kranjski Izdaja: Tekstilna industrija, Tiskanina-Inteks, Kranj — Odgovorni urednik: Peter Gunčar — Uredniški odbor: Anton Miklavčič, Viljem Zirkelbach, Boris Pertot, Ivan Mauser, Anica Lokar, Tine Rojina, Ivo Jereb, inž. Franc Indihar, Vlado Mohorič, Martin Hajdinjak, Stane Primožič — Oprema: 'Peter Gunčar — Telefon: 2882-84 — Riše: Miro Kelbel — Tisk: ČP »Gorenjski tisk«, Kranj <__________________________________;_____________> LIST TEKSTILNE INDUSTRIJE TISKANINA-INTEKS KRANJ Spomenik revolucije organizacij in podjetij iz vse Gorenjske. Spomenik je odkril zvezni ljudski poslanec in eden izmed organizatorjev vstaje na Gorenjskem, tovariš Vinko Hafner. V svojem govoru, ki ga je imel pred samim odkritjem, je tovariš Hafnar na kratko povedal oziroma orisal revolucionarno pot vse Gorenjske in pri tem posebno poudaril velik pomen 884 žrtev, ki jih je dala Gorenjska, v času borbe za lepšo bodočnost vseh nas, ki smo ostali. Tov. Hafner je poudaril, da Naša mladinka — Alenka Uršič, je potegnila za vrvico im odkrila skulpturo: REVOLUCIJA 30. julija so ob 10. uri dopoldne . naznanile fanfare začetek velike slovesnosti za vso Gorenjsko - ODKRITJE VELIČASTNEGA SPOMENIKA REVOLUCIJE. Tej svečanosti so prisostvovali predsednik Ljudske skupščine LRS Miha Marinko, organizacijski sekretar CK ZKS Ivan Maček—Matija, podpredsednik Glavnega odbora SZDL Slovenije tovariš Hrane Kimovec, sekretar ZK OLO Ljubljana Hrane Popit in druge politične osebnosti ter predstavniki je bilo do sedaj že veliko narejenega za človeka v naši državi, da pa seveda ne smemo počivati in misliti, da smo naredili in dosegli že vse, temveč si moramo prizadevati še naprej, da bi dosegli še več, še večje in lepše uspehe. »To«, je dejal tov. Hafner, »nam ne bo težko, ker smo zaupali vodstvo naše domovine našemu ljubemu Maršalu in preudarnemu voditelju — tov. TITU, velikemu borcu za dobro Jugoslavije in borcu za svetovni mir.« Potem so padle rdeče prevleke in pred več tisočglavo množico so se v soncu zasvetile čudovite skulpture spomenika. Bil je to tako veličasten trenutek, da je marsikomu zastal dih in za trenutek je postalo vse tiho in mimo. Potem je zopet završalo in množica je vzklikala in občudovala. Tako je minila proslava in 30. julij 1961. Ostal pa nam je veličasten spomenik, velika mojstrovima, ki jo je z mnogo truda in ljubezni naredil akademski kipar - LOJZE DOLINAR. NA TRGU REVOLUCIJE BO STAL TA SPOMENIK SE DOLGA STOLETJA V SPOMIN NA NAJTEŽJE PA TUDI NA NAJSLAVNEJŠE TRENUTKE BORBE NAŠIH NARODOV IN V SPOMIN NA VSE TISTE, KI SO ZA SVOBODO DALI - SVOJA ŽIVLJENJA! Proslave tudi v podjetju V okviru proslave 20. obletniee revolucije jugoslovanskih narodov im vzporedno z odkritjem spomenika in občinskega praznika, smo imeli proslave tudi v obeh obratih združenega podjetja. Na teh proslavah so govorniki obrazložili velik pomen revolucije in tudi predvojne borbe delavskega razreda vse od velike tekstilne stavke dalje. Povedali so, kaj vse smo v občimi že naredili v tem zadnjem — povojnem — obdobju in kaj vse še moramo narediti, da bo naše življenje še bolj lepo in plodno. Obrazložili so tudi, da bo naše občine, ki so v temelje maše odkritje spomenika v čast vsem nove, socialistične domovine, tistim padlim borcem in talcem vgradili svoja življenja. Prve izkušnje po združitvi Tik po odkritju Bilo hi še prezgodaj, da bi v tako kratkem času — komaj mesec dni po formalni združitvi podjetij Tiskanima in lateks — že podajali analizo o doseženih uspehih novega podjetja. Gotovo je, da vsaka reorganizacija, posebno pa še združitev dveh tako velikih podjetji, povzroči veliko težav in problemov. Sam proces združevanja niti me predstavlja kakšnih posebnih problemov in na prvi pogled izgleda, kakor da se da vse probleme rešiti normalno, vendar se pa vseeno pojavljajo težave, ki so več ali manj administrativnega značaja, katere pa je treba reševati z dobro voljo in z mnogo razumevanja. Največje zagotovilo za dobro delo v prihodnje, v novi or- ganizacijski obliki, nam je gotovo zaupanje delovnega kolektiva, ki kljub določenim težavam v proizvodnji, izvršuje v redu svoje družbene obveznosti. Z združitvijo obeh podjetij smo morali postaviti novo organizacijo administracije. Tako je upravni odbor podjetja že sprejel predlog organizacijske sheme novega pod- jetja, vzporedno is tem pa seveda rešujemo kadrovske probleme in ravno pri reševanju teh problemov imamo določene težave. Več ena- Mmožica ljudi na otvoritveni svečanosti kih funkcij iz obeh podjetij se bo v novem podjetju združilo v eno in vsled tega je jasno, da v novi organizacijski shemi za nekaj ljudi ni ustreznega delovnega mesta oziroma nimaimo za nekaj delovnih mest ustrezne zasedbe. Upam pa, da bomo z delnimi premostitvami in delno tudi z organizacijo novega samostojnega obrata konfekcije delno le rešili te kadrovske probleme tako, da se bomo le v skrajni meri posluževali možnosti premestitve izven našega podjetja. Največ težav imamo trenutno zato, ker nismo v stanju sproti obveščati delovni kolektiv o vseh trenutnih problemih. Še več preglavic pa nam povzroča to, da obratni delavski sveti še niso začeli s svojim delom in zato še ne rešujejo problemov, kateri pa spadajo le v njihovo kompetenco. Ob zaključku prvega polletja lahko ugotovimo, da sta oba obrata izpolnila oziroma delno celo presegla planske naloge, kar pomeni vsekakor določeno prednost za izpolnitev plana v drugem polletju oziroma za tekoče leto. Trenutno imamo določene težave v izpolnjevanju planskih nalog posebno v obratu tkalnica in v obratu plemenitilnica obrata II, vendar je iizpad proizvodnje v teh dveh obratih samo prehodnega značaja in se bo proizvodnja tekom naslednjih mesecev — po izvršeni rekonstrukciji — dvignila. Tako torej ni nobenih problemov, seveda le v kolikor ne bi pri iz-(nadaljevanje na 2. strani) iz zgodovine infeksa in Tìskaniiie ; Bralci! imamo sedaj ne Ko polagamo temeljne kamne novega velikega podjetja Tekstilne industrije Tiskanina-Inteks »Tekstilinidus« Kranj, ki je nastalo z združitvijo dosedanjh podjetij Tiskanina, tovarna tiskanega blaga Kranj in Tekstilna tovarna Inteks Kranj je prav, da Kakor vidite , . „ ,, rT di z samo novo podjetje, temveč tudi večina kapitalistov, vendar je bi- v Kranju, z odločbo vlade FLR ’ f e-lasiJ0 kolektiva z novim imenom lo v njegovem odnosu čutiti le ne- kateremu je bilo izročeno v uprav- f ^ KPANJSKI TEKSTILEC, likaj več človečnosti, kot so jo ka- Ijanje vse premoženje in pm« da vam ta raazlv uffajai, r zahtevam, ki jih je postavljal Ma- zali lastniki Jugočeške in pogledamo nekoliko nazaj v polpreteklo dobo in navedemo v brune. Kljub temu pa so delavci jet je prešlo , izanievam, ki jih je razvojni poti obeh podjetji nekaj navažnejših dogodkov. Se vedno Inteksa bili prisiljeni skupno s ze 31. decembra 1945, ko je Pns ( 1nii razpis- Enostavno ni bilo - - - ..... svojimi tovariš^ v ostalih kranj- ^podjetju delegat mg. Bogo rešit^e> ker so WB predtogi drži, da je zgodovina ljudem dobra učiteljica. V tem članku ni naš namen, dotakniti se vseh znamenitih škili podjetjih v letu 1936 stopiti dogodkov, omenili bomo le nekaj najvažnejših tako, da si bodo v stavko, lahko naši bralci razvojno pot obeh podjetij vsaj v grobih obrisih predstavljali. Podatke za ta članek smo črpali predvsem iz Tekstilna tovarna Inteks je iz- J večinoma sestavljenke iz prejànjdh a iz druge svetovne vojne z ne-S«*"™f “ S V razdobju med obema vojna- šla iz enrage svetovne vojne z ■ ., M ma je podjetje Inteks izdelovalo: vsklajenimi zmogljivostmi, z za-5™ ? ° ™ ___— ir^-1. K«. M»«eir up nome,ni znan- flanelo. barhamt, blago za ženske neustrezno razvrstitvijo obratnih J jasnuo, z__________________________________________, , zgodovinske literature Kranja. Ker ta članek ne pomeni znanstvene študije, naj nam bralci opraste, če kateri izmed podat- flamelo, barhamit, blago obleke, kord, baržun, platno, ši- prostorov, ki niso bili funkcional- StVCilC S Hilli J C, J la.J lutili Ul “‘VI virtuuvvj vv «“IVI ■ 1' ' ' ' , , . _ j. „ _ kov ne bi povsem točno odgovarjal. Zlasti pri dogodkih, ki so fon, velveton, rips, panama, ki o- no povezani in v is _ že precej za nami, je to možno, ker si tudi viri, s katerimi razpolagamo, ponekod nasprotujejo. Ce posegamo v zgodovino obeh podjetij, je prav, da sežtino prav do začetka tekstilne industrije v Kranju in do ustanovitve kapitalističnih podjetij, ki so v gotovem pogledu predhodniki naših. Z revolucijo in nacionalizacijo smo prelomili s tradicijo in pravo kontinuiteto nekdanjih podjetij. Ustanovili smo nova podjetja, ki se po svojem ustroju in značaju histveno ločijo od starih. Nova socialistična podjetja pa imajo vendar nekaj skupnega s starimi. Od starih podjetij kapitalističnega reda so prevzela produkcijska sredstva, zlasti pa so prevzela delavce, od katerih mnogi delajo na istih strojih ali v istih oddelkih skoraj od začetka tekstilne industrije. Delavci so v kapitalističnih podjetjih pridobivali svoje strokovno znanje in razredno zavest, zato mislimo, da je zaradi kontinuitete delovnih kolektivov podana vendarle vez med podjetji pred okupacijo in sedanjimi socialističnimi podjetji. ski državljan Gustav Horak. Gustav Horak je kmalu po vstopu v družbo pridobil vodilni položaj. Z družabnikom Markgrafom se je sprl, nakar je v avgustu 1937. leta Markgraf iz družbe izstopil in te, rokavino, žakardne tkanine in loškim postopkom njene' prodz podobno. Izdelovalo1 je torej ra- vodnje. Tako' stanje je bilo posle- Inteks Podjetje Inteks je gospodarilo z osnovnimi sredstvi in zaposle-valo delavce nekdanjih podjetij Inteks - tekstilno industrijalna ^ novo tovamo v gkofji Lo- vi nKn -z r\rv\ ni rvn n, irmiTT/vzAi in n.Ain _ družba z omejeno. zavezo; in podjetja »Tekstilindus«, kranjska tekstilna industrijska družba z neomenjeno' zvezo. prav to ime. Z ozirom na to, da smo postali eno podjetje, sestavljajo sedaj uredniški odbor tudi člani iz ene» ga in drugega obrata in upam, da J bomo skupno še nadalje urejali J naš list v vaše zadovoljstvo in po \ vaših željah. Kot že večkrat poprej, J pa moram ponovno poudariti sle-Ideče: CE ŽELITE, DA BO V TEM J ČASOPISU ZAJETO VSE TISTO, j. KAR VAS ZANIMA IN KAR SI *5 ♦ ŽELITE, POTEM NAM MORATE ■ VASE ŽELJE IN PREDLOGE f SPOROČITI! LE TAKO VAM ? BOMO LAHKO USTREGLI, CE 'BO LE MOGOČE! Vsi dobro vemo, da je nemogoče ustreči vsem! Jasno je tudi, J da je daleč premalo in nezadost-? no samo sodelovanje članov u-\ redniškega odbora, ker je to pre-? ozek krog ljudi, ki nikakor ne f more zajeti vsega življenja in * dogodkov tako obsežnega podjet-fja oziroma kolektiva. Poleg tega f pa bi ob takih pogojih trpela tudi I pestrost in kvaliteta lista, saj em-i krat vsakemu zmanjka »špage«, t če ;mora kar naprej pisati, pisati fin zopet pisati. Gre torej zato, da „ — ..f,,™.,, „i. .... —.