Cinski__
poročevalec
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZI DELOVNEGA LJUDSTVA DOMŽALE
Občinski poročevalec, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Domžale, izhaja dvakrat mesečno, vsa gospodinjstva v občini ga dobivajo brezplačno. Glasilo ureja uredniški odbor v sestavi: Marjan Bolha/, Matjaž Brojan, Štefan Markovič, Anton Orel, Marjan Gorza, Pavel Pevec, Franc Tekavec, Vera Vojska, Cveta Zalokar Oražem.
Gfavna urednica: Vera Vojska, tel.: 721-359, odgovorni urednik: Matjaž Brojan, tel.: 721-686, tehnični urednik: Franc Mazovcc, tel.: 323-841.
Glasilo izhaja v nakladi 12.700 izvodov in ga tiska Tiskarna Ljudske pravice Ljubljana. Rokopise sprejema odgovorni urednik, Ljubljanska 94, Domžale, p.p. 20, naročene oglase posredujte v --^niJtvo, Ljubljanska 94. Glasilo je na podlagi sklepa št. 421-1/72 z dne, 26.11.1974 Sekretariata za inforn. -ije izvršnega sveta SR Slovenije oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
Glasilo je bilo dne, 25.7.1970 odlikovano s Priznanjem Skupščine občine Domžale za uspešno informiranje, dne, 24.4.1974 pa s srebrnim Priznanjem Osvobodilne fronte slovenskega naroda za uspešno informiranje delovnih ljudi in občanov občine Domžale.
DOMŽALE. 25.1.1985, LETO XXIV, ŠTEVILKA 1
V Partizanskem domu v Moravčah:
Slavnostna proslava ob dnevu JLA
V sklopu praznovanja Dneva jugoslovanske ljudske armade so v Moravčah pripravili v petek, 21. decembra 1984 slavnostno proslavo, s katero so v občini proslavili ta praznik. Organizatorji proslave — SO Domžale, občinski štab TO, Sekretariat za LO, občinska konferenca ZRVS, občinski odbor ZZB ter ZKPO Domžale so pripravile pester program, na prireditvi pa so podelili tudi odlikovanja, plakete in priznanja.
Slavnostni govornik na prired'tvi je bil Stane Česen, predsednik Občinske konference ZRVS. V svojem slavnostnem govoru je opravil pregled mednarodnih političnih gibanj in vojaških tokov, posebej pa je podčrtal pomen Titove neuvrščenosti in pravico vsakega naroda do samostojnega lastnega razvoja.
V nadaljevanju slavnostvnega govora je tov. Česen poudaril, da ker se zavedamo, da sta mir in svoboda
neprestano ogrožena, smo prisiljeni skoraj 5 % narodnega dohodka odvajati za sodobno oborožitev in opremljanje ter za nadaljnjo krepitev naše armade, da bo sposobna stati na braniku svobode. To so velika sredstva, ki bi jih v drugačni svetovni situaciji lahko porabili za premagovanje sedanjih gospodarskih težav in s katerimi bi lahko hitreje uresničili program gospodarske stabilizacije. Mnogi povojni dogodki in pritiski na
slavnostni govornik na spominski svečanosti ob 40-letnici tragedije na Rudniku je bil Lado Škrjanec, predsednik OK ZKS Domžale.
Spominska svečanost:
40 let tragedije na Rudniku
V domžalski in kamniški občini se v začetku januarja vsako leto spominjamo tragičnih januarskih dni pred 40 leti, ko je na Rudniku pri Radomljah zaradi izdaje padlo veliko število borcev in političnih aktivistov. Vsako leto in tako je bilo tudi letos - pripravijo na Rudniku spominsko svečanost.
6. januarja 1945 - torej pred 40 leti - so se na Rudniku zbrali člani Okrožnega komiteja KPS in drugih političnih forumov. Tega dne je bilo skoraj v celoti uničeno politično vodstvo Kamniškega okrožja, saj se je iz bunkerjev rešilo le nekaj tovarišev in tovarišic. Vse ujete so Nemci naslednji dan ustrelili v Vrhpoljah, žene pa odpeljali v taborišča. Med padlimi je bil tudi tedanji sekretar Okrožnega komiteja Edvard Peternel -Tinko.
Spominsko svečanost na kraju tragedije, ki jo izmenoma pripravljata borčevski organizaciji iz Domžal in Kamnika, so letos pripravili v petek, 4. januarja že 40.-tič. Na prireditvi je govoril predsednik Občinskega komiteja ZKS Domžale Lado Škrjanc, kulturni program pa so prispevali mladi iz osnovne šole Radomeljske čete iz Preserij.
Ob 40-letnici tragedije pa je Občinski odbor Zveze združenj borcev pripravil v bližnji galeriji Repanšek razstavo motivov, ki jih je po Poti spominov NOB domžalske občine izdelal akademski slikar Danijel Fugger.
Razstava, ki so jo odprli neposredno po spominski svečanosti, prikazuje motive spomenikov, spominskih obeležij in narave, ki jo Popotniki po Poti spominov v naši občini obiskujejo v vse večjem številu.
našo zemlji še živijo v naši zavesti in ker se zavedamo tega, da sodobna vojna ne pomeni samo spopad oboroženih sil, ampak vseh ljudi na določenemu območju, smo z Ustavo sprejeli načelo, da je pravica in dolžnost vsakega državljana skrbeti za obrambo domovine, sodelovati po svojih močeh in sposobnostih v različnih oblikah organiziranosti splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.
Dan JLA je priložnost, da ocenimo tudi tisto, kar smo na področju obrambe in zaščite naredili doma, v naši občini. Tudi mi, naši delovni ljudje in občani, dajemo kar precej naroduega dohodka za obrambne priprave v občini. Del teh sredstev gre za organiziranje, opremljanje in usposabljanje naše teritorialne obrambe, tistih njenih enot, ki predstavljajo oboroženo silo na območju občine in ki se usposablja za takšen boj, kakor ga poznamo iz narodnoosvobodilne borbe, številna preverjanja so pokazala, da smo že veliKO udiedili pri opremljanju in usposabljanju teh» enot, kakor tudi pri njihovem povezovanju in sodelovanju z raznimi sestavinami in občani v naših KS na celotnem območju občine.
Tudi na področju civilne zaščite in narodne zaščite smo marsikaj dosegli, toda z doseženim ne smemo biti zadovoljni. Ocene kažejo, da bomo morali še veliko narediti pri utrjevanju in aktivnostih Komitejev za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, tako v KS, kakor tudi v organizacijah združenega dela.
Na slavnostni prireditvi so podelili tudi odlikovanja, plakete in priznanja.
Miha Bernot je prejel Plaketo ZRVS Jugoslavije, Venceslav Novak pa zlato značko ZRVS Jugoslavije Pismena priznanja OK ZRVS občine Domžale so prejeli: Blaž Lenič, Alfonz Zupanek, Vojko Gorenc, Ciril Pestotnik, Marjan Majcen, Tomaž Jugovič, Anton Cevc, Anton Ganič, Matija Avbelj in Miroslav Birk.
V kulturnem sporedu so sodelovali:
Pihalna godba Moravče, Otroški pevski zbor SKD OŠ Jurij Vega Moravče, Dekliški pevski zbor KUD Tine Kos Moravče, Moški pevski zbor KUD Tine Kos Moravče, recitatorji ŠKD OŠ Jurij Vega Moravče in recitatorska skupina KUD Tine Kos Moravče.
Občinska proslava ob dnevu JLA, ki je bila organizirana v Partizanskem domu v Moravčah, je bila prijetno doživetje za številne obiskovalce, ki so dvorano napolnili do zadnjega kotička. Krajevna skupnost je bila izredno počaščena, saj je prejela Malo plaketo TO, ki jo je podal tov. Kuzmič v imenu Republiškega štaba za TO.
Delegatska gradiva, ki to jih prejemali delegati za zbore občinske skupščine ,so bila doslej ciklostirana na A4 format ter nevezana. Vrsta pomanjkljivosti pri omenjeni obliki gradiva pa je narekovala, da se je predsedstvo skupščine občine odločilo, da obstoječo obliko spremeni. Tako bo od januarske skupščine dalje namesto nevezanega gradiva vsak delegat prejemal brošuro, v kateri bodo zbrana vsa delegatska gradiva, ki bodo pomanjšana na format B5. S tem hočemo doseči, da bo vse gradivo zbrano oz. vezano, dosegli pa bomo tudi finančni prihranek, saj je bilo dosedaj potrebno mnogo odvečnega ciklostiranja, zlaganja ter spenjanja gradiv, gradiva na A4 formatu pa so bila tudi zelo obširna, kar je povečevalo stroške papirja. Na velikost pošiljke je bila vezana tudi poštnina, ki bo sedaj dosti manjša, odpadejo pa tudi stroški za
OPRAVIČILA BRALCEM IN RAZNAŠALCEM
V zvezi z izdajo 18. številke našega Občinskega poročevalca je prišlo do občutnega zamika v tisku te številke. Glede na to, da so zbori naše delegatske skupščine zasedali in sklepali tik pred novim letom (nekateri dokumenti s tega zasedanja so pričeli veljati s 1.1.1985) ni bilo iz objektivnih razlogov moč pripraviti in razde/iti časopisa občanom še pred novim letom. Tako je bila 18. številka natiskana šele po novem letu in z veliko zamudo brez krivde raznašalcev dostavljena občanom.
Zato se uredništvo opravičuje tako raznašalcem kot tudi
občanom- Uredništvo
kuverte in ovitke, kar bo vse skupaj po oceni prineslo letni prihranek 50 starih milijonov. Za spremembo smo se odločili tudi zato, ker so delegati ugotavljali, da ciklostirana nevezana oblika gradiv ni bila najbolj priročna.
Tudi obstoječa oblika izhajanja Uradnega vestnika kot sestavnega dela Občinskega poročevalca se je pokazala kot neracionalna, saj so morale objave čakati na izid Občinskega poročevalca, poleg tega pa so ga prejemala vsa gospodinjstva v občini, kar je pomenilo velik strošek pri papirju, ob tem da ga velik del gospodinjstev ni prebiralo.
Zato bo od januarja dalje Uradni vestni k izločen iz Občinskega poročevalca in bo izhajal samostojno. Tudi format Uradnega vestnika bo B5, s čimer bomo še zmanjšali stroške, uporabnikom pa bo dostavljen takoj po končanih zasedanjih zborov skupščine.
V Občinskem poročevalcu se bo z navedenimi spremembami ukinila tudi obstoječa oblika delegatske priloge, saj bodo delegati o gradivih na skrajšan način obveščeni že preko povzetkov in obrazložitev v delegatskem gradivu. V Občinskem poročevalcu pa bomo uvedli na 3. strani bolj poljudno obveščanje o vseh sklepih, ki so bili sprejeti na zborih skupščine in to na krajši in bolj neuraden način, k osrednjim točkam dnevnega reda zasedanj pa bomo pripravili tudi komentarje.
Upamo, da bo nov način obveščanja delegatov in občanov poleg finančnih prihrankov izboljšal tudi kvaliteto obveščanja in s tem omogočil uspešnejše delo delegacij.
T.O.
99999999999999^
PTT — kako v naslednje srednjeročno obdobje?
Poštni prizidek in nove telefonske številke
• Zaradi pomanjkanja denarja bodo načrtovana vlaganja v razvoj ptt zmogljivosti na območju Podjetja za ptt promet Ljubljana, ki pokriva tudi občino Domžale, ob koncu iztekajočega se srednjeročnega obdobja uresničeva le polovično. Bolj kot to pa je zaskrbljujoče, da se lahko razvoj ptt prometa v naslednjem srednjeročnem obdobju celo ustavi, če ne bodo izpolnjene nekatere osnovne prepostavke, na katerih temeljijo smernice za pripravo planov, ki so jih sprejeli na nedavnem zasedanju skupščine Območne SIS za ptt promet Ljubljana.
Na začetku sedanjega srednjero-   upada, za razvoj pa ostaja celo v
čnega obdobja je bilo predvideno in s samoupravnim sporazumom o temeljih plana tudi dogovorjeno, da bodo cene ptt storitev naraščale vsaj usklajeno z rastjo cen proizvodov in drugih storitev, da bo ptt dejavnost izenačena z drugimi infrastruktumimi dejavnostmi posebnega družbenega pomena, še zlasti pri plačevanju družbenih obveznosti iz poslovnega sklada in pri kreditnih pogojih, in da bodo za razvoj 20 odstotkov od vrednosti telefonskega impulza združevali vsi uporabniki, in ne le tisti, ki so podpisali samoupravni sporazum o temeljih plana. Zgodilo pa se je ravno obratno. Tako reproduktivna in akumulativna sposobnost ptt prometa že nekaj let
absolutnih zneskih vedno manj denarja. Če k temu prištejemo še splošno neugodne gospodarske razmere, (pre)ostre kreditne pogoje, pomanjkljive proizvodne programe naših proizvajalcev telekomunikacijske opreme in dolge dobavne roke zanjo, pomanjkanje vseh vrst kablov, ki so za ptt promet življenjskega pomena, se slika stanja v ptt prometu zaokroži, ne pa tudi vprašanje, kako naprej v prihodnjem srednjeročnem obdobju.
V Podjetju za ptt promet Ljubljana in v območnem sisu ocenjujejo, da bi za minimalni, to je najnujnejši program razvoja v naslednjem srednjeročnem obdobju rabili 12 milijard dinarjev, medtem ko bi po sedanjem
Reševalci ZD Domžale o svojem delu
Malokdo razmišlja o njihovem delu vse dotlej, dokler ne pride do tega, da reševalca in njegove storitve potrebuje. Zahtevno, odgovorno, nehvaležno delo je to. Terensko, nočno delo je to, izpostavljeno vremenskim neprilikam, strankam, ki so v posebnem psihološkem stanju obolelosti posebej občutljive, različnim zahtevam medicinsko-reševalne stroke in prometa.
Tole so povedali v manjši anketi o svojem delu:
LADO KONJAR, odgovorni za skupino reševalcev:
Naše delo obsega območje Domžal, Kamnika in Litije. 7 vozil imamo in smem reči, da je enota reševalna služba kar v redu urejena. Delo reševalca je zahtevno, saj smo v urgentnih primerih zaradi hitrosti, agresivnejše vožnje bolj ogroženi. Dela je ogromno. Od urgence, voženj na preglede, kontrole, vožnja nepokretnih, vožnja bolnikov na dializo, to je naše delo. Poskrbimo za to, da bolnika ne zapustimo v Kliničnem centru, temveč da pride na oddelek, kamor mora.
STANE STARIN.
Reševalca vozim že 20 let, prej sem delal v Ljubljani — kot voznik. Povedati moram, da se moramo šoferji — reševalci za svoje delo tudi medicinsko kar precej usposobiti. Doslej sem napravil že 4 ali 5 obveznih tečajev Delo je tudi psihološko zelo naporno, saj si mnogokrat opazovalec porajanja novega življenja (porod na poti), pa tudi tragičnega minevanja, smrti bolnika med vožnjo. V naše delo spada tudi to, da sami skrbimo za svoja vozila, čistočo v njih, kar je včasih zaradi specifičnih stanj bolnikov vse prej kot prijetno. Vendar to je delo, ki ga moramo opravljati.
SLAVKO KOLESA:
Reševalna služba je moje drugo delovno mesto. Z vozili smo kar ustreza preskrbljenosti vsekakor mnogo bolje kot pred letom, ko so celo goreli. Na mesec imam približno 3 nočna dežurstva in eno nedeljsko dežurstvo.
To, da ljudem pomagam, je lep občutek. Imela sva z dr. Hacetom primer, ko sva bolnika dobila neposredno po infarktu, praktično brez pulza, pa sva po intervenciji uspela z reanimacijo. Še danes je ta občan živ.
Do konfliktov ne prihaja, čeprav moramo vozniki sem in tja požreti tudi kako pikro. Delo v reševalni službi sicer teče zelo lepo.
JOŽE CERAR:
Delo, ki ga opravljam, je naporno. Skoraj ni hribovske ceste ali kraja, kjer še nisem bil. Težko je, če ni spluženo. Sicer pa v 8 letih dela v reševalni službi ni bilo primera, da bolnika ne bi našli. Vedno pa racionalno poskrbimo, da z enega konca poberemo bolnike skupaj. Če povzamem nekaj številk: leta 1983 smo opravili 272.451 km v 576 prevozih. Od teh prevozov je bilo 146 prometnih nesreč, 207 porodnic, 102 nalezljivih bolezni ter ostalo. Delamo tako, da skušamo biti zdravnikom v kar največjo pomoč pn zagotavljanju storitev skrbi za zdravje občanov.
načinu financiranja sami lahko zagotovili komaj dobro tretjino te vsote. Zato predlagajo nekatere sistemske ukrepe, ki so jih podprli tako na skupščini skupnosti občin ljubljanske regije, medobčinski gospodarski zbornici kot na minulem zasedanju skupščine OSIS. O problematiki razvoja ptt dejavnosti pa bo predvidoma še letos razpravljala tudi republiška skupščina, kajti našteti problemi so značilni za PTT nasploh. V bistvu gre za to, da se ptt prometu tudi dejansko zagotovi položaj dejavnosti posebnega družbenega pomena, kar na papirju sicer že je. Izpolnjene bi morale biti vse tri bistvene predpostavke, ki niso bile uresničene v tem obdobju, cene poštnih storitev morajo postopoma postati ekonomske (danes pokrivajo v povprečju le 70 odstotkov enostavne reprodukcije), sredstva Poštne hranilnice, zbrana v Sloveniji, se morajo v celoti nameniti za razvoj ptt prometa in ptt promet mora v okviru možnosti dobiti v planskih dokumentih družbenopolitičnih skupnosti prednostno mesto. Le tako bi lahko zagotovili minimalni program razvoja ptt prometa oziroma le tako bi se izognili veliki ne, arnosti, da bi bile konec leta 1990 ptt zmogljivost popolnoma izkoriščene, ko ne bi mogli v promet vključiti niti enega novega telefonskega priključka. To pa bi hkrati pomenilo, da bi ptt promet postal cokla v razvoju gospodarstva in družbe nasploh, česar pa si vsekakor ne bi smeli privoščiti. Se posebej zato ne, ker je na pohodu nova tehnološka revolucija, ki je zlasti izrazita na področju telekomunikacij in informatike.
