posluževala v bojii proti socialistični stranki, potem ko sta se pridružila komunistom, tistega umazanega načina, kakor se ga poslužujejo njuni nasledniki. Kadar bo Cvetkov izdal svoje spomine, če jih bo kedaj, bo imelo hrvatsko delavstvo pred seboj zanimivo sliko o neštetih zakulisnih mahinacijah, ki so se dogajale v gibanju hrvatskega-srbskega delavstva v Ameriki od 1. 1919 dalje. Nekaj je pri vsi stvari zanimivega, in to je, da se ljudje okoli "Radnika" boje Cvetkovega lista in so mu napovedali neizprosen boj. Bivši "edinstveni drugovi" so si že dolgo v laseh, toda so spore zakrivali pred jav- nostjo. "Proletarec" je bil edini list, ki je beležil dogodke, ki so se vršili za kulisami hrvatske sekcije, ki je pripadala po izključitvi soc. stranke že raznim centralnim strujam in je sedaj del W. P. To je najbolj razkačilo razne Delije, da so bruhali ogenj in žveplo na "Proletarca", potem pa so sami dobili "brco". "Božji mlini meljejo počasi a sigurno". V Novakovi tiskarni v Milwaukee si lahko zapišejo na steno ta rek. jt j* Notranji boji v unijah. V krojaških unijah se vilši boj med takozva-nimi konservativnimi elementi in pristaši Posterje ve "Izobraževalne lige strokovnih unij", ki utegne postati usodepoln za prizadete organizacije. Naj prvo se je vrgla imenovana liga v boj za kontrolo v International Ladies' Garment Workers Union, ki je razpalil strankarske strasti posebno v New Yorku in Chicagi do skrajnosti. Sedaj je prišla na vrsto tudi Amalgamated Clothing Workers unija in unija krznarjev. V vseh prevladujejo židovski delavci. Kot znano, so te unije slovele kot najnaprednejše, ki so v teku kratkega časa veliko dosegle za izboljšanje delavskih razmer v krojaški industriji. Vodstva teh unij se ne more primerjati z vodstvami Gompersovih konservativnih unij; toda sedanji notranji boj poganja vodstva in njihove pristaše v en ekstrem in li-gine pristaše v drugega. Čikalško in newyorško kapitalistično časopisje se norčuje iz teh bojev, najbolj pa se jih vesele lastniki krojaških delavnic. Podoben proces, kakor v krojaških unijah, se je pojavil v nekaterih unijah premogarskih okrožij. Toda največji obseg je dobil med krojaškim delavstvom. Fosterjevo ligo proglašajo za komunistično, dasi trdi Foster, da ne pripada nobeni politični stranki in da je liga nepolitična organizacija. Notranji boj, ki se vrši v nekaterih ameriških unijah med takozvanimi komunisti in njihovimi protivniki, se je pričel v nekaterih deželah v Evropi že leta 1919. Posledica teh bojev v dotičnih deželah je, da imajo danes brez-močno unijsko gibanje in da ima vsaka stranka svoje unije. Nazadnjaški odbori unij so v škodo delavcem. Toda preveč insistivni progresivni ali eks-tremno radikalni elementi napravijo s svojo taktiko delavstvu kot celoti lahko ravno toliko ali pa še več škode kakor reakcionarne mašine na vodilnih mestih strokovnih organizacij. Prisiljena stvar ni dobra. "Izobraževalna liga strokovnih unij" bi morala biti res izobraževalna, ne pa igrati vlogo nekakega generalnega štaba za komunistične ofenzive, pri katerih je slabo še to, da nimajo s komunizmom ničesar skupnega, pač pa je njihov smoter strmoglaviti obstoječa vodstva in postaviti na krmilo unij nove birokracije. "Odprto pismo" bi moralo biti naslovljeno kaki provo-katorski agenturi v presojanje za nagrado. Na zadnjem zboru jugoslovanske sekcije \Y. P. so hrvatski delegatje kritizirali urejevanje "D. S", fe^ da ne odgovarja revolucionarnemu listu in so zahtevali. da mora biti urejevan tako kakor "Radnik", naslednik "Znanja" itd. Potem so sledile pritožbe, da bi bilo treba za "D. S." več uredniških moči. Iskali so sotruidini.ke za prevajanje "člankov" iz hrvaščine in angleščine in jih dobili. Vsakdo se je lahko oglasil za ta posel (napadati socialistično stranko), tudi če ni bil član, njihove sekcije in W. P. Potem je revolucionarno glasilo pobožnih druištev kalumetske jednote in denverske zveze ter katoliških župnij dobilo še enega "komunista" iz starega kraja, da -bo vodil slovensko delavstvo v Ameriki v revolucijo. Ta fa-nt, ki se piše Novak (št. 2). je tako radikalen, da nosi kanonček na hrbtu, vedno pripravljen za "rebelicjon". Samo po tem je spoznati njegovo puintarsko naravo. Tako je družba Novakov prišla v akcijo za str- moglavljen.je kapitalizma---o ne to, ampak z:i "uničenje" socialistične stranke. V Sheboyganu in drugod odpovedujejo list "D, S.", ker ljudje spoznavajo, da način, ki se ga poslužuje ne koristi in ne more koristiti delavski stvari. To jih jezi, in mesto da bi se spametovali, postajajo še bolj.surovi. Urednika sta napisala v 33. štev. "D. S." "odprto pismo", ki bi moralo biti pravzaprav "zaprto" in odposlano kaki agenturi agentov provokatorjev, ki bi presodila zmožnost piscev "odprtega pisma" za "revolucionarno" propagando. Pravita, da hočeta "stvaren odgovor brez osebnlih napadov in nestrpnosti". Taki stavki naj bi služili za pesek v oči čitate-* ljem, ampak Novaka se prav gotovo motita. Podpora iz raznih hrvatskih naselbin ju ne bo rešila. V "odprtem pismu" sta nagromadila toliko laži, potvarjanja dejstev in demagogije, da n,e zaslužita resnega odgovora, ampak pomilovanje in prezir. Ce tečeta, da bosta s svojo agitacijo kedaj kam prišla, se morata najprvo učiti poštenosti in časnikarske dostojnosti. Edino lumpje, ki so izgubili vsak čut dostojnosti ,morejo napisati toliko lopovščin« v treh kolonah. Če sta možakarja v zmoti, tedaj naj gresta v šolo in se učita, kajti če človek ne zna drugega kakor po-tvarjati, ni sposoben za učitelja. Ako sleparita vedoraa, bosta dobila plačilo po zasluiženju. Kakor pišeta "članke" sedaj, so preiprozorni, da bi delavstvo ne spoznalo, kakšni nameni se skrivajo za njuno nečastno igro. SiT^ Bodi vljuden napram tovarišem delavcem, tudi če niso tvojega mnenja, kajti polagoma jih boš gotovo pridobil. Reakcionarne sile ne štede s sredstvi pri delu za uničevanje delavskega gibanja. Včasi da v ta namen en posamezen kapitalist več, kakor vsi delavci skupaj tekom enega leta za jačanje socialističnih aktivnosti. Tudi tisto, kar da kapitalist za protidelavsko propagando, so prispevali delavci, četudi indirektno. Tako vidimo, da imamo sistem, v katerem mora delavstvo plačevati boj proti sebi, ne da bi se večina zavedala. Zgodovina socializma v Srbiji. Spisal Fran Erjavec. (Nadaljevanje.) ! Te lepe uspehe so prinesle stranki zlasti njene kmetiške organizacije, ki jih je začela stranka snovati okrog 1. 1910. in so štele že 1. 