— ----j------... nenačrt- Jnas v lem oziru podprete s svo- d. z o. z. je bila ustanovljena 21. še domačin Franc Indihar in Adolf rokavime predvsem tiste tkanine, nega poteka predvojne graditve. J jimi prispevki, in to zopet ne maja 1926. Prva družabnika sta Brach ter ing. Heinz Horak. kot jih izdeluje še danes. Nove gospodarje so tako čaka-1vedno Isti, temveč vedno vsaj bila kranjski domačin Franjo Sire Vodstveni kader so predstavlja- P«1 številu zaposlenih, številu je težke naloge, ki pa so jih \n<'kaJ novih. in poljski kapitalist Pavel Mark- jj poleg lastnikov v glavnem sa- statev ter predilniških vreten in uspešno opravili: J Kot uredniški odbor smo že več- gj]a , krat apelirali na sodelovanje s ki, današnjo predilnico' v Škofji Loki. Horak j© s tem postal dejanski in izključni lastnik podjetja, čeprav so bili v registru kot Inteks: — tekstilno' industrijalna družabniki ter solastniki vpisani zen gradlja, baržuna, Nekdanja Tiskanina klotov ter dica konjunkturnega in graf. Takoj po ustanovitvi je mo, tuji strokovnjaki (Poljaki, Ce- proizvodnji Inteks pred vojno še družba pričela z gradnjo tovarne hi im Italijani), ki so svoja vodilna daleč ni dosegal današnjega ob- Zgrajeina nova predilnica.: " 'strani organizacij in samouprav- letih od 1946 do 1949 je bila t ima nnuo ni-oJU-lnn. , strani fnih organov in raznih vodilnih ni kotel in turbina; -oseb v podjetju, vendar moram v letih 1948 do 1953 nova bar-(,e bJ1 ”dziv ** varna in belilnica; že statev bomo pričeli tik pred ) dobavo Picanol statev. V tem pri- ) meni bo nujno, da kvadratno ) tkalnico popolnoma ustavimo in ) Rekonstrukcija kvadratne tkalnice in splošna problematika Že dalj časa pripravljamo načrte sikdo bo kritiziral zaradi triizmen-za razvrstitev strojev za avtoma- skega obratovanja, vendar je treba tizacijo celotne stare tkalnice, po- vedeti, da so stari stroji že zasta-sebno pa kvadratne tkalnice, toda rdi in iztrošeni in zahtevajo predo realizacije še ni prišlo. Ker je več popravil in nadomestnih delov, vsak dan vedno več vprašanj okoli v tkalnici pa je nujno, da poeno-tega, bom na kratko preko časopi- stavimo strojni park. sa skušal obrazložiti kidaj in kako v našem obratu je z ozirom na se bo ta rekonstrukcija izvedla. potrebe po nadomestnih strojnih Na strokovnem svetu, dne 27. 7. delih kar 16 vrst statev, za katere 1961, smo to vprašanje ponovno moramo vedno pravočasno dobaviti obravnavali. Direktor podjetja nas odlitke oziroma nadomestne dele, je obvestil, da bomo dobavili nove da lahko nemoteno obratujemo in ~‘s obstoječi kader prestavimo na ) Picanol statve iz Zagreba od Tek- pravočasno izvršujemo plan. Tudi biizm&nsko obratovanje, bodisi v ) -*=■*-*— J-1-1"™" « Kstovnih strojev je več vrst, ki - - - - -■ — - ‘ prav tako zahtevajo enako skrb kot ostale statve. Prav to pa je razlog, da je v skladišču precej več materiala na zalogi, kot je pošiljki bodo statve opremljene s normalno in to seveda znatno pjana> kakor tudi plana montaže. Staiibli-jevimi listovkami, katere bremeni sredstva podjetja. Po re-dobavlja Švica. Skupno dobimo konstrukciji se bo ta zaloga prav torej 100 koim. novih Picanol av- gotovo znižala. tomatov. Pripominjam, da imajo Tudi glede proizvodov na statte statve že precej domačih delov vah imamo precejšnje težave. Kokot so stranice, veza in še nekate- merciala zahteva za potrebo trga re. Ostalo pa je še vedno uvoženo vedno več novih izdelkov in to iz Belgije. vedno širše tkanine, pač za potrebe S temi statvami bomo prav go- konfekcije. Med našimi statvami tovo modernizirali vsaj eno tkal- pa je le majhno število strojev, nico, kar je močno zaželjeno in na katerih lahko izdelujemo tako potrebno. Ta rekonstrukcija pa bo široko blago. Nujno je zato, da zahtevala mnogo načrtnega in po- postopoma, v okviru finančnih žrtvovalnega — izrednega — dela. možnosti, pristopimo k nabavi no-Prva naloga, ko dobimo nove stat- vih modernejših, širših statev, ve bo, da odstranimo iz te tkalni- Z rekonstrukcijo kvadratne ce skupno 280 navadnih statev. Te tkalnice bomo dosegli smotrnejšo statve bomo odprodali. V kvadrat- razporeditev strojev, saj jih bo v ni tkalnici se bo torej dalo pre- tem prostoru 182 manj kot do sestaviti in odstraniti skupno 460 daj. Danes so statve tako na go-strojev. Takoj za tem bomo pričeli sto natrpane, da je pri nekaterih prestavljati široke in ozke Hrdina strojih - posebno pri Hrdina av- pogonu. V začetku predvidevamo stilstroja predvidoma že od 25.8. do 10.9.1961 in sicer 50 gladkih strojev, ostalih 50 statev pa bi dobili, če seveda ne bo kakšnih ovir, od 20. do 25. septembra. V drugi »L« tkalnico ali pa na Picanole. ) To premestitev smatrajte za nujno potrebno in se razporeda točno) držite, da bo tako lahko nemoteno) potekala izvršitev proizvodnega j Da bi pokrili izpadlo proizvodnjo, v času rekonstrukcije, bi bilo 3-iz-mensko obratovanje v »L« tkalnici, potrebno približno 1 mesec. Ce pa vzamemo drugi primer, t. j. triiz- • mensko obratovanje v Picanol tkalnici, pa pokrijemo izpad v treh mesecih. Za rekonstrukcijo namreč predvidevamo 86 dni, če bo delo potekalo pod normalnimi pogoji. Za obratovanje na novih Pica-nolih smo dali priučiti že 4 tkalke, za ostalo zasedbo pa bomo tudi pravočasno zagotovili potreben kader. Odvečna delovna sila bo torej na razpolago predvidoma v mesecu novembru, nekateri pa že mogoče nekoliko prej, v kolikor bi bile Hrdina statve postopoma prej ifeZANIMIVO Ali veàte, ? — da že izvajamo v predilnici! rekonstrukcijo' pristančnih strojev, in sicer z montiranjem novih raztezal, — da so že prispeli deli nove betiinice, ki le še čakajo na dogoto-vitev zgradbe, ki jo zidajo poleg tkalnice ob cielsti, — da so v Sovjetski zvezi spustili okoli zemlje drugega kozmonavta, in sicer majorja Titova. Herman Titov se je na vesoljski ladji V/HOD II povzpiel v vesolje 8. avgusta in je v 25- urnem poletu 17-Jkrat obkrožil zemljo'. Za njega je trajal dan 44 minut. Za njega tam gori je 'bilo v 25 urah kar 17 dm ih 17 noči. Se nekaj podatkov: raketa, oziroma motorji, s katero je bil tovariš Titov izstreljen v vesolje, so razvili 20 milijonov konjiških sil, kar pred-stvlja že ogromno, če pomislite da razvije motor reaktivnega lovca od 5 do 10 tisoč konjiških moči. Hitrost je bila zelo velika, saj je Titov letel 7,75 km na sekundo ali 28.000 km na uro. Raketa je bila visoka okoli 70 metrov. Titov se je počutil odlično in se je vrnil cel in zdrav. Vsekakor pa lahko upamo, da ni več daleč dan, ko bodo stopili prvi ljudje tudi na mesec, mars, venero itd. Na NAGRADNI RAZPIS, ki smo ga objavili v zadnji številki Tilskanine, smo dobilipreko 40 predlogov, od katerih je posebna komisija izbrala naslednje tri za nagrade: KRANJSKI TEKSTILEC — prva nagrada DELOVNI TOVARIŠ - druga nagradla OBVEŠČEVALEC - tretja nagrada avtomate in sicer jih bomo name. stili v smeri sever—jug, to je: vrste bodo stale v obratni smeri kot sedaj in to zaradi smotrnejšega ipoisluževanja statev. Razmestitev strojev bo na začetku kombi- tomatih — komaj 10 cm prostora med 'koluti osnovnih valjev, tako da tkalci in ostali kader ne more na Hrdina statvah še vedno trans-misijski pogon, ker še nismo dobili motorjev za posamezni pogon. V primerih 73 delaveev, če zadržimo 7 ljudi za čiščenje obrata. S tem bo ekonomska enota znatno razbremenjena v pogledu izplačil in si bo lahko izboljšala finančno stanje. Seuaj ima tkalnica skupno 1026 ljudi, in sicer 1010 delavcev in 16 nameščencev. Z rekonstrukcijo pa bo skupno 953 ljudi. Nastopa torej vprašanje: kam z odvečno delovno silo? Tudi to vprašanje bomo po vsej verjetnosti rešili v samem združenem podjetju. Obstaja namreč predlog, da bi ustanovili nov oddelek za robljemje prtov, robcev, rut in otroške konfekcije. Ta oddelek bi formirali v prejšnji Tako že dela mehanična delavnica potrebne cevi, zračnike in ostalo, zidarska dela pa potekajo' bolj počasi, ker je v tem pogledu v podjetju veliko potreb a premalo delovnih kapacitet. Upajmo, da bo vendar do zime gotova, če bo le gotov tudi 'glavni vodnjak, ker brez njega itak primanjkuje vode že za ostale vlažilne naprave. V kolikor bodo klimatske naprave gotove, bo s tem rešen problem vlage, ogrevanja in zračenja te tkalnice. Dopusti Han dopustov poteika po raz- strojev niti obhoditi, kar seveda bližnji prihodnosti se bo te elektromotorje nabavilo in pozneje uredilo posamezne pogone, kar bo močno ovira pregled osnov in strojev, kakor tudi popravila, Ta nacija širokih in ozkih Hrdina prenatrpanost znatno ovira večjo šele dalo pravo lice tkalnici. TVltnm It.ffW riJLfrv na -\r n/vrl -j 1 ičlrn Di*nÌ7trnrln iti in V» «vlili ». „ :n -mr , avtomatov, nato pa v podaljšku še 100 statev Picanol (glej sliko!). Sedaj ima ta tkalnica skupno 460 statev, po rekonstrukciji pa bo tu le 278 statev in sicer 112 proizvodnjo in boljšo kvaliteto izdelkov. Delovna sila V mesecu septembru predvidevamo nabavo novega stroja za čin ščenje cevk. Na sedanjih delovnih mestih za čiščenje avtomatskih cevk dela skupno 29 delavk, kar je Vzporedno z rekonstrukcijo pa dokaj drago. Ekonomska enota to seveda plačuje in jo v precejšnji meri bremeni. Za nabavo tega novega stroja, ki bo imel maksimalno kapaciteto 7000 kom cevk v eni uri, da bo nadaljnjih 13 delavcev tovarni Inteks, kjer so na razpo- poreditvi normalno. Pripominjam, lago potrebni prostori. V ta na- da smo imeli precej težav pri domen je že postavljena komisija, pustih, ker je precej delavcev hotelo koristiti dopust terminsko in vsak po svoje. Vsem prav go-se vidi skrb za tovo memo mogli ugoditi. Upo-nasprotnem pri- števali smo le nujne primere kot in širokih Hrdina avtomatov, 66 ozkih Hrdina avtomatov in 100 Pi- nastopa precejšnji problem v pre canol statev. S to zasedbo bo ta sledu odvečne delovne sile. S to tkalnica avtomatizirana. Po do- spremembo strojev namreč izpade končanem delu bo pa morala ob- v tkalnici skupno 67 ljudi. Samo ratovati v treh izmenah, ker bomo če pogledamo