V planskih usmeritvah Podjetja za ptt promet Ljubljana in območnega sisa s tega področja imajo tako kot v tem tudi v naslednjem srednjeročnem obdobju prednost investicije skupnega slovenskega pomena (javno omrežje za prenos podatkov, razširitev magistralnih in tranzitnih zmogljivosti, visokofrekvenčni sistemi itd.), od izgradnje katerih je odvisno nemoteno delovanje in razvoj zmogljivosti na regionalni ravni.
V občini Domžale pa bosta imeli prednost gradnja prizidka k poštni stavbi v Domžalah in montaža dodatnih kapacitet v telefonskih centrali, ki pogojujeta nadaljnji razvoj vseh ptt zmogljivosti na tem območju. Dogovorjeno je, da bo potrebna dokumentacija čim hitreje pripravljena, da bi lahko gradnja stavbe stekla že leta 1986. Prav tako bo imenovan poseben gradbeni odbor, ki ga bodo sestavljali predstavniki PTT in izvršnega sveta domžalske občine in bo operativno usklajeval vse dejavnosti v zvezi z gradnjo. Izvršni svet se je tudi zavezal, da bo še naprej vodil akcijo združevanja sredstev krajanov za gradnjo krajevnih kabelskih omrežij, tako da bo pokrito celotno območje telefonske centrale v Domžalah. Pri pripravi dokončnega plana za naslednje srednjeročno obdobje bodo v okviru možnosti upoštevane tudi pobude iz konferenc delegacij za skupščino OSIS za ptt promet Ljubljana.
B.Z.
Lado Konjar
Stane Starin
Slavko Koksa
Jože (.'erar
IZ PROGRAMSKE SEJE OBČINSKEGA SVETA ZSS DOM 2 A LE
„V Občinskem svetu ZSS smo skušali delovati tako, da bi se krepila odgovornost celotnega samoupravnega in delegatskega sistema, da bi se sindikat uveljavljal kot samostojna najširša družbenopolitična organizacija delavskega razreda in hkrati močna opora in pomemben del socialistične zveze kot frontne organizacije.
Lahko ocenjujem, da se danes naše sindikalne organizacije dejansko ukvarjajo in dajejo največji povdarek naslednjim strateškim področjem:
— gospodarjenju z družbenimi sredstvi za proizvodnjo,
— načrtovanju, pridobivanju, razporejanju in delitvi dohodka,
— politika in sistem delitve osebnih dohodkov,
— zagotavljanje socialne varnosti delavcem,
— informiranju delavcev", je dejal predsednik Občinskega sveta ZSS tovariš Miroslav. Birk.
Namen letne seje Občinskega sveta ZSS je bil ta, da ugotovi, kako se uveljavljajo stališča sindikalnih organov v vsakdanji družbeni praksi, opozori na največje ovire pri uveljavljanju samoupravnega družbenoekonomskega položaja delavca v združenem delu in v družbi in sprejme usmeritve za nadaljne delo.
Na podlagi poročila, uvodnega govora predsednika OS ZSS Miroslava Birka ter razprave članov, lahko ugotovimo, da ima sindikat jasna stališča do vseh oblik izražanja nezadovoljstva delavcev, vendar pa še zmeraj ni dovolj narejenega, predvsem pa vodstva c:.. ~vnih organizacij ZSS niso dovolj usposobljena, da bi pravočasno zaznala vzroke za nezadovoljstvo delavcev v posameznih okoljih in prevzela vlogo nosilca ..reševanje sporov, ki jih ni mogeče rešiti po mirni poti". Primerov — različnih oblik izražanja nezadovoljstva dosedaj še ni bilo veliko, kljub temu pa si sindikat in noben njegov organ ne more privoščiti, da bi te pojave zanemaril ali pa jim celo zmanjšal politično težo v zaostrenih gospodarskih razmerah.
V občini imamo dosežke v gospodarjenju z družbenimi sredstvi in pri izpolnjevanju resolucijskih ciljev, ob tem pa se seveda srečujemo tudi s številnimi napakami, ki jih lahko na eni strani naprtimo oblikovalcem gospodarske politike, na drugi pa tudi samoupravnim organizacijam združenega dela, ki si premalo prizadevajo za iskanje notranjih rezerv v proizvodnih in poslovnih procesih. Gre za oprejemljive rezerve in še bolj večje izkoriščanje znanja, ki bi se moralo razviti v enega najpomembnejših proizvodnih dejavnikov. Veliko več bi morali narediti na področju racionalizatorstva in inovatorstva, ki sicer dobiva vso načelno podporo, vendar so mu v praksi napoti številne ovire, ki ta razvoj omejujejo. Na žalost je tudi sindikat velikokrat le nem opazovalec, čeprav imamo veliko stališč in usmeritev.
Eno od pomembnih področij je gotovo delitev po delu in rezultatih dela. V glavnem so sprejeti vsi samoupravni sporazumi dejavnosti o osnovah in merilih za razporejanje in delitev sredstev za osebne dohodke v organizacijah združenega dela. Sedaj so na vrsti spremembe in dopolnitve samoupravnih aktov.
Namen teh sporazumov in s tem nove politike nagrajevanja je vzpodbuditi boljše opravljanje temeljnih dolžnosti v proizvodnji in poslovanju. Pri vsem tem pa je najbolj važen boj za dohodek, ustvarjen s kakovostnimi dejavniki gospodarjenja. Le z bojem za dohodek se bomo izvlekli iz krize in okrepili gospodarsko vlogo osebnih dohodkov.
V razpravi o usmeritvah za nadaljnje delo sindikata so bile izpostavljene predvsem naslednje naloge:
— uresničevanje socialističnega samoupravljanja produkcijskega odnosa v pogojih gospodarske stabilizacije
— uresničevanje politike zaustavitve nadaljnjega padanja realnega osebnega dohodka, pokojnin in nadomestil oz. postopno povečanje njihove kupne moči v skladu z rezultati dela
— dograditev in vsebinska izpopolnitev sistema samoupravnega razporejanja in delitve dohodka, osebnih dohodkov in skupne porabe na skupnih osnovah
— spreminjanje sedanjih razmerij med obratovalnim in delovnim časom s skrajševanjem delovnega časa delavca in podaljševanjem obratovalnega časa strojev in naprav
— priprava srednjeročnih planskih dokumentov
— priprave na skupščinske volitve v letu 1986
— uresničevanje dogovorjenih meril in kriterijev kadrovske politike
— idejnopolitična, kadrovska in organizacijska krepitev osnovne organizacije in drugih oblik sindikalne organiziranosti v združenem delu ter družbenopolitičnih skupnostih
. — priprave na 11. kongres Zveze sindikatov Slovenije.
Posebej pa so bile izpostavljene aktivnosti v pripravah na obravnave zaključnih računov. Te aktivnosti naj ne bi bile samo razprave, ampak mobilizacija za postavljene cilje, ki smo si jih zadali in da izkoristimo priložnost, da stanje temeljnih organizacij združenega dela povežemo z družbenim stanjem. Sama razprava naj ne bi bila le ugotavljanje stanja, ampak tudi ocena uspešnosti ter odgovornosti poslovodnih in strokovnih kadrov. V samih razpravah je treba posebej zagotoviti, da se bo razpravljalo tudi o rezultatih tistega dela dohodka, ki se združuje v samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje, za kulturo, zdravstvo ipd. Posebno pomembne so predhodne obravnave poslovnih poročil. V skladu z usmeritvami, ne bi smelo biti izvršnega odbora 00 ZS, ki bi tega poročila ne obravnaval, po možnosti na razširjeni seji s samoupravnimi organi, kjer bi izoblikovali stališča, mnenja in to zlasti z vidika, kako so bile vodilne poslovodne strukture uspešne v poslovni politiki delovne organizacije. S temi svojimi ocenami, stališči, mnenji pa bi morali kot izvršni odbori OO ZS nastopiti na zborih delavcev, saj ni za pričakovati, da bi se do teh ocen delavci dokopali sami na zborih.
Na programski seji je Občinski svet ZSS sprejel poročilo o delu za preteklo obdobje, usmeritve za nadaljnje delo in sklep o začasnem financiranju OO ZS za prvo tromesečje.
Justi Arnuš
Iz dela organov OK SZDL:
Volitve 86
Na skupni seji vseh organov, ki obravnavajo in spremljajo kadrovsko politiko v okviru OK SZDL Domžale je bil sprejet dopolnjen rokovnik evidentiranja in predkandidacijskih opravil za volitve v letu 1986. Tako javna razprava o uresničevanju delegatskega sistema v vseh temeljnih okoljih teče do konca februarja, vzporedno z njo pa poteka tudi evidentiranje možnih kandidatov za delegate ter evidentiranje možnih kandidatov za nosilce vodstvenih funkcij tako v okviru zborov SO kot tudi skupščin SIS. V zvezi z javno razpravo bi radi opozorili vse temeljne sredine, da jim kot osnova služi analiza delegatskega sistema, ki so jo že obravnavali zbori občinske skupščine, na tej osnovi, pa v KS kakor tudi v OZD ocenijo uresničevanje delegatskega sistema znotraj sebe, pri čemer posebno skrb namenijo:
— ustreznosti oz. primernosti organiziranosti delegacij in števila delegatskih mest znotraj posameznih zborov oz. skupščin,
- ustreznost* števila posameznih delegacij in števila delegatov znotraj njih,
- oceni dela slehernega delegata in na tej osnovi njegovo morebitno ponovno evidentiranje, pri čemer se mora upoštevati tudi število mandatov,
— ustreznosti dosedanjega obliko-
vanja konferenc delegacij in ocenitvi njihovega dela.
Srečanje dopisnikov
Na pobudo Uredniškega odbora Občinskega poročevalca je bilo ob koncu leta 1984 pripravljeno srečanje dopisnikov našega občinskega glasila. Srečanja, ki je imelo predvsem ,.spoznavni" značaj so se udeležili vsi vabljeni dopisniki (čez 30), ki so prejeli tudi knjige za sodelovanje v letu 1984. Srečanje je potekalo v sproščenem razgovoru, kjer je bila
prisotna izmenjava mnenj in izkušenj ter skupna želja, da še popestrimo naš' časopis. Zato izkoriščamo to priložnost in vabimo vse, da se nam pridružijo.
Komasacija?
Svet za kmetijstvo je obravnaval poročilo Komisije za komasacijo in pri tem ugotovil, da nekatera dela zelo kasnijo in ogrožajo uresničitev dogovorjenih rokov. Naša skupna želja je namreč bila, da bi bili vsi postopki zaključeni v mesecu aprilu, le tako bi bilo namreč omogočeno, da bi lastniki parcel že v letu 1985 v celoti izkoristili možnosti posameznih zemljišč. O tej problematiki bo spregovorilo tudi predsedstvo OK SZDL, že sedaj pa lahko rečemo, da bodo potrebna maksimalna prizadevanja tako izvajalcev kot vseh ostalih, da bodo vsi postopki zaključeni v skladu s sprejetim rokovnikom.
Priznanje of v letu 1985
Sestala se je tudi Žirija za podeljevanje priznanj OF, ki je ju mil in. il i predlog za podelitev zlatega priznanja OF, obenem pa sprejela tudi predlog razpisa priznanj OF v naši občini v letošnjem letu. Razpis je objavljen v tej številki, žirija pa poziva vse zainteresirane, da morebitne predloge posredujejo do 20. februarja 1985.
Proslave, prireditve
v skladu s priporočili ustreznega organa RK SZDL Slovenije je Koordinacijski odbor za proslave pripravil na osnovi poslanih predlogov osnutek proslav in prireditev občinskega značaja v letu 1985 v naši občini. Z osnutkom so bili seznanjeni vsi možni organizatorji, ki so podali tudi svoje pripombe, sam program pa bo še v mesecu januarju obravnavalo in sprejelo predsedstvo OK SZDL Domžale. Pri vseh prireditvah je upoštevana racionalizacija, sodelovanje domačih amaterskih kulturnih skupin ter poseben poudarek dan obletnicam, ki jih bomo obeleževali v letu 1985.
Posvet v okviru MS SZDL
Medobčinski svet SZDL ljubljanske regije je pripravil posvet o svobodni menjavi dela, kjer so delegati izmenjali izkušnje pri uresničevanju svobodne menjave dela v okviru posameznih SIS, največja skrb pa je bila namenjena uveljavljanju delegatskega sistema na tem področju, kjer nas čaka še veliko dela. Največ pozornosti je bilo namenjene problematiki zdravstva in vzgoje ter izobraževanja. v drugem delu so sekretarji ocenili potek letošnjih programskih sej, ter uresničevanja dogovorjenih nalog v drugi polovici leta 1984, spregovorili
pa tudi o pripravah na letno sejo MS SZDL ter programsko sejo RK SZDL.
Financiranje KS
Je največkrat izraženo vprašanje na posvetih predsednikov različnih organov in organizacij iz posameznih KS. Te zahtevne teme se je lotil tudi Izvršni odbor P OK SZDL, ki je predlagal, da se čimpreje sprejmejo spremenjena oz. dopolnjena merila in kriteriji za razdeljevanje sredstev posameznim KS. Omenim naj, da smo o teh aktivnostih spregovorili tudi na letni programski seji OK SZDL, določene aktivnosti pa se vodijo tudi v skupščinskih organih ter v okviru Sekretariata za občo upravo.
Mladina v SLO in DS
Kot že nekaj let nazaj bo tudi letos v mesecu aprilu potekalo tekmovanje „mladina v SLO", v katerem sodeljujejo vse osnovne šole in Center srednjih šol, sprejet pa je bil tudi predlog, da se k tekmovanju povabi tudi Center usmerjenega izobraže-vnaja Rudolf Maister iz Kamnika. Organizacijski odbor pričakuje, da se učenci in dijaki na tekmovanje pripravljajo v okviru obrambnih krožkov in da bodo tako kot vsako leto tudi letos prikazali dobro poznavanje področja SLO in DS.
(v.v.)
#* 1 * 9 # ### t* i
Novoletno
veselje
v
Domžalah
Pa smo imeli po dolgih letih spet kup prireditev ob novem letu. Domžalčani in občani okoliških krajev smo v dneh pred Silvestrovim prišli na svoj račun, zlasti seveda najmlajši. Takole jih je v treh sprevodih »pocrk-Ijal« dedek Mraz.
ludi tokrat ni šlo kar brez godb. Na zadnji prireditvi tik pred novim letom so nastopile vse tri godbe v občini: domžalska, mengeška in moravska.
Dva sne/aka in kopica malih dimnikarčkov na začetku sprevoda so občanom zaželeli srečo, ludi tokrat niso manjkale ljubljanske mažoretke.
Brhka dekleta (tokrat sla nastopili dve skupini) so se v nekaj mesecih že večkrat pokazala v Domžalah.
Harmonikarski orkester (glasbene šole Domžale je kar na vlakcu s prijetnimi melodijami spravljal gledalce v prijetno razpoloženje.
Več vagonov palčkov je v Domžale pripeljala pravljična lokomotiva.
Imamo svojega Martina Krpana s kobilico in tudi cesar Janez je z Dunaja zastopical po domžalskih ulicah...
občinski poročevalec
STRAN 3
Skoraj 5 let Poti spominov NOB in delavskega gibanja občine Domžale:
Množičnost nad vsemi pričakovanji
Ob sklepu leta so tudi tokrat organizatorji — komisija pri Občinskem odboru ZZB Domžale pripravili podelitev značk in priznanj za množično pohodniStvo na Poti spominov NOB in delavskega gibanja občine Domžale. Kar 330 ljudi je v ciklusu od zadnje podelitve opravilo „Pot spominov", kar vse kaže na veliko razširjenost in priljubljenost tega pohoda med občani, zlasti mladino.
Pohodnike je pozdravil tudi predsednik SO Domžale Karel Kušar ter v imenu Skupščine občine Domžale'in družbenopolitičnih organizacij zaželel pohodnikom srečno novo leto.
Značilnost, ki se je pokazala od zadnje podelitve je v tem, da so se v to pohodništvo množično vključile tako delovne organizacije kot društva. Vključile so se delovne organizacije Helios, Mlinostroj, vključila se je OŠ Krašnja, planinska društva Delo Ljubljana, Matica in drugi. Zvedeli smo, da so na osnovni šoli Martina Koželja v Dobu pripravili celo program, kako bodo to Pot spominov opravili vsi učenci.
Nekaj podatkov
Pot je v zadnjem ciklusu opravilo 33 dvočlanskih družin, 15 tročlanskih družin, sedem je bilo štiričlanskih družin in sedem petčlanskih družin. 5 je bilo pohodni kov z več kot 60 leti, 4 so bili pohodni ki z več kot 70 leti Najstarejši pohodni k je bil Stane Šmon iz Domžal. Sicer pa je bila na pohodu prava množica pionirjev — kar 230 v različnih kategorijah. V obilici priznanj so podelili 11 priznanj za 5-kratno opravljeno „Pot spominov", sicer pa je znano, da nekateri (Vulkan Jurij st. in Ivan Stih) že kar tekmujejo, kdo bo pot opravil večkrat.
Mladi Krašnjani — srečni
smo!