1911. okroglo 2300 članov. To naraščanje strankinih organizacij, še bolj pa veliko število volilnih glasov po kmetih je pa postalo strankinim voditeljem in mestnemu proletariatu kmalu prav neprijetno, kajti videli so, da zanje stranka po kmetih uspehe le zato, ker je trenutno najekstremnejša, da bi ji pa odtegnila te glasove jutri tudi katerakoli druga radikalna in opozicionalna stranka. Zavedali so se, da ima tmetiško ljudstvo za enkrat vendar še mnogo dragih in drugačnih interesov kot pa proletariat, zato bi se utegnilo v svoji veliki premoči to nekega dne enostavno polastiti stranke in jo obrniti v popolnoma druge smeri. Glede na to je odredila podeželnim organizacijam izdatno manjši vpliv na stranko ter skušala paralelizi-rati naraščanje kmetiških glasov posebno z intenzivnim propagandnim in organizatoričnim delom po izrazitejših industrijskih ozemljih, kakor n. pr. v timoškem rudarskem bazenu. Izdatno manjši so "bili vsled nedemokratičnega volivnega reda strankini uspehi pri občinskih volitvah, ki se jih je stranka udeležila prvič 1. 1910. in si priborila komaj 2849 glasov (v Belgradu 1386, Kragujevcu 427, Leskovcu «, Nišu 360 itd.). Glede na komunalno politiko je sprejel strankin kongres resolucijo, da mora biti tudi ta pred vsem načelna in služiti razrednemu boju ter varovati razredne interese proletarijata in revnega ljudstva sploh. Za najvažnejše točke svojega konkretnega programa smatra stranka: | 1. splošno, enako, direktno in tajno volilno pravico vsega prebivalstva v občini po proporč-iiem sistemu; 2. popolno avtonomijo občine, ki ne sme biti več nekaka veja državne uprave, temveč se mora pečati zgolj s komunalnimi nalogami; 3. ukinitev vseh posrednih davkov, ki žuli-jo siromašno prebivalstvo. Občinski izdatki naj se krijejo pred vsem iz progresivnega davka na dohodke, imetje in privatno rento ter iz dohodkov komunalnih podjetij; 4. brezplačno uporabo vseh zdravstvenih, šolskih in prosvetnih ustanov; 5. občinsko skrb za ljudsko higijeno, za idrava in cena stanovanja ter živila. 6. Glede na.komunalno delavsko politiko je stranka zahtevala: a) ustanovitev delavskega urada, ki naj ira delavsko statistiko, daje informacije in daje občinski upravi iniciativo za njeno socialno politično delo; c) uvedbo osemurnega delavnika, delavskih dopustov in zavarovanja za vse občinske delavce. Žal, da vsled svoje šibke moči ni mogla izvesti stranka nobene teh zahtev. To je pa tudi popolnoma razumljivo, saj so smatrali delavstvo v Srbiji še pred nekaj leti za manj vredno ljudstvo in neki visok državni dostojanstvenik je celo javno zapisal, da "delavci niso državljani". Z delavci so ravnali najbolj surovo; pretepali so jih po delavnicah in uradih ter jih gonili za vsak najmanjši prestopek križem domovine. Javne oblasti so jemale v varstvo vedno le delodajalce, nikdar pa ne delavcev. V takih razmerah je morala ostati stranka seveda stalno na braniku najprimitivnejših delavskih pravic, a še prav posebno živahno gibanje je zapo-čela proti vedno bolj naraščajoči draginji, proti krivičnemu davčnemu sistemu, ki je to draginjo še forsiral, za splošno in enako volilno pravico ter za nujne politične in socialne reforme. Najtrši boj je vojevala srbska socialno de- . mokratična stranka za delavsko varstveno zakonodajo. Za časa fevdalnega turškega gospodarstva je bil v Srbiji obrt le slabo razvit, kajti vsaka rodbinska zadruga je izdelovala jkoro vse. svoje potrebščine doma. Pravo obrtništvo se torej v Srbiji sploh ni moglo razviti, kajti celo onim redkim obrtnikom, ki so živeli po mestih, je bil navadno obrt postranski, poljedelstvo ali' trgovina pa glavni posel. Ti "obrtniki" so bili seveda skoro izključno le Turki kot privilegirano pleme, Srbom in ciganom so se pripuščali le manj vredni ter manj dobičkanosni obrti. Na bolje se je obrnilo šele po odhodu Turkov, ko je začelo polagoma izginjati nekdanje patriarhalno živlignje in gospodarstvo. Tedaj (1. 1847.) se je tudi pokazala potreba za nekak poseben obrtni red, ki se je naslonil popolnoma na staro "esnafsko" organizacijo in je prepuščal pomočnike in vajence povsem "očetovskemu skrbstvu" mojstra. Vajencem je bilo v tej "esnafski-uredbi" izgovorjeno, da naj jim da mojster po možnosti ob nedeljah med službo božjo toliko prostosti, da se je lahko udeležijo, glede pomočnikov je pa določila, naj mojstri po možnosti skrbe zanje — še 14 dni po odpustu, če niso od-/ povedali pomočniki sami, in naj sprejemajo potujoče pomočnike po možnosti pod streho. Sicer je pa naredba popolnoma kopija dotične avstrijske naredbe, ki je bila že tedaj pravi anahronizem. Ta naredba je bila že pri svojem uzakonje-nju nad vse reakcionarna, ko je bila pa proglašena 1. 1859. svoboda dela, je postala polagoma nemogoča. Že 1. 1866. in 1869. so jo skušali nadomestiti s posebnim "Zakonom o radnjama", a zaman, toda proti koncu minulega stoletja je postala prava ovira vsakršnega razvoja in na- predka, tudi kapitalističnega. Vkljub temu so se pa vladajoče reakcionarne stranke na vso moč upirale, da jo zamenjajo z modernejšim "Zakonom o radnjama," kojega načrt je bil izdelan že 1. 1890., ker niso hotele niti čuti o kaki najprimitivnejši zaščiti delavcev. Ko se je pa osnovala socialistična stranka ter začela z vso vehemenco zahtevati socialno in varstveno zakonodajo, ko je uprizorila v to svrho celo vrsto stavk in je pretila vsled razvijajoče se kapitalistične produkcije v odnošajih med delavcem in in delodajalcem prava anarhija, se je čutilo meščanstvo končno prisiljeno, da je zakonito uredilo te odnošaje. V to svrho so bili 1. 1903. in 1904. ponovno izdelani načrti "Zakona o radnjama" z določbo o dvajnasturnem delovnem času in še z dvema nadurama, prepovedjo koalicijske pravice in z drugimi drakonskimi odredbami. Stranka in strokovna organizacija sta seveda dvignili proti takemu zasmehovanju delavskih pravic vse srbsko delavstvo in več let je trajal najljutejši boj, dokler ni bil končno 1. 1911. uzakonjen precej moderen načrt Jaše Pro-danoviča. To je bil prvi in največji uspeh stranke na polju, zakonitega delavskega varstva, ki g.a Srbija doslej še ni poznala. Uzakonjeni so bili deseturni delovni čas, pravica za koalicijo in štrajk, posebno varstvo žen in otrok, uveden nedeljski počitek, zajamčen odpovedni rok, uvedeni za delavnice določeni higijenski predpisi, osnovana delavska zbornica, posredovalnica za delo itd.; le žal, da je ostalo toliko lepih in potrebnih določb vedno samo na papirju, kakor tudi toliko drugih lepih srbskih zakonov. (Konec prihodnjič.) Propaganda laži. Socialistična stranka v Ameriki se utrjuje, njeno časopisje se širi, njeni shodi so številno obiskani To jezi njene številne nasprotnike, najbolj pa "revolucionarje fraze". Izmislili so si nešteto laži, med njimi tudi to, da prostori, kjer se je vršil kongre.s socialistične delavske internacionale, niso bili okrašeni z rdečimi zastavami. Socialistični listi se kolikor največ mogoče ogibajo odgovarjati takim