sedanjo, in zasedbo le na ta način lahko naredili (do- tkalcev v prihodnje, vidimo, da je odveč." Tako* bi v naši enoti tkal segli) dosedanjo proizvodnjo. Mar- sedaj zaposlenih še 156 tkalcev, v niča - odpadlo skupno v obeh NAMESTITEV STATEV REKONSTRUIRANE KV. TKALNICE 1 do do ki naj uredi vse potrebno za vzpostavitev tega oddelka. Iz vsega tega ljudi, ker bi v meru vsakdo kaj nerad zapustil so: podjetje v katerem dela in živi že vrsto let, Z ozirom na razširitev proizvodne kapacitete v predilnici bo tudi ta obrat potreboval približno 12— 15 dodatnih delavcev in se bo odvečna delovna sila zaposlila tudi na novih delovnih mestih, kar verjetno ne bo delalo posebnih težav. Na kraju pa še nekaj problematike obrata. Najprej izvršiev plana. V tem pogledu je situacija naslednja: Osnovni plan je izvršen vključno 24. julija s 103,2 %. Osnovni plan komulativno 24. julija s 104,3 %. Tkalnica ima do tega dne skupno 673.167 trn viška, kar nam bo prišlo prav olb verjetnih težavah v času rekonstrulkcije. V prihodnje ibo treba sproti skrbeti za izvrševanje planskih nalog. Situacija -s prejo se je v zadnjem času izboljšala in trenutno jo imamo v zadostni količini na zalogi, tako da v tem pogledu ne bo zastojev. Kvaliteta preje še vedno ni na zadovoljivi višini, le stanič-na se je nekoliko izboljšala. Se vedno prejemamo prejo iz več predilnic, kar nam. dela težkoče, ker jo moramo predelovati — vsako posebej — zaradi mešanic oziroma različnih nians. Verjetno se bo sedaj, po združitvi obeh podjetij, situacija bistveno izboljšala in spremenila, kar bosta obe predilnici nekako pokrili potrebe obeh tkalnic, posebno še zato, ker se v Tiskanini proizvodna kapaciteta povečuje z novimi prejmi-mi stroji. oddih, letovanje in gradnja hiš vse ostale pa nismo mogli. Razumeti je treba, da je nemogoče vsakemu ugoditi in še pravilno izvrševati plan oziroma obvezno-sti. Mislim pa, da smo vendar dobro rešili večino problemov. Osebni dohodki Glede samega izplačila plač bi omenil, da so bili rezultati do sedaj še kar zadovoljivi, čeprav smo bili kljub dobrim proizvodnim uspehom, s prejemki na slabšem kot ostale ekonomske enote. Izgloda, da so naše cene proizvodov odmerjene bolj ostro kot drugod. Ker je bila večkrat kritika s strani delavcev v obratu in na obratnem delavskem svetu, bi bilo potrebno', da se pregledajo vsa dosedanja izplačila in ustvarjanje rezerve denarja po vseh EE ter se na ta način ugotovi, kdo ima lažje in kdo težje stališče oziroma pogoje. Na podlagi dobljenih ugotovitev naj bi, potem izvršili potrebne popravke. Na splošno mislim, da bomo z dobro organizacijo, disciplino in s tesnim sodelovanjem vseh članov EE lahko uspešno premostili vse proizvodne in ostale naloge, ki stoje pred nami. Viktor KOMPARE 50 3 Picanol 3 9(0dke SO Picanol liitovke 441 S Hrdina a Široke I Hrdma I orlf Vprašanje klima naprav Se vedno ni rešena klimatska naprava v stari tkalnici. Začeli pa so končno z njeno izdelavo. Izvršitev polletnega plana JUNIJ: tm - 102,9 odstotka; kv. metrov — 103,0 odstotka. JULIJ: tm - 108,8 odstotka; kv. metrov - 109,2 odstotka. PRVO POLLETJE: tm - 106.6 odstotka; kv. metrov — 106.6 odstotka. stezah brigade 100 km po Prešernove PRED 20 LET!... 20-letnico revolucije proslavlja vse ljudstvo Jugoslavije ob obujanju spominov na težko in s krvjo najboljših hčera in sinov narodov Jugoslavije prepojeno preteklost. V počastitev revolucije je bila na Gorenjskem, na Poljanah, na Dan borca veličastna proslava, katere se je udeležilo več tisoč ljudi iz vse Gorenjske. Med, njimi so bili v velikem številu tudi člani našega kolektiva. Vsi udeleženci so ponovno izrazili svojo predanost idejam, za katere se je boril kranjski tekstilni delavec v stari Jugoslaviji in narodnoosvobodilni vojni. Poseben poudarek proslave na Poljanah, kjer je bila pred dvajsetimi leti prva bitka gorenjskih partizanov z okupatorjem, je bilo srečanje petih partizanskih enot. Te enote, sestavljene iz bivših partizanov, mladine in pripadnikov predvojaštke vzgoje, se niso na Poljane pripeljale z avtobusi in vlaki, temveč so prikorakale na zborno mesto po trodnevnem, stokilometrskem maršu. S tem so dokazale, da je ljudstvo' še vedno Pozdravili smo dr. Nkrumaha Kakor veste je bil od 3. do 8. avgusta -v naši državi na uradnem obisku predsednik republike Gane, dr. Kwama Nkrumah. V času svojega bivanja si je dr. Nkrumah ogledal vsa večja jugoslovanska mesta, pa tudi naše letovišče — Bled. Tako smo ga 5. avgusta pričakali ob 18. uri, na trgu Revolucije. Brigadirji so mu zaprli pot in ga burno pozdravljali, podprti še od mnogih Kranjčanov. Dr. Nkrumah Spremstvo predsednika Gane pripravljeno se boriti za svojo svobodo, ne glede na napore in žrtve. Kako je potekal marš in kaj vse je na tej svoji poti doživela Prešernova brigada, naj vam povedo sledeče vrstice: Brigada »Franceta Prešerna,« se je formirala 2. julija v Kranju. Imela je 3 bataljone. Od članov brigade je bil najmlajši star 11 let, najstarejši pa 70. Ob lepem vremenu, z godbo in zastavo, na čelu in z veliko korajžo v srcih, smo krenili na marš. Prvo presenečenje smo doživeli v Stražišču, kjer so brigado' ustavili 'predstavniki terenskih organizacij, jo pozdravili in komandantu ter njegovi vojski izročili šopke cvetja. Drugo presenečenje je bilo ob robu gozda na cesti, ki pelje v vas Pševo*. Tu smo' padli v zasedo, katero je pripravil intendant brigade. Napadel nas je z orožjem, ki je zelo nevarno za, »vitko linijo«, to je: s kruhom, salamo' in sirom. Seveda smo se vdali za toliko časa, " da smo vise pojedli. Ker sta intendant in njegova motorizirana »mula« med tem časom zaradi previdnosti pobegnila, je tudi brigada krenila naprej na nove položaje. V Pševam je brigada položila cvetje ob spomeniku in počastila spomin padlih v NOV. Pred Mohorjem je tretjemu bataljonu (sestavljenemu iz mladincev pred-vojašfce) pošla saipa (ali pa je bila morda temu vzrok »previdnost«, kajti na Mohorju, so partizani decembra 1943 vodili ogorčene borbe z Nemci v globokem snegu), zato je šel na četo brigade prvi bataljon. Po' kratkem počitku na Mohorju, kjer sta komandant Kori in načelnik štaba Aleksandrov 'pojasnila potek borbe1 leta 1943, smo' krenili dalje. Ob 15. uri smo prišli v Nemi-lje, kjer je bito odkritje spominskega obeležja 2 neznanima padlima borcema. V Nemiljah je bil partizanski miting, katerega se je poleg brigade, udeležilo Staro in mlado iz Nemilj in bližnjih vasi in zaselkov. Za miting sta bila prikrajšana komisar II. bataljona tovariš Božo in namestnik komandanta I. bataljona tov. Janez še s tremi borci, ker so morali po nalogu štaba brigade oditi na Jamnik, Lepo je v Novem gradu Dr. Kwama Nkrumah se je srečen smejal in odzdravljal in v krajšem 'govoru izrazil zadovoljstvo nad takim prijateljstvom in simpatijami, kakršnega je bil deležen na vsej svoji poti on in preko njega ljudstvo Gane. Poudaril je, da je srečen, ker ima Gana v ljudstvu Jugoslavije take prijatelje, posebno pa v velikem pobomifcu za mir in neodvisnost v boju za osvoboditev afriškega kontinenta izpod kolonializma — maršalu TITU. Na kraju je Nkrumah vzkliknil skupnemu prijateljstvu, afriškim borcem za svobodo in miru in prijateljstvu na vsem svetu. 'Ljudje so mu burno ploskali, vzklikali Kwama — Tito, se stiskali okoli njega, se z njim rokovali in mu na vse načine skušali dokazati, da ga cenijo kot prijatelja in veliko osebnost v boju afriških narodov proti zatiralcem. Še 'bolj prisrčno kot sprejem je bito slovo! Ljudje so odrinili vzdrževalce reda in pritisnili okoli avtomobila, ki jim je le s težavo odpeljal dragega gosta in prijatelja. Težko razumem vse tiste, ki pravijo, da ni prijetno letovati v No-vtyi gra,du. Človek si težko zamišlja, kakšne zahteve mora imeti tak čudak, ko pa je tam vendar lepo, prijetno in zares v vsakem oziru odgovarja potrebam za oddih in razvedrilo. Morda nekaterim ne ugaja to, ker so hišice namesto hotela? Meni je prav posebno všeč, saj se človek počuti kot nekje na prostem, nevezan in lahko svobodno dela vse, kar se mu zljubi, medtem ko tega v hotelu res ne more. Poleg drugega pa imajo hišice tudi to prednost, da ti ni treba poslušati kričanja drugih, niti ropotanja itd. Ali si morete predstavljati kaj lepšega, kot je — preživeti letni dopust v tem kraju. Imate torej svojo hišico s sanitarijami, imate v bližini restavracijo, vse skupaj leži v lepem in hladnem gozdičku in takoj zraven pa je toplo morje. Imate tudi razne športne rekvizite oziroma naprave (namizni tenis, odbojka in drugo), imate velik tuš ob morju s toplo in hladno vodo in še vrsto drugih prijetnih naprav. Vse naselje je lepo urejeno in'čisto — skratka — imate vse možnosti, da ste veseli, zadovoljni in spočiti. Da je to res, kaj jasno in dobro dokazuje, to, da so vsi prostori stalno zasedeni. Pa še nekaj podrobnosti oziroma podatkov: v tem počitniškem naselju je prostora za 85 ljudi, in sicer je tam: 9 hišic, ki imajo po 4 ležišča in vse sanitarije. Za člane kolektiva je dnevni penzion v teh hišicah v pred in posezoni 160 din, v sezoni pa 340 din, dalje so tam še hišice brez sanitarij, katerih je tudi 9, a imajo po 5 ležišč. Penzion je 140 din v pred in posezoni in 300 din v sezoni. Za otroke je seveda polovični. Kolikor pa seveda komu ne odgovarja vročina ali pa morska voda, gre lahko tudi v Bohinj, kjer imamo dom s 16 ležišči (v 5 sobah). Tam je tudi kuhinja, seveda pa ni strežnega osebja in si mora vsak sam skuhati in pripraviti obroke. Je pa tudi tam po svoje prijetno in tudi dokaj hladno. Tudi ta dom je v času sezone vedno zaseden. Morda ne bi bilo napačno, če bi ga malo povečali, saj bo sedaj, v združenem podjetju, kar premajhen. Kot zadnje imamo potem še hišico na Krvavcu, kjer je trenutno prostora le za 5 ljudi, bo pa možno ta obseg z majhnimi adaptacijami znatno povečati, kar bo tudi nujno potrebno, saj je tudi v zimskem času prijetno iti na oddih v planine. Preden bi končal, bi omenil še to, da smo v prejšnjem Inteksu imeli možnost biti v teh domovih do 14 dni in ne samo do 10, kot je bilo v prejšnji Tiskanim. Smatram, da je vsekakor boljše 14 dni, ker nekateri želijo morda le 7 dni, drugim pa je 10 pre-malo in zakaj ljudem ne bi ustregli, če je mogoče in je to tudi dolžnost odgovornih. — Vsekakor bo morala sindikalna podružnica v tem pogledu dobiti točen pregled mišljenja oziroma za- htev večine članov kolektiva, ki naj sami določijo ali 7 do 14 dni, ali pa vsi samo 10 dni. Posamezniki tu nikakor ne morejo odločati za večino!!! V Inteksu je tudi tisti, ki je bil na letovanju drugje, in je prinesel potrebno potrdilo, dobil po 280 dinarjev dnevnega regresa, kar bi naj ostalo tudi v prihodnje. Takole! Na kratko sem skušal vsem prikazati, kaj vse smo naredili v našem kolektivu za oddih delavca in kakšne ugodnosti ima vsak na razpolago. Upam, da bo tako ostalo tudi v prihodnje. da pripravijo1 prenočišča brigade. Zato ,pa je patrola lahko' nadomestila miting z obiskom tetk in stricev komisarja. Božota. Pri teh obiskih je bila deležna prisrčnih pozdravov in močne »špage«. — Imela pa je tudi možnost »žica-nja«. Noč je brigada preživela na Jamniku ob obujanju starih spominov z vaščani. 