Zelo smo bili srečni in ponosni, ko smo na krajevni proslavi v počastitev 29. novembra prijeli zlate značke za prehojeno pot spominov NOB občine Domžale.
Ker smo bili prav mi prvi v naši krajevni skupnosti, ki smo prehodili vso pot, smo bili še bolj veseli. Najbrž so nam tisti sošolci, ki niso opravili vseh pohodov,kar malo zavidali.
Tudi jaz sem včasih težko vstala v nedeljo ob 6. uri zjutraj, pa sem kljub temu veselo hitela na zborno mesto, kjer me je čakal avtobus.
Veliko lepega smo doživeli na poti. Pogovarjali smo se, opazovali naravo v vseh letnih časih in spoznali, kako velika je sploh naša občina. Ob vsakem spomeniku smo postali, na mnoge smo položili cvetje, tovarišica pa nam je povedala, zakaj je prav na tem mestu postavljen spomenik.
Zdaj vemo mnogo več o dogodkih med NOB, ker smo v šoli tudi vsi učenci 3. in 4. razreda tekmovali o Poti spominov. Kar polovico učencev je opravilo nalogo tako dobro, da smo tekmovali v finalu. Po tekmovanju sta nam čestitala tov. Franc Avbelj - Lojko in tov. Ličen Ernest. Vsi smo dobili tudi knjigo Pomniki občine Domžale.
Ko bodo spomladi spet organizirani pohodi, bomo vzpodbujali sošolce, naj čimpreje opravijo pot, pa tudi marsikdo izmed nas, ki je priznanje že dobil, bo ponovno hodil po isti poti, saj bo v programu športnega društva Krašnja še vedno naloga, da čim več pionirjev in občanov prehodi to pot.
Alenka LAVRIČ COS Franc Per - Vido Krašnja
PIONIRJI Z LJUBLJANSKE OSNOVNE ŠOLE DR. VITA KRAIGHERJA NA PODELIT-VENI SVEČANOSTI
Ze v začetku letošnjega leta smo si zadali nalogo, da letošnjo jesen prehodimo vašo Pot spominov NOB. Prvi del te poti naj bi prehodili že 29. septembra, vendar smo se udeležili izleta na Vojsko, kjer je bila slovesna otvoritev partizanske tiskarne. Tako smo pričeli to pot 13. oktobra in jo prej kot v enem mesecu prehodili. V začetku je bilo nekoliko težko, saj smo hodili 7-8 ur, hoje pa nismo bili še vajeni. A na vsakem izletu je bilo lažje, zanimivejše, lepše. Veseli smo, da smo spoznali to pot, ne le zaradi lepot, ampak smo iz vodnika ali po pripovedovanju spoznali tudi zgodovino teh krajev, borbo in trpljenje ljudi, ki so živeli in še živijo tu.
Pionirji planinci OŠ dr. Vita Kraigherja se zahvaljujemo Domžal-čanom, da ste nas povabili na podelitev in obljubljamo, da bomo navdušili za te izlete tudi starše in prijatelje.
V spomin na naše izlete organizatorjem Poti spominov poklanjamo album z našimi slikami in spominsko značko našega matičnega planinskega društva Delo.
Posebno pozornost so do mladih pohodnikov pokazali v Ljubljanski banki - Banki Domžale, saj so 32 mladim pohodnikom podelili hranilne knjižice s po 500 vpisanimi dinarji.
Znani Dcmžalčan tov. Praprot-nik je poklonil pohodnikom 4 čudovito ročno izdelane pohodne palice, nekateri so prejeli koledarje „Po poti spominov NOB", pohod-niki pa so bili deležni tudi skromne pogostitve, ki je pomenila zaključek podelitvene svečanosti.
O   „Poti  spominov" so povedali:
PETER JERMAN, pohodnik iz Radomelj:
Z ženo Janko, Danilom Peter-cem in Stanetom Prašnikarjem smo se podali po „Poti spominov", da jo prehodimo v eni etapi. Prej smo jo že prehodili v več etapah, ideja, da jo prehodimo v enem, pa se je porodila v taborniški organizaciji. Na pot smo odšli neko junijsko soboto ob 4. uri zjutraj proti Rašici in jo preko Rašice in Domžal nadaljevali proti Ihanu. V nedeljo ob 11. uri smo bili spet doma po 31. urah hoje. Spotoma smo v Poljanah „zalegli" le za 2 uri. Dolga se nam je zdela le pot na Rudnik iz Radomelj, drugače pa je bilo krasno. Sicer pa bomo na to pot še šli, le nekoliko laže se bomo oblačili. Ugotovili smo namreč, da smo si nadeli pretežke nahrbtnike.
IVICA DELIC, član PD Grafičar Zagreb:
V imenu planincev PD Grafičar iz Zagreba se želim zahvaliti za gostoljubnost ljudem, ki živijo v vaši občini; ko sem sam opravljal to pot, sem sklenil, da bi prišla na to pot tudi večja skupina planincev iz našega društva. Poskrbeli bomo, da bo obiskovanje te poti prišlo v naš letni plan. Navdušen sem nad pokrajino, ljudmi in lepim sprejemom, ki ste ga pripravili. Hvala.
JOŽE BEVC, upokojencev iz Domžal:
V hribe sem začel hoditi že kot mladenič in me odtlej privlačijo na vso moč. Na Pot spominov se podajam že od vsega začetka, saj sem sodeloval pri zabetoniranju skrinjic na Šipku in Golčaju. Lani sva z ženo hodila v hribe in samo veseli me, da je to veselje do hribov prešlo tudi na mlade - to je na najine vnuke. Dve vnukinji imava in tri vnuke in vsi se v hribe večkrat tudi skupaj podajamo. Doslej sem opravil Pot spominov osemkrat, žena pa enkrat manj.
JERNEJ LENlC, predsednik Kulturne skupnosti Domžale:
Ko smo načrtovali „Pot spominov", smo imeli veliko dobre volje in celo pomislek ali vendarle ne bo prišlo kaj vmes, da z idejo ne bi uspeli. Ko smo iskali točke, spomenike, obeležja, smo si bili mnenja, da če drugega ne, bodo obiskovalci te poti - vsaj borci. Le potihem smo računali tudi na mlade, pa je prišlo sedaj do prave eksplozije, navdušenja za to pohodništvo, obisk Poti spominov med mladimi. Kdo bi pričakoval, da bo vabilo na „Pot spominov" obrodilo take sadove, da bo prišlo do tako množičnega odziva mladih.
MARTIN  CVETKO, član PD
Mežica:
Doslej sem napravil že 6 različnih transverzal in sicer v treh letih. Tako sem napravil že solčavsko, koroško, savinjsko škofjeloško, šaleško transverzalo, delam slovensko, transverzalo kurirjev in vezi-stov.
Domžalska pot spominov mi jc
izredno všeč. Lepi kraji, ljudje prijazni, pot lepo markirana, točke oskrbovane, škoda je, da denimo pri Lukovi bolnici ni košare za smeti. Na poti sem hodil sam, upam, da bom v prihodnje pritegnil na pot še koga, morda celo skupino. Organizacija na vaši poti - kot rečeno „klapa".
JOŽE BEVC, učenec, 14 let: V hribe hodim zelo rad, prav tako se rad podajam na Pot spominov, ki sem jo že dvakrat opravil. Mnogo hodimo na Veliko planino, saj planine človeka kar prenaredijo. Vesel sem, da sem spoznal čar hribov, ki jih bom seveda obiskoval še naprej. Za zgled sta mi seveda stara starša, ki sta zagnana pohod-nika.
MILAN GUCEK, književnik iz Portoroža:
Počutim se kot del velike družine, ki živi z naravo, živi v njej, živi lepo in zdravo. Včasih sva z ženo hodila na izlete, pohode, vendar tako izletništvo ni tisto pravo, če ni pravega cilja. Prehodila sva evropsko pešpot, vendar domači kraji so nekaj posebnega. Toliko lepot je na enem mestu, lepa so srečanja z ljudmi, lepo je, ko se počutiš spet človek, lepo je, ko vidiš, da živi še nepokvarjen mlad svet, kako še ni prenehala vzgoja srca.
Povem vam, da sva komaj čakala dan republike, ko sva v petih dneh in pol dvakrat obšla domžalsko pot spominov. Želim se še enkrat zahvaliti za vse, saj je bil to za naju lep. res lep doživljaj, pot iskrenosti, prijateljstva.
JANEZ PORENTA, PD Delo: S šolo Vita Kraigherja imamo v PD Delo poseben sporazum, saj skupaj hodimo na akcije oz. po domačih transverzalnih poteh. Mene je denimo za vašo pot navdušil urednik Ivan Leben. Od naše skupine 12 pohodnikov je pot končalo 5 delavcev Dela. Učenci o dogodkih iz let 1941-1945 premalo vedo, zato je prav, če se jim predoči ta doba. Na poti smo posneli album fotografij in ga za spomin podarili prizadevnim domžalskim organizatorjem. Lepa doživetja, ohranjanje spominov NOB - to je več kot le navadna transverzala.
JASMINA BEVC, učenka, 11
let:
Tudi jaz se navdušujem nad hribi, saj je to postal že domžalski konjiček. Oče in mama sta nam mladim dala spodbudo, tako da smo pravzaprav bili že zelo kmalu spodbujeni za ta zdrav šport. Ata in mama sta nam dala tudi vzor dveh ljudi, ki imata rada naravo. Skozi hojo, obiskovanje krajev, spomenikov in obeležij mladi spoznavamo tudi zgodovino NOB.
Hrenovke, klobase, salame iz Stude
Takole v Studi nastajajo pariške salame.
Nekaj dni pred novim letom je steklo delo v novem objektu podjetja „Meso Kamnik Domžale'', to je v predelovalnem obratu, ki se nahaja v Studi. To je objekt, ki pomeni uresničevanje regijskega sporazuma o delitvi klavniške in predelovalne industrije za to območje. Četudi v Sloveniji ni prišlo do uresničitve vseh takih dogovorov, so v obeh sosednih občinah vendarle uspeli z združitvijo sredstev obeh občinskih skupščin: Delikatese iz Ljubljane, Kočne iz Kamnika in Napredka iz Domžal. O tej novi pridobitvi oz. delu v obratu (nahaja se neposredno ob stari klavnici) je spregovoril tehnični direktor podjetja .Meso Kamnik -Domžale" VIKTOR SRŠA.
Kraljestvo svežih hrenovk.
V primeru predelovalnega obrata v Studi gre za novogradnjo, v kateri je na voljo 300 m2 novih proizvodnih površin oz. najsodobneje urejenih in opremljenih prostorov. Pridobljeni so hladilni prostori, razsekovalnica, strojna delavnica, tehnični del, ohlajevalni del - skladišče ter pomožni prostori. Novo kotlovnico še izgrajujejo oz. dopolnjujejo, prav tako bodo dogradili še del hladilniških zmogljivosti.
Novi prostori - še višja kakovost
Z novimi prostori se združujeta naposled oba predelovalna programa, tako iz Kamnika, kot tudi iz Domžal. Obe predelavi sta sloveli že pred to novogradnjo  po odlični kakovosti
izdelkov, po katerih sta sloveli tudi izven občine. Združitev znanj, tehnologije, strokovnjakov bo nujno prišlo tudi do še večje kakovosti, kar je tudi eden od namenov združitve obeh predelav. Poleg tega (to je naslednji namen) pa bo moč seveda zagotoviti tudi večji asortimant izdelkov in večjo kakovost izdelanih proizvodov. Le ti v glavnem pokrivajo potrebe delovnih organizacij, ki smo jih uvodoma že omenili.
Domžalčan Drago Flit, novinar radia na poti po svetu:
Izraelska srečanja □
..Kaj preveč zadovoljen nisem bil, okoli-Iko albansko prebivalstvo do nas pravoslavnih menihov ni bilo preveč gostoljubno. Celo napadli so nas, požgali del samostana", pravi menih.
„Oče je oficir, jaz pa sem se „zamo-našil". Srečal sem se z nekaj drugimi menihi in prepričali so me, to je bilo potem usodno," je dejal pravoslavni menih.
„Pri nas v pravoslavni cerkvi ni kakšnega posebnega miselnega zagona. Saj veste, popje se ženijo, poglavitno je gospodarstvo, tako seveda kakSnega posebnega Studija ne more biti, meništva je pri nas bolj malo," se spomni stare domovine, za katero ne ve, ali se bo Se kdaj vrnil ali ne.
..Toda z Grki je težko," se pritožujeta oba z llijem.
..GrSka uprava cerkve ima moje papirje, vse o izobrazbi, posvetitvi in drugih stvareh, ki so pomembne za moj duhovniški položaj. Prior ima papirje večkrat zaklenjene v skrinji. Jaz bi rad odSel iz Betlehema, kam drugam, morda nazaj v Jugoslavijo, kjer duhovnikov manjka, toda ne pustijo me. Cerkev je Se hujSa kot stalinizem, no saj navsezadnje je tudi Stalin Študiral pravo slavno teologijo," se zasmeje oče Ilija in pokaže svoje redke zobe.
Betlehem je popolnoma arabski kraj. Edino kar je v Betlehemu židovsko, je novourejena izkopanina na griču sredi mesta. Po židovskem izročilu naj bi bilo tam rojstno mesto kralja Davida, ki je bil eden prvih židovskih vladarjev. Toda tudi to rojstno mesto se zdi v Betlehem nekako privlečeno, na novo postavljeno.
Oče Gabrijel je stari arabski kristjan, ki v Betlehemu žalostno stoji pred svojo aramejsko-asirsko cerkvijo v kateri ni obiskovalcev. Pokaže mi aramejski prepis svetega pisma, star več kot 18 stoletij, prvi del je napisan z roko celo v starodavni aramejičini. Oče Gabrijel ima v Betlehemu in okolici kakih 400 vernih družin, čeprav vsi ne hodijo k maši.
Sobota je, Arabci so na živilski trg v Betlehemu pripeljali svoje koze, ovce in kokoSi. Debel trgovce z Arafatovim pokrivalom stehta dve kvkoSi. takoj zatem jih obglavi in jih proda za izraelski denar. Starka prodaja avokado in mango, sadeže, ki jih pridelujejo tudi na zahodnem bregu Jordana, saj je tam podnebje ugodno, razmeroma dovolj pa je tudi vode, saj Jordaa, ki sicer ni posebno Široka reka. vendar daje dovolj vode za namakanje.
Glavni trg v Betlehemu je ves bel in čist. Ato občini vlada arabski župan Elias Freij, ki je latinski kristjan. Pred dvema letoma so mu židovski teroristi nastavili bombo v avtomobil, ki je eksplodirala in Freij je sedaj župan na vozičku. Za red pa skrbi
policist z Davidovo zvezdo, če je potrebno lahko pokliče tudi vojaSko enoto iz bližnjega izraelskega taboriSča. Toda tega ni treba, Betlehem je tako mimo mesto.
Nazaj v Jeruzalem se peljem s turSkim konzulom, ki predstavlja eno redkih islamskih držav, ki imajo Se vedno odnose z Izraelom.
„Hitro sem se naučil hebrejSčine in arabSčine, vsaj slovnično sta si precej podobni Že dolgo imamo konzulat v Tel Avivu, upam, da ne bomo pretrgali stikov z Izraelom, sicer bom izgubil lep položaj. Kar vzljubil sem Izrael, sedaj bi težko odSel," pravi dobrodušen turški konzul, medtem pa se na jeruzalemskih gričih že pokažejo nebotičniki, s katerimi so Izraelci napolnili to staro mesto. Sedaj je v Jeruzalemu od približno 400 tisoč prebivalcev kar 270 tisoč Židov in le 85 tisoč Arabcev, preostalo pa so kristjani, ki govorijo arabsko in Armenci. Seveda prevladuje židovstvo, ki skuša biti vsaj kolikortoliko tolerantno do drugih ljudstev in ver, toda židovstvo je v Izraelu prvo in vsemogočno.
Seveda Židje morajo živeti, povsod so jih preganjali, ker so bili drugačni. Vrnili so se domov, v staro ognjišče, od tam pa seveda pregnali tiste, ki so bili tam pred njimi - Arabce. Židje so Arabce iz svojih domov izganjali nasilno. V vojni za neodvisnost so židovski komandosi wt#i v kakšno vas, ustrelili nekaj ljudi, drugi pa so pobegnili, prazen prostor pa so potem naselili Židje. ki so prišli iz vsega sveta.
„Mi smo naredili naša grozodejstva, Arabci njihova, toda morali bi vse to nekako pozabiti in začeti z novim življenjem." pravi študent, ki talmundski zakonik študira kar na letališču.
„Ali je to tvoje sveto pisanje, talmund? " vprašam.
„To je samo njegov majhen del, to so knjige, tega ne dajo niti na elektronske čipse, vse to bo ostala samo hebrejska knjiga," pravi židovski študent teologije in pogladi paragrafe, pisane z židovskimi pismenkami.
Star Žid 'e z letališča Ben G uri on odpravlja v Evropo. Izraelskim finančnim oblastem mora pokazati odrezek državne banke, po katerem je plačal 300 dolarjev nepovratnega davka na dolarje, ki jih je kupil za potovanje v tujino. Na hitro mi je povedal, da je iz Berlina, njegova žena pa je pristna berlinčanka, bil pa je nekoč tudi v Jugoslaviji, „v Abazzii", je dejal, kar je bila najbrž Opatija.
Izraelsko prebivalstvo je neverjetno različno, tukaj ni nobenih zunanjih značilnosti Židov, kot na primer dolgi ukrivljeni nosovi, nakodrane lase, upognjen hrbet, nič samo skupna zavest pripadnosti židovstvu.
Kateri bodo izdelki iz Stude?