provokatorijem. Skoda je vsake vrstice, ki se jo porabi za odgovarjanje na laži besednim "revolucionarjem"; delavski listi imajo važnejše naloge, kakor pa zanikavati trditve brezvestnih pisa-čev. Odgovarjamo le toliko, kolikor je skrajno potrebno v poduk tistim delavcem, ki bi utegnili nasesti lažem naših nasprotnikov in sovražnikov socialističnega gibanja. t^® ct® Enotno fronto bomo imeli, kadar bomo zanjo zreli. Kaotični položaj po svetu ni nič drugega kakor odsev kaotičnega mišljenja vsakega, povprečnega človeka. In nesloge je toliko zato, ker ni povprečen človek niti sam s seboj složen. LEONID ANDREJEV: TEMA. I Poslovenil Jos. Vidmar. (Nadaljevanje.) Pil je mnogo, ne da bi se bil opijanil; nekaj drugega se je dogajalo v njem, nekaj, kad tajinstveni in silni alkohol večkrat povzroča? ljudeh. Dokler je pil in molčal, se je v njegovi notranjosti vršilo ogromno, uničujoče delo, Intro in nemo. Kakor da je vse, kar je spoznal? svojem življenju, vzljubil in premislil, pogovori s tovariši, knjige, nevarno in mamljivo delo njegovo — vse to, kot da je brezšumno zgorevalo in brez sledu razpadalo v nič, on sam pa ni razpadal pri tem, temveč je nekako čudno postajal krepak in trd. Kakor da se je z vsaka čašico, ki jo je izpil, bližal nazaj, nekemu svojemu prazaeetku — k dedu, pradedu, k onim elementarnim, prvobitnim puntarjem, katerim je bil punt religija in religija punt. Kot raz-tvorljiva barva v vroči vodi — se je zmivalaia bledela iz knjig zajeta, tuja modrost, namesto nje pa je nastajalo njegovo lastno, divje in temno, kakor glas same črne zemlje. In divje vzhičenje, brezmejnost dremaj očih gozdov, brezbrežnost polj je vejalo od te poslednje temne njegove modrosti, v nji je slišal zbegani krik zvonov, v nji je videl krvavo zarjo požarov in žvenket železnih spon in ekstatično molitev in satanski krohot tisoč orjaških grl — in čr» kupolo neba nad golo glavo. Tako je sedel, koščenih lic, bled, tako roden naenkrat, tako blizek vsem tem nesrečnim, ki so kričale okrog njega. In v opustošeni. izžgani duši in v razrušenem svetu je v belem ognju raztaljenega jekla jarko, samotno blestela in svetila njegova razbeljena volja. Še slepi, še brezciljna, se je že pohlepno, prežeče spenja-la; in v čuvstvu brezmejne mogočnosti, sposobnosti, vse ustvariti in vse razrušiti, je mirno železnelo njegovo telo. Naenkrat je udaril s pestjo po mizi. — Ljubka! Pij! In ko mu je vsa svetla in smehljajoča se pokorno nalila čašici, je dvignil svojo in dejal; — Za naše ljudi! — Za one? — je šepnila Ljuba. — Ne, za te-le. Za naše! Za podleže, zanič-vredneže, za strahopetce, za tiste, ki jih je stri življenje. Za one, ki umirajo od sifilisa ...] Dekleta so se zasmejala, ona debela pa ga je zavrnila: — No, golobček, to je pa že malo od « — Molči! — je dejala Ljuba vsa bleda on mi je bil usojen. — ... Za vse slepe od rojstva. Mi, ki mo, iztaknimo si oči, kajti sramotno je, -daril je s pestjo po mizici — kajti sramotno za nas, ki vidimo, gledati slepe od rojstva i našimi leščerbami ne moremo razsvetliti vse teme, tak pogasimo luči in zlezimo vsi v temo! te ni raja za vse, ga tudi zame ni treba, — to leni več raj, dekleta, ampak čisto enostavno -svinjarija. Pijmo zato, dekleta, da bi vse luči pogasnile. Pij, tema! Zamajal se je nekoliko in izpil. Govoril je lekarn težko, toda trdo in razločno, s pavzami, iigovarjaje vsako besedo. Niti ena ni razumela lega divjega govora, toda vsem se je prikupil tnsam, tako bled in nekako posebno hud. Naenkrat je izteguje roke spregovorila Ljuba: F-On mi je usojen. Z menoj ostane. Pošten je bil, tovariše ima, sedaj pa ostane z menoj, i - Vstopi k nam v službo namesto Marku-e, — je leno dejala debela. - Molči, Manka, če ne ti razbijem gobec! Pri meni ostane.-Pošten je bil. -Vse smo bile poštene, — je rekla ona hudobna, stara. | In druge so se oglasile: [ — Do četrtega leta sem bila poštena . . . Saj sem še sedaj poštena, pri moji duši! Ljuba se je skoro jokala. -Molčite, svinje ve take! Vam so poštenost vzeli, on pa jo je dal sam. Sam jo je dal; na-mojo poštenost! Ne maram poštenosti. Vse ve tukaj ste ... on pa je še nedolžen . . . Zaihtelo se ji je — in vse se je zakrohotalo. Erohotale so se, kot se morejo krohotati samo pijani, z vso nebrzdanost^o čustev; krohotale so se, kot se more krohotati samo v majhni sobici, kjer se je zrak že prenasitil zvokov, jih ne sprejema več in jih hrupno in ogljušljivo meče na-laj. Jokale so od smeha, se valile druga na drugo, ječale; ona debela je kokodajskala s ten-kim glasom in je onemoglo padala s stola; na vse zadnje se je od tega prizora zakrohotal še rasam. Kakor da se je zbral sem ves satanski svet, da bi s krohotom spremljal majčkeno, ne-dolžno poštenost v grob, — in tiho se je kroho-ialasama umrla poštenost. Samo Ljuba se ni smejala. Trepetala je od ogorčenja, vila roke, kričala in končno planila s pestmi na debelo, ki seje e komaj ubranila z golimi, okroglimi, kakorkoli debelimi rokami. I — Dosti, — je kričal, toda niso ga slišale. Končno so polagoma utihnile. [ —Dosti, — je kriknil še enkrat. — Stojte! Se nekaj vam pokažem. Pusti jih! — je dejala Ljuba in si s pestmi otirala solze. — Vse spodi ven! | -Kaj si se prestrašila? — je okrenil obraz, ki je še dregetal od krohota. — Ali si si poštenosti zaželela ? Neumnica, saj si ves čas ne žeti drugega od mene. Pusti me! Ni se več zmenil zanjo; okrenil se je k o-nim, vstal in visoko dvignil roke! Poslušajte! Počakajte! Takoj vam pokažem. Glejte sem, na moje roke! : V veselem in radovednem razpoloženju so gledale na njegove roke, odprle so usta in čakale ubogljivo kakor otroci. — Tukaj le, — stresel je roke — držim v rokah svoje življenje. Vidite? — Vidimo. Naprej! — Prelepo je bilo, moje življenje. Uilo je čisto in prelestno, moje življenje. Bilo je, veste, kakor one lepe vaze iz porcelana. In glejte: Jaz ga vržem ob tla! Skoro ječe je spustil roke navzdol in vse oči so se obrnile na tla, kakor da tam res leži nekaj krhkega in nežnega, razbitega na koščke — prelepo človeško življenje. — Teptajte je, dekleta! Teptajte, da ne o-stane niti koščka! — je zateptal z nogo. In kakor otroci, ki se vesele nove šale, so vse s cviljenjem in krohotom planile in jele teptati ono mesto, kjer je nevidno ležala razbita nežna porcelanska vaza — prelepo človeško življenje. Samo težko dihanje, često sope-nje in teptanje nog, besno, neusmiljeno, neukrotljivo. Ljuba ga je srepo pogledala preko rame kakor užaljena carica, naenkrat pa je menda razumela, planila med drenjajoče se ženske in hitro zateptala z nogami. Če bi človek ne videl resnosti pijanih obrazov, če bi ne videl besno-sti kalnih oči, zlobnosti izpačenih, skrivi j enih ust, bi mislil, da je to nov poseben ples brez muzike in brez