3. julija, je na poti iz Jamnika brigada počastila spomin narodnega heroja Lojzeta. Keneta-Šte-fana, prvoborca in organizatorja prvih OF odborov na Gorenjskem, nato 'pa je nadaljevala pot v Kropo. Komisar Božo je med potjo »nabavil« polmetrske sandale z izgovorom, da bo prej v stiku s sovražnikom. V resnici pa zaradi izrastkov na nogi, ki imajo lepo ime — žulji. Zeto' dobro se držita tov. Polde in Dušan. Morala je na višku, izginila je pa iz mojega nahrbtnika. Pot pelje brigado dalje po kurirskih stezah v Kamno gorico. Komandant in komisar brigade tov. Peter pripovedujeta, kako so napadli žandanmerijisko postojanko v Kamni gorici. Pri tem napadu so veliko pomagali tudi domači terenci. Kmalu smo' ob Savi pri Rito-nem. Tu je kosilo in daljši počitek. Borci II. bataljona pripravljajo »razpis« za novega komandanta in komisarja. Pa ni tako hudo! Njihov komandant je šel samo v »patrolo« na hrib pri Rib-nem, kjer imajo svojo postojanko birti iz Ribnega. Komisar pa prepričuje štab I. bataljona, da bi od sedaj naprej šel na čelu brigade II. bataljon, to' ,pa zaradi sovražne postojanke na Bledu in ker so likvidirali harmoniko, da bomo bolj konspirativno' prišli na Bled. Zelja se jim izpolni in drugi bataljon nas skozi Bled pripelje na nove položaje pred Zgornje Gorje. Tu prevzame vodstvo- ponovno prvi bataljon in s pesmijo' in spočiti, kot da ta da;n nismo napravili prelko' 40 km marša, vkorakamo v Zg. Gorje. Tu so nas sprejeli z godbo in govori ... Obiskal pa nas je tudi 'generalmajor Rudolf Hribemdk-Svarun. Po uspelem mitingu se brigada odpravlja k 'počitku. Partizana Polde in Janez 'pa iščeta, na katerem podu v Gorjah se nahaja njun nahrbtnik, kamor ga je pred mitingom odložil Polde. Ker -so vse naokrog partizanske enote in zavedni domačini, nahrbtnik ne more dezertirati, zato se oba končno le najdeta in spravita spat. 4. julija cela brigada s pesmijo odide iz prijaznih Gorij in ob 9. uri svečano prikoraka na zbonnio mesto-na Poljane. Kako- veličastno- je bilo srečanje na 'Poljanah, ste pa videli in doživeli sami. Janez Kemperl f Člani kolektiva! f Napišite tudi vi vaše spo- f mine iz NOV in jih pošljite f v uredništvo, da jih bomo ob-f javili! * Za vsak prispevek vam bo- t mo hvaležni! UREDNIŠTVO Člani našega kolektiva med pohodom na Poljane Članski sestav: CDS, ODS, (obrata I in II) UO in komisij LMS, ZK in IO sind. podr. Verjetno ne bo odveč, če objavimo tudi članski sestav vseh novoizvoljenih organov združenega podjetja. Zaradi preglednosti bomo objavili vse na eni strani, pa si to stran potem lahko shranite, da jo boste imeli v slučaju potrebe pri roki. Tako vam ne bo treba spraševati Za to ali ono komisijo, za kakega člana enega ali drugega organa samoupravljanja itd. Navedli vam bomo najprvo CENTRALNI DELAVSKI SVET in upravni odbor, nato pa še obratne delavske svete — ločeno za obrat I. in II. — in njih komisije. Na kraju pa še sestav sind. org. ZK in mladine. V kolikor bi naredili kako napako pri imenih, naj nam prizadeti oprosti! CENTRALNI DELAVSKI SVET: Predsednik — Božičevič Janez (mojster apreture v plemenitilnici I.). Namestnik — Križaj Franc (delavec v ibelilnici — obrat IL). IZ PREDILNICA I: Strniša Marjan, Štefe Jože, Bevlk Justin, Zupančič Lojzka, Pavlin Roza, Veselič Rudi, Letnar Francka in Miklus Lea; IZ PREDILNICA II: Matelič Stane, Žnidaršič Ivan, Hribar Franc, Kralj Marija, Žibert Pavel in Martelanc Lado. IZ TKALNICA I: Nadižovec Mirko, Nadižovec Zdravko, Oman Ivan, Engelman Stane, Lukančič Ivan, Trdina Ivan, Markuta Franc, Suhadolnik Marjan, Vidic Darjo, Krivec Ana, Kosmač Jože, Bider Anton, Buda Vika, Štirn Alojz, Zorman Stefan, Pemuš Ana. Jagodic Cilka, Perš Ivana, Celesnik Marjeta, Stars Ivana, Ažman Marija, Jerše Rozalija, Lavtar Malči in Zupanc Francka; IZ TKALNICA II: Draksler Pavel, Bogataj Franc, Poisedi Marjan, Oman Pavel, Traven Ivan, Cerar Francka, Likar Fani, Škofič Franc, Polak Ema, Tomc Vida, Rakovec Anton, Petrovčič Stefan, Uršič Marija, Krajnik Vinko, Rozman Ivam, Kalan Helena, Stare Ivana in Križnar Anton. IZ PLEMENITILNICA I: Inž. Pogačnik Mirko, Božičevič Janez, Virant Slavko, Jekovec Peter, Škrab Franc, Jereb Kati, Draksler Jožica, Uršič Alenka, Kokalj Franc in Nadižovec. Rezka. IZ PLEMENITILNICA II: Plut Anton, Božič Polde, Križaj Franc, Zupanc Albin im Pemair Stane. SPLOŠNI OBRAT I: Hafner Ferdo, inž. Grošelj Tone, Srabočam Jože, Markelj Stane. SPLOŠNI OBRAT II: Zorc Karel, Kepic Ivan, Mede Franc. SPLOŠNA UPRAVA I: Žontar Anka, Vraničar Janez, Dolenc Marjan in Štempihar Miloš-IZ SPLOŠNA UPRAVA II: Petelin Jože iin Testen Helena. To bi torej bilo 85 članov CDS in sicer so« razdeljeni po obratih, v katerih delajo. OBRATNI DELAVSKI SVETI: PREDILNICA I: Bevk Justin, Krmelj Franc, Pavlin Roza, Barle Karla, Veselič Rudi, Oštir Francka, Weithausen Mira, Trpin Pavla, Gorjanc Slavka, Mrak Franc, Udir Tončka, Štefe Jožef, Mlakar Ivama, Letinar Francka, Humer Zlata, Strniša Marjan, Drinovec Ana, Tre-ven Jože, Rozman Marija, Legat Viljem in Basaj Romana. (21) TKALNICA I: Oman Ivan, Lukančič Ivan, Nadižovec Mirko, Engelman Stane, Soklič Boris, Hajdukovie Franc, Zupanc Francka, Ažman Marija, Tišler Alojzija, Kumše Ivan, Pemuš Anica, Trdina Angela, Koci Bažiljka, Trdina Ivan, Buda Vika, Ošlaj Marija, Polovim a Dušanka, Janžekovič Marija, Jerše Rozalija, Krivec Anica, Povh Jožefa, Bider Anton, Markuta Franc, Suhadolnika Marjan, KončanFranc, Šoštarič Milan, Stim Alojz, Celesnik Marjeta, Perš Ivana, Jerman Urška, Sušnik Antonija, Verčič Ivan, Sladič Ivan, Hain Jožefa, Fabjan Marija, Dodič Alojz, Vidic Darjo, Šafarič Jožica, Zargaj Ivan, Stare Ivanka, Bizjak Marjan (41). PLEMENITILNICA I: Bajželj Jošt, Casar Jože, Čadež Cvetka, Česen Stane, Eržen Feliks, Finžgar Jože, Gorjanc Ivan, Grilc Anton, Gros Ivanka, Govekar Ivan, Istenič Franc, inž. Indihar Franc, inž. Jurančič Zdenka, Jež Vinko, Kavčič Anton, Križaj Marjan, Mauser Ivan, Oman Olga, Osterman Ivan, Pipan Franc, Podgornik Adolf, Rahonc Marinka, Rakovec Tine, Virant Slavko, Zdešar Marija. (25). SPLOŠNI OBRAT I: Janc Franc, Hafner Nande, inž. Grošelj Anton, Potočnik Milan, Križaj Peter, Rogelj Janez in Zavrl Martin, Udir Mirko, Sušnik Tine, Bajželj Mirko, Ziherl Janez, Virčič Vinko, Markelj Stane, Potočnik Anton in Hudovernik Rajko (15). SPLOŠNA UPRAVA I: Sorčan Marinka, Roš Cilka, Štempihar Miloš, Miklavčič Anton, Ladiha Diagica, Gunčar Peter, Bogataj Marta, Bernard Angelca, Pogačnik Justi, Tepina Tončka, Koci Tine, Tekavec Tončka, Trampte Adolf, Bobnar Anton in Starovašnik Avgust (15). To so bili ODS v obratu I. ali v nekdanji Tiskanini! PREDILNICA IL: Hribar Franc — predsednik, Martelanc Lado — namestnik. Člani: Batič Vida, Kejžar Franc, Končan Rozalija, Kristanc Slavka, Matelič Stane, Mihelčič Franc, Mize-rit Leon, Okorn Ivan, Pečnik Stojan, Podgornik Danica, Pograjec Anica, Rozman Franc, Slavič Miro, Šimnovec Ana, Širok Zmaga, Tavčar Ivana, Tomc Marija, Urbančič Marija, Vehovec Marija, Zavrl Franc, Žibert Pavel, Žnidaršič Ivan, Vidovič Gojko (25). TKALNICA II.: Draksler Pavel — predsednik, Slokan Milan, Cerar Francka, Florjan Marija, Florjančič Alojz, Juvan Miha, Kalan Helena, Klemenčič Marija, Kotnik Alojz, Kovačič Stane, Križnar Anton, Lušina Ivana, Oman Pavel, Pintar Marija, Planinc Miha, Podjed Milka, Podlipnik Rezka, Polak Ema, Polovic Ana, Posedi Marjan, Pucelj Stane, Rozman Karel, Senčar Stane, Stanovnik Jože, Stare Ivana, Šilar Ivan, Šimenc Marija, Škofič Franc, Stancar Marija, Tomc Vida, Traven Ivan, Urbanček Pavla,. Zbiljič Agata, Zirkelbach Vili, Zupanc Tilka (35)- PLEMENITILNICA II.: Plut Anton — predsednik; Člani: Teran Srečko, Hudobivnik Janez, Pegam Anica, Božič Polde, Kovačič Marica, Mihelčič Rezka, Kladnik Janez, Zupanc Albin, Ažman Matevž, Kristan Anton, Podmilj šak Tilka, Eržen Ivan, Bukovnik Rozka, Bartol Francka, Ribnikar Janez, Dolinar Marija, Bajt Lojzka, Pavec Marija (19). SPLOSNI OBRAT OBRATA IL: Ravnikar Miro — predsednik, Tepina Ludvik — namestnik; Člani: Bolčina Jože, Draksler Janez, Gregorčič Franc, Jenko Miha, Markič Miloš, Mesarič Srečo, Mum Janko, Vehovec Jože, Vencelj Anton, ■ Zaplotnik Anton, Zorc Karol, Žavbi Pavel, Rozman Janez, Štilec Franc (16). SPLOŠNA UPRAVA OBRATA II.: Primožič Stane — predsednik, Hajdinjak Martin — namestnik; ČLANI : Alič Ivan, Ambrožič Lado, Bregar Jože, Gorenec Ančka, Jan Vladimir, Kussel Marjan, Moti Zdenko, Novak Marija, Petelin Jože, Pre-stor Olga, Savnik Rezka, Škofič Franc in Šfcrvada Breda (15). UPRAVNI ODBOR PODJETJA: Tulipan Peter — predsednik (vodja nabave v obratu IL); Krmelj Franc — namestnik (mojster predilnice I;); Žibert Pavle — ključavničar v predilnici II.; Križnar Tone — mojster čistilnice v obratu II.; Bartolj Francka — delavka v kosmatilnM obrata IL; Ladiha Dragica — finančni planer in kalkulant — obrat I.; Soklič Boris — asistent obratov od j e tkalnice L; Hafner Ferdinand — strojni ključavničar — obrat I.; Celesnik Marjeta — brigadirka v tkalnica L; Jekovec Peter — fotograver v obratu L; Dušan Horjak, glavni direktor (po službeni dolžnosti član UO)- NAMESTNIKI ČLANOV UO: Petelin Jože, Martelanc Lado,. Testen Helena, Škofič Franc, inž. Indihar Franc, Kristan Slavka, Krivec Polde, Karlin Avgust, Miklavčič Anton, Oman Ivan. KOMISIJE PRI UO: I. Komisija za požarno varnost: Ravnikar Miro, predsednik; Knific Andrej, namestnik; Dolenc Franc, član; Zaletel Martin, član; Blažič Maks, član- II. Komisija za odprodajo in nadomestitev strojnega parka: Breizec Jože, predsednik; ing. Starc Alfred, namestnik; Petelin Jože, član; Reš Franc, član; Virnik Tone, član. III. Komisija za prošnje