Proizvodni program tega novega obrata obsega zelo široko paleto različnih izdelkov. Na njem so različne hrenovke, posebna salama, pariška salama, blejska salama, tirolska salama, letna salama, kamniške klobase, vse vrste prekajenega svinjskega mesa, planinski želodec, trajna suha klobasa, pa pečenice in tlačenka. Posebna značilnost te proizvodnje bo šbbelj oz. tuhinjski želodec s kašo, ki bo nekakšna zaščitna znamka nove proizvodnje.
V tem obratu vse strojne naprave še ne delajo v celoti in se pojaWjajo še določene zagonske težave. Po odpravi nekaterih pomanjkljivosti naj bi stekla že kmalu popolna proizvodnja. Tedaj bodo v tem obratu dnevno proizvedli že po predvidenem razširjenem asortimanu proizvodov kar 4.000 kg vseh vrst mesnih proizvodov. B.
kar je v Izraelu postal tudi popoln narod, saj imajo tudi nacionalni jezik — Hebrej-ščino, ki je prav neverjetno hitro iz mrtvega jezika postala živ, govorjen jezik.
Kontrola pred vstopom v letalo je spet zelo zabavna. Glede tega so Izraelci zelo strogi, najbrž imajo prav. Miličnica v civilu, ki mi pregleduje kovčket je Židinja, toda kdove od kod, preveč je uradno zoprna, da bi jo vprašal. Ima okrogel obraz, plave lase ima z gumico povezane v majhen ponijev repek, njen nos je zaokrožen in malo prevelik, sredi lica ima večjo pego. Ko se vendarle malo nasmehne, vidim, da ima sprednja sekalca razmaknjena. Miličnica se gre psihološko spraševanje: kje pa ste bili, kaj ste delali, ali ste bili prvič v Izraelu, ali vam je kdo kaj dal za sabo? ■ . ■
„Saj vse vem, gospodična, zakaj to sprašujete, najbolj nevarno je, če ti nekdo nekaj da, potem nenadoma izgine, v stvari pa je eksploziv."
Toda Židinja z močnimi boki reagira tako kot bi vsak uradnik na svetu: ne mara, da bi človek, ki ga obdeluje, razumel/ali se celo vtikal v njeno delo in za vsemi Arabci me pošlje še enkrat v vrsto. Izraela mi je že malo dovolj. V tej državi imajo Arabci celo prednost, potem morda evropski Židje in šele nato drugi. Arabci imajo prednost pač zato, ker Židje hočejo dokazati, da jim nočejo nič hudega.
Končno me okrogla Izraelka spusti k pultu za prijavo poleta. Toda tam predstavnik ciprske letalske družbe za Jugoslovane spet nima sedežev, vse Arabce spusti naprej. Skupaj s fanti, iz polhovgrajske Hoje, ki so v izraelskem Eilatu opremljali hotele in nekaj Arabci, moramo spet počakati naslednje letalo, ki odleti pozno v noč, seveda pa ljubljanska bližnjevzhodna povezava iz Lamace ne čaka. Toda izraelskemu predstavniku ni mogoče ničesar dopovedati, to je pač Bližnji vzhod in Izrael je vse bolj doma.
Po poletu skozi Larnaco. Atene in Beograd se doma ob jutranji kavi v 1000 + 1 noči pogovarjam z domačim miličnikom, ki ga je pred desetletjem • v prejšnjem poklicu pot ravno tako zanesla v Izrael:
„BH sem v Ašdodu, avtocesta od Tel Aviva je bila že zgrajena, drugače pa Se ni bilo prav veliko, vse se je zidalo," pravi miličnik. Seveda, tudi Izrael so pomagali graditi Jugoslovani. Veliko je zvez z Izraelom, zakaj jih navsezadnje ne bi bilo še več?.
— KONEC —
SKUPNA STROKOVNA SLUŽBA SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI DOMŽALE Komisija za delovna razmerja
OBJAVLJA dela in naloge:
REFERENT ZA OD IN BLAGAJNIŠKO POSLOVANJE
Pogoji za zasedbo:
- srednja šola ekonomske smeri
- eno leto delovnih izkušenj
Delovno razmerje se sklepa za določen čas (nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom) s polnim delovnim časom. Nastop dela 1.3.1985. Pisne prijave z dokazili sprejema Skupna strokovna služba SIS Domžale, Ljubljanska cesta 36, 8 dni od objave. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh od izbire.
Rudi Cačinovič v Domžalah
O mednarodnih odnosih, o odnosih Jugoslavije s sosedi in še posebej o položaju Koroških Slovencev, Slovencev v Italiji in na Madžarskem.
Govoriti danes o mednarodnih odnosih, na pragu 1985. leta, je prav resno početje. Še toliko resnejše je to, če pomislimo, da poleg Spilbergove „Vojne zvezd", ki razburja staro in -mlado obstajajo tudi resni načrti podprti z milijoni dolarjev, ki jih predsednik Reagan namenja neki drugi, veliko resnejši „Vojni zvezd", kj ima lahko resne posledice za vse človeštvo.
.Mednarodni odnosi niso bili še nikoli slabši kot so danes" je poudaril član Predsedstva Skupščine SR Slovenije in predsednik Komisije za mednarodne odnose v Skupščini SR Slovenije Rudi Cačinovič, ki je v skoraj enoumem uvodnem delu razgovora, ki so ga pripravili Klub samoupravljal cev Domžale, Osnovna organizacija Zveze komunistov Centra strokovnih šol in Marksistični krožek Centra strokovnih šol orisal trenutne razmere v mednarodnih odnosih, ki jih poleg drugega slabša tudi mednarodna gospodarska kriza. Dialog med velesilama je po Madridskem sestanku skoraj zamrl in sedaj vsa svetovna skupnost nestrpno pričakuje rezultate dvogovora in vljudnih nasmeškov, ki jih radodarno delita Gromiko in Shultz na ženevskih srečanjih.
V nadaljevanju je Rudi Cačinovič nanizal elemente, ki tvorijo vsebino naših odnosov s sosedi, na t. >ncu pa se je dotaknil se položaja Slovencev v zamejstvu.
Aktualna vprašanja in dolgoletne izkušnje na področju mednarodnih odnosov Rudija Čačinoviča so bile neposreden izziv vsem prisotnim v dvorani, ki jih je bilo več kot sto, da mu postavijo različna vprašanja. In teh kar ni bilo hotelo zmanjkati. Poslušalci so hoteli izvedeti kaj več o Albaniji, razmerah na Poljskem, odnosa religije in politike, številna ekološka vprašanja in problemi ('uii Tara) so razgibali prisotne in ne n»7*4njr je bflo postavljeno iuoi zanimivo vprašanje odnosa oddaj v italijanskem jeziku na RTV Koper.
Očitno je, da so pripravljala razgovora v Domžalah za malce hladne prostore Restavracije Slamnik izbrali prave teme in pravega sogovornika. Upamo le, da ne bo ostalo samo pri razgovoru.
mag. Akl.    Jer Cičerov
MAŠE KRAJEVDE 5KUPH05TI
Mala anketa:
Majhne trgovine -velika ponudba
JOŽI STRE KAR, cvetličarka v SPB-2:
Ponudba med cvetličarji je v Domžalah zelo velika, zato se seveda tudi midva z možem po svojih najboljših močeh trudiva, da ugodiva svojim strankam. V novem lokalu nasproti Milice, prej sem delal pri stari Lenčkovi slaščičarni, je na voljo 41 m2 površine, nudim pa rezano cvetje, lončnice, aranžmaje, dekoracije za poslovne prostore, slavnostna kosila, bankete, na voljo imam suho cvetje, pa sveče vseh vrst. Ljudje dajo pozimi aranžirati s suhim cvetjem staro posodje, likal-nike, različne steklene posode, buče in drugo, da nadomestijo sveže cvetje. Domiselni so, škoda je le, ker me nekatere stare stranke še niso našle.
BERTA PAVLI, trgovina s sadjem in zelenjavo:
V SPB-1 imam novo trgovino, v kateri sem izbor sadja in po vrtnin še razširila. Lokal je v kompleksu SPB-1 precej skrit. Stranke želim opozoriti, da v novi trgovini dobijo prav vse, kar nudi Etina tovarniška prodajalna v Kamniku. Po istih cenah. Zimska ponudba? Poleg Etinih proizvodov imam na voljo radič, črno redkev, južno sadje, sadne sokove, sirupe, brstični ohrovt, paradižnik za pizze in drugo. Trudim se, da je sadje sveže. Sicer pa pri meni - kdor želi samo „debelo" sadje - tako tudi dobi, saj sem zato tu, da ustrežem svojim strankam.
VERONIKA SITAR, usnjena galanterija:
V Domžalah imam tale lokal pri Slovenijaavto odprt že 11 let. V svojem delu sem se specializirala kot trgovina z ekskluzivnimi modeli, zlasti ženskih torbic in pasov. Trudim se, da bi bile tile izdelki čimbolj ekskluzivni, s svetovno modo čimbolj v korak. Sama kreiram te modele in reči smem, da so sodobno zasnovani. Da bi to dosegla, grem vsako leto nekajkrat na svetovne sejme Offenbach, Frankfurt, saj le tako svojim strankam zagotovim, da so njihove torbice narejene 'po aktualni modi.
NIJAZ ARIFI, Dobrota, prodajalna bureka:
Lokal smo odprli že pred časom, in kazalo je, da bo dobro obiskan. Vendar se je kasneje obisk v lokalu nekoliko zmanjšal. Gostom nudimo 3 vrste bureka, jogurte, kavo in različne brezalkoholne pijače. Čudi me, da gostje lokala v jutranjem času ne obiščejo v večjem številu, saj pomeni odlično obogatitev jutranje ponudbe za zdrav zajtrk. V „Dobroti" se trudimo, da gostom ponudimo vse najbolj sveže, higiensko neoporečno, kar so že potrdili z več pregledi. Čistoča v lokalu je na prvem mestu in zato lahko svoje goste samo povabim, da nas obiščejo.
Zlata poroka Ogrinovih iz Mengša
Bolj poredkoma se zgodi, da zakonca praznujeta 50 let skupnega življenjal To pot sta to NEŽA in JOŽE OGRINOVA iz Mengša, Partizanska 40. Na zlatoporočni slovestnosti jima je spregovoril predsednik SO Domžale Karel Kušar in nanizal nekaj podatkov iz njunega življenja.
želimo še mnogo sreče in topline, miru in zdravja ter uživanja bogatih sadov, ki jih prinaša jesen življenja. S to željo je sklenil misli tudi pre Jssd-nik Karel Kušar.
Mama Neža se je rodila 21.1.1902 leta v Dolah pod Trojico pri Moravčah. V kajžarski družini se je rodilo 9 otrok, zato je otroštvo minevalo v pomanjkanju, brez tiste veselosti, ki je pogojena v sredstvih za primerno preživljanje. Osnovno šolo je končala v Moravčah, vendar je morala že z dvanajstimi leti začeti delati na različnih kmetijah kot dekla in se nazadnje znašla pri graščaku Staretu v Mengšu.
Ata Jože je bil rojen 26.2.1907 v Mengšu, v družini, v kateri seje rodilo kar 15 otrok. Tudi njegova mladost je minevala ob pomanjkanju in prizadevanju za boljši kos kruha. Po končani osnovni šob je prijel za zidarsko delo, ki ga je opravljal kot kvalificirani
zidar vse do upokojitve 1962. leta pri raznih gradbenih podjetjih.
Neža in Jože sta se spoznala v Mengšu in se 13. januarja 1935. leta poročila. Kar deset let sta živela v različnih najemniških stanovanjih in si končno leta 1945 ustvarila lasten dom, v katerem živita še danes.
V zakonu se jima je rodilo troje otrok, vendar sta jima ostali le dve hčerki, ki sta poročeni v Mengšu in se sedaj skupaj s petimi vnuki radi vračata k rojstnemu o^.jllču.
Preživela sta skupaj mnogo težka obdobja, med njimi tudi vojno vihro, ko sta znala ohraniti človeško in narodno pokončnost. In če preživljata sedaj lepo sedanjost, tedaj jima
Zlata poroka Neže in Jo/eta Ogrina. Predsednik SO Domžale Karel Kušar podeljuje priložnostno darilo zlatoporočencema.
Dedek Mraz na Zlatem polju
V soboto, 29. decembra 1984 je malčke naše KS ob 17. uri obiskal dolgo pričakovani Dedek Mraz. Že nekaj pred omenjenim časom je bil hodnik bivše podružnične šole v celoti zaseden, saj so se na povabilo odzvali skoraj stoodstotno. Vsi so Dedka Mraza nestrpno pričakovali, medtem ko se je le-ta in njegovo spremstvo v bivši pisarni pripravljalo na nastop. Ko se je na prizorišču pojavil „lev", so vsi obstali, nekaterim malčkom je zastal dih, drugi so se ga tako ustrašili, da so se spustili v jok in matere so imele kar dosti dela, da so jih umirile. Po prijetni igrici, se je pojavil ta stari - dobri Dedek Mraz in otročičke lepo nagovoril. Dejal je: „Četudi sem star in že težko hodim, sem kljub temu prišel m6d vas, saj vas imam rad in vsi ste mojil" Ko je otročičke zaprosil, naj mu kdo kaj pove ali zapoje, je pa vsem zmanjkalo poguma, le Peter se je korajžno predstavil in recitiral kratko pesem o Dedku Mrazu. Dobil je zato nekaj več bonbonov. Potem pa je vsakega posebej skromno obdaril. Na koncu se je v imenu malčkov in pa v imenu K K SZDL Zlato polje Dedku Mrazu in njegovemu spremstvu zahvalil tov. Jeras in' ga poprosil, da nas naslednje leto zopet obišče.
V. Jeras
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I I
Utrip KS Moravče v letu 1984
Vesti iz naše krajevne skupnosti se le poredko pojavljajo na straneh našega občinskega glasila, zato je prav, da bralce seznanimo o dogodkih v naši krajevni skupnosti v preteklem letu, ki so nam ostali v najlepšem spominu. V posameznih društvih in* organizacijah se trudimo, da bi bilo počutje občanov v naši krajevni skupnosti lepo, da bi čutili našo željo, obogatiti prosti čas z dobro proslavo, srečanjem in podobno. Vsekakor pa pričakujemo tudi še večje vključevanje ljudi v posamezna društva in družbene organizacije, da bo prosti čas, ki ga sicer nimamo veliko, bogato izkoriščen.
V prostem času se moramo bol/posvetiti tudi samoupravnemu delovanju v krajevni skupnosti, kajti le z aktivnim delom v delegacijah SIS in organih krajevne skupnosti bomo lahko interese naših občanov realizirali v planih SIS občine in republike. Vsak občan ima pravico in dolžnost izraziti in zahtevati rešitev nerešenih vprašanj na področju komunale, socialnega varstva, izobraževanja itd.
Čeprav si prizadevamo za večjo povezanost med društvi in KS ter DPO želimo, da se le-ta še izboljša. Prav tako moramo poglobiti povezanost z osnovno šolo, da bodo mladi po končanem osnovnem šolanju našli mesto v mladinski organizaciji, katere delovanje mora postati plodno. Zelo dobra pa je že povezanost z nekaterimi delovnimi organizacijami, kot sta Rašica in Termit, ki sta istočasno tudi največji TOZD v naši krajevni skupnosti.
Srečanje starejših občanov smo združili rudi z ogledom proizvodnih prostorov I <>/,!> Konfekcija Moravče. Potek dela je obrazložila vodja I O/l) tov. Alenka Pavko. Zanimanje starejših občanov za proizvodnjo v Rašici je bilo izredno veliko.
\ mesecu decembru je KO RK Moravče skupaj s KS organizirala srečanje starejših občanov v prostorih Rašice TOZD konfekcija Moravče. Številni občani so se srečanja tudi udeležili, z zadovoljstvom pa so sledili tudi kulturnemu programu, ki so ga pripravili učenci OŠ Jurij Vega Moravče in Dekliški zbor K LI) Tine Kos Moravče.
Sedaj že tradicionalna podelitev priznanj zaslužnim krvodajalcem Moravske doline, ki je vsako leto ob dnevu republike. Lani je priznanje za 40-krat darovano kri prejel lov. Vesel Marjan iz Moravč. Poleg programa, ki so ga izvajali učenci OS in člani kulturnega društva, so sodelovali tudi mladi iz Krajevne skupnosti Peče, kajti KO RK Moravče združuje tudi člane v KS Peče in Velika vas—Dešen.
Delegacija KS Mršinci iz občine (atak, ki je pobratena z našo krajevno skupnostjo, nas je obiskala v mesecu maju lani. Dvodnevno srečanje je bilo iskreno in prisrčno, zato so naši gostje odšli domov z lepimi vtisi o naši občini in krajevni skupnosti. Na poti po krajevni skupnosti so si ogledali industrijske obrate, pristno pa je bilo tudi srečanje z vaščani Hrastnika, ki sojini pripravili topel sprejem.
KULTURO IH HUlTURflE PRIREDITVE
Četrt stoletja za izobraževanje
O nedavni razstavi akademske slikarke Vere Terstenjak-Jovičič:
Eruptivna slikarska izpoved naše rojakinje
Sredi decembra - točneje 13.12.1984 so v kulturno inforn.a-tivnem centru SFRJ na Dunaju odprli razstavo oljnih dei - platen akademske slikarke, sicer domžalske rojakinje Vere Terstenjak -Jovičič. Umetnica je ob prisotnosti mnogih uglednih gostov iz avstrijskega kulturnega in javnega življenja predstavila v glavnem platna velikih dimenzij z dinamičnimi motivi magmatskih struktur, erupcij in prabitnosti.