ritma. On pa si je oklenil s prsti trdo, ščetinasto lobanjo — in gledal mirno in mračno. * * * Dva glasova sta govorila v temi. Glas Ljube, blizek, pazljiv, silno rahločuten, z lahnim odtenkom strahu, kot ga ima ženski glas v temi vedno — in njegov, trd, miren, dalek. Besede je izgovarjal malce pretrdo, prerazločno — in samo v tem se je še poznala vinjenost, ki še ni čisto prešla. — Imaš odprte oči? — je izpraševala ženska. — Odprte. — Ali o čem premišljuješ? — Premišljujem. Molk in tema, in zopet pazljivi, oprezni ženski glas: — Pripoveduj mi še o svojih tovariših! Lahko? (Dalje prihodnjič. ) Doba "nonpartisan ticketa", ki ga sprejemajo malone v vseh krajevnih in državnih postavodajah Zed. držav, je najjasnejši dokaz, da socialistična ideja napreduje kakor nikdar poprej. Strah pred delavstvom naganja obe stari stranki v eri tabor, in na ta način je slika, da ste obe stranki enaki, še bolj jasna. In enaki sta že od nekdaj, obe kapitalistične, obe korumpirane, obe vzdrževane s pomočjo delavskih glasov, služeče sovražnikom delavstva. GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA. | DOPISI. Shod socialističnih klubov J. S. Z. in konferenca v nedeljo 2. sept. na Bridgeville, Pa. V nedeljo 2. septembra ob 2. popoldne se vrši velik shod na Bridgeville v dvorani društ. SNPJ., ki ga sklicuje konferenca socialističnih klubov JSZ. v za-padni Pennsyl'vaniji. Razun drugih govornikov nastopi sodrug Frank Zajec iz Chieage. Tema govora: "Zakaj moramo imeti organizatorično kampanjo?" Isti dan, to je dne 2. septembra, se vrši konferenca zastopnikov socialističnih klubov in druištev Izobraževalne akcije JSZ, istotako na Bridgeville. Pričetek konference točno ob 10. daplldne. Navzoč bo tudi Frank Zajec. Sodrugi, somišljeniki in zastopniki, skrbite, da boste navzoči na konferenci in da se uideležite shoda popoldne v največjem številu. Vzrok, da se vrši konferenca in. shod vse na isto nedeljo je ta, ker smo informirani, da iimajo na drugi dan (Labor Day, pondeljek 3. septembra) v več naselbinah plesne zabave in druge priredbe, če bi sklicali shod v pondeljek, bi bilo škodovano nam,in društvom, ki imajo na ta dan svoje priredbe. Zato smo se odločili, naj bo shod v nedieljo 2. septembra ob 2. popoldne in pričakujemo velike udeležbe. Plesne zabave ob nedeljah so v tej državi prepovedane, shodi pa niso. Tako bo pri tem aranžiranju priredb vsem ustreženo. Apeliramo pa, da pridejo zastopniki točno na konferenco, da bomo mogli opraviti delo v kratkem času, ki nam je odmerjen. Prične se ob 10. dopoldne, kot že navedeno. Vlaki pridejo v Bridgeville iz vseh naselbin do te ure. Da ne bodo zastopniki, ki bodo dopoldne na konferenci in popoldne na shodu, brez hrane, bo zanje preskrbljeno v dvorani. Za konferenco socialističnih klubov v zapadni Pensylvaniji, Lawrence Kaucich, John Terčelj, zaistop-nika. Piknik socialističnega kluba v Girardu, O. GIRABD, O. — V nedeljo 26. avgusta priredi tukajšnji socialistični klub št. 222, JSZ., piknik v Avon parku na navadnem prostoru, na katerega vabimo jugoslovansko občinstvo od tu in okolice, da se ga udeleži. Na pikniku bo govoril sodrug Jakob Kotar iz War-rena, O. Sodrugi in somišljeniki, skrbite, da bomo i-meli številno udeležbo. Bilo je v tem listu že poročano, da smo Obnovili tukajšen socialističen klub št. 222. Da pa bo reorganizacija popolna, apeliramo na vse delavce, ki se zavedajo pomena socialistične organizacije za delavski razred, da se nam pridružijo in pomagajo v borbi za odpravo današnjega krivičnega sistema, katerega bomo nadomestili s socialistično uredbo. Pristopite v naš klub in udeležujte se njegovih sej ter pomagajte pri vseh akcijah za pojačanje našega gi- banja, kajti le če se organiziramo smo močni. Po« mezniki smo šibki, združeni v organizaciji smo sila. Priporočam vam tudi, da se naročite (ako šel ste naročeni) na Proletarca, glasilo JSZ. Delavci a rajo širiti svoj tisk s tisto energijo, kakor širijo kj pitalistične sluge kapitalistično časopisje. So'drugi, pj stanimo vsi agitatorji za naše glasilo. Klubove seje se vrše vsak drugi petek v meiel ob 8. zvečer v prostorih Slovenskega doma v Girar® — Organizator. Kampanja za predsedniške volitve pred durmi. SHEBOYGAN, WIS. — Zopet prihaja leto pre* sedniških volitev, ki daje velike priložnosti za inti zivno socialistično propagando. Ob enem bo imelo 1 lavstvo priliko pokazati, koliko se je naučilo v zadni štirih letih, v koliko je prišlo do spoznanja, da ne ntf re trajno izboljšati svojega stanja pod kapitatizmoi V Združenih državah vlada kapitalizem tako H no, kakor v malokateri drugi deželi. Ameriško Ijudstl po večini tega ne razume, in kot tako — kar se il nekaterim nerazumljivo — dopušča, da ga vlada pt-ščica pdlitičarjev v službi kapitalističnih interesu Bankirji in industrialci so prava vlada te dežele, j Delavci pa se vendar učijo in prihajajo počasi4 spoznanja. Socialistična propagnda m vzgoja tektl zadnjih desetletij ni bila zamanj. Ne uče pa se tab hitro, kot bi mi, zavednf delavci, želeli. Čudimo« kako to, da se ne izuče, ko imajo vendar toliko bril kih izkušenj. Stavke se vrste za stavko. Vojaštvo,« licija, javni uradi in meščansko časopisje je v sW| korporacij, vse nastopa proti delavstvu. Pride priltH nost, ko ima delavstvo priliko pomesti s slugami ■ pitalizma in postaviti svoje zastopnike v urade, pal moč — svojim sovražnikom. Stavke so potrebne za izboljšanje takojšnjega sfl nja delavcev. Toda samo s stavkmi za povečanje pla^ skrajšanje delavnika in za podobne zahteve, ne boJ daleč prišli. Kapitalizem ostane; iz njim ostane proti Ako nam da nekaj priboljška, si s tem ne zmanjša pry fitas, ker vzame direktno ali indirektno nazaj to, ki nam da več kakor poprej. Pri vsakem priboljška plafl tudi gleda, da se delavce pri delu bol'j naganja in di se z izboljšanjem obratnega sistema produkt dela?« poveča. Razuft tega ne smemo pozabiti, da se izbo! šanje delovnih in živlljenskih razmer v eni stroki ne izboljšuje življensko stanje vseh delavcev. Kapitalizem ustvarja razrede tudi med delavci. Ako ene pil ča dobro, gleda, da plača druge toliko manj. Razlika j v tem, da hočemo mi odpraviti vzroke, ki povzročil družabne bolezni, medtem ko oni zdravijo samo ■ lezni, vzrokov pa ne mislijo odpraviti. Vlada v tej deželi je od kapitalistov za kapital ste; mi hočemo vlado iz delavstva za delavstvo. T( je deviza socialistične stranke. Temu cilju je posvetil svoj boj. Delavstvo, ki ustvarja bogastva, ki si črpa moči v industriji, umira v rudnikih, blazni v top cah, prejema samo drobtine v obliki plače za svoje ranje. Mogočni truistjani prejemajo milijarde in ljone. Tu je vsako zabavljanje brezplodno. Za nas m vprašanje, ali smo za sedanji ekonomski sistem h socialistični. Mi, kar je nas zavetdnih delavcev, za socializem. Ker je večina še nezavedna, jo mo-učiti, da postaine zavedna, da bo hotela sociali-ga razumela in, se borila z nami za skupno stvar. Kapitalizem ne bi mogel vladati brez pomoči de-stva. Miljoni glasov, oddani za Hardinga in Coxa v . 