in pritožbe: Žibert Pavel, predsednik; Jekovec Peter, namestnik; Zupan Janko, član; Zavrl Martin, član; Uzair Sašo, član. IV. Komisija za ugotavljanje škode: Ing. Grošelj Anton, predsednik; Primožič Stane, namestnik; ing. Pogačnik Mirko, član; (Mohorič Vlado). - V. Komisija za odprodajo odpadnega materiala: Tomažin Marjan, predsednik; O- man Pavle, namestnik; Zupanc Albin, član; Sladič Silvo, član; Koporec Franc, član. VI. Koordinacijska komisija za osebne dohodke: Tomat Vili, predsednik; Pečnik Stojan, namestnik; Zirkelbah Viljem, vacič Ivo, član; Tomc Marija, član; Humer Zlata, član; Tišler Lojzka, Marinka, član; Istenič Franc, član, Ehgelman Stane, član; Vraničar Janez, član- VII. Komisija za tehnično izpopolnitev: Novak Miran, predsednik; Brezec Jože, namestnik; ing. Košnik Mira, član; Strniša Marjan, član; ing. Bren-ce Ludvik, član. VIII. Svet izobraževalnega centra: Cerne Zvone, predsednik; Soklič Boris, namestnik; Slokan Milan, član; Karlin Avgust, član; Bajželj Jošt, član; Djukanovic Dušan, član; Lokar Anica, član. IX. Komisija za obratne nezgode obrat I.: Jenko Polde, predsednik; Likozar Franc, namestnik; Skubic Lojze, član; (Vrtačnik Franc). X. Komisija za obratne nezgode obrata II-: Bogataj Ivan, predsednik; Cehner Jože, namestnik; Plut Anton, član; (Cerar Frančka), član. IZVRŠNI ODBOR SINDIKALNE PODRUŽNICE IN PREDSEDSTVO: IO: Lokar Anica — predsednik, Tomat Vili — podpredsednik, Rakovec Anton — podpredsednik, Pečnik Stojan — tajnik. Člani: Martelanc Lado, Žibert Pavla, Cerar Frančka, Ječnik Ana, Merlak Marija, Mohor Marija, Lunar Vinko, Frdškovec Metka, Oselj Janko, Peternel Anton, Meden Franc, Kralj Silva, Karlin Avgust, Humer Zlata, Markuta Franc, Miklus Lea, Pemuš Anica, Zargaj Ivan, Celesnik Marjeta, Golob Vida, Zagoričnik Franc, Istenič Franc, Potočnik Milan, Novak Milka, Benedik Janez, Uršič Alenka, Zaletelj Drago, Skubic Milena. PREDSEDSTVO: (v predsedstvo spadajo poleg predsednika podružnice in obeh podpredsednikov ter tajnika še vsi predsedniki pododborov!). PREDSEDNIKI OBRATNIH ODBOROV Stefe Jože — predilnica L; Nadižovec Zdravko — tkalnica I. ; Klenovšek Vili — plemenitilnica I.; Rogelj Janez — splošni obrat obrata I.; Gunčar Peter — splošna uprava obrata L; Matelič Stane — predilnica II.; Kalan Jože — tkalnica IL; Stigelc Dušan — plemenitilnica II.; Pavlov-šek Albin — splošni obrat obrata IL; Šemrov Anton — splošna uprava obrata II. ČLANI TK ZKS: _________ Pertot Boris — sekretar'; Djukanovic Dušan — namestnik; Strajnar Marija — namestnik; Člani: Lokar Anica, Traven Ivan, Hafner Ferdo, Istenič Franc, Jekovec Peter, Kovač Milka, Nadižovec Mirko, ing. Pogačnik Mirko, Zamida Anica, Zupanc Janko, Vidovič Ivan, Tulipan Peter, Rakovec Anton, Križnar Anton, Krivic Marjan, Kovač Ivo, Berglez Pavla, Božičevič Janez. Člani mladinskega KOMITEJA: ______________ Vidovič Ivo — predsednik, Škrva-da Breda — namestnik, Planinšek Janez — namestnik. Člani: Legat Vili, Škrab Franc. rič Milan, Žvan Marjan, Ječnik Anica, Florjan Marija, Senčar Stane, Berčič Herman, Tavčar Ivanka, Boš-clan; Markelj Stane, član; Rahonc tjančdč Martin, Novak Milka. Vidic Darjo; Zargaj Ivan, Šafarič Jožica, Bajželj Jošt, Lupša Rina, clangerne Zvone, član; Tepina Lud- , Povšnar Jurij, Pernar Stane, Šošta-vik, član; Rakovec Anton, član; Ko- Delo v splošnem obratu stare dobili iz Amerike ter jih je treba obnoviti. Tudi pri postavitvi prstančevih strojev je bilo potrebno popravilo bobnov, ekscentro-v, zvbčanikov raznih osi itd. V škrobilnici je trenutno pregled in popravilo parnih peči, iz- delava glavnika za prejo, predelava prednje glave na en valj, popravilo bakrenih valjev pri škro-bilnem bazenu, popravilo' pogonske osi in ležajev ter pregled PIV pogona, in to pri dveh škrobilnih strojih. Splošni obrat montira tekoči trak za premog Za kotlarno pa se pripravlja rijmont tekočega traka za dovod premoga na kurišče za kotle. Na Gorenjskem sejmu ste si tudi lahko ogledali naš paviljon in vse tiste grmičke, na katerih so robčki in drugi izdelki. Narejeni so iz železnih paličic, in tudi to je delo našega ključavničarja Sil-vola Kralja. Vidite, tako naši ključavničarji delajo od obnovitve strojev klimatskih naprav do umeino-kova-šfcih del. Pri vseh teh delih pa so sodelovali tudi z raznimi deli mizarji, zidarji, pleskarji, tesarji in električarji. Ljudje iz splošnega oddelka mnogo prispevajo k splošnemu remontu v vseh oddelkih podjetja. Sedaj, ko je najlepši čas za dopuste, ljudje iz splošnega oddelka na dopust ne morejo niti misliti, ker je le takrat čas in možnost popravil, ko ostali oddelki stojijo. Dnevno morajo delati tudi po 12 ur in več, če hočejo vse urediti, da bo po dopustih zopet možno nemoteno obratovanje ter bo tekla produkcija po planu naprej. Tudi v času državnih praznikov morajo delavci splošnega oddelka Cevi za klima naprave so že izdelane in čakajo na montažo delati razna dela, katera ob času obratovanja ne morejo opraviti. Iz tega sledi, da so tudi splošni obrati važen člen v verigi proizvodnje, brez katerega bi podjetje gotovo večkrat ne moglo proizvajati. Iz Fiese - v šali in tudi zares S tem člankom želim zopet malo obvestiti člane našega podjetja, kakšna težka dela opravljajo v mehanični delavnici, pri katerih jim v začetnih in zaključnih fazah pomagajo tudi zidarji, tesarji in električarji. Zidarji z zidanjem podstavkov, vzdrževanjem nosilcev; tesarji z raznimi opaži itd., električarji z' napeljavanjem električnega voda, montiranjem elektromotorjev in raznih elektro naprav s preciznimi instrumenti pri raznih strojih. Kot prvo bi omenil izdelavo KLIMATSKE NAPRAVE ZA TKALNICO. Te naprave bi stale podjetje zelo veliko, če bi jih delalo podjetje »Ventilator« iz Zagreba. Ker pa bodo to izdelali naši ljudje, bo ta vsota zanesljivo polovico manjša, Tako bomo prihranili lepo vsotico denarja, ki nam ostane. Na priloženi sliki lahko vidite ogromne cevi, ki jih je skupaj 65 m. Seveda je poleg teh cevi še veliko raznih medeninastih sit v akvirjih, premičnih žaluzij, stabilnih žaluzij, prekotesnih vrat, elementorja in grelnih peči. K tem velikim cevem pa je treba napraviti še 416 m — 320 mm X 620 mm cevi. V strugar-ski delavnici pa bomo napravili okoli 300 razpršilmih šob. To delo, kot vidite, je ogromno, in to vse belino naredili z malo ljudi, kateri morajo poleg tega opravljati še vsa vzdrževalna dela. Omenil M še, da je veliko pomanjkanje raznega materiala kot ■kotno železo in brezšivne cevi, kar seveda zavira hitri napredek dela. V plemenililnici izvajajo delavci splošnega obrata remont širokega pralnega, stroja, katetri je služil za ledno barvanje, po rekonstrukciji pa bo služil za široki pralni stroj. Brez tega stroja ne bi mogli uporabljati novi filmski tisk in novi široki tiskarski stroj, če tiskamo na teh strojih široko blago. K predelanemu pralnemu stroju smo izdelali 4 nove banje, od katerih ena tehta 650 kg. Predelali smo tudi ves sistem pogona, nadalje tudi vse parovodne in vodovodne instalacije. Ker smo ta stroj predelali, ga seveda ni bilo treba uvoziti in smo s tem tako zopet prihranili precejšnjo vsoto. Samo za varjenje banje je bilo porabljenega 80 m varilnega šiva. Pri tem pa hočem omeniti, da to veliko delo v glavnem izvajajo samo trije ključavničarji. Vse prestavljanje pri izdelavi teh težkih banj gre na ročni pogon, ker žal nimamo nobenega dvigala, ki pa bi bilo za to težko delo nujno potrebno. Tudi dan prostor za taka dela ni primeren, V remontu je sedaj tudi stari mercazimi stroj. Pri tem stroju bodo obnovili vse ležaje, nastavke, gumirane valje itd. Tudi ta stroj popravljajo prav zaradi širokega tiska. Ta stroj je bil že do kraja iztrošen, bo pa sedaj še v redu služil. Ponovno nagiašam, da so bila vsa ta dela izvršena poleg vzdrževalnih del, ki pa tudi niso majhna, saj je veliko strugarskiih del pri mikalnikih, katere smo že Ker že dolgo niste slišali nič novic iz našega doma v Fiesti, bi vam jaz — Kranjski Janez — napisal neikaj vtisov in zanimivosti iz tega prelepega vetrovnega kraja. Predno- pa bi načet jedro, vam bom na kratko še prikazal, kako je takrat, ko greste tja na doptust. Kot veste sami, .se seveda človek na dopust vedno pripravlja, to je počemši s »šparanjem«, možje za črnino, žene' pa za svojo garderobo, pri kateri skrbijo, da so' ja vse cajne in kufri polni. Da, in 'tako je prišel veseli dan, ko sem odrinil tudi jaz na naš avtobus, in to v krepki vročini ob 13. uri popoldan, natovorjen kot bosanski konjiček in s svojo »boljiš« polovile» ob strani in končna seveda tudi s svojimi, na-dabudniki. Tako- sem se v potu svojega obraza prerinil do avtobusa ter se izročil v njegov vroči objem, nakar sem se vse do Fieee potil, ko da bi bil v finski sauni. Zaradi vročine smo bili vsi. v avtobusu omotični. Sele ko se je zasvetilo naše lepo Jadransko morje, smo prišli zopet malo k sebi. Komaj smo zato čakali, da izstopimo in da se vsaj malo odpočijemo, toda. . . ko sem se komaj dobro skobacal dz avtobusa, že zaslišim oster glas; ^Pripravite legitimacije, potrdila (itd.)!