Uvodoma je ob prisotnosti direktorja kultumo-informativnega centra na Dunaju Mirka Aksentijevića in dr. Nicka, predstavnika Organizacije združenih narodov spregovorila tov. Senka Pesić, soproga ambasadorja SFRJ na Dunaju. V plastičnih orisih je nakazala vsebinska in formalna izhodišča umetniškega delovanja Vere Terstenjakove, katere razstava v likovnih dunajskih krogih zelo odmeva.
Razstava, ki bo odprta do konca januarja, bo kasneje dopolnjena zaživela tudi v dunajskih prostorih OZN, avtorica pa ima tudi že dogovorjen termin za razstavo v zasebni galeriji Tainach v Celovcu.
Irenutek z otvoritve razstave Vere Trstenjak-Jovičič na Dunaju.
Spet razstava ročnih del Društva invalidov _
Po dveh zelo uspelih razstavah članov Društva invalidov Domžale se je že kmalu pojavila zahteva, da se pridni ustvarjalci - člani društva predstavijo vnovič. Idejo so sprejeli in ob veliki prizadevnosti vseh članov na čelu s tov. Jankom Veitom, predsednikom društva in tov. Jankom Čevkom, tajnikom društva, so v preddverju Hale KC pokazali več kot 250 izdelkov različnih tehnik ročnega dela.
25 navzočih razstavijalcev, gostov in drugih je v kratkem otvoritvenem govoru pozdravil predstavnik OK SZDL Domžale - koordinacijskega odbora za družbeni položaj in aktivnost invalidov Franc Kladnik. Opozoril je na veliko delovno zagnanost tistih, ki so sicer tako ali drugače telesno oškodovani in podčrtal rezultate takih ustvarjalnih naporov.
V kulturnem sporedu so se vnovič predstavili s priložnostnim programom učenci OŠ Olge Avbelj in popestrili svečanost.
Vsekakor gredo razstavijalcem in organizatorjem razstave tudi ob tej priložnosti vse čestitke ob mnogokrat izraženi želji: še nam pokažite rezultate dela vaših neutrudnih roki
M.
	
mmmm	
V enem letu dve razstavi ročnih del društva invalidov. Posnetek z razstave v decembru.
„Pri našem delu in pri naših prizadevanjih nas bo tudi v bodoče vodilo spoznanje, da je znanje, ki ga posameznih pridobi v času rednega šolanja lahko samo osnova, ki jo je potrebno nenehno dograjevati in izpopolnjevati z najnovejšimi izsledki in spoznanji teorije in prakse na strokovnem, gospodarskem in političnem področju," je na slovesnosti ob 25. letnici Delavske univerze in 80-letnici knjižnice poudarila tov. Metka Zupanek, direktorica Delavske univerze.
Množica oblik izobraževanja, ur,
tematik
Samo v zadnjem 5-letnem obdobju je bilo izvedenih 2.182 različnih oblik v skupnem trajanju 22.088 ur, v katere je bilo vključenih 94.430 slušateljev. Povprečno je bilo letno organiziranih 436 izobraževalnih oblik, različnih vsebin in obsega oz. 4.418 izobraževalnih ur. Za izvedbo takšnega števila izobraževalnih oblik, s sorazmerno kratkim časom trajanja, povprečni čas je cca 10 ur, so bili potrebni veliki organizacijski napori, pri tem pa ne moremo mimo dejstva, da na tem področju v okviru Delavske univerze delajo le 3 delavci.
V tem obdobju pa se je uspešno razvijala tudi tiskarska dejavnost, ki vse od leta 1969 pridobiva tako na kakovosti kot kvantiteti. Tako danes obratujejo 4 stroji za tisk iz plošče in en knjigotiskarski stroj, samo v zadnjih dveh letih je bilo nabavljenih vrsta osnovnih sredstev, katerih današnja vrednost znaša blizu milijarde, vse to pa ne bi bilo mogoče brez odrekanja  vseh  delavcev Delavske univerze. Ker smo o Občinski matični knjižnici veliko pisali že v lanskem letu, le omenimo, da se od leta 1968 uspešno razvija v okrilju Delavske univerze in da pričakujejo, da bo letošnje leto mejnik, ki bo v interesu vseh delovnih ljudi in občanov v naši občini postavil delovanje knjižnice na nove temelje, ko Občinska matična knjižnica ne bo le mesto skladiščenja in izposoje knjig, temveč center množične kulture. Podeljena priznanja
Ob tej priložnosti so bila vrsti zunanjih in notranjih sodelavcev podeljena priznanja, Delavski univerzi pa je v imenu družbenopolitičnih organizacij in skupščine občine ob njeni 25-letnici čestital tov. Miroslav " Birk, predsednik OS ZSS ter delavcem izročil listino o priznanju.
Prepričani smo, da je bila 25-let-nica Delavske univerze za vse njene delavce in sodelavce ne le priložnost, da pregledajo dosedanje uspešno delo, temveč vzpodbuda, da še naprej posredujejo svoja znanja in spoznanja vsem, ki so zainteresirani za pridobivanje pomembne družbene vrednote — znanja. V. V.
Občinski ljudski odbor je namreč v decembru 1959 sprejel sklep o ustanovitvi vzgojnoizobraževalne institucije za izobraževanje odraslih in odraščajoče mladine - Delavske univerze, katere delovanje je bilo v vseh 25 letih tesno vpeto v okolje, pri tem pa se je in se včasih še danes srečuje tudi z vprašanji eksistence, čeprav 100 in več tisoč delavcev, kmetov, gospodinj, otrok in mladine, pripadnikov enot štabov CZ, članov in aktivistov družbenopolitičnih organizacij, članov samoupravnih organov, delegatov in drugih, ki so bili kadarkoli vključeni v katero izmed oblik izobraževanja pokazuje ravno nasprotno.
Oblike izobraževanja
Iz korenin, ki jih iščemo v skromni in amaterski dejavnosti Ljudske univerze, ki je postavila temelje za nekatere oblike splošnega izobraževanja in usposabljanja, je pognalo razvejano drevo, katerega veje nosijo:
— idejnopolitično izobraževanje,
— družbenopolitično izobraževanje,
— obrambno usposabljanje, ' - družbeno izobraževanje,
— strokovno izobraževanje,
— splošno izobraževanje,
— jezikovno izobraževanje. Iiav slednje se je v zadnjem času
izredno razmahnilo. Trenutno teče 20 tečajev tujih jezikov v treh zahtev-nostnih stopnjah. K temu je zlasti pripomoglo dobro sodelovanje in povezava z osnovnimi šolami v vsej občini, prizadevanja pa tečejo tudi v smeri vključevanja drugih jezikovnih področij in večjemu sodelovanju z WO in OZD.
Na poti k še boljši organiziranosti
Skozi vseh 25 let se je Delavske univerza nenehno prilagajala nastalim razmeram, bila je fleksibilna, nenehno je snovala nove programe, oblike in metode delovanja, pridobivala nove sodelavce in zagotavljala ustrezne učne pripomočke in učno tehnologijo. Pri tem pa ji ni bilo vedno lahko, vendar je našla veliko razumevanja, pripravljenosti, odgovornosti in zav-zetnosti tudi v zunanjih sodelavcih.
LITERARNI KOTIČEK
POZABLJENO
S tran s to zaprašeno maškaradol Okostnjaki, odvrzite spačene maske/ Ne vem kaj počnem med njimi še sama prašna in pozabljena. Vse je kot na podstrešju, preraslem s pajčevinami: sesirjeno mleko v steklenicah, kislo vino v napol razbitih kozarcih in plesnivi kosi, nekoč tako dobre potice, na od moljev razžrtem preperelem umazanem prtu . .. Ostanki posušenega sadja leže vsepovsod, tudi po tleh,
kot črne packe na dušah vseh,
ki so se nekoč tu gostili,
name pa pozabili in odšli.
Požrla jih je prihodnost, novi in drugačni časi.
Tu pa je ostalo vse tako kot so pustili,
popolnoma tiho in negibno ...
Zaman odmeva moj nemi klic obupa
okostnjaka med okostnjaki,
s praznino namesto oči. SINKO VEC Darja
Izbrala: Cveta Zalokar-Oražem
OBČINSKA MATlf NA KMJ1ZNHJA IN ČITALNICA
Za
dolge
zimske
dni
Občinska matična knjižnica in čitalnica vam za krajšanje dolgih zimskih večerov lahko ponudi nekaj knjižnih novosti s slovenskega knjižnega trga.
Na knjižnih policah že lahko najdete ponatis Kocbekove zbirke novel STRAH IN POGUM, ki je prvič izšla leta 1951 za tokratni ponatis pa je poskrbela Mladinska knjiga. Vsako leto ob njegovem izteku Prešernova družba izda svojo zbirko. Letos bi še posebno pozornost zaslužila roman Polone Skrinjar ČRNI ČLOVEK in ŠOLA ZA ČAROVNIKE Miška Kranjca, v kateri mladim bralcem govori o predmetih, ki jih niso, jih ne in jih ne bodo nikoli učili v prav nobeni šoli, čeprav bi z njimi zelo bogatili naše življenje. Jože Vidic, avtor številnih pričevanj iz NOB (Sedem krst za Ronkarjevo družino, Po sledovih črne roke, Zločin pri Lenartu), je zopet pripravil novo delo
- KRIK V DRAGI, v katerem je osrednjo pozornost posvetil taborišču Begunje, streljanju talcev na Gorenjskem (med drugim tudi na Brezjah pri Krtini, v Jaršah in bistriškem mostu) ter gestapovcu Dru v h kej u in pričevanjem o njem.
Prijateljem napetega branja priporočamo nove knjige zbirke Zenit: Klausa Manna MEFISTA (o rojevanju nacizma skozi oči gledališčnika), Josepha Rotha KAPUCINSKA GROBNICA (o Slovencih na avstrijskem, ki se ne morejo vživeti v novo resničnost) ter roman o vohunskem rušenju Alžirije po njeni osvoboditvi
- o akciji ŠKORPIJON. Izšel je tudi nov roman priljubljene Victorie Holt SEDMA DEVICA in Sandre Paretti ŽENSKAR. Opozarjamo tudi na svetovno uspešnico o nepojasnjenih umorih menihov v srednjeveški knjižnici Umberta Eca IME ROZE.
Mladim bralcem priporočamo novi knjigi Sinjega galeba DEČEK IN REKA (Henri Bosco) in ČEZ LETO IN DAN (Anne Staliworth).
S področja računalništva pa ponujamo noviteto HJSNI RAČUNAL NIK. Najmlajši bodo za počitniške dni lahko izbrali med PRIGODAMI KOZE RUNIGUNDE, Kristine Bren-kove, Miroslava Slane JOJ, NE VEDI SE KOT SLON, Josipa Vandota ROZO Z GORE, novimi slikanicami MIKEC LOVI DAN, Dimnikar je čm grof, Kužmucke, Rudolfovimi slikanicami o PAPAGAJU VPRAŠAJU ter Kajetana Kovica o PAJACKU IN PUNČKI.
Tokrat torej o knjižnih novostih v knjižnici. Vabimo vas na obisk in upamo, da boste naii primerno knjigo. Prihodnjič pa o periodiki.
Cveta Zalokar-Oražem
STRAN 7
50
35 let KK Domžale
V Klubu se je po prihodu v slovensko ligo pričelo resneje delati z mladimi, zato je samoumevno, da so prišli sčasoma tudi prvi rezultati takega ravnanja. Pionirji KK Domžale so leta 1962 postali prvaki Slovenije, prav tako so uspeli z enakim podvigom leta 1964. Mladinci so bili leta 1965 viceprvaki Slovenije.
Velik osip igralcev
Leta 1965 je prišlo do velikega osipa igralcev, saj je tedaj odšel v JLA eden od nosilcev igre Peter Kralj, Darko Hočevar v Ohmpijo. nastopile pa so še druge spremembe. Z jesenskim delom sezone je prenehal delovati v klubu Kruno Brumen, ko je prevzel ekipo Sašo Grilj. Po osvojenih 6 točkah v jesenskem delu, ki pa so jih žc osvojili mladi igralci, vzgojeni zvečine v klubu. Lc ti so seveda z ekipo izpadli, vendar so si že naslednjo sezono spet pridobili mesto v enotni slovenski košarkarski ligi.
Glede na popularnost košarke v Domžalah, razširjenost in tudi rezultate, niso
izostali tudi stiki s športniki v tujini. Tako je ekipa KK Domžale sodelovala v mednarodni izmenjavi športnikov: večkrat v avstrijskem Radentheimu in dvakrat v italijanskem Livornu. Italijanske igralec, prav tako kot avstrijske, so Domžalčani gostili tudi na treh memorialnih turnirjih v spomin Franca Sirclja.
Vnovič mesto v slovenski ligi
Iz JLA se je vrnil Peter Kralj, pristopili so še nekateri drugi igralci, tako da je ekipa (vodil jo jc Sašo Grilj) zasedla 2. mesto in si priborila mesto v 11. zvezni košarkarski ligi, v katero so bili tedaj določeni klubi iz Slovenije, Hrvatske in BiH. V tem obdobju
beležimo v Domžalah največje zanimanje za košarko med občani, saj je na določene tekme prišlo tudi po 1500 in več gledalcev.
II. zvezna košarkarska liga
Z uvrstitvijo v drugo zvezno košarkarsko ligo v sezoni 1967/68, jc vnovič za še eno leto prevzel treninge Kruno Brumen in pod njegovim vodstvom je ekipa dosegla 6. mesto. V tej generaciji košarkarjev so bih: Tone Grilj, Peter Kralj, Sine Kovač, Božo Zakrajšek, Janez Zorman, Marko Vrhovec, Peter Samaluk, Jože Zevnik, Drago Povž, Brane Gostič, Jani Suvnik in drugI
V tem obdobju tekmovanja v II. zvezni košarkarski ligi je prišlo do kvalitete in velikega izbora kakovostnih igralcev. To kvaliteto so predstavljali ,.uvoženi" igralci, ob katerih pa so pridobivali svoje kvalitetne izkušnje mladi, najbolj vztrajni igralci.
Tedaj sta bili poleg prve zvezne dve drugi ligi in v zahodni je ekipa Domžal tudi tekmovala, laka organiziranost je trajala do
Mik:i i/ osmine finala jugoslovanskega pokala, koje \ Dom/alah gostov al Okk Beograd / vsemi reprezentanti. Na sliki pri/or s lekine: od lese proti desni: sodnik Janko Kavčič, Kadisoj koras. Saso (.rilj. Rajko Irajkosič. Bore Dov/an.
\ obdobju 19o<»-|970 je kk Domžale nekajkrat gostosul \ tujini, nekajkrat pa je sprejel tuja mosls a s goste s Dom/aluh. Vi sliki tek mešalni prizor s tekme Kadeniheim : Domžale, kije bila odigrana na meinorialnein turnirju »l-ranca Sirclja«.
Pri/or s tekme / Ilirijo, ki jc bila stalen risal s zvezni konkurenci leta 1474-75.
hh domicile
sezone 1974/75, ko jc bila organizacija tekmovanja spremenjena v 4 druge zvezne lige. V eni od teh lig je ekipa KK Domžale tekmovala dve leti; po dveh letih je izpadla in v letu 1976/77 v slovenski ligi spet zasedla I. mesto in si spet zagotovila vrnitev v drugo zvezno ligo. Sledil jc vnovič izpad in igre v slovenski ligi so dvakrat zapored prinesle tretje mesto.
Menjava tekmovalnega okolja
Po spletu okoliščin se je ekipa spet znašla v sezoni 1980/81 v drugi zvezni košarkarski ligi, nakar je spet padla en rang nižje v slovensko košarkarsko ligo. V tej ligi je v sezoni 1981/82 dosegla 2. mesto, v sezoni 1983/84 pa prvo mesto kot republiški prvak.
Letos v sezoni 1984/85 tekmuje v močno okrepljeni slovenski- ligi, saj je spet prišlo do predrugačenja tekmovanja. V slovensko ligo so se iz bivše druge lige vrnile 4 ekipe. V dosedanjem poteku tekmovanja so bile že na začetku težje ekipe (Slovan in Maribor), upati pa je, da se bo forma igralcev še popravila.
B.
..Ustanovitelj" domžalske košarke
Brate Orehek
Začetek je bil prav težaven. Ničesar nismo imeli. Ne igrišča, ne košev, ne žog. Bil sem v Karlovcu, koder sem hodil v srednjo usnjarsko šolo. Zaradi moje višine me je zapazil Ucncr Majdcr in po treh tednih . treninga sem že igral v II. ekipi, takrat zelo kakovostne prvoligaške košarkarske ekipe Železničar.
Spominjam se, da sem prvi koš pripeljal iz Karlovca v domači kraj Domžale kar z vlakom. Ker ni bilo košarkarskih žog, smo začeli kar z nogometno. Tako je bilo vsako soboto, nedeljo, ko sem se iz Karlovca vozil domov.
Po 35. letih dela v KK Domžale sem samo vesel, da je ekipa napravila tako kakovosten razvoj. Še najbolj pa sem vesel, ker se je vedno mnogo delalo z mladimi - pionirji, mladinci, posebno v zadnjem času. Lastni kadri so vredni čez vse, saj imajo ljubezen do kluba, odnos do soigralcev kraja.
Omenil bi še pokojnega Vida Zuleta, s katerim sva skupaj začela delovati na košarkarskem področju in s katerim žal ne moreva skupno ob 35. letnici deliti veselja ob uspehih.
B.
Pionirji kk Domžale - prvaki SRS 1962 od lese proti desni: stojijo: t rane (.abric. Brane Goslič, trener Sašo Grilj, Dušan Pire, Silvo Pavlic, Ioni (,rilj; čepijo: Sine kosat, Rado VVcit, Ione Novak, Jože Rojs, Dušan Pire.
