Zapiski
PRVA IZDAJA KOMUNISTIČNEGA MANIFESTA V SLOVENŠČINI
Znamenito delo Karla Marxa in Friedricha Engelsa »Komunistični manifest« je izšlo prvič v slovenskem prevodu v knjižni izdaji leta 1908, torej šestdeset let po prvi nemški izdaji. Naslovna stran te prve slovenske knjižne izdaje se glasi:
»KOMUNISTIČNI MANIFEST. Napisala Kari Marx in Friderik Engels. Preložil M. J-C. Cena 40 vin. IV. zvezek knjižnice časopisa »Naprej!«. Idrija 1908. Izdala založba časopisa »Naprej!«. Tiskal Iv. Pr. Lampret v Kranju.«
Založbo časopisa »Naprej!« v Idriji je ustanovil leta 1907 Anton Kristan, tedanji ravnatelj Občnega konzumnega društva v Idriji in urednik socialnodemokratič-nega polmesečnika »Naprej!« v Idriji. V tej knjižnici je izšlo v Idriji in pozneje v Ljubljani 14 oziroma 16 zvezkov (dva ponatisa) raznih socialističnih spisov in brošur.
Knjižica ima 32 strani osmerke ter obsega tri predgovore, manifest komunistične stranke in tolmač tujih besed.
Prvi objavljeni predgovor sta napisala 24. junija 1872 v Londonu Marx in Engels, drugega je napisal 28. junija 1883 —¦ nekaj mesecev po Marxovi smrti — v Londonu Engels sam, tretjega pa je napisal tudi Engels v Londonu 1. maja 1890, na dan, ko je delovno ljudstvo po vsem svetu prvič praznovalo na mednarodnem socialističnem kongresu v Parizu (1889) razglašeni mednarodni praznik proletariata — prvi maj. Ti predgovori zavzemajo nepolnih šest strani.
Manifest komunistične stranke sam obsega 22 strani knjižice. Razdeljen je tako, kakor sta ga razdelila že pisca sama: na uvod in na štiri poglavja: I. Meščan in proletarec. II. Proletarci in komunisti. III. Socialistična in komunistična literatura. IV. Razmerje komunistov do opozicijskih strank.
Na koncu je — kakor že navedeno — na dveh straneh »tolmač nekaterih tujih besed«, na katerega zaključku pripominja izdajatelj: »Upamo, da bo ,Komunistični manifest' povsod z veseljem vsprejet« in navaja, da je dodan ta tolmač tujih besed z namenom, da bodo bralci knjižico laže razumeli.
To prvo knjižno izdajo »Komunističnega manifesta« v slovenščini je — po navedbi na prvi strani — »preložil M. J-C«. Ta prevajalec je bil tedanji socialistični intelektualec Milan Jaklič. Ker nimam na voljo izvirnika, ne morem primerjati točnosti tega prevoda. Bralec pa lahko ugotovi, da je jezik za čas pred 50 leti lep, tekoč in za delovne ljudi, ki jim je bila knjižica dejansko namenjena, kar dobro razumljiv. Pri tem je treba upoštevati, da takrat slovensko marksistično in ekonomsko-politično izrazoslovje še nikakor ni bilo dognano in ustaljeno (saj ga celo še dandanes brusimo in pilimo) in so imeli tedanji prevajalci marksističnih in podobnih spisov težko delo pri iskanju ustreznih slovenskih izrazov. Naš prevajalec je imel pri tem v glavnem srečno roko, čeprav je v njegovem jeziku in pravopisu povsem razumljivo še marsikateri ostanek tedanjega slovenskega pravopisa in tedanjega načina izražanja v slovenščini. Konec Komunističnega manifesta je n. pr. preveden takole: »Komunisti zaničujejo vsako prikrivanje svojih nazorov in namer. Odkrite
245
izjavljajo, da se njih cilji dado doseči le po nasilnem prevratu vsega dosedanjega družabnega reda. Naj trepečejo vladajoči razredi pred komunistično revolucijo. Pro-letarci zgube v njej le svoje verige. Pridobe pa si ž njo svet. Proletarci vseh dežel, združite se!«
Se nekaj besed o prevajalcu Milanu Jakliču. Rojen je bil 14. februarja 1886. Kot mlad intelektualec se je pridružil socialističnemu gibanju v prvem desetletju tekočega stoletja. V letih 1913—1914 je bil skupno z Lojzko Stebijevo urednik tedanjega socialnodemokratičnega dnevnika »Zarje«. Po vrnitvi iz prve svetovne vojne je sodeloval v poverjeništvu za socialno skrb tedanje Narodne oziroma Deželne vlade za Slovenijo in je postal 28. novembra 1919 po Albinu Prepeluhu poverjenik za socialno skrb. Pozneje je deloval v zavodih za socialno zavarovanje v Ljubljani in Zagrebu. Zdaj živi v pokoju na Vrhniki.
Jakličev prevod Komunističnega manifesta je izšel v drugi izdaji leta 1920 v knjižnici časopisa dnevnika »Naprej«. Tiskan je bil menda v Mariboru.
To bi bili podatki, ki sem jih mogel za sedaj zbrati o prvi knjižni izdaji Komunističnega manifesta v slovenščini, ki je izšel v januarju 1908 in smo lani petdesetletnico tega izida povsem prezrli. Co. A. K.