« Takole vidite vas1 .gnjavijo že kar za dobrodošlico. Težave so pa predvsem v tem, ker smo imeli zahtevne legitimacije skoraj vsi globoko- v kovčkih in zato seveda zaihtevi nismo mogli ustreči. Nekateri so pa vendar odprli svoje kovčke in začeli po njih brskati kakor kure, se zraven jezili in »šdnfali«. Lahko si predstavljate, da je ta sprejem posebno zanimiv takrat, ko dežuje. Pozneje sem vprašal, zakaj tako- delajo, pa so mi odvrnili, da je to sijajen recept proti tistim, ki .bi se radi »prišvercali« zastonj v naš dom. Jaz jim sicer to verjame, vendar si ne morem predstavljati, kako bi. lahko nekdo »priišvercan« živel v našem domu, ko brez blokov ne dobiš niti vode. Sedaj me pa zanima naslednje vprašanje: Zakaj se sploh vozimo' v Fieso v taki vročimi? Ne» kateri pravijo, da zato', ker v teh pogojih vsaj dobiš takoj sobo, ko prideš v Fieso. Meni pa je vse-eno ljubše, če bi se vozil v prijetnem jutranjem hladu, pa pozneje čakal na sobo , čeprav do večera. Sicer pa tudi ni res, da se-daj; vsak dobi svojo sobo takoj, saj mora včasih kdo- prespati prvi dan tudi kije drugje. Vsi, ki hodite na dopust v Fieso, že veste, da je z vremenom velik križ. Tam nikoli ne manjka niti dežja niti vetra, Ce bi mu zmerili forzino — namreč vetru — mislim, da bi bila še večja kot na Triglavu. Ce greš torej v Fie-so, nujno računaj s tem, da tiri dni ne bo z vremenom nič in zato ne pozabi prinesti s seboj tudi toplo jopico1, zimske gate in podobno. Za razvedrilo je »odlično« preskrbljeno, saj razen škripanja gramofona in sem ter tja kaj limonade na televiziji, ni nič drugega. Imamo sicer lep prostor za balinanje ,a kaj, ko ne moreš balinati -brez krogel. Le-te so sicer že dolgo naročene, vendar pa izgloda, da. bo zanje primeren les še moral zrasti. Tudi miz za namizni tenis in čolnov je zmanjkalo in tako vam sedaj ostane za zabavo le črnina in morje. Vsem, ki ste navdušeni športniki (v Tiskanim vas je zelo veliko!) priporočam, da razne športne rekvizite prinesete s seboj, počenši od peresnice do žepnega šaha, domine, kart in podobno. Kot povsod, ima tudi v Fiesi noč svojo moč! Redno se namreč po sobah sprehajajo in vozijo vljudni in nenasitni komarji. Da je to res, potrjujejo rdeče pike na obrazih otrok in odraslih, ki nekako prav čudovito »pasejo« k lepo zarjaveli barvi kože v prvih dneh letovanja. Kdor je navdušen za klasično glasbo, naj v večernih urah občuduje njihovo brenčanje, vendar pa mu svetujem, da se poprej namaže s kakšnim šmirom ali pa da nabavi prašek proti mrčesu, ker tega ne zmore uprava. Meni osebno se zdi zelo napačno, da bi ti komarčki skozi ves čas dopusta žrli mojo pošteno kranjsko tori,-zato sem jim napovedal takoj v začetku borbo na življenje in. smrt in moram reči, da sem bil jaz zmagovalec. Kot rečeno je v Fi-etsi zelo- lepo, še lepše pa je v Piranu in Portorožu, seveda le, če vas ima finančni minister žeto, zelo rad, ker vam tam tako hitro izpraznijo denarnico, da vam le on še. lahko pomaga. Še boljše jamstvo- pa je teta v Ameriki ali pa. stric v Angliji. Povedati vam moram še to, da so bile z menoj na dopustu tudi Bemlbi, Bambi in- -Bumfoi, katerih sem se držal kot klop. Da jih boste p'0'znaii tudi vi, sem jih malo poslikal in.., kar sami presodite, če niso zares lulštkane. Edino-, kar je brez pripombe čudovito je — morje. Sicer je tu in tam malo- umazano (verjetno se tiste dni na. oni strani kopljejo makaronarji) drugače je pa bilo toplo in mirno, pa, zopet hladno in valovito — skratka — po želji večine. Škoda je pa,, da naš dom nima niti ene jadrnice ali pa motornega čolna kot jih imajo Velenjčani, saj bi bilo zelo prijetno, se včasih voziti sem in tja po-morju. Takole vidite, izgleda naša Fie-sa. Nekateri so z njo zadovoljni, drugi zopet ne. Edini, ki so tam brez skrbi, so otroci, ki se derejo-in tulijo ter nagajajo na vse smeri in načine in spravljajo svoje starše v obup. Saj si lahko predstavljate, da je težko, če te vsakih pet minut otrok prosi za: spančkat, kopat, preobleči, za sadje itd. Jaz sem se bolje znašel in sem vzel v svoje varstvo tdtete tri Bem, Bam in Bumbike in moram priznati, da sem se čudovito zabaval, le žena me je gledala malo postrani in sedaj mi nekaj časa noče skuhati nobenega priboljška. Sporočiti, vam moram še to, da so baje sedaj že dobili v Fiesi tudi krogle za balinanje . in zato imajo torej dopustniki že eno zabavo več kot mi. Baje so imeli tudi dvoboj, kar v dveh disciplinah, in to v odbojki in v balinanju. Tekmovali so- Tiskaninci. in Litostrojčani in na vsej črti so zmagali naši predstavniki, in to verjetno- zato, ker v naši tovarni nimamo nobenega igrišča, v Litostroju pa jih imajo še preveč. Morda bo pa ta zmaga le navdušila zakrknjene športnike v Tiskanim, da se bodo- malo popravili in .pripravili, za drugo leto, ko zmaga zanesljivo- ne bo tako lahka kot je bila letos (rezultat 3 : 2). Sedaj bo -pa dovolj. Zopet sem doma, moja lepo- rjava koža postaja iz dneva, v dan bolj bela, jaz pa vedno bolj delaven in> ža- losten, ker ne smem več misliti na Bembifca, -Bumfodka in... zato kličem: O zlati časi, tkam hitite, kam hitite! Seveda pa ne mislim reči, da je v Fiesi vse samo slabo in da tam ni možnosti za počitek in razvedrilo: Ce so lepi sončni in topli dnevi, potem je morje čudovito in človek zares lahko Uživa, posebno zato-, ker ni, toliko- tujcev kot drugod. Malo »poišinfal« sem le zato, da bo drugo leto vse še boljše, da se bomo imeli potem mi — še lepše! Glede jadrnic, čolnov, desk za sončenje in nekaj kabin za preoblačenje pa mislim, da je le potrebno-, da jih sindikalna podružnica pripravi za prihodnje letovanje. To in razni manjši športni rekviziti ne predstavljajo tako velikih izdatkov, da jih podružnica ne bi zmogla, predstavljajo pa zelo veliko za lepše in pestrejše letovanje članov kolektiva, kar pa je tudi važen- razlog, da se nekaj teh reči nabavi! Odbojkarski moštvi Litostroja in Tiskanine pred dvobojem V MALOPRODAJNEM paviljonu Vsekakor je sejem tudi letos uspel in je v veliki meri pripomogel k rešitvi marsikaterega problema v gospodarstvu ali pa gospodinjstvu Gorenjcev in Gorenjki V sklopu sejma je bila tudi letos modna revija, ki je zelo uspela in na kateri je žela veliko priznanja tudi naša modna kreator-ka — Anica Štempihar — s svojimi zares lepimi, enostavnimi in vendar elegantnimi stvaritvami. Sejem je obiskalo preko 70 tisoč ljudi, kar je lepo in zadovoljivo število. (Naše prodajalke so naredile za preko 10 milijonov din prej neta). Danes o negi rok! Vitke, napete in v poletnih mesecih še lepo rjave roke, so zares velik okras vsake žene, ki jih ima. Taka žena pač lahko obleče obleko forez rokav ali pa večji dekolte. Ce pa so roke mlahave in debele in je morda njih koža še hrapava, potem je nujno potrebno, da Bi ženska te napake odpravi. To lahko v veliki meri doseže is pravilno kozmetiko rok. Kaj vse mora žena delati, če hoče polepšati svoje roke? (V nekaj nasvetih vam bomo Bkušali prikazati najosnovnejše vaje, ki jih morate seveda pravilno in .stalno izvajati, če hočete, da uspeh ne bo izostal!) 1. Roke je treba dnevne drgniti z gobo iz umetne mase ali pa z mehko krtačo, in sicer je postopek sledeč: roke dobro natremo z oljem za kožo', nato pa jih masiramo z mokro gobo ali krtačo v majhnih krogih od dlani, do rame. 2. Zelo osvežujoče je, če se dnevno tuširamo z mrzlo vodo, in to predvsem roke, rame in hrbet, torej vse tisto, kar je vidno pri dekolteju. Ce ne prenesete tuširanja, potem si z gobo polivajte omenjene dele telesa — seveda vedno le z mrzlo vodo! To tuširanje pojača krvni obtok in vas zelo osveži in sprosti. 3. Komolci ne smejo biti hrapavi in rdeči. Ce jih dnevno lepo čistite in namažete s kremo (ali oljem) bodo svetli in gladki. Ce ste jih že zanemarile, potem jih lahko zopet popravite s kopelmi v mandeljevem olju. V ta namen uporabite dve skledici in namakajte oba komolca dnevno po 10 minut. 4. Hrapavost in valovitast kože na rokah lahko odpravite s -plovcem«, to je posebna vrsta lahkega kamna, ki ga dobite v drogeriji. S tem kamnam drgnite v krogih na hrapavih mestih. Kamen namreč obrusi vso hrapavost. Ce nato otarušena mesta namažete z mandeljevim oljem ali pa s kakšnim vitaminskim oljem in jih pustite namazana nekaj miinut ter nato izvedete še kopel, bodo' vse nepravilnosti izginile. 5. Kocine na spodnjih laktih motijo le takrat, če so zelo črne in goste. Nikakor jih ne smete briti! Bolje je, če jih obelite s 6-odstotnim vodikovim superoksi- dom, ki ga tudi dobite v drogeriji. Seveda pa morate po takem beljenju (bleihanju) kožo zopet namazati z oljem! 6. Masiranje! Roke je trete masirati po vsaki kopeli. To jih ohrani prožne in napete. Masirajte takole: vzemite roko med palec in konce ostalih prstov in začnite pri koncih prstov z masiranjem in popuščanjem vse do komolca ali rame. Na koncu potem še krožite nekaj minut z roko. 6. Tudi upogibanje dlani je potrebno. V ta namen morate položiti skupaj dlani (spredaj — kot da molite) in potem je trete naj-prvo razpreti prste čimbolj vsaksebi in nato spodnje dele dlani. Po končani vaji je treba, roke stresti! S temi vajami seveda nega rok še ni končana! Sedaj so potrebne še gimnastične vaje. Mednje spada plavanje, veslanje, tenis, peresnica in predvsem igre z žogo (veliko!). 7. Močne roke postanejo vitkejše in bolj trde z masažo, lahko pa namesto masaže njih obliko izboljšate tudi s tem, da jih tolčete močno. z robom dlani, in sicer od spodaj navzgor. 8. Tudi ko' ležite lahko koristite vašim rokam, če naredite nasled- njo vajo: Vležite se na hrbet, skrčite noge močno in iztegnite roke preko glave nazaj kot bi hoteli prijeti predmet, ki je daleč zadaj. 9. Mečite težjo žogo nad glavo z ene roke na drugo in to 20-krat. V začetku boste zelo nerodne, pozneje pa se boste privadile in šlo vam bo iz dneva v dan lepše in bolje. 10. Isto žogo potem suvajte oziroma odbijajte s pestjo v višino 10—20 krat!), seveda najprvo z eno nato z drugo roko. S to vajo1 boste izboljšale in utrdile mišice roke in napravile rame bolj gibke in prožne. 11. Vzdignite stransko obe roki počasi nad glavo in jih prekrižajte. Pri tem morate imeti noge rahlo razkoračene. Ko imate torej roke nad glavo, jih hitro spustite navzdol in tako vajo ponavljajte večkrat dnevno. 12. Postavite se mirno, dvignite eno roko navzgor in delajte kot da vlečete za vrv zvona, pomagajte z drugo' roko v višini rame. To je torej nekaj vaj, ki vam bodo že v kratkem času dokazale, da niso le prazne besede, če jih boste le redno in pravilno izpolnjevale. Želimo vam veliko uspeha! Ali je šport zares problematičen Kolikokrat smo že pisali o slabi športni dejavnosti v nekdanji Tiskanim in se zastonj spraševali, k^ko bi razmere izboljšali. Izgle-da, da je tak moment nastopil sedaj, ko smo z združitvijo dobili med člani nekdanjega Inteksa tudi veliko število športnikov. — Prepričan sem, da je sedaj treba zagrabiti to ugodno priliko in, da je le narejen začetek, pa bo že šlo. Pred dnevi sem bral tovarniško glasilo »TISK«, ki ga ima časopisno podjetje: »Pomurski tisk«. V njem je tudi večji članek, kjer pisec obvešča kolektiv, da so za letošnje delavske športne igre v Murski Soboti prijavili naslednje ekipe: moške v nogometu, moške in ženske v odbojki, moške v ša- hu, dve moški in eno žensko v streljanju, moške in ženske v na-mizncmi tenisu, moške in ženske v atletiki, moške v perjanici, dve moški in eno žensko v kegljanju, XI. Gorenjski sejem 28. julija je ob 10. uri prerezal vrvico sekretar za industrijo, tov. dr. Dermastja, in s tem otvoril XI. GORENJSKI SEJEM. Velika prednost letošnjega sejma je bila v tem, da so bili skoraj vsi razstavljeni predmeti v široki prodaji. Tako si je vsak lahko nabavil marsikaj koristnega, kar je prejšnja leta lahko le občudoval! Izredno lepo je bil izdelan tekstilni del sejma v tekstilni šoli. Priznati je treba, da je bil paviljon našega podjetja eden najlepših, saj je bil velik in okusen ter opremljen z najinovejšimi izdelki obratov Tiskanima in Inteks. Pri tem gre največ zaslug tovarišu Stanetu Vurkelcu in pa vsem tistim, ki so mu pomagali izdelati potrebno ogrodje. Tudi v maloprodajnem paviljonu je bilo veliko prerivanje, posebno za nekatere izdelke, ki jih je drugače težko dobiti v prodaji.