1920 so bili v ogromni večini glasovi delavcev jparjev. To maso bo treba vzgojiti, jo organ,izira-vsposobiti, in to je naloga socialističnega gitba-Znamenja so tu, ki dokazujejo, da se mase trez-V Minnesoti se je to pokazalo dne 16. julija, slari stranki sta bili potisnjeni v ozadje. Delavci taetje niso hoteli vreči proč svojih glasov in so- s i dosegli, da bodo imeli v senatu dva svoja zastop-Obrnili so hrbet republikanski in demokratski liki ter provokatoryem; lepe obljube in fraze jih mogle več premotiti. Da se mi dopis preveč ne zavleče, se povrnem k i, ki jo v začetku omenijam. Predsedniška kam-se nam bliža z naglimi koraki. Sovražniki Ijud-interesov so vztrajno na delu in kujejo načrte, obdržati vlado v rokah kapitalistične mašine. anje pokojnega predsednika Hardinga na zapad Alasko je bilo p od v zet o z namenom agitacije ,za vo ponovno izvolitev. Novi predsednik s svoji-svetovalcd kuje načrte, kako ohraniti deželi "pravo rativno vlado". Na Wall Streetu pazijo na vsak Stični in ekonomski gibljaj, ne samo v Ameriki, pak po vsem svetu. Kaj pa mi delavci? Se li brigamo za naše interese isli meri kakor naši sovražniki za svoje? Nr ne brigamo se! kajti če bi se, bi bila naša zagotovljena! Ampak ako se ne brigamo sedaj, agitirajmo, da lio delavstvo brigalo za svojo stvar v bodoče. Ustalimo socialistične postojanke po vseh krajih uni< Širimo naša glasila! Razpečavajmo socialistične re in knjige! .Naša stranka je pričela s kampanjo za zbiranje jskega fonda, ki bo služili v financiranje orga-oričnega dela v krajih, kjer danes soc. stranka močnih postojank ali državnih organizacij. Gl. stranke je razposlal krajevnim klubom nabiralne in poziv vsemu članstvu, naj stopi v akcijo, ki ga isal predsednik naše stranke sodrug Debs. V tem i pravi Debs med drugim: "Dragi sodrugi, v tem a Vas prosim, da storite nekaj za stranko, kar ne 1 prositi, da storite zame. Vi veste, da meni denar in radi denarja samega ne bi obrnil moje Toda gre se za socialistično stranko, v kateri so i viharji. Mi jo moramo reorganizirati, utrditi. delu mi morate pomagati. Najprej je treba iagitacijski fond,. Kar se mene tiče, bom dal v tej vso svojo energijo, vsak atom življenja . . ." Delavci, vi veste, da se mnogokrat govori in piše »eriških bogastvih. Ta bogastva so plod našega toda niso naša! Drugi jih posedujejo in ti drugi !, da vladajo nad nami s pomočjo brezbrižnih de-ih množic. Ali ni že čas, da napravimo konec hlapčevanju in postanemo sami gospodarji svo- ,Mi vemo in vi veste: "osvoboditev delavstva je f delavstva samega." Nihče nas ne bo osvobodil, e ne bo opravil dela, katerega moramo storiti sa-Delajmo pri kampanji za zbiranije organizatorič-H fonda, ustanavljajmo nove postojanke, širimo so-istično časopisje! Kapitalisti so se trudili leta in leta, da bi uničili socialistično stranko. Niso jo uničili. Takozvani eks-t rem isti in, agentje provokatorji se trudijo sedaj, da bi dosegli to, kar se kapitalistom ni posrečilo. Ampak tudi oni niso in ne bodo mogli razbiti naše stranke. Proletariat spoznava igro svojih odkritih in prikritih sovražnikov. Kakor stranka sama, postaja aktivnejša tudi J. S. Z, Pri akciji za zbiranje organizatoričnega fonda je obljubil svojo pomoč in naši sodrugi bodo storili kolikor bo največ mogoče. Tudi novi klubi se ustanavljajo in tako vidimo, da se v vrste našega delavstva naseljuje novo, aktivno življenje v boju za socializem. Kakor drugod, smo tudi v Sheboyganu nedavno ustanovili socialističen klub JiSZ. Slovenski delavci, postanite vsi razredno zavedni in vsi člani socialistične stranke. Ne pustite se begati od kupljenih in n,e-kupljenih agentov, ki blatijo našo stranko. Pridružite se klubu tudi tisti, ki ste pred ustanovitvijo obljubili pristopiti. Delavstvo bo močno, kadar se bo zavedalo svoje sile — in sila je v organizaciji! " ANTON ŽAGAR. Slovenskemu delavstvu v Clevelandu. CLEVELAND, O. — Da se socialistično gibanje v Clevelandu poživi, in da se sodrugi vseh narodnosti .medsebojno spoznamo, je odbor krajevne organizacije socialistične stranke v Clevelandu sklenil tudi letos prirediti velik piknik, ki se vrši v nedeljo 26. avgusta v Puritas Spring parku na zapadni strani mesta. Ta park je na novo prenovljen in nudi vsakojake priložnosti za zabave,- bodisi ples, keglanje itd. Za otroke so preskrbljena dirkališča in druga igrišča. Nastopili bodo razni socialistični govorniki. Vstopnina 15c za osebo. Vstopnice se dobe pri članih socialistične stranke in pri vhodu na dan piknika. V parku ste lahko ves dan; ako hočete imeti prijeten kos vožnje, se peljite do parku z avtomobilom, če ga imate. Drugi naj se ravnajo po tem kažipotu: na Public Square vzemite Lorain Ave. karo- s katero še peljite do 105. ceste; potem se presedite na zeleno Puritan Spring karo. ki vozi direktno v park Slovenski socialistični klub št. 27 vabi cleveland-ske sodruge in somišljenike, da se udeleže tega piknika, ako mogoče z družinami. Potrudimo se, da bo tudi slovensko delavstvo zastopano v družbi sodrugov drugih narodnosti. Na svidenje 26. avgusta v Puritas Spring parku. Za centralni odbor, Jos. Jauch. Aktivnosti krajevne organizacije soc. stranke v Chicagi. CHICAGO, ILL. — Dne 9. septembra se vrši nomi-nacijska konvencija članstva socialistične stranke v Chicagi, na kateri se bodo naminirali kandidatje za sodnike, devet po številu. Demokratski in republikanski političarji obdržu-jejo sestanke, na katerih skušajo napraviti sporazum za enotno listo. Kako važni so v Ameriki sodni uradi, delavstvu ni treba dopovedovati. Mnogo stavk je bilo izgubljenih radi sodnjiskih prepovedi, s katerimi za-branjujejo stavkarjem vsako aktivnost za unijo v podjetjih, v katerih je stavka. Kapitalisti se tega v polni meri zavedajo, pa se jim ne zdi umestno, da bi bile potrebne dve liste njihovih kandidatov. Okrajina organizacija soc. stranke v Chicagi je izvolila odlbor petih članov, ki ima nalogo stopiti v dogovor z drugimi delavskimi organizacijami v Chi-cagi za skupen nastop pri jesenskih volitvah. Za velik socialističen piknik, ki se vrši v nedeljo 2. septembra v parku Riverview, se delajo velike priprave. Pričakuje se ogromne udeležbe. Glavni govornik bo sodrug Eugene V. Debs. Takoj ko bo gotov z govorom v Chiicagi, odide na agitacijsko turo v zapad-ne države. Pripravljalni odbor je povabil vse unije, naj se naše manifestacije udeleže in, pokažejo svoje silmjpatilje staremu bojevniku Debsu. Vstopnice