Ustiš» *~>
i »
K m-
i i m S'~ ?. , 2'5§ 1 —
Avstrije:-—
fnrH1
plismrni
15-
te&mssn® Številke •s M vinarjev.
STRAŽA
JwsifelÄJw®
a .	®h
$mnm.~S. — Telefon St. 113. I KeodytsSTpoilttdOTi list za »lovenako lfnd.hro, j
BfajnoTOjš® avstrijsko nradno porodilo.
Dunaj, 22. julija.
Buško bojišče. »
Boji v Galiciji dozorevajo kot silen udarec proti ruskim armadam.
Včeraj popoldne so prodirali naši zavezniki do mostišča reke Seret pri Tarnopolu. Ponoči je bila na več mestih dosežena železnica, ki vodi od Kozove proti Tarnopolu.
Tudi ruske mase južno-vzhodno od Brze-zany so na umiku. Zasledovanje proti Kozovi se je začelo. Mesto Tarnopol in številni kraji vzhodno od Sereta so v plamenu. V Jezierni je bilo zaplenjenega mnogo vojnega gradiva. Število vjetih se še ni moglo določiti s cenitvijo. Ob spodnjem toku reke Narajovke se je včeraj topovski ogenj povzdignil do precejšnje sile.
V Karpatih je prišlo mestoma do prask.
Italijansko in južnovzhodno bojišče.
Nič pomembnega.
Umikanje Rusov od Zlote Lipe do
Drjp str»,
Berolin, 22. julija zvečer,
Južno od Smorgona so se izjalovili hudi ruski napadi. Na omenjenih mestih, kjer seje vršil vpad, se še boji nadaljujejo.
Prisiljena po našem napadalnem sunku ob Seretu, se umika cela ruska fronta od Zlote Lipe do Dnjestra.
General Kornilov — poveljnik v
Galiciji»
Stockholm, 20. julija.
General Kornilov, bivši vojaški oblastnik v Petrogradu in armadni poveljnik, je bil namesto generala Gutorja imenovan za vrhovnega poveljnika na ruski južnozahodni fronti.
Plen P-čolnov meseca junija.
zumnega miru brez pridobitev in odškodnin pa ne samo strastno napadajo, marveč jim tudi podtikajo grde in sebične namene. Zlasti se njih prote stantovsko sovraštvo obrača zoper katoliški centrum. kateremu lažnjivo očitajo, češ, da se je pod vplivom papeža odločil za skorajšnji mir brez pridobitev. O tem piše centrov list »Augsburger Postzeitung« dne 18. julija sledeče: »Elementi, ki so z nastopom večine državnega zbora nezadovoljni, so v svoji orožnici našli staro, že večkrat preizkušeno sredstvo, s katerim v velikem obsegu zastrupljajo javno mnenje, in tako upajo nastop večinskih strank državnega zbora že vnaprej spraviti v slabo luč. To staro strupeno sredstvo je: »Centrum se je udal papeževemu navodilu in se je izjavil za Scheidemannov mir brez pridobitev.«
Kolikor se spominjamo, je najprvo v listu »Magdeburger Zeitung« zagledala luč sveta takšna vest o »vatikanskih spletkarijah«. Nato pa se je celo vodilni list konservativcev »Kreuzzeitung« drznil očitati državnozborski centrovi stranki, da je po papeževem uplivu se odločila za svoje sedanje stališče.
Človek bi mislil, da list, kakor je »Kreuzzei-tung«, pač mora vedeti, kateri vzroki so vodili centrum, da se je odločil za jasni ih odločni nastop v državnem zboru v zadevi naših vojnih ciljev. O tem se je vse potrebno povedalo ne samo v odboru državnega zbora, o katerem je uredništvo »Kreuzzeitung« gotovo ravno tako dobro informirano kakor vsak drug vodilni list, marveč tudi v centrovem časopisju in nedavno tudi v uradni strankini izjavi. »Kreuzzeitung« se enako kot drugi listi, ki trobijo v isti rog, niti ne potrudi, da bi doprinesla dokaz resnice za svojo trditev, da je namreč papež samo poskusil uplivati na politično centrovo stališče. »Kreuzzeitung« mora sama priznati, da je centrum vedno zavračal, da bi v važnih političnih vprašanjih sprejemni merodajne ukaze ali navodila iz Rima. List je bil tembolj dolžan, da bi ne bil zapisal nobenih trditev, ki nasprotujejo celemu dosedanjemu centrovemu zadržanju in centrovi zgodovini; zakaj take trditve se smejo smatrati samo kot neutemeljena sumničenja.