* moške v kolesarjenju in moške in ženske v pouličnem teku. Mar ni taka športna dejavnost zavidljiva? Mar ni lahko: v ponos njihovi sindikalni poidružnici, ki je njen glavni voditelj in pobudnik? Ako pri vsem tem pomislimo, da je po številu zaposlenih to podjetje daleč manjše Od našega, potem nas je pravzaprav lahko le sram, da nismo sposobni — razen nekaterih dejavnosti — organizirati v našem podjetju prepotrebnega športnega izživljanja v širokem in zdravem smislu, kot ga že vrsto let imajo podjetja širom naše države. Ce pogledamo malo v preteklost lahko ugotovimo, da včasih v Tiskan ini ni bilo tako. — Se se spomnim, da sem kot gimnazijec dostikrat igral odbojko proti Tiskanim, pa tudi namizni tenis, šah in drugo. Spomnim se tudi, da se je Tiiskanina udeleževala športnih tekstilnih iger in da je bila — posebno v odbojki — v moški in ženski konkurenci med najboljšimi. Zakaj je vse to preminulo? Kdo je kriv? Na mladinski polletni konferenci je bilo Sklenjeno, da je trete šport poživiti in na neki seji je UO podjetja tudi že nakazal nekaj de- narja prav v te namene. Seveda pa je potrebno', da se tako mladinska organizacija kakor tudi sindikalna podružnica resno zavzameta, da se to nalogo enkrat pravilno nastavi in privede do pravilne rešitve. Kar od danes na jutri to seveda ne gre! Treba bo le dosti dobre volje, resnosti in požrtvovalnosti, pa uspeh ne . bo izostal. Vsem pa, ki gojijo kakršnokoli športno dejavnost ali pa imajo voljo in veselje, da to začnejo, priporočam, da o tem obvestijo mladinsko organizacijo ali pa predstavnike sind, podružnice. Cimprej pa. naj tudi sindikalra podružnica na svoji prvi seji obravnava ta problem in naj zadolži določeno komisijo ali odbor, da določi in pripravi uistrez e predloge in pogoje: kje in kak -.e Športne panoge bi lahko za: .1: uvajati tudi v našem podjetju, a j je sedaj prostora za igrišča dovolj v obratu II. S tem je torej odpadel tudi zadnji razlog in izgovor! Zavedajmo se, da še1 vedno dr-ži izrek: ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU!« in kdo , je bolj zdrav j,n čil kot tisti, ki mu je šport razvedrilo in zabava, pijače in ponočevanje pa — španska vas. Dr. Dermastja govori ina otvoritvi XI. Gorenjskega sejma Naša dekleta na morju Tokrat je pa bila zares dolga, kaj? Veste, zamuda je bila pač zato, ker je bilo treba določiti novo ime za naše glasilo din kot vidite, je še kar lepo. Upajmo, da bo tudi glasilo vsaj tako dobro, kot je bila »Tiskanima«. Predmo bi zopet začel naštevati vaše grehe, bi na kratko pozdravil še vse nove čitalce dz obrata II, ki me še ne poznajo. Torej — POZDRAVLJENI! SEM LETECl ČOLNIČEK IN VESTNO SODELUJEM V TEM LISTU IN SICER OPISUJEM STALNO LE NAPAKE IN NEPRAVILNOSTI, KI JIH TA ALI ONI ZAGREŠI OZIROMA NAPRAVI. CE TOREJ ŽELITE. DA BOSTE OVEKOVEČENI. POTEM JE TO SEVEDA ODVISNO SAMO OD VAS! Sedaj me torej poznate vsi in upam, da me boste še vedno tako upoštevali, kot site me poprej. No, pa jih dajmo en-malce: (Mimogrede vam moram povedati še to, da je nekdanja Tiska-nina sedaj obrat I. in nekdanji Inteks — obrat II.). V obratu ena sem torej nekega dne hodil malo po pisarnah in naletel na zgodovinsko starino, ki je vredna veliko denarčkov. V prodajnem oddelku imajo namreč na steni obešen zemljevid Jugoslavije, ki je verjetno še iz leta 1920, torej že 40 let pri življenju. Kar pomislite, kakšna kulturna znamenitost je to, saj verjetno vsi veste, da se je stanje od takrat že bistveno spremenilo glede samih meja itd. Predlagam, da prodajni oddelek to. dragocenost proda kaki gimnaziji ali pa celo fakulteti, kjer bi se na njem lahko učili zgodovino Jugoslavije v predvojnem obdobju. ?redno bi začel z obrat!, bom omenil še to, da. imamo v upravi obrata I sedaj kar težave z oddajo odvečnega goriva in maziva. So nam namreč tisto malo hišico zazidali in ker novih še niso »na-štimali«, oddajamo moški sedaj vse tam v drugi — veliki — stali. Ženske so seveda manj prizadete, ker so našle zatočišče poleg sejne sobe UO, vendar nekateri moški ne spoštujejo nedotakljivosti tega svetišča in kar mirno zavijajo tja notri. Pa naj! Ce je ženskam prav, je meni tudi. Sedaj pa še malo o volitvah v Centralni delavski svet novega podjetja. Na splošno so potekale v redu, vendar nekje bolj hitro in laže, drugje pa. obratno. Odvisno je namreč bilo, kako si je znala komisija delo porazdeliti in — suha grla zaliti. Nekateri so se pač zna'šli in so imeli čisto prav, jim vsaj ni, bilo dolgčas. Sicer pa: dobra kapljica ni nikoli odveč, čas, posvečen v ta namen pa gre tako v rok službe in mirna Bosna! Prepričan sem, da ste nekateri opazili, da v plemenitilnici I. nekaj nadzidujejo. Kaj bo tam gori sicer ni tako zanimivo, zanimivo pa je, da ob vsakem deževnem dnevu prav pošteno teče v notranje prostore in deloma celo malo na blago. Ja, veste, to je pa so- dobna tehnika zidanja in zato ni nobene pomoči. Sicer so pa delavci bili kar zadovoljni, ker jim ni bilo treba Iti v kopalnice, kadar so se hoteli umiti. Enostavna so se postavili pod kap in sami veste, da se je z deževnico možno lepo in hitro osvežiti in očistiti. V kolikor jim torej to namakanje ugaja, j:im želim, da bi še dolgo trajalo in da bi bilo še veliko deževnih dni. din na kraju, da bi slavni zidalci še dolgo zidali, zidali... Potem je tu še zadeva, ki tudi zahteva neko rešitev. V podjetju namreč zelo hitro raste družbeni oziroma življenjjslkli. stalndard in vzporedno raste tudi število Fič-kotov. To bi bilo še v redu, če ine bi imeli v obratu I. pomanjkanje prostora in zato tudi nimamo parkirnega prostora za avtomobile. Nič čudnega torej nii, če si vsak šofer oziroma mož visokega standarda poišče kar parkilišče. kjer mu paše, čeprav je to tudi na takih mestih, kjer ovira normalno delo službenih vozil itd. Nekdo bo že moral reči kako dokončno besedo in tista naj bi poitem veljala. Jasno pa je, da je treba najti neko pametno rešitev, ker imajo lastniki avtomobile zato, da se z njiimii vozijo tudi v službo in ne le za poletne izlete na Kokrico. Na noben način seveda ne smem pozabiti omeniti tudi izredno hitro gradnjo obrežnega zidu, ki je lahko zares vzgled drugim gradbenim podjetjem širom naše domovine. Delavci in ostali delajo s takim elanom, da resno zaslužijo še posebne nagrade. Ce tu in tam kateri od njih pomotoma prime v roko lopato ali pa kako drugo orodje, seveda mi prevelik greh, saj potem to takoj nadoknadi z večurnim stanjem in občudovanjem mimoidočih im podobno. Jaz sem jih vedno vesel, kadarkoli jo mahnem tam mimo, saj je na žalost takih delavcev le malo na svetu. Torej, želim jim, da bi še dolgo lahko delali v tem svojem »stilu«, saj si bodo tako nabrali veliko moči in tudi zaslužek bo primemo velik!? V naši menzi eo razmere tudi čudovite, predvsem zadnje čase. Se namreč zgodi, da dobiš kosilo brez solate, čeprav bi nujno morala biti zraven. Prinesejo ti le kompot, potem pa tistega lahko žuliš namesto solate. To seveda ni nič kaj pravilno! Naj pa bo vsaj# na izbiro: SOLATA ali KOMPOT!# Potem so včasih tudi porcije tako# majhne, da nikakor ne zadostujejo, da bi se človek nasitil. Tudi to bo treba urediti oziroma popraviti. Tudi sami jedilniki niso več tako' dobri kot so bili poprej. Sliši ise, da jih sestavljajo nekje v mestu? Nas pa to zares kaj malo briga in tudi druge kaj malo briga, kaj in kako mi jemo v podjetju, kjer moramo vse sami plačati. Ce že mislijo, da imajo pravico dajati kake nasvete in napotke, potem naj bodo ti vsaj taki, da bodo sprejemljivi oziroma znosni, če pa tega ne'zmorejo, potem naj.se pa nikar ne vmešavajo v naše — notranje — zadeve. Sicer pa, zakaj pa imamo svoje kuharice, če dobivamo recepte oziroma jedilnike od drugod? Poprej, ko so kuhale kuharice po svoje, smo pa jedli dobro, okusno in pestro. Hočemo torej star način nazaj, le preveč mastno naj ne bo! Skoraj 'bi pozabil, da omenim še naslednje: že sem povedal, da so nam zazidali prejšnja stranišča, novih pa da še niso naredili. Veste, tudi nova bi bila lahko že gotova, saj so kahlice že položene pa se sedaj nič ne mudi. Predino so pa kahlice položili, se je pa zelo mudilo in je šlo vse prepočasi naprej, čeprav sta se delavca, ki jih polagata, zares potrudila in pohitela. Je že tako na svetu, da Dostikrat sem že slišal, kako so vem gradu, če mu tu ali tam ne se dostikrat naj prvo priganja, po- v Tiskanimi godrnjali, da F,iesa ni prija. tem pa je. . . itd. dober kraj za počitniški dom. Mi- Sedaj je pa že preveč in moram Tudi v bifeju nastajajo profole- slim, da jim (vsaj nekaterim) ni kar prenehati. Upam, da bom v mi v času kosila. Dotična, ki v povelji zato, ker ima premalo prihodnji številki že tudi katero njem streže, mora namreč streči skritih meist in premalo zabavišč, iz obrata II. povedal, saj sem pre-tudi pri mizi in je seveda razum- Kdor si vse to želi, naj gre lepo pričan, da tam niso vsi brez ljiivo, da ne more biti na dveh na letovanje v Crikvenico ali pa greha. Do takrat pa nasvidenje in koncih istočasno in da tudi ne v Dubrovnik! Nobeden ne mora dobro se imejte in mene se malo more streči v redu, če mora ska- delati dren niti v Fregi, niti v No- bojte! Vam vdani Leteči čolniček k,ati sem in tja in not in ven. Tudi v tem pogledu bo treba najti kako boljšo rešitev, da ne bo nepotrebnega negodovanja in razburjanja. ZAHVALE Od uprave zdravilišča »Triglav« iz Mojstrane smo dobili naslednji dopis, 'katerega želijo, da, ga objavimo v našem listu. Upravi časopisa tekstilne tovarne »Tiskanima« Kranj Dne 10. julija 1961 je obiskala tukajšnje zdravilišče »Triglav« v Mojstrani delegacija. Aktiva ZB Tiskanine Kranj. Ob tej priliki je imenovana, delegacija poklonila zavedni knjižnici lepo, knjižno darilo, s katerim so prijetno, presenetili tukajšnje okrevance. Presenečeni so bili nad izbiro knjig, prav posebno, pa s posvetilom, katero je vpisano v vsaki knjigi. V tukajšnjem zdravilišču