Pri/or s tekme Slovan — Domžale i/tekmovalne se/one I°Y>9 — prva generacija, ki je nosila breme II. /ve/ne košarkarske lige. V temnih dresih člani kk Domžale — od le\< proti desni: Rado kvas, Peter Samaluk. Ioni Grilj. Jo/e /evnik, Boris Zakrajšek.
Pionirji kk Domžale prvaki SRS 1964 — stojijo / leve proti desni: Peter Vol-gemuth, Matja/ Pavlin, Peter Volkar, Ione Gregorič, I rane Sme, hrane Gaber, trener Peter Zlile; čepijo: Janez Zorman, Janez VVeif, Boris /akrajšek. Jane/ Sasnik. I rane Ručman, Rajko Sporar.
Vabilo na smučarski tek
Teletnokulturna skupnost Domžale je sprejela predlog Smučarskega kluba Ihan, da se organizira oz. pripravi tekaške proge v nekaterih krajevnih skupnostih občine Domžale.
Tekaške proge bodo pripravljene v naslednjih krajih in naseljih:
— Zaboršt (za šumberkom) - dolžina proge 1,5 km
— Ihan (do skakalnice) — dolžina proge 5 km
— Domžale — Mala Loka — dolžina proge 5 km
— Radomlje (za nogometnim igriščem) dolžina proge 2,5 km
— Mengeš (od Trzina preko Mengeškega polja) dolžina proge 5 km
V primeru, da bo padlo več kot 10 cm novega snega se bodo proge obnovile.
Vsem rekreativkam in rekreativcem želimo veliko športnih užitkov.
OB VES TI LO
Obveščamo in vabimo ljubitelje kolesarjenja na ustanovno skupščino Kolesarskega društva Mengeš, ki bo
v petek, 8. februarja 1985 ob 18. uri v sejni sobi Krajevne skupnosti Mengeš.
Iniciativni odbor
Obrtniki in pri njih zaposleni delavci:
UDELEŽITE SE TRADICIONALNEGA SMUČARSKEGA PRVENSTVA
Komisija za šport pri Obrtnem združenju Domžale obvešča vse obrtnike in pri njih zaposlene delavce, da bodo tudi letos pripravili že tradicionalno smučarsko prvenstvo obrtnikov v veleslalomu. Prijavite se lahko na Obrtnem združenju do konca januarja 1985.
Naknadno boste obveščeni pismeno o dnevu in mestu tekmovanja, posredovali pa vam bodo tudi vse druge informacije, ki jih potrebujete.
Alpinistična šola AO Domžale
Od oktobra poteka pri AO Domžale sedemmesečna alpinistična šola, ki jo vodi pomočnik načelnika AO Milan Jazbec. Program je sestavljen iz teoretičnega dela s predavanji v društvenih prostorih, na turah ali v domu PD Domžale na Veliki Planini, praktični del pa poteka z vajami v plezalnem vrtcu in na turali. Ob zaključku so izpiti iz praktičnega in teoretičnega dela alpinistične šole. Po uspešno opravljenem izpitu postanejo tečajniki mlajši pripravniki.
V prazničnih dneh dneva republike smo opravili tečajniki drugo turo in to na Koroško. Medtem ko je bila prva tura na Skuto v začetku novembra, kjer smo se seznanili s hojo po brezpotju ter grebenskim vzponom v navezi z varovanjem, smo se na Koroški seznanili z zimsko tehniko. Na snegu, ki ga ni bilo v izobilju, smo pod vodstvom načelnika AO Matjaža Veselka vadili hojo po trdem in mehkem snegu z uporabo palic in cepina,  vadili  smo  ustavljanje pri
zdrsu s cepinom, si pripravljali stope s cepinom v trdem snegu, stojišče in varovanje z vrvjo. Preizkušali smo tudi tehniko hoje v večji strmini z lednimi kladivi in zaustavljanje pri zdrsu s kladivom. Vadili smo tudi hojo z derezami pri vzpenjanju, spuščanju in prečenju na snežišču.
Splezali smo Lukmanovo smer v Vršičih, ki je ena lepših v Kamniških Alpah. K lepoti vzpona je prispevalo še ekstremno lepo vreme. Izpitna ura za alpiniste pripravnike pa je bil gre-benski vzpon na Ojstrico. Štiri naveze so hitro napredovale in zavzeli smo vrh v dokaj vetrovnem in meglenem . vremenu.
V začetku decembra so opravili v prostorih AO štirje pripravniki Ciril Jeglič, Peter Pavli, Andrej Škofic in Jožko Sitar, ki so izpolnjevali vse pogoje, še zadnjo preizkušnjo — teoretični del alpinističnega izpita. Slovesno bodo sprejeti med alpiniste 15. decembra v Domžalskem domu na Veliki planini. Marjeta Cerar
o domu planinskega društva domžale na veliki planini
V letošnjem letu je bil domžalski dom na Veliki planini nekoliko preurejen in tako lahko nudi prijetnejše in ugodnejše bivanje.
Domžalski dom bo redno odprt in oskrbovan od 22.12.84 in vse do 31.3.85. Ker ima centralno ogrevanje, bo bivanje v njem prav prijetno.
Primeren je zlasti za šolo v naravi. Obstoja tudi možnost postavitve motorne prenosne žičnice v neposredni bližini doma, kar je zlasti primerno za manjše otroke. Vsekakor so smučarski tereni okrog doma primerni tako za mlade kot tudi starejše.
Tudi prijatelji teka na smučeh bodo lahko prišli na svoj račun. Prav v bližini domžalskega doma bodo lepo urejene in vzdrževane tekaške proge. Možnosti za rekreacijo je veliko, prav tako pa tudi možnost za počitek in okrepčilo v Domžalskem planinskem domu. Pridite! Vabljeni in dobrodošli ste!
g.d.
Ustanovljen nov balinarski klub Domžale
Pred nedavnim so se v domu športnih organizacij, klubov in društev sestali občani, ki jih privlači balinanje, kot sorazmerno že dobro razvit šport v občini. V Domžalah sicer že obstaja SD Invalid, ki poseduje 2 balinišči, na katerih se bo v začetku odvijala tudi aktivnost novega balinarskega društva.
Ob sorazmerno veliki udeležbi tistih, ki so pokazali iniciativo in pripravljenost za delo v klubu, se je pokazalo, da so ambicije delovati rekreativno in tudi tekmovalno sorazmerno zelo velike.
Ob tem pa se vsaj v začetku kaže mnogo nalog in ovir, ki jih bo treba do tedaj, ko bo delo steklo, še premagati.
Na prvem mestu bo potrebno zagotoviti lastne steze za treniranje in tekmovanja, poskrbeti za opremo in športne rekvizite, zagotoviti trenerski in sodniški kader, poskrbeti za njegovo usposabljanje ter začeti s tekmovalno dejavnostjo v panogi, ki je imela v Sloveniji pred 10 leti le 7 klubov, danes pa jih ima že 62. Obetajo, da bo balinarskih klubov do spomladi že 65.
Tekmovati bodo začeli v najnižjem tekmovanju z ambicijami, da se ta šport, ki ima mnogo pristašev, konsolidira tudi v kakovostnem smislu. Seveda bo potreba za take želje precej finančnih sredstev. Teh seveda na volji ni na pretek. S tako situacijo so balinarje in balinarske delavce seznanili tclesnokulturni delavci že na začetku. Sami bodo skušali najti nekaj sredstev z dejavnostjo bifeja, potrebne pa bodo tudi druge oblike zbiranja sredstev.
Kakorkoli: balinarjem in balinarskim delavcem želimo na začetku naporne poti, organizacije dejavnosti, treningov in tekmovanj, zagotavljanja sredstev in drugega -obilo takšnih in drugačnih uspehov.
B.
Predsednik novega balinarskega kluba Domžale Janez Itizjak med ustanovnim občnim zborom.
uspeh domžalskih karateistov
Na tekmovanju v Komendi 13. januarja so mladi domžalski karateristi sankukai stila zabeležili enkraten uspeh. Tekmovanje je bilo v kategoriji belih, rumenih-oranžnih pasov ter v katah za pionirje. Torej predvsem za člane s krajšo dobo treniranja. Zato so rezultati še toliko pomembnejši, saj so to tekmovalci, ki bodo kmalu tekmovali v višji in absolutni kategoriji.
Rezultati:
Beli pasovi: 1. Lenček (Domžale), 2. Pctrca (Domžale), 3.-4. Kramar (Domžale) in Pestotnik (Jarše).
Rumeni-oranžni: 1. Brodar (Domžale), 2. Kosec (Domžale), 3.-4. Trunkelj (Ivan-čna Gorica) Šabanović (Forum Ljubljana)
Pionirji: Petančič (Forum), Cirkvenčič (Ivančna Gorica), Boškovič (Forum), Hajdcnkumcr (Kovinar Maribor).
Na tekmovanju je bilo 76 tekmovalcev iz 11 slovenskih klubov. Skrb za kvalitetne treninge v vseh skupinah domžalskega Sankukai karate kluba ima za posledice mnogo dobrih tekmovalcev in ka -rateistov.
vpis v treninge sankukai karateja in tečaje samoobrambe
V februarju se bo pričel vpis novih članov v vse vadbene skupine in v tečaje samoobrambe. Novost je dihalna gimnastika za ohranjanje zdravja in vitalnosti v povezavi s samoobrambo.
Skupine bodo formirane glede na število prijavljenih v posamezne vadbene skupine. Pionirska karate šola bo prav tako deljena v več skupin glede na starost.
VPIS IN INFORMACIJE v februarju vsak ponedeljek in četrtek od 18. do 20. ure v Hali KC Domžale do 25.2.1985.
VABLJENI!
RAZPIS
RAZISKOVALNIH NALOG OBČINSKE RAZISKOVALNE SKUPNOSTI DOMŽALE
V skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana Občinske raziskovalne skupnosti Domžale za obdobje 1981-1985 objavlja Komisija za spremljanje raziskovalnih programov in inovacije pri Občinski raziskovalni skupnosti Domžale, razpis za pripravo raziskovalnih nalog v občini Domžale za leto 1985. POGOJI:
1. Raziskovalne naloge lahko prijavijo OZD, družbenopolitične organizacije, samoupravne skupnosti ter raziskovalne organizacije.
2. Prijavljene raziskovalne naloge morajo biti usklajene z 2. členom samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske raziskovalne skupnosti Domžale za obdobje 1981-1985 in z družbenim planom občine Domžale za obdobje 1981-1985.
3. Vsaka prijavljena naloga mora vsebovati:
— naslov raziskovalnega programa in naloge
— naslov organizacije, ki nalogo opravlja
— priimek in ime vodje raziskovalnega dela ter delovno mesto, ki ga zaseda ter sodelavcev
— izhodišča raziskovalnega dela in namen raziskave — Predvidena uporabnost naloge glede na
— strokovne in znanstvene dosežke
— pričakovane gospodarske in ekonomske učinke
— predlog strokovnjakov, ki lahko raziskovalno delo recenziraju II.
A: Za naloge pri katerih je Občinska raziskovalna skupnost sofinancer
— predlog finančne konstrukcije in predlog sofinanciranja B: Za naloge, ki temeljijo na usmerjenem raziskovalnem programu za leto 1985 in jih v celoti financira Občinska raziskovalna skupnost. (1. Prestruktuiranje gospodarstva v občini Domžale; 2. Razvoj turizma v občini Domžale; 3. Varstvo okolja v občini Domžale), pa predlog finančne konstrukcije. Prijave sprejema Komisija za spremljanje raziskovalnih programov in inovacije pri Občinski raziskovalni skupnosti Domžale na naslov: Občinska raziskovalna skupnost Domžale, Ljubljanska c. 36, v roku 30 dni od objave v Občinskem poročevalcu.
Žirija za podeljevanje priznanj OF slovenskega naroda za leto 1985 pri Občinski konferenci SZDL Domžale objavlja na podlagi 8. člena Pravilnika o podeljevanju Priznanj Osvobodilne fronte slovenskega naroda in o delu žirije
RAZPIS
Z njim poziva vse zainteresirane, da posredujejo predloge za podelitev priznanj Osvobodilne fronte slovenskega naroda za leto 1985.
Priznanje Osvobodi/ne fronte so namenjena posameznikom in organizacijam za njihovo delo in prispevek k dosežkom trajnejšega pomena pri:
— razvoju naše samoupravne socialistične družbe,
— uresničevanju ustavno opredeljenih družbenoekonomskih in političnih odnosov na posameznem področju družbenega življenja in dela ter v družbi nasploh, še zlasti pri razvijanju delegatskega sistema in uveljavljanju samoupravne organiziranosti temeljnih samoupravnih Skupnosti,
— krepitvi SZDL kot fronte delovnih ljudi in občanov kot nosilcev odločanja na vseh področjih družbenega življenja in dela.
Predlog za podelitev občinskega priznanja Osvobodilne fronte slovenskega naroda za leto 1985 lahko dajo organizacije združenega dela in druge delovne in samoupravne skupnosti, vodstva družbenopolitičnih organizacij ter družbene organizacije in društva. Predlog mora biti obrazložen in dokumentiran v skladu s kriteriji.
Žirija bo sprejemala predloge do 20. februarja 1985, kasneje prispelih predlogov ne bo mogla upoštevati.
Predlog z obrazložitvijo in utemeljitvijo naj predlagatelji posredujejo Žiriji za podeljevanje priznanj Osvobodilne fronte ^.venskega naroda pri Občinski konferenci SZDL Domžale, Ljubljanska 70 na predpisanem obrazcu, ki ga dobite pri OK SZDL Domžale.
Žirija za podeljevanje priznanj OF slovenskega naroda pri OK SZDL Domžale
ZAKAJ SOGLASJA ZA GOTOVINSKA IZPLAČILA REGRESA ZA PREHRANO SAMOSTOJNIM OBRNIKOM
Kolektivna pogodba o delovnih razmerjih med delavci in samostojnimi obrtniki (Ur. list SRS, št: 16/81 in 8/83) v svojem VII. poglavju v 61. členu zahteva, da si samostojni obrtniki pridobijo soglasje za gotovinsko izplačilo regresa za prehrano s strani pristojnega Občinskega sveta ZSS Domžale. Tak način urejanja prehrane med delom iz izjemnega značaja v primerih, ko ni možno drugače zagotoviti (v lastnem gospodinjstvu, lastni gostinski obratovalnici, po pogodbi v ustreznem obratu ali z ustreznimi prodajalnami). Potrdilo je potrebno zaradi uveljavitve stroškov za tekoče leto.
Tako je predsedstvo Občinskega sveta ZSS sklenilo, da bo obravnavalo zgolj vloge oddane do 31. decembra 1984. Ker pa je o tem Obrtno združenje občine Domžale šele 25. decembra 1984 obvestilo svoje člane in so le-ti, kljub celoletni možnosti vložitve zahteve, to opravljali z zamudo. Zaradi tega je predsedstvo sklenilo, da obravnavalo zgolj tiste zahteve za leto 1984, ki bodo vložene do 31. januarja 1985. Po tem roku bodo zahteve za leto 1984 zavrnjene. Hkrati pa priporočamo vsem obrtnikom, ki izpolnjujejo pogoje, da to storijo čimpreje.
Š M.
PISMA BRALCEV
Vrhopoljski pionirji ponosni na priznanje _
Učenci pionirske organizacije „France PREŠEREN" Podružnične osnovne šole Vrhpolje, v Krajevni skupnosti Vrhpolje-Za-tog, so za večletno uspešno delovanje na področju kulture v kraju, udeležbo na proslavah, za raznašanje vabil, časopisov, plakatov, obvestil in drugega gradiva občanom v Krajevni skupnosti, na proslavi 29. novembra praznika republike, sprejeli „PRIZNANJE", katerega podeljujeta Krajevna skupnost in Krajevna konferenca SZDL Vrhpolje-Z?!og.
Priznanje sta izročila predsednik sveta KS tov. Vinko KEPEC in predsednik KK SZDL tov.Janez Rožič, ga je prejela, v imenu
Obiskal nas je Lekov delavec T.S. in nam v ustni obliki posredoval ogorčeno pripombo o neurejenosti in režimu v novem mengeškem križišču - pri Pavovcu. Res je, o tem kakšen (ne)red oz. prometni režim je vpeljan v tem križišču, je pisal v svojem članku že Ivan Sivec. Vendar pa jc občan T.S. navedel tudi težave delavcev mengeškega Leka. Lekovci, ki so za to križišče prispevali nekako 700.000 dinarjev (70 starih milijonov), so ogorčeni. Za ta denar so dobili tako križišče, ki jim v bistvu ne dovoljuje vključevanja v promet. Ce se sploh želijo vključiti v promet, morajo izsiljevati prednost, voziti v rdečo luč itd. Edino tedaj se lahko v redu vključijo v
pionirjevpredsednica pionirske organizacije, učenka Nataška LONČAR, katera se je za priznanje tudi zahvalila.
Vrhpoljski učenci-pionirji so ponosni, da hodijo v novo preurejeno šolo, svetle in tople učilnice, kajti šola je središče življenja in dela v Krajevni skupnosti. V šoli imajo lutkarsko skupino, pcvski zbor, knjižnico in ostale interesne dejavnosti v katere so vključeni vsi učenci štirih razredov.
Pionirji Vrhpoljskc osnovne šole imajo pri napredku kraja precej zaslug, zato je prav, da jim vsi občani izrečemo za njihovo delo in pomoč javno zahvalo.
Jože NOVAK
promet, če v križišču utripa rumena luč.
,Nič boljše ni za voznike iz Kranjske smeri, saj prometni režim ob enkratni zamenjavi luči dovoli prepeljati križišče le dvema ali trem vozilom, avtobus ali tovornjak pa ga lahko prepelje le sam.