se dobe v uradih socialističnih listov v Ghieagi, v uradu okrajne organizacije ter pri posameznih sodrugih. Naši delavci jih lahko dobe v uradu Proletarca ali pri članstvu kluba št. 1, JSZ. klubom j. s. z. na znanje. Kakor je bilo že pojasnjeno v 829. št. Proletarca, je sedaj v teku kampanja za zbiranje agitacijskega fonda 840.000, iz katerega se bodo krili stroški za pridobivanje novih članov, organiziranje in reorganiziranje socialističnih klubov in državnih organizacij. K dotičnemu obvestilu spada še to, DA SI OD ZBRANIH SVOT OBDRŽI VSAK KLUB 25 odstotkov za svoje lokalno delo. Večina naših klubov je dobilo nabiralne pole za zbiranje tega fonda direktno iz gl. stana Socialistične stranke. Rrezdvomno so nekateri odposlali tje že tudi svote. Klubi, ki so že kaj odposlali, pa niso odračunia-li za svoj klub tistih 25 odstotkov, lahko to še vedno store. V tem slučaju naj pišejo tajnišvu JSZ, naznanijo naj, koliko in kdaj so poslali zbrano na gl. stan in tajništvo jim izposluje pri stranki tozadevne odstotke. Klubi, ki še niso dobili tozadevnih nabiralnih pol, naj to javijo tajništvu JSZ., da jim jih pošlje. Kampanja za reorganiziranje starih in organiziranje novih socialističnih klubov in s tem državnih organizacij, ki so prenehale funkcionirati, se prične pod vodstvom sodruga E. V. Debsa dne 1. septembra ter bo trajala do decembra 19i23. Spomladi 19i24, prične sodrug Debs predsedniško kampanjo, ki bo trajala do prvega torka v novembru, to je dokler se ne zaključijo predsedniške volitve. Sodrugi, vpoštevajte to, da se razdele naša gmotna sredstva in delo za reorganiziranje Socialistične stranke, kakor je potreba. Naprej v borbi za socializem! Tajništvo JSZ. SLOVENSKEMU DELAVSTVU V HERMINIE, PA. Socialistični klub št. 69, JSZ., zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 6. popoldne v dvorani društva Prostomisleci, št. 87, SNPJ. — Rojaki, pristopajte v naše vrste 1 — Anton Zornik, Rox 202, Herminie, Pa. RAZPIS SLUŽBE. Radi izvolitve sodruga Chas. Pogorelca za tajnika JSZ. se potrebuje v uradu Proletarca novo pisarniško moč. Prosilec za to službo mora biti vešč slovenščine v govoru in pisavi, znati mora angleško, pisati na pisalni stroj in razumeti knjigovodstvo. Za to službo se imajo pravico priglasiti samo člani J. S. Z. Pošljite ponudbe na naslov: "Proletarec", 3639 W. 26th St. socialistično Časopisje v zed njenih državah. Seznam nekaterih socialističnih listov v Z dinjenih državah: THE NEW YORK CALL, dnevnik, 1 Fourth Ave., New York.—Naročnina za dnewI in nedeljsko izdajo $1 na mesec. THE MILWAUKEE LEADER, dnevnik-528 Chestnut St., Milwaukee, Wis. — Narodi na, $3 za pol leta, $6 za celo leto. THE WORKER, tednik, glasilo socialisti ne stranke v Pennsylvaniji. Naslov: Amend Casualty Bldg., Reading, Pa. — Naročnina $1 Sil za celo leto. MIAMI VALLEY SOCIALIST, tednik, >1 silo socialistične stranke v Ohio. Naslov: Mol and Longworth St., Dayton, O. — Naročnina! za celo leto. CHICAGO SOCIALIST, tednik, glasilo« kaške socialistične organizacije. Naslov: lSfl Warren Ave., Chicago, 111. Naročnina: $1.50s| celo leto. THE WORLD, tednik, glasilo socialistial stranke v Californiji. Naslov: 1020 BroadwiJ Oakland, Calif. — Naročnina: $2 za celo leto. I THE NEW AGE, tednik, glasilo socialistih ne organizacije v Buffalu. Naslov: 616 Geneml St., Buffalo, N. Y. Naročnina: $2 za celoletJ THE SOCIALIST WORLD, mesečnik, mil no glasilo ameriške socialistične stranke, izhtjl v Chicagi. Naročnina: $1 na leto. ST. LOUIS LABOR, tednik, 940 Choteal Ave., St. Louis, Mo. NEWARK LEADER, 97 Springfield aJ Newark, N. Y. THE MESSENGER, glasilo zamorskih cialistov, 2305—7th Ave., New York. THE SOCIALIST ADVOCATE, Glen FalJ N. Y. THE CITIZEN, 351 Albany St., ScheneJ tady, N. Y. READING LABOR ADVOCATE, 4lfl Washington St., Reading, Pa. Razun tu navedenih je še število drugih lil tov, ki propagirajo socialistično stranko; »I činoma jih lastujejo unije. Izmed vseh del»l skih skupin in frakcij ima socialistična stranki največ in najbolj razširjeno časopisje. Stranke v Estoniji. Meseca maja to leto so se vršile v Gl« državnozborske volitve, pri katerih so dol konservativci, 25 poslancev; centrum, 38 slancev, ki sestoji iz radikalcev in demokrai unije; social demokratje so dobili 20. komui 10 in narodnostne manjšine (Nemci in Rusi poslancev. Estonski parlament sestoji s » ene zbornice. Toenisen, bivši ministrski im sednik in član demokratske unije, je oil i: Ijen za predsednika državnega zbora. iseljevanje Jugoslovanov leta 1922. uradni statistiki, izdelani v Generalnem Izse-liškem Komisariatu, je bilo izseljeniško gibanje iz (oslavije v Zedinjene države leta 1922 sledeče: Kvota. Kvota za fiskalno leto 1922-23 je iznašala 6426. konca decembra je bilo od tega izčrpanih 5436 lilk, ne računajoč tiste v Jugoslaviji rojene izseljenki so odšli v Zedinjene države iz drugih evrop-ih ali ameriških držav. V zmislu zakona o kvoti se ■reč vštevajo v kvoto vsake dežele vsi tisti prise-iti, ki so bili v dotični deželi rojeni, brez obzira lic, v kateri deželi imajo državljanstvo. Če se je primer kdo narodi! v Jugoslaviji, ko so slučajno govi stariši potovali skozi našo deželo, pa se polje iz svoje države izseli v Ameriko, gre na račun lit kvote. Vsega skupaj se je tekom koledarskega leta 1922 Jugoslavije izselilo: ...................... 6,086 tem ko jih je bilo leta 1921 ..............12,965 oseb ških je bilo .............................. 2,872 Blih................................... 3,214 Že leta 1921 je število ženskih med izseljenci pre-i ono moških. Tako ni le v Jugoslaviji. Odkar v Zedinjenih državah zakon o kvoti, se lahko 6........90 v Kanado....................... 170........ 2.9 v Argentino..................... 290_____ _' ' 4*8 v Chile......................... 7 v druge ameriške dežele .......... 35 T v južno Afriko.................... 20 v Avstralijo...................... 44 v Novo Zelandijo.................. 12 Izseljeniško gibanje je bilo torej tudi tega leta uravnavo večinoma v Zedinjene države Amerike. Izseljeniška pristanišča. Ker Jugoslavija še nima nobene domače luke urejene za izseljeniški promet, kakor tudi nobenega domačega parobrodarskega društva za prevoz izseljencev, se opravlja naše izseljevanje izključno preko tujih luk in s tujimi parobrodnimi družbami. Kolikor je gotovo število izseljencev odpotovalo čez domače luke, je bilo to le na prehodu za kakšno tujo, zlasti italijansko luko. Tako se je vkrcalo izseljencev v Gružu..................................... 218 v Bakru..................................... 18 v Splitu..................................... 