so, na. zdravljenju vojaški vojni invalidi — foorci-partizani iz vseh republik FLRJ. To darilo bo kot osnova pri začetku tukajšnje knjižnice. Ob priliki predaje darila, se je Uprava zdravilišča v imenu invalidov delegaciji zahvalila za darila in za obisk. S tem obiskom je delegacija pokazala, da orni im člami kolektiva, niso pozabili naših borcev, kateri so, se borili za današnjo svobodo in dali zanjo tudi svoje zdravje. Predvsem je tu važna pozornost Aktiva ZB Tisikiamina, mapram WI, kateri so, na zdravljenju v našem zdravilišču. Ta obiSk naj bo za vzgled vsem ostalim podjetjem in ustanovam ! V imenu VVI se Uprava še enkrat zahvaljuje za obisk in za darilo vsemu aktivu ZB, delegaciji in vodji delegacije tovarišu Francu Likozarju-Alekisandru. Želimo, jim še veliko uspeha pri njihovem nadaljnjem delu! Mojstrana, 21. julija 1961 Tone Hlebce 1. r. Ob nenadni smrti dragega moža IVANA POLOVICA, se vsem, ki so mi izkazali kakršnokoli pozornost, iskreno zahvaljujem. Posebna hvala tov. Nandetu Hafnerju za poslovilne besede, sindikalni podružnici in sodelavcem pa za venec. Anica, Polovic Iz drugih kolektivov Zelo žal mi je, da trenutno še nič ne vem, kaj in kako kaj živijo v obratu II. Upam, da bom lahko prihodnjič kaj več napisal in da bo tudi zanimivo. Razumeti pa morate, da je včasih tudi težko. kar na vseh koncih biti in vse videti in slišati. Zelo udobno se imajo sedaj tudi v kuhinji, kjer nimajo več tople vode. Kar predstavljajte si, v kako ugodnem položaju so: že tako imajo tam na štedilniku premalo prostora, sedaj morajo pa še vodo greti, če hočejo s toplo pomivati in čistiti. No, pa saj to ni nič hudega, jo pač vozijo iz kotlarne, ki tako ni daleč stran. Zakaj pa ne bi šlo enkrat komplicirano, ko gre pa vedno tako »enostavno!« V izredno lepem stanju so še vši tisti, ki so se hodili tuširat v prostore ,pod obratno ambulanto. Tam sedaj tudi ni več tople vode (Sicer je pa že poprej ni bilo veliko) in se zato lahko kopljejo kar v mrzli; s,e jim vsaj ni treba bati, da bi se opekli. Ne vem, če bi omenil še gradnjo industrij,skega vodnjaka, ki tako hitro napreduje, da bo zanesljivo gotov že leta 1964. Seveda bo zato tudi tkalnica dobila klima naprave šele takrat, ker sedaj ni dovolj vode na razpolago. V Fresi je še kar vse v redu, čeprav se mi ne zdi ravno pravilno, da je jedilnica premajhna za vso, pošiljko dopustnikov (če jih je 80). To bi pa že lahko uredili tako, da bi jedli vsi naenkrat. Žalostno je namreč, če prideš malo .prepozno, potem moraš pa kar pol ure čakati, da dobiš prostor pri mizi, namesto telečje pečenke pa ti potem prinesejo trdo govedino. KQNOP'LAN — glasilo kolektiva IN DU PLATI JARŠE (članek: NASA ANKETA) — Takole pišejo: Sredi maja smo, doibili v roke anketne liste. Odločili naj bi . se za en ali drug predlog glede 45-urmega tednika, ki ga dopušča novi Zakon o delovnih razmerjih. Odločitev tokrat ni bila težka, ker smo se odločali za problem, ki smo ,ga že večkrat skušali reševati. Gre torej za. to, kar je bilo v anketi poudarjeno,, da v krajšem času ustvarimo, isto količinsko in kvalitetno proizvodnjo, ali z drugimi, besedami, da, še, povečamo proizvodnost pri, delu. Za to imamo, še nekaj možnosti, še nekaj rezerv, čeprav največkrat pravimo,, da jih skoraj ni več. Tudi takrat, ko smo medi prvimi v državi uvedli polurni odmor, smo se bali, da bodo, proizvodni rezultati »nujno« manjši. Vsi vemo, da, niso, bili manjši, nasprotno,, celo rekordni. Isto pričakujemo, tudi sedaj, če, le ne bo drugih motenj, takih na primer, ki jih sedaj preživljamo — pomanjkanje materiala. Tu pa nam seveda tudi 50-umi delavnik ne more pomagati. Anketa je zelo dobro, uspela. Lahko rečemo,, da še nobena doslej ni talco. Razdelili smo 1088 anketnih listov, vrnjenih pa smo našteli 917. Na izbiro smo imeli dva predloga, Po prvem naj bi delali normalno po 8 ur vse dni v tednu, razen v soboto,, ko bi bil le 5-urni delavnik za obe izmeni. Za ta predlog pa. je bilo, le 52 glasov, čeprav bi bil lahko zelo sprejemljiv. Z ogromno, večino — 853 glasovi — je bil osvojen drugi predlog, ki nam nudi prosto vsako drugo soboto. ;Naš delovni tednik bo, torej že v kratkem 45-urni in ne več 48-umi kot doslej. Vsako delo, ki bo narejeno po tem času, se bo, smatralo kot nadurno. Nočna, izmena, ki je pri. nas številčno zelo, majhna, 'bo delala, pet dni po1 8 ur, manjkajoča ure pa. foo> nadoknadila. po potrebi proizvodinje. Glede na, dopoldanske in popoldanske izmene po obratih bodo deljeno delali tudi uslužbenci, in siicer eno, soboto' eni, drugo pa drugi. S tem načinom dela, torej s prosto vsako drugo soboto, bomo pričeli verjetno že junija letošnjega leta. MORDA NE BI BILO NAPAČNO, CE BI V NAŠEM PODJETJU ZACELI RAZMIŠLJATI O 45-URNEM TEDNIKU IN PREDVSEM O PROSTI VSAKI DRUGI SOBOTI!!!! LITOSTROJ (članek: GOVORI RADIO LITOSTROJ . . .): Zaradi dolgega presledka med posameznimi številkami časopisa. »Litostroj« (le»ta izhaja mesečno enkrat) se je uredništvo odločilo,, da bo izpopolnilo to časovno, vrzel z obdobnimi radijskimi oddajami preko zvočnika. Prvo tako oddajo, 'ki je naletela v kolektivu na živ odmev in odobravanje, je uredništvo organiziralo prvi dan po Titovem obisku v naši. tovarni. Reportažo, ki je. . . itd. . . . itd. Sklenili so, da bodo take' oddaje napravili ob vsakem bolj važnem dogodku, da bi tako kolektiv kar najhitreje obvestili oziroma, seznanili. Uporabili bodo, tudi magnetofon, da bo, možno z,brati, še več dokumentarnega materiala. Pametno in koristno, mar ne? Tudi v našem podjetju bi lahko imeli take oddaje, saj se kar vrstijo pomembni dogodki, o katerih bi morali na hitro informirati ves kolektiv, pa moramo čakati na izid časopisa, vmes pa postane zadeva zastarela in nezanimiva. V našem obratu I. oziroma v prejšnji Tiska,nini so že dalj časa obljubljali ozvočenje, vendar ga še danes nimamo! Treba pa bo kaj hitro misliti tudi na to, ker se> bo ozvočenje ,kmalu pokazalo kot nujno, potrebno, pametno in koristno! ZELEiZAR (Jesenice): V PRIHODNJIH 5 LETIH 2 MILIJARDI ZA STANOVANJA! Vzporedno z rekonstrukcijskim načrtom Železarne Jesenice je bil izdelan tudi načrt stanovanjske izgradnje za obdobje prihodnjih desetih let. Se, posebej je zanimiv načrt stanovanjske izgradnje v letih 1961 do 1965, iz katerega, je razvidno, da bodo zgradili 800 stanovanj in 130 garsonjer. Kot izgleda, so, v jeseniški železarni posvetili veliko, pozornost in. skrb stanovanjskemu, problemu njihovih delavcev, kar je vredno vse pohvale. Skoda je le, da je le malo teko uvidevnih tovarn, kot je Železarna Jesenice in na srečo je med- njimi tudi naše podjetje, čeprav v manjšem obsegu. šale...šale... šale...Nagradna sestavljanka 1. Je vprašal fajmošter nekega zidarja, ko je prišel k spovedi, če kaj ženo doma pretepa. Pa mu zidar odgovori: »Gospod fajmošter, jaz sem se prišel spovedat grehov ne pa dolhrih del.« 2. Razgovarjata se dva mlada kaplana. Pa pravi prvi drugemu: »Veš, kolega, kaj se je meni včeraj pripetilo. Na;š fajmošter je dobil novo, mlado kuharico. Ko pridem zvečer v svojo sobo, jo najdem v moji postelji, popolnoma golo. Nisem vedel, kaj ibi naredil. Pa sem prijel rjuho za vogale in sem lepo kuharico nesel v njeno sobo, ne da bi se jo dotaiknil. No, kaj bi pa ti naredil v takem slučaju?« »Ravno tako bi se zlagal, kot si se ti meni!« mu odgovori drugi. 3. Star možakar je prišel k faj-moštilu zaradi oklicev; rad bi se namreč oženil. Pa ga fajmošter na vse načine odvrača od tega. Možakar se pa skoraj'ži, pa pravi: »Gospod fajmošter, isaj imaite tudi vi kuharico. Mu odvrne fajmošter: »Seveda jo imam, ker jo rabim. Ona mi kuha, pomiva, pospravlja, pere et cetera. »No, no,« pravi možakar saj za tisti et cetera pa tudi jaz ženo rabim. 4. Neka pijanka kleči v cerkvi pred oltarjem: »Gospod, kako sem ti hvaležna, keir si mi dal tako lepo in pametno hčerko, kaj misliš, kaj bo postala?« Mežnar je pa ravno čistil za oltarjem 'pa pravi: »Ravino taka pijanka bo kot si. ti.« Odgovori, pijanka: »O ti hudič ti, ni čudlno, da So te na križ pribili, bo imaš tako strupen jezik.« 5. Na Primorskem se nekoč igrali igro »Pasion«. V nekem prizoru pridejo vojščaki na Oljsko goro po Kristusa. Igralec, ki je igral Kristusa pa jim pride nasproti in jih vpraša: »Ma koga iščeste«. Mu odgovorijo vojščaki: »Kristusa Nazarenskega«. Jim odgovori igralec: »Ma odko di jo, ma to sam ja!« 6. Sreča fajmošter pijanca Janeza, ko nese litersfco steklenico. Pa ga vpraša: »Janez, kaj pa imaš v stekleniči.« »Žganje imam. gospod fajmošter.« Fajmošter: »Janez, aii ne veš, da je alkohol tvoj največji sovražnik. Vpričo mene zlij to žganje na tla.« Janez: »Gospod fajmošter, tega pa ne morem, veste je tudi sosed dal za pol litra.« Fajmošter: »No dobro, pa zlij samo tvojo' polovico.« Janez: »Gospod fajmošter, nič ne bo iz tega, veste moja polovica je spodaj.« 7. Fajmošter je poklical v cerkev ključavničarja, da bi mu popravil ograjo pred oltarjem. Ključavničar pride v cerkev, seveda s kapo na glavi. Pa mu pravi fajmošter: »Ali ne veste, mojster, da se morate odkriti, kadar stopite v to delavnico božjo.« Mu odvrne mojster: »Gospod fajmošter, ali se vi kdaj odkrijete, kadar stopite v mojo delavnico.« POZOR! Rešitve za naslednje žrebanje pošljite najkasneje do 7. septembra oziroma jih vrzite v nabiralnik v obratu I in II. K A E R 0 TL E K 0 N E V O 0 R V E S M 0 •R E E i S M 0 M V A 0 K D S U v S M E D E v Z V 1 0 A K 0 1 C v C 1 £ E “P K 0 v 0 S 1 0 A SESTAVLJALNICA črk že vpisanih. V drugem liku PIoóke s črkami preloži iz prve- boš v vseh vodoravnih vrstah ga v drugi lik, kjer imajo isto bral neko misel, obliko in lego. V pomoč je nekaj Vse člane združenega podjetja obveščamo, da burno* naš list pošiljali tudi upokojencem enega in drugega obrata, vendar pa nam morajo prinesti svoje (točne) naslove, in sicer naj jih oddajo pn arhivarju, tovarišici CILKI ROS, ki ima svoje delovno* mesto v poslopju nad menzo! Novi mopedi za naše delavce PRAVILJA REŠITEV NAGRADNEGA MAGIČNEGA LIKA 1. KOLOVOZ, 2. KLOBASA, 3. POBALIN, 4. HVALITI, 5. KOSITER. Nagrade so dobili: 1. nagrada 1500 din; 2. nagrada 1200 dinarjev; 3. nagrada 1000 din; 4. nagrada 500 dinarjev. Izžrebani so bili: 1. nagrada — 1500 din: Franc Fdcijan — splošni oddelek; 2. nagrada — 1200 din: Anka Celesmik — hči naše delavke; 3. nagrada — 1000 dinarjev: inž. Mirko Pogačnik; 4. nagrada — 700 din: Vinko Malovrh — sezonski delavec.