. Sicer pa moramo »Kreuzzeitung«, in njene pristaše zagotoviti — kar bi pa že davno morali sami vedeti — da papež Benedikt XV. ni nikak bojevnik za mir brez pridobitev, kakor ga pridi-guje Scheidemann. Sv. Oče se je že od začetka izrekel za pravičen mir na podlagi poravnave in sporazuma.■ Tak mir kajpada želimo tudi mi, ker je edino možni mir, ki nam zasigura bodočnost «
Roško bojišče.
Dne 19. julija so naši v ozemlju med Zlo-ezovom in gornjim Seretom začeli z napadom. Takoj prvi dan so prodrli skozi tri močno utrjene črte. Rusi so se pričeli umikati v neredu. Dne 20. julija so naše čete že stale severovzhodno od mesta Brzezani v postojankah, ki smo jih začetkom julija izgubili. V soboto, dne 21. julija smo prodrli do utrjenega mostišča pri Tarnopolu in smo dosegli železnico Kozova-Tarnopol. Mesto Tarnopol in mnogo krajev v okolici mesta gori. V nedeljo dne 22. julija se je pričela cela ruska fronta med Z loto Lipo in D n j estrom umikati. Naš plen je zelo velik.
Rusi pri Zborovu vržeci nazsj.
Avstrijsko uradno poročilo z dne 19. julija javlja: Kot odgovor na rusko ofenzivo v vzhodni Galiciji, so napravile naše in zavezniške čete protiofenzivo, v kateri se je posrečilo predreti rusko bojno črto pri Zlozovem med Zborovem in gornjim tokom reke Seret. Rusi so se umikali v velikem neredu. Sovražne izgube so ogromne. Nekaj ur pozneje, ko se nam je posrečilo predreti trojno rusko obrambno črto, smo že našteli 8000 vjetih Rusov in 10 vplenjenih topov. Vsi ruski protinapadi so bili krvavo odbiti. Pri Zlozovem je ruska bojna črta predrta v širokosti 15 kilometrov.
Iz ruskega uradnega poročili.
Rusko uradno poročilo z dne 18. julija pravi, da so Rusi v času od 1. julija do 18. julija t. 1. vjeli 834 častnikov in 35.809 mož, vplenili pa 93 težkih topov, 28 topov v jarkih, 403 strojne puške, 44 metačev min, 45 metačev bomb, 2 zrakoplova in veliko drugega vojnega gradiva.
Hrvatje so zadržali ruski naval,
V bitki ob Lomnici imajo Hrvatje glavno zaslugo, da so bili Rusi pri svojem divjem navalu proti zahodu vrženi z zahodnega na vzhodni breg reke. Nemški vojni poročevalec Kerschba.um piše, da so se pri vasi Rožnistov izjalovili ob odporu hrvatskih čet vsi ruski navali. Hrvatje so se popolnoma sami borili in so vzdržali tako dolgo, dokler niso prišle bavarske čete. Skupno z Bavarci so Hrvati podili Ruse dalje proti vzhoda.
Zmede v Rusiji.
Pretekli teden so izbruhnili v Petrogradu veliki nemiri, ki so jih uprizorili Leninovi pristaši. V petrograjskih ulicah so se razvile pravcate bojne praske. Uporne čete so bile sestavljene iz 10.000 kronštatskih mornarjev, treh polkov oboroženih s strojnicami, enega grenadirskega bataljona in iz oboroženih delavcev. Ustreljenih je biio kakšnih 50 kozakov. Tudi veliko civilnih oseb je mrtvih ali ranjenih. Vladine čete pa so po ostrih bojih udu-šile upor Leninovcev. Zdaj je v Petrogradu baje mir.
Kerensky kot kaznovalec.
Kerensky je pristaniščnim posadkam poslal brzojav, v katerem dviga očitanje, da so nemiri v Petrogradu bili uprizorjeni s pomočjo agentov nemške