5 V tujih lukah se je vkrcalo: v Gherbourgu ...............................1573 v Hamburgu.................................1250 v Havru.....................................1050 v Trstu..................................... 408 v Bremenu................................. 212 v Rotterdamu............................... 60 v Liverpoolu............................... 132 v Southamptonu ........................... 67 v Neaiplu................................... 9 v Marseillu...........v..................... 3 v drugih lukah............................1020 Iz tega se vidi, da potuje največje število naših izseljencev čez francoski luki Cherbourg in Havre. Tega prometa naših izseljencev so bile deležne posamezne družbe v sledečem razmerju: Cunard Line.................................1718 Canadian Pacific........................... 505 Red Star Line ............................... 61 White Star Line .............................. 184 Comp. Generale Transatlantique (French Line)..1148 Hamburg American Line ..................... 969 North German Lloyd ......................... 187 Navigazione Generale Italiana ................ 13 Cosulich..........................!........ 74 United American Line ........................ 370 Orient Line................................. 9 Druge družbe............................... 847 Gospodarski položaj. Gospodarski položaj izseljencev se more ponekod presoditi po številkah, ki označujejo njih lastninske razmere, in po razlogih, iz katerih so se izselili. Od vsega števila izseljencev leta 1922 je pustilo posesti doma .........................3970 prodalo svoje posesti ......................... 78 bilo brez posesti .............................2038 Po razlogih izselitve je bilo oseb, ki so se izselile iz gospodarskih razlogov ......................5186 iz drugih razlogov........................... 900 Nadalje se opaža, da je izmed izseljencev leta 1922 imelo sorodnike v Ameriki ....................5700 ni imelo sorodnikov .......................... 386 Prepaid tickete so poslali sorodniki ............1903 sami so si plačali prevozne listke ..............4183 Tudi to potrjuje, da se izčrpava velik del kvote na račun tistih, ki zapuščajo domovino, da se preselijo k sorodnikom, živečim v Ameriki. Ti statistični podatki so sestavljeni na podlagi uradne evidence državnih organov izseljeniške službe in na podlagi odpravnih knjig koncesioniranih pa-robrodnih družb. Toda ker služba leta 1922 še ni bila popolnoma organizirana, se ne morejo smatrati za bretzpogoj no natančne. V glavnem pa vendar dajejo približen pregled našega izseljeni&kega gibanja. KONFERENCA SOCIALISTIČNI! KLUBOV V ZAPAD. PENSYLVAN priredi v nedeljo 2. septembra ob 2. popol NA BRIDGEVILLE, PA., i v dvorani druš. S. N. P. J. VELIK SHOD Poleg drugih govornikov bo nastopil hi sodrug FRANK ZAJEC iz Chicage. Ob 10. dopoldne se vrši v isti dvo~ konferenca zastopnikov socialističnih klubov in društev "Izobraževalne akcije JSZ" v zapadni Pennsylvaniji, na kateri bosta navzoča tudi Frank Zajec,; urednik Proletarca, in Frances A. Tavčar, ki ostane nekaj tednov v Pennsylvaniji naj agitaciji za JSZ in njeno glasilo. Pridite točno na konferenco! Agitirajte za veliko udeležbo na shodu. NAPREJ ZA SOCIALIZEM! Lawrence Kavčič in John Tercel), zastopnika konference. aiiiiiiiim............................................... V nedeljo 2. septembra popoldne E se vrši | v parku Riverview v Chicagi f VELIK PIKNIK SOCIALISTIČNE STRANKE, ~ na katerem bo govoril med drugim | EUGENE V. DERS, = predsednik eksekutivne »oc. stranke. S Vstopnice se dobe v uradu Proletarca, v uradu = okrajne organizacije in pri članih in člaa: — stranke. = v Agitirajte, da bo udeležba na tem piknika H štela na tisoče.. illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHI KOLIKO JE ČLOVEK VREDEN? Na podlagi zavarovalninske statistike, je mož, ako čil in zdrav, vreden približno šestnajstkrat toliko je njegov letni zaslužek, če se računi denar po 6 od Ce moški lahko zasluži $2.400 na leto, je vreden ®.W0, ker 6 odstotne obresti od $40.000 znašajo na It$2.400. Bolan in za delo nesposoben človek ni vrela nif na podlagi tega računa. Državna statistika ka-fcdajevsak delavec v Zdr. državah povprečno bolan dnij v letu, kar pomeni letno zgubo na narod-ibogatstvu približno 500 milijonov dolarjev. Očivi-je, da je to eden največjih ekonomskih problemov, ga ima danes naša dežela: polovica te boleizni je tio prepričljiva, in zakaj je ne bi preprečili? Trine-ira zdravilno grenko vino lahko veliko pomore. Isto isti drob, uravna njegovo delo, drži telo čisto in moč-_jn teto tako ojačeno, se lahko brani pred nevarnimi jUjirimi boleznimi in vničuje škodljive bacile. Isto poletna tonika v najboljšem pomenu besede .Dobi-v lekarnah ali pri trgovcih z zdravili. SODRUGOM V CLEVELANDV. Seje socialističnega kluba št. 27. se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne, v klubovih prostorih v Slov. nar. domu. Dolžnost vsakega sodruga je, da redno prihaja k sejam. — Tiste, ki simpatizi-rajo s socialističnim gibanjem, pa še niso pri soc, stranki, vabimo, naj pristopijo v naš klub in tako pomagajo pri delu za osvoboditev proletariata. Prva nal< ga delavca je, da postane razredno zaveden. Pri tei pa vpoaštevajmo geslo: "V organizaciji je moč." DETROITSKIM SODRUGOM. Seje slov. socialističnega kluba št. 114 JSZ., se Sivsako četrto nedeljo v mesecu v Hrvatskem Domu, -31 Kirby Ave., ob 9. uri dopoldne.— Na dnev-redu so vedno važne stvari, ki se morajo rešiti. Iležujte se teh sej polnoštevilno in pripeljite seboj «jeprijatelje. — Učvrščujmo našo postojanko s tem, ji pridobivamo novih članov. — Organizator. VICTOR NAVINSHEK 331 GREEVE STREET, CONEMAUGH, PA. Trgovina raznih društvenih potrebščin kot re-galij, prekoramnic, znakov, kap, uniform, itd. Moja posebnost je izdelovanje lepih svilenih zastav, bodisi slovenskih, hrvatskih ali amerikanskih, po zelo zmernih cenah. V zalogi imam veliko izbero raznih godbenih inštrumentov vseh vrst. Velika zaloga finih COLUMBIA GRAFONOL od $30 do $250 in slovenskih ter hrvatskih rekordov. Moje geslo je: Zmerne cene in točna postrežba. Pišite po moj veliki cenik. Naročila pošiljam v vse kraje Združenih držav. Za obilna naročila se toplo priporočam. Prečitajte naš senik knjig, iobSen v tej izdaji. Ve-ika izbera novih knjig, atere smo prejeli pred nekaj dnevi iz Slovenije. Največja zaloga boljših književnih del. NAZNANILO. Rojakom v Johnstownu in ilici naznanjam, da sem od-[1 svojo krojačnico. Izdelujem » v to stroko spadajoča dela, |)o najnovejšem kroju. Delo Ijmženo. Za obilen obisk se Ijriporoča | PETER KOBAL, krojač, 401 Somertet St., Johnstown, Pa. STEDLJIYI LJUDJE wT® ft) LtJ- ■p M vlagajo redno in investirajo razumno v KASPAR STATE BANKI največji jugoslovanski banki v Zed. državah 1900 Blue Island Avenue in vogal 19. ceste. CHICAGO, ILLINOIS. Kapital in prebitek $ 1 ,2 5 0,0 0 0.0 0 Prodajamo parobrodne listke za vse prekomorske črte v Jugo-, slavijo in nazaj. Izdelujemo sve-dočbe (affidavits) za naseljence ter iiiiii iiautuiaivuiu ha vi* 1 | Chicago Clearing House pošiljamo denar v staro domovino Ass'n. najhitrejše in najceneje. Pod vladnim in držav nim nadzorstvom in CENIK KeJIG. ZNANSTVENE RAZPRAVE, POLITIČNI IN GOSPODARSKO SOCIALNI SPISI, UČNE IN DRUGE KNJIGE IN BROŠURE. ALI JE RELIGIJA PRENEHALA FUNKCIONIRATI? Debata ....................... -2* ANGLESKO-SLOVENSKI BESEDNJAK. (Dr. J. F. Kern).. 