Križišče pri Pavovcu je nekako nesrečno križišče. V njem jc trgovina, gostilna Pa-vovc, drugo gostišče, kar je vse skupaj pripomoglo k temu, da je imel tudi prometni strokovnjak, ki si je promet v križišču zamislil, nesrečno roko. Gotovo je, da je nekaj treba ukreniti, kdo bo, kdaj bo, kako bo? Ne vemo. Le - treba je. Tako križišče kot je - ne gre v korist občanom.
Klub OZN na naši šoli
Krožek obiskuje okrog petdeset učencev od 6. do 8. razreda. Naš mentor je tov. Marjana Ledcrer, ki nas uči zemljepis. Vsak ponedeljek se ob 12. uri zberemo v učilnici za zemljepis. Izbrali smo predsednika, tajnika in blagajnika. Kot tajnik imam nalogo, da vsako uro pregledam, koliko učencev je prisotnih. Napišem pa tudi, kaj smo tisto uro delali.
V eni od začetnih it smo si ogledali barvni in zvočni film o Sri Lanki. Jezik v filmu je bil angleški in sem ter tja smo le razumeii kakšno besedo, sicer pa nam je tov. ves čas pripovedovala o Sri Lanki. Kar nekaj časa je trajalo, da smo film sploh pripravili. Ni in ni hotelo, biti zvoka, tako da smo šli po tovariša za fiziko in on nam je pokazal kako se dela s tem novim projektorjem.
Ob smrti indijske predsednice Indire Gandhi smo celo uro posvetili njej in Indiji. Učenci 6. razredov so pripravib kratek prispevek o gospodarstvu Indije, 7. in 8. pa smo iz časopisa Delo izbirali poročila o dogodkih, ki so se takrat še dogajali v Indiji. Ugotavljali smo tudi, zakaj je prišlo do smrti indijske predsednice. Potem smo te prispevke s slikami vred obesili na pano pred učilnico.
Vsak učenec jc zadolžen za dve ali tri države. To pomeni, da jc ambasador določenih držav. Čez teden spremljamo politične dogodke, o katerih ob ponedeljkih pri OZN poročamo.
Zadnjo uro smo se pogovarjali o UNICEFU in o deklaraciji ter pravicah otrok.
Vsi skupaj se borimo za mir in enakopravnost v svetu. Čeprav mi živimo v miru, se večkrat spomnimo lačnih, umirajočih otrok, ki bi jim zelo radi pomagali. Zato moramo držati skupaj z UNICEF-om, ki velikokrat pomaga otrokom, ki ne živijo tako kot mi. Z vsakim dnem se borijo za življenje, a jih žal mnogokrat premaga smrt. Želim, da bi OZN še dolgo tako uspešno delovala na naši šoli, pa tudi drugod po svetu.
PETRA GRILJ, 8. razred OS. Janko Kersnik Brdo pri Lukovici
Nimate prav tov. I. Sivec!
Polemika z vami tovariš Sivec poteka že predolgo, vendar vas moramo v vašem odgovoru ponovno popraviti, ker javnost napačno informirate.
1. Kot pok lični novinar tov. Sivec najbrž veste, da jc oblika vsakršne ankete relativno merilo za ugotavljanje katerekoli stvarnosti. To pomeni, da so tudi pripombe „na podlagi pogovora z vsaj desetimi starejšimi ljudmi" hudo relativne, predvsem pa izrazito subjektivne. In zakaj ste se tov. Sivec pogovarjali le s starejšimi ljudmi? Se vam zdi, da mladi nimajo svojega mnenja o kinematografskem sporedu v Domžalah?
2. Tovariš Sivec zagotovo poznate fizikalni zakon, po katerem eno telo ali predmet ne more biti hkrati na dveh različnih mestih. In tako vam moram pač povedati, da bomo v Domžalah videli tudi film GANDHI potem, ko ne bo več na sporedu v Ljubljani. To neusmiljeno pravilo iz fizike velja seveda tudi za vse druge pomembne filme.
3. Izjemen smisel za humor kažete tov. Sivec, ko po DVEH od DVANAJSTIH na reviji PULA PO PULI prikazanih filmih sodite o tehnično slabi izpeljavi" (česa? same revije? posameznih prikazanih filmov? ), o kopijah, podnaslovih itd. Torej: tov. Sivec ste - kot sami priznate videli le dva filma in ,.obupali nad kopijami", pod-naslavljanjcm itd." Nezaslišan čudež pa je, kjer ste tov. Sivec videli PODNASLOVE, kajti tokrat domači filmi še niso bili pod-naslovljeni.
4. Vsi filmi, ki jih predstavljamo Dom-žalčanom, seveda NISO PRIMERNI ZA OTROKE in to tudi pri objavi sporeda napišemo. Kje ste videli tov. Sivec v tem dejstvu našo krivdo? Tudi ni jasno, zakaj bi bili tega krivi na VESNI?
5. Ponovno vas seznanjamo, da je naš filmski program tak kakršnega imajo kinematografi v Sloveniji in Jugoslaviji - filme nabavljamo pri istih distribucijah. V kolikor vam ta odgovor ne zadošča, pričnite polemiko z drugimi kulturnimi ustanovami, ki so za te stvari bolj poklicane.
6. Niste nas ne zmotili ne motili. In nikdar se ne opravičujte, češ, da si svoje še vedno lahko mislite. Ce ste novinar pravega kova (pri tem nc mislimo, da bi morali biti alternativist), boste tudi za naprej mislili po svoje. Treba pa je vedeti, če je to „svoje" tudi vedno tisto „ta pravo". Tega namreč nc bo odkrila nobena anketa, ampak argument. To je edini vsezmagujoči adut v novinarjevi praksi.
Tovariš Sivec, še vedno vas vabimo v našo hišo, če vas filmska zvTSt zanima. Verjemite nam, da bi skupaj lahko odpravili marsikatero napačno informacijo, ki jo posredujete rubriki „PISMA BRALCEM".
KINEMATOGRAFI DOM2ALE
Seveda imate prav samo vi, tov.
Franc Štiftar
Čeprav imate načeloma, tovariš direktor, prav seveda samo vi, bi rad k vašim „šestim resnicam" dodal še sam nekaj vrstic, posebno še, ker ugotavljam, da radi polemizirate, celo o stvareh, o katerih vam ne bi bilo treba.
1) Kaj jc anketa in kaj ni, tov. Sitiftar, ve verjetno še kdo drug, nc samo vi; kakšne vrste „anketa" pa je to bila, sem vam razložil že zadnjič in če nočete razumeti, vam ne morem pomagati. Mladi pa so seveda navdušeni čezvse nad ubijalci, super-ljubimci in drugimi kino-nadjunaki.
2) Glede Gandhija in podobnih filmov imate popolnoma prav, žalostno pa je, da moramo v naši občini gledati kopije, ki oberejo prej velik del Slovenije.
3) Tov. Franc Stiftar, moj prejšnji odgovor ste prebrali premalo natančno, saj sem izrazil mnenje o večih Pulalt po Puli in ne samo o zadnji. Da pa letos filmi niso bili podnaslovljcni, se mi zdi, da je KULTURNI SKANDAL, saj imam kot Slovenec pravico spremljati film v svojem jeziku. Res žalostno, da povrhu še zagovarjate takšno kulturno sramoto.
II. Pogoji razpisa
Upravičenec do subvencije stanarine je imetnik stanovanjske pravice družbenega stanovanja, stanovanja, ki je v lasti občanov ali civilno pravnih oseb, če izpolnjujejo pogoje in merila citiranega Pravilnika.
Upravičenec do subvencije je dolžan prispevati najmanj 20 % stanarine za standardno stanovanje, opredeljeno s citiranim Pravilnikom.
Do subvencije stanarine ni upravičen imetnik stanovanjske pravice v naslednjih primerih:
— če oddaja stanovanje ali del stanovanja v podnajem;
— če uporablja stanovanje ali del stanovanja za poslovne prostore ali obrtno dejavnost;
— če je imetnik stanovanjske pravice ali eden od članov gospodinjstva lastnik vseljivega stanovanja, vseljive stanovanjske hiše ali vikenda;
— če zaseda nadstandardno stanovanje glede na število članov gospodinjstva in če je odklonil ponuđeno zamenjavo za standardno stanovanje;
— če jc imetnik stanovanjske pravice ali eden od članov gospodinjstva sposoben za delo, pa je iz neupravičenih razlogov nezaposlen, kar se dokaže z ustrezno dokumentacijo;
— če je imetnik stanovanjske pravice ali eden od članov gospodinjstva lastnik avtomobila.
To določilo ne velja za invalide, katerim je vozilo nujno potrebno iz zdravstvenih razlogov.
III. Postopek za vložitev zahtevka
Imetnik stanovanjske pravice vloži zahtevek za subvencijo z naslednjimi prilogami:
— potrdilo o letnih dokazljivih dohodkih članov gospodinjstva za preteklo leto (celoten dohodek, otroški dodatek, štipendija, preživnina, itd.);
— potrdilo o številu članov gospodinjstva;
— veljavno stanovanjsko pogodbo ali izjavo;
— izjavo hišnega sveta, da imetnik stanovanjske pravice stanovanja ali dela stanovanja ne daje v podnajem, da stanovanja ne uporablja za poslovne prostore ali obrtno dejavnost;
— izjavo, da imetnik stanovanjske pravice ali eden od članov gospodinjstva ni lastnik avtomobila (razen v izjemnih primerih);
4) Če bi bili filmi, neprimerni za otroke, izjema, bi se strinjal z vami, tov. Franc Stiftar, toda ker je le-teh veliko, obiskovalci pa so predvsem mlajši ljudje, vam - žalne morem prikimati.
5) Tudi vi, tov. direktor, nosite del odgovornosti za spored. Ce tega ne čutite, potem ne vem, čemu delegatski sistem, samoupravljanje in vse drugo, ko pa so po vašem mnenju „krivi" samo drugi, tam nekje daleč, tako rekoč nedosegljivi. Tudi na Vesni - z njihovim predstavnikom sem se namreč pogovarjal - menijo tako.
6) Skoda, da niste, tov. Stiftar, novinar, saj očitno veste vse o tem poslu. Takšnih jasnovidcev, ki vedo vse in poznajo tudi odgovore za „to je ta pravo" iščejo povsod z lučjo pri belem dnevu. Le pogum, morda še ni prepozno!
7) Vaše vabilo z veseljem sprejemam, čeprav se mi zdi, da bo težko kaj dodati, saj ste takorekoč o domžalskih kinematografih napisali že sedaj tisto, kar je za vas glavno: Spored jc zacementiran, mnenj s strani ne upoštevamo, edini argument je kolikor to-Mko polna dvorana, kaj pa vleče danes v kino, vemo vsi, s tov. direktorjem na čelu.
Vse skupaj me rahlo spominja na tisti pravilnik, ki jc vseboval le dve točki.
a) Tovariš direktor ima vedno prav.
b) Kadar misliš, da tovariš direktor nima prav, se drži točke a.
Vi, tov. Stiftar, seveda niste takšni. Prisrčno pozdravljeni! Ivan Sivec
Uredništvo s tem zaključuje polemiko.
- potrdilo, da imetnik stanovanjske pravice ali eden od članov gospodinjstva, sposoben za delo, ni neupravičeno nezaposlen.
Imetnik stanovanjske pravice, ki uveljavljajo pravico do subvencije po 14. členu citiranega Pravilnika, morajo poleg navedenih dokazil priložiti še:
- odločbe pristojnih komisij SPIZ, zaposlovanja in zdravstva o imetniku stanovanjske pravice o zdravstvenem stanju oziroma invalidnosti in odločbo oddelka za splošne in družbene zadeve, če gre za vojaško—vojnega invalida;
- odločbo komisije o razvrstitvi otrok in mladostnikov o duševnem in telesnem razvoju.
IV. Merila za delno nadomeščanje stanarin
Imetnik stanovanjske pravice je upravičen do delne nadomestitve stanarine, če je višina njegove dejanske stanarine višja od ugotovljene znosne stanarine.
Znosna stanarina izraža dntžbeno sprejemljivo obremenitev družine s stanarino in se določa v odstotku od dohodkov upravičenca in njegove družine ter za leto 1985 znaša:
Tip družine _%
enočlanska družina 6,8
dvočlanska dru/.ina 6,0
tričlanska družina 4,6
štiričlanska dru/.ina 4,0
petčlanska družina 3,2
šestčlanska družina 3,1
sedem in veččlanska družina 2,3
V. Rok trajanja razpisa in zbiranje zahtevkov
Rok za vložitev zahtevkov je 15 dni od dneva objave razpisa v Občinskem poročevalcu. Zahtevke s potrebnimi prilogami sprejme Samoupravna stanovanjska skupnost občine Domžale, Ljubljanska 34, Domžale.
Upravičencem bo priznana subvencija od 1. januarja 1985 do 31. decembra 1985.
Upravičenci, ki bodo dostavili vloge po razpisnem roku, jim bo priznana subvencija od prvega dne v naslednjem mesecu.
Predsednik Odbora za solidarnost: Helena Kerč, 1 r.
INFORMACIJA S PODROČJA ELEKTROENERGETSKE INŠPEKCIJE
V mesecu decembru 1984 — točneje od 1. decembra dalje je zagotovljena tudi elektroenergetska inšpekcija za območje naše občine.
Kot je znano, je Skupščina občine Domžale z odlokom prenesla pooblastilo za opravljanje elektroenergetskega nadzora na Mestno upravo za inšpekcijske službe v Ljubljani. Tako bo elektroenergetski inšpektor odslej vsako sredo na sedežu tukajšnje uprave, kamor se občani in delovne organizacije lahko nanj obračajo.
Najbolj primeren je čas od 7. do 8. ure.
UPRA V A ZA INŠPEKCIJSKE SLUŽBE
it Hmezad
W m rvndru orqani/ *t *i
HMEZAD - JATA
Komisija za delovna razmerja TOZD Reja
OBJAVLJA prosta dela in naloge
1    OPRAVLJANJE AMBULANTNO TEHNIČNIH IN ADMINISTRATIVNIH DEL za veterinarsko ambulanto v Domžalah
Kandidati morajo imeti končano šolo za živinorejsko veterinarske tehnike. 1 leto delovnih izkušenj, zaželjeno je znanje strojepisja.
2. VEČ DELAVCEV ZA DELA V VALILNICI STUDA
Kandidati morajo imeti končano osnovno šolo in 3 mesece delovnih izkušenj. Prednost bodo imeli mlajši moški z bivališčem v bližini delovnega mesta.
Delovno razmerje pod tč. 1 in 2 bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in dvomesečnim poskusnim delom.
3. ČIŠČENJE PISARNIŠKIH PROSTOROV v upravni zgradbi (na koncu Obrtniške ulice)
Kandidati morajo imeti končano osnovno šolo in 3 mesece delovnih izkušenj.
Delovno razmerje bomo skienili za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom in dvomesečnim poskusnim delom. Delo se bo opravljalo od 15. do 19. ure.
Ponudbe s priloženimi dokazili o izobrazbi sprejema kadrovska služba delovne organizacije JATA. Agrokombinatska 84, 61260 Ljubljana Polje. Rok za sprejemanje ponudb je 8 dni od dneva objave. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po izteku roka za prijavo.
Problem mengeškega križišča pri Pavovcu
Na podlagi 15. člena Pravilnika o pogojih in merilih za delno nadomeščanje stanarin imetnikom stanovanjske pravice v občini Domžale (Ur. vestnik občine Domžale št. 10/83), Odbor za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu občine Domžale objavlja
RAZPIS
ZA UGOTOVITEV UPRAVIČENCEV ZA DELNO NADOMEŠČANJE STANARIN IMETNIKOM STANOVANJSKE PRAVICE V OBČINI
DOMŽALE
I. Namen
Namen razpisa je ugotovitev upravičencev za delno nadomeščanje (subvencijo) stanarin iz sredstev za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu v občini Domžale.
lit STRAN
OBČINSKI POROČEVALEC
Mali oglasi
V varstvo sprejmem več otrok v starosti do 3. let. Cerar Anica, Ljubljanska 93, Domžale.
Sprejmem delavca iz okolice Domžal ali Kamnika. Pogoj odslužen vojaški rok. Servis avtogum Gregorc, Mengeš, Cankarjeva 19.
3—sobno centralno ogrevano stanovanje v izmeri 76 m2 v Radomljah ugodno prodam. Naslov v uredništvu.
Iščemo žensko za varstvo dveh fantkov na našem domu. Nudimo dobro plačilo. Cenjene ponudbe Pod ..Domžale-Rodica ".
Za varstvo dveh otrok na domu v Mostah pri Komendi iščem mlajšo upokojenko. Informacije na tel. 841-363.
V Blagovici oddam sobo za delno pomoč pri lažjih kmečkih delih. Naslov v uredništvu.
Ugodno prodam razstegljiv kavč, dvojna balkonska vrata s polkni, šidl dimnik - 7 metrov komplet. Antona Skoka 2, Domžale.
Iščem varstvo na našem domu v Domžalah za 1 leto staro deklico -5 ur dnevno v dopoldanskem času. Plačilo ugodno. Naslov v uredništvu.
V Domžalah prodam garažo. Informacije vsako popoldne pri Vladić, Ljubljanska 91, Domžale.
Iščemo snažilko za stolpič Kamniška 12, Domžale. Plača po dogovoru. Oglasite se pri Puhan ali Petrač.