8.06 DEMOKRATIZEM IN 2EN- STVO, (Alojzija Stebi) .......1» GOSPODARSKA GEOGRAFIJA, (Dr. V. Sarabon), vezana.....1.26 KATOLIŠKA CERKEV IN SOCIALIZEM ..................25 KDO UNIČUJE PROIZVAJANJE V MALEM...........26 KOMUNISTIČNI MANIFEST, (Karl Marks in Friderik Bagels) .........................26 KRATKA SRBSKA GRAMATIKA, (Dr. Josip Mencej).....26 KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV. (Matija Pire).........40 O KONSUMNIH DRUŠTVIH... .1« O KULTURNEM POMENU SLOVENSKE REFORMACIJE, (Dr. L Prijatelj), broširana... .4« POGLED V NOVI SVET........10 POLITIČNO ŽIVLJENJE SLOVENCEV, od 4. jan. 1797, do 6. jan. 1919 leta, (Dr. Dragotin Lončar), vezana............90 POT K SOCIALIZMU, (Dr. Oto Bauer)......................26 PROLETARIJ AT.............15 PSIHIČNE MOTNJE NA ALKO-HOLSKI PODLAGI. (Ivan Robida, vezana ............1.15 RAZVOJ SOCIALIZMA od utopije do znanosti, (Friderik En- gels, prevel M. Žagar)........35 REFORMACIJA IN SOO. BOJI SLOV. KMETOV, (Abditus) broširana..................44 SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA, izdala in saleiila Književna matica SNPJ., 384 strani, vezana v platno ......8.66 SMERNICE NOVEGA ŽIVLJENJA, (Dr. K. Ozrald), broširana ...................m -66 SOCIALIZEM IN VERA, »pisal Zvonimir Bernot, 128 strani, mehko rezana 50e, trdo veza- na . . . .......................65 SO 01J AL. KNJIŽNICA (dva snopiča) .......................16 ' SPOL-LJUBEZEN-MATERIN-STVO, (Prof. dr. Z. Zahor), trda vezba....................40 SRBSKA POČETNICA, (J. T.).. .50 SPRETNA KUHARICA, broširana, $1.00, vezana ........... 1.25 SVETOVNA VOJNA IN ODGO-VOKNOST SOCIALIZMA, E. K.), broširana...............50 USTAVA, ruske socialistične fed. sovjetske republike...........10 VARoNA KUHARICA, (Marija Remec$, vezana............1.00 V NOVO DEŽELO, (E. K.) broširana...................25 VOLJA IN DEJANJE, (psihe-logična analiza).............25 Nadaljevanje z 2. strani. 0ADRUŽNA PRODAJALNA ALI KONSUM ... .16 ZAKON BIOGENEZIJE. (J. He- ward Moore, prevel I. M.) .... 1.50 ZA STARO PRAVDO. (Fran Erjavec^ ...................56 ZBIRKA RUDARSKIH IN FUŽINSKIH IZRAZOV, (J. Bez- laj)......................36 ZDRAVJE, zdravstvena revija za pouk o zdravstvu in zdravljenju, letnik 1921, broširana $1., trdo vezana...............1.50 ZDRAVJE, jan., feb., marc, april in majska izdaja letnika 1922, vsaka po....................10 ZGODOVINA SOCIALIZMA V SRBIJI (Fran Erjavec)......25 ZGODOVINA SRBOV, HRVATOV IN SLOVENCEV, (Ant. Melik) I. del.................85 n. del . . ..................75 RAZNO. AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR, veoan v platno, letnik 1919, 50e; letnik 1920 ........50 AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR, letnik 1922, mehko vezan 50c, vezan v platno.....75 AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR, letnik 1923, trdo vezan.. .75 CANKARJEVA SLIKA na dopisnicah, 2 za 5c.............. (Imamo jih dvojne vrste.) DEMOKRACIJA, (Cankarjeva številka) ...................10 KRES, revija, 1. 1922, št. 9-10.. .25 KRES, revija, 1. 1922. št 11-12.. .25 KRES, kulturni mesečnik, 1. 1923, št. 2—3—4 ..............40 NAJNOVEJŠE INFORMACIJE O DOBAVI DRŽAVLJANSTVA ZEDINJENIH DRŽAV......40 O ZDRAVSTVENIH NALOGAH SOC. ZAVAROVANJA, (Dr. Demet. Bleiweis-Trsteniški) .. .10 PROLETAREC, vezan, letnik 1919, $5.00; vezan, letnik 192Q......................5.00 PROLETAREC, letnik 1921, vezan v platno ............... 5.00 PROLETAREC, letnik 1922 v platno vezan................. 5.00 RDEČI PILOT, mesečnik prevratne mladine za duhovno revolucijo, prva in druga številka .05 TRIJE LABODJE, ilustrirana revija . . . ...................25 ANGLEŠKE KNJIGE. ANARCHISM AND SOCIALISM, (Geo. Plechanoff), vezana .60 ANCIENT LOWLY, (C. Osborne Ward) dve knjige, 1313 strani, vezane.............. 5.00 ANCIENT SOCIETY, (Lewis H. Morgan), vezana............ 1.50 BRASS CHECK, (Upton Sinclair). Slika korumplranosti kapitalističnega žurnalizma, vezana ...................... 1.20 "DEBS, HIS AUTHORIZED LIFE AND LETTERS". (David? Karsner), vezano v platno 1.20 END OF THE WORLD, (Dr. M. Wilhelm Meyer), vezana.......60 EVOLUTION OF MAN, (Wilhelm Bolache), vezana......" EVOLUTION OF PROPERTY, (Paul Lafargue), vezana HOD AND MY NEIGHBOR, (Bob- ert Blatchford), vezana . GOOSE-STEP, (Upton Sinclair). Študija ameriškega visokošol-stva nad katerim imajo kontrolo privatni interesi, vezana . .. IMPERIAL WASHINGTON, (R. F. Pettigrew), knjiga, ki opisuje prehodno dobo iz demokracije v denarni imperializem v Zed. državah, 441 itra- ni, trda vezba...... JUNGLE, (Upton Sinclair) povest iz chicaških klavnic KARL MARX, biographical memoirs, (Wilhelm Liebkneeht), vezana ................... KING COAL, (Upton Sinclair), povest iz xadnjsga itrajka (1913) coloradskih pr»m«fujsr, trda vezba ................ LAW OF BIOGENESIS, (J. Howard Moore), rezana . ... LIFE AND DEATH, (Dr. E. Teichmann), vezana ...... OUTLINE OF HISTORY, (H. G. Wells), vezana, 1171 8tr< PHYSICIAN IN THE H017S], (J. H. Greer, D. D.) Domadi zdravnik, vezana . ... REPUBLIC OF PLATO, retana RIGHT TO BE LAZY, (P«i Lafargue), vezana . . ........ ROBERTS RULES OF ORDEH, vezana ............. SAVAGE SURVIVALS, (J. Howard Moore), vezana . . ..... SOCIAL REVOLUTION, (Bail Kautsky), vezana ......... STRUGGLE BETWEEN SCIENCE AND SUPEKSYJ-TION, (A. M. Lewis), ymui THEY CALL ME CAEPENTKB, (Upton Sinclair), trda vezba., THE DREAM OF DEBS, (Jack London) ................... THE PROFITS OF RELIGI0H. Razprava o izrabljanja rtr ia privatne interese ........... THROUGH THE RUSSIAN REVOLUTION, (Albert Eh;s Williams), s slikami, 311 strani, rezana v platno . . 100%. (Upton Sinclair). Povest patrijota ........... VITAL PROBLEMS IN SOCIAL EVOLUTION, (A. M. Lewis), vezana..................... THOUGHTS OF A FOOL, (EY* lyn Gladys), vezana ........ Naročilom priložite poštni ali presni money order, ček ali Za manjša naročila lahko poštne znamke. Vse knjige pošiljamo poStiise sto. Klubom in čitalnicam, pri večjih naročilih liberalen popust. Vsa naročila naslovite na: proletarec 3639 W. 26th Street, Chicago, III.