ZAHVALA
Ob mnogo prerani smrti našega ljubega sina in brata
ALEŠA REMC
* iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem ostalim za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje. Prisrčna hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili 113 njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku za tolažilne besede in lepo opravljen pogrebni obred z bogoslužjem; hvala obema duhovnikoma ter ministrantom za sodelovanje. Za poslovilne besede ob grobu pa hvala sošolcu ter prijatelju iz ^si. Zahvaljujemo se tudi študljanski mladini, ki ga je na zadnjo pot pospremila s cvetjem. Iskrena hvala tudi delavcem ZD Domžale, »sem, ki ste Aleša imeb radi in se ga spominjate v molitvi, še enkrat iz srca -HVALA!
Vsi njegovi.
V Prvi objavi zahvale jc pomotoma izpadi'' del besedila, za kar se uredništvo opravičuje.
V SPOMIN
1- februarja minevata dve leti, odkar nas je nenadoma zapustil naš ljubljeni
FRENK OCEPEK
iz Radomelj
Leti sta minili, bolečin je ostala. Zajeda * v naša srca, povzroča žalost, obup, samoto ... Zahvaljujemo se vsem, ki ga, kot mi, ne morejo in nočejo pozabiti.
Vsi njegovi.
RAZGLASI, OBJAVE, RAZPISI
Umrla je
ANA ČAMER roj. PLANINŠEK
gospodinja
Od nje smo se poslovili v ožjem družinskem   krogu  5. januarja   1985 na domžalskem pokopališču.
Sorodstvo.
ZAHVALA
Ob prerani in boleči izgubi našega ljubega moža, očka, brata, svaka in zeta
MARKA BEVKA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili vence in cvetje. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Veko-slavu Janežiču in dr. Ivu Pevcu za skrb in pozornost v času njegove bolezni, Stobljanskemu oktetu za lepo petje ob slovesu, tov. Marjanu Grilju za tople besede ob odprtem grobu, sodelavcem, ki so ga odnesli k zadnjemu počitku, družini Oštrbenk iz Trzina za vsestransko pomoč ter gospodu župniku za lepo opravljen obred. Iskrena hvala DO Univerzale   Domžale   za   pomoč in
razumevanje ter Papirnici Količevo. Hvaležni smo vsem, ki so nam kakorkoli pomagali v času njegove bolezni in nam stali ob strani v najtežjih trenutkih.
Vsi njegovi.
ZAHVALA Ob smrti naše drage mame
MARIJE SUSTAR
iz Zaboršta
se   zahvaljujemo   vsem sorodnikom, sosedom,   prijateljem   in znancem, dr. Cerarju in sestri Ivanki ter patro-nažni sestri Bredi, lepa hvala pevcem, iz Ihana in domžalskemu župniku za
lepo opravljen obred. Vsem se iskreno zahvaljujemo za trud, izrečena sožalja in podarjeno cvetje.
Vsi njeni!
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očka, dedka, brata, strica, tasta in svaka
HERMANA KLEINLERCHERJA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sostanovalcem za pomoč, darovano cvetje, pisno ali ustno izrečeno sožalje ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo Pevskemu društvu upokojencev, Ribiški družini „Bistrica", dr. Cerarju za pomoč med boleznijo in duhovniku za lepo opravljen obred.
Žena Angela, sin Toni in hčerka Marija.
ZAHVALA Ob prerani izgubi mojega moža
VALENTINA GREGORINA
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujem DO Belinka in Termit Ihan za darovane vence in praporščakom ZB Ihan ter Invalidskemu društvu Domžale. Zahvalo izrekam tudi dr. Cerarju za vsestransko pomoč ob bolezni. Hvala ihanskim pevcem in gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred.
Žalujoča žena Ivanka ter sestre in nečaki.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi moje mame
PAVLE KOROŠEC
roj. Klopčič l   iz Krašnje
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z menoj in mi pomagali v najtežjih trenutkih. Hvala vsem, ki ste ji darovali cvetje ter jo spremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujem gospodu župniku za pogrebni obred, govorniku za poslovilne besede, Pervin-škovim, Rodetovim in Lukčevim pa za nesebično pomoč. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi.
Hčerka Boži z družino.
ZAHVALA Ob smrti našega strica
FRANCA KUHARJA
Zibertovega Franceta iz Trzina
se iskreno zahvaljujemo vsem svojcem in prijateljem, ki so mu darovali cvetje in vence in ga pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala Gasilskemu društvu Trzin, ZB za lep poslovilni govor ter g. župniku za govor in lep pogrebni obred.
Nečak Janez z družino.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega
JANEZA KOČARJA
se toplo zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje in spremstvo na zadnji poti. Iskrena hvala pevcem, govornikom in g. župniku za
opravljen pogrebni obred. Posebna hvala velja vsemu osebju Onkološkega inštituta, UKC Pnevmološke klinike, dr. Cerarju, dr. Malovrhu, patro-nažni sestri Bredi Kavka in vsem ostalim, ki ste mu kakorkoli lajšali bolečine v času njegove težke bolezni. Vsem iskrena hvala.
Vsi njegovi
Radomlje, 11.1.1985
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi našega dragega moža, očka, sina in brata
MARJANA KOSA ml.
iz Krtine
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in predvsem sosedom za pomoč in vsem ostalim za izrečeno sožalje. Hvala vsem, ki ste mu darovali cvetje in ga spremili
na njegovi zadnji poti. Posebna . hvala DO Tosama, oktetu TOSAMA, godbi, sodelavcem, ki so ga odnesli k zadnjemu počitku in sodelavcu Vinku za poslovilne besede ob odprtem grobu. Hvala župniku iz Doba in pevcem.
Žalujoči: žena Tončka, sin Klemen in vsi domači.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice, sestre in tete
ANGELCE PLANKAR
iz Trzina, Za hribom 5
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali. Posebno se zahvaljujemo vsem prijateljem, znancem in sorodnikom, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in
ustno izrazili sožalje. Posebna hvala Gasilskemu društvu iz Trzina in g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: hčerke Ivica, Fani, Cvetka in Angela z družinami.
'0/SM
SERVIS ZA POPRAVILO ŠPORTNE OPREME Domžale, Cesta talcev 4
Vam kvalitetno opravi:
• montažo-demontažo-premontažo vezi
- popravilo poškodovane drsne ploskve
- lepljenje iztrganih robnikov
■ impregnacijo drsne ploskve popravilo iztrganih vezi
- širjenje pretesnih smučarskih čevljev
- krajšanje smučarskih palic in še kaj...
■ v poletnem času pa vsa popravila dirkalnih in navadnih koles
HITRO SOLIDNO
KONKURENČNE CENE
CIVTA TAl££V
DOMŽALSKI KOLEDAR POSEL
Pred nevim letom je Občinski odbor ZZB ob pomoči Kulturne skupnosti Domžale izdal koledar „Po poti spominov NOB Domžale". Ob velikem zanimanju delovnih ljudi in občanov domžalskih delovnih organizacij je naklada 13.000 izvodov že v celoti pošla.
Nekaj motivov s poti spominov pa je avtor slik Danijel Fugger razstavil v Galeriji Repanšek ob spominski prireditvi 4. januarja na Rudniku.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža, očeta, starega očeta in brata
TOMAŽA DANE
Bohovega a ta iz Trzina
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem
za izrečeno sožalje. Hvala vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti in mu darovali cvetje in vence. Posebna zahvala dr. Ivanu Pevcu za dolgotrajno zdravljenje in nesebično pomoč, Gasilskemu društvu Trzin in ostalim gasilskim društvom, Godbi Mengeš. Prav lepa hvala tudi g. župniku za lep pogrebni obred.
Žena Marija in hčerka Tinca z družino.
In memoriam
Herman Kleinlercher
V četrtek, dne 10. januarja 1985 so se na domžalskem pokopališču domači, sorodniki ter številni prijatelji in znanci še zadnjič poslovili od 84-letnega Domžalčana Hermana Kleinlercherja.
Domžalčanom je bil znan predvsem kot dolgoletni uslužbenec tovarne Univerzale Domžale. Že njegov oče Tone je bil zaposlen v tej nekdanji „Vovkovi" slamnikarski tovarni. Pokojni Herman se je izučil za trgovskega pomočnika v nekdanji Železnikarjevi manifaktumi trgovini v Ljubljani. Nekaj let potem ko se je izučil, je še ostal v tej trgovini, leta 1929 pa se je zaposlil v komercialnem oddelku tovarne Univerzale in na tem mestu ostal do upokojitve leta 1971.
Pokojni Herman je bil pa poleg tega poznan tudi kot pevec, lovec in ribič. Od leta 1924 ko je bilo ustanovljeno Moško pevsko društvo Domžale, je sodeloval v tem zboru, ko je pa bil leta 1930 ustanovljen se Mešani pevski zbor Domžale, ki ga je vodil zborovodja Ivan Primožič, je pel tudi v tem zboru. V tem zboru je pela tudi pokojnikova žena Angela, ki še sedaj poje v Ženskem pevskem zboru upokojencev Domžale. Od leta 1930 dalje je pel tudi v domžalskem kvintetu, katerega člani so bili: Andrej Ručman, brata Jože in Tone Sršen, Stane Smogovec in on. Med 2. svetovno vojno je slovensko petje zamrlo. Ko je pokojni Miha Stiftar leta 1960 organiziral pevski zbor upokojencev, ki ga je prvi vodil pokojni Rudolf Božič, ga ponovno srečamo med pevci. Moškemu pevskemu zboru upokojencev Janez Cerar Domžale je ostal zvest vseh 25 let in ga kljub dvem težkim telesnim poškodbam ni nič odvrnilo, da ne bi sodeloval v tem zboru.
Pokojni Herman je bil pred vojno tudi lovec, predvsem je bil pa poznan kot gospodar v Ribiški družim Bistrica Domžale. Veselje do ribištva je dobil že pri pokojnem očetu, zato ni čudno, da je bil med ustanovitelji Ribiške družine Bistrica pred 25-leti.
Za svoje dolgoletno delo je kot pevec prejel zlato Gallusovo značko Zveze kulturnih organizacij Slovenije, za ribištvo pa priznanje Ribiške družine Bistrica ob njeni 25-tetnici, k?kor tudi srebrno in zlato značko Ribiške zveze Slovenije.
Ob odprtem grobu sta se od njega poslovila sedanji zborovodja Moškega pevskega zbora upokojencev Janez Cerar Domžale Stane Habe in Ivo Kralj v imenu Ribiške družine Bistrica Domžale.
Bodi mu lahka domača zemlja.
Ribiška družina Bistrica
ORClNSKI POROČEVALEC
STRAN 11
amict
I unnil
(vendar o ..Srečanjih")
PRIMERNO DARILO
Domžalski župan Karel Kušar je od knjižnice prejel posebno darilo — knjigo.
Naslov knjige: Slovenske domače jedi.
POSEBNO SRČNA ZAHVALA
Domžalski občani in naši navijači, ki so opazovali nastop radovljiških košarkarjev, izrekamo srčno zahvalo za vse žogice, ki so nam jih vrgli v naš
PREPOVED KUHANJA
Zvedeli smo, da se v naši občini po Trefaltovih „Srečanjih" pripravlja poseben občinski ukrep.
Po tem ukrepu bo dovoljeno v prihodnje domžalskim gostincem peči in kuhati samo pečenke, piščance in obare, najstrože pa bodo prepovedane vse jedi v zvezi z zeljem in klobasami.
ZARADI ONEMOGLOSTI
Kebrove obveščamo, da njihove gostilne kamermani niso posneli za ,srečanja" očitno zato, ker verjetno niso do konca zdržali naporov vinske ceste ...
OSTALI SO DOMA •
Radovljičani so na ..Srečanjih" predstavih svojega Matička - naši domžalski rokovnjači pa so ostali doma.
SPOMNIL SE JE
Naša ekipa je imela dober spomin. Najstarejši član se je namreč spomnil, kako so v srednjem veku preko naše občine peljali „Žitarec" na tuje, zato uganka ni bila težka.
PA RAVNO ZARADI PRAZNEGA SODA
Glede na to, da smo Domžalčani predstavih o št arije, govorih o pijači, dobili točke za vino, se nam še posebno .Jržmaga", da smo točke izgubili zaradi sodov . . . (praznih)!
jih, smo izvedeli, da je tovarišica že evidentirana kot naša domžalska Lidija pri topničarjih.
TOP NA POSODO ...
Znameniti top (možnar), ki smo ga Domžalčani na ..Srečanjih" dobili, se nahaja na županstvu. Interesenti ga lahko dobijo naposodo, ZRVS pa ga lahko dobi za naslednje OBVEZNO STRELJANJE.
TOVARIŠICA, ZASTONJ JE BIL PRAPOR!
Tovarišici, ki si je tako vztrajno prizadevala telcfonično motiti ekipo za pomoč v sekretariatu skupščine občine sporočamo: Ni vam šlo, tovarišica! A ni škoda denarja za impulze, ki ste ga za vztrajno telefoniranje porabili?
ZAKAJ BREZ TREME?
Po „Srečanjih'' smo izvedeli, zakaj kapetan naše ekipe Miloš Starič ni imel nobene treme.
.. . Pustil jo je ženi doma ....
MITO GOVORI:
Katerega leta se je s kamniško-domžalskim vlakom peljal kamniški župan v Domžale in domžalski v Kamnik?
MILITARIZACIJA MED ŽENSKAMI
Zaradi uspeha naše članice ekipe, ki je pravilno uganila tisto o možnar-
M
ščevanje je sladko. Učitelj (glej u 1) danes in jutri (glej sliko 2).
Tovarisice in tovariši!
Uvodoma bi želel izpostaviti to, kar želim kasneje izpostaviti. Gre za predlog popolnejše izpostavitve besede ..izpostaviti". To besedo —..izpostaviti"— je moč izpostaviti tudi kjerkoli. Izpostaviti se jo da v različnih oblikah izpostavljanja tedaj, kadar nimamo popolnoma nič izpostaviti. In ker je temu tako in ker je takih, ki nimajo nič izpostaviti, pa bi kar naprej nekaj izpostavljali, mnogo, je tu odlična priložnost za detajlnejšo izpostavljanje izpostavljanja.
Tu je tudi priložnost za tiste, ki nimajo kaj izpostaviti, pa pravzaprav opravila izpostavljanja ne poznajo prav dobro. Tu je nasvet. Č>mveč izpostavljajte besedo izpostavljanje, pa se boste v družbenem in strokovnem smislu pozitivno izpostavili.
Izpostavljajte, tovariši. Kdor je kaj vreden, izpostavlja. Jaz izpostavljam potrebo večjega izpostavljanja, vi izpostavljajte kar so že drugi izpostavili (ne boste prvi od takih izpostavlja/cev), tretji spet boste izpostavljali brezvezne stvari. Tudi ti boste imeli pri svojem izpostavljanju veliko konkurenco . . .
Izpostavljala' z vseh sestankov — združimo se!
»Novoletna ikebana« na poslopju spb-1.
Objekt je nov, neodgovornost pa slara
Logagrifni anagram v stavku
ČE je BEROČA SNOV nezanimiva, POKLIČI uredništvo našega gla sila.
Anagram
Kljub povpraševanju SAMO TA delovna organizacija izdeluje tampone. Katera?
2 3
4 5 6 7 8 9
v J				
	f, \ K )			
		\ ") k J		
				
			(S	
			0	
—		o		
	( S			
K J				s
Izpopolnje vanka
1. Živalski škodljivci in zajedalci 2. trojanski kralj 3. zaselek pri Trojanah 4. plavalni slog 5. trajen, siv polgrm 6. italijanski nogometaš (Paolo) 7. tekoča voda 8. slaščica 9. priča pri birmi
Na označenih poljih dobite nazi" literarnega dela in priimek avtorja.
Uganke sestavil M.JV
Podelitev po zmagi na „Srečanjih'
150.000 din za j knjižnico
Neobjavljene rime
Slamice:
OB KERSNIKOVIH NAGRADAH
Ko odbor deli med sabo si Kersnikove nagrade, baza pravi: Vse lepo in tudi prav! A da ne bi prišlo mu iz navade, nekdo je rekel, ki je ob strani stal: Pozabljate, predragi moji, da Kersnik je bil pisatelj, ne samo sodnik ...
DOMŽALSKI POŠTI
Pred novim letom na domžalski pošti poštni imenik sem tam iskal, da bi pogledal v njem neko novo le številko, a žal zaman po njem sem spraševal,
predlagam vam: Naročite si na drugi pošti prepotrebno to pošiljko! SIM
s s
s
5 I ♦* s s
♦«
•» s
»4
<»
s
s
•» s
«•.
*•
o.
Ekipa domžalske občine, ki nas je uspešno zastopala v razvedrilni televizijski oddaji „Naše srečanje" si je z zmago prislužila 150.000,00 dinarjev, ki jih poklanja „Svet knjige" zmagovalcu. Predsednik občine Karel Kušar je po zmagi sprejel predstavnike Delavske univerze, kapetan naše ekipe Miloš Starič pa je direktorici Metki Zupanek izročil ček. Z njim bo knjižnica za omenjeno vrednost pri Svetu knjige kupila ustrezno število knjig, zvedeli pa smo, da je nekaj knjig iz tega .Jtontigenta" zagotovljeno tudi za vse knjižnice pri osnovnih šolah.
Direktorica Delavske univerze Domžale Metka Zupanek se je v imenu kolektiva knjižnice zahvalila za darilo ekipi t.j. Karlu Kušarju, Milošu Stariču, Mileni Žagar, Zvonetu Sloveniku in Juretu Riflju; poudarila je, da gre za lepo obogatitev knjižnega fonda, ki tačas znaša v domžalski knjižnici nekaj več kot 45.000 knjig.
Kapetan domžalske ekipe na televizijski razvedrilni oddaji »Naše srečanje« Miloš Slarič izroča ček za nakup knjig direktorici DIJ Domžale Metki Zupanek. ,
12 STRAN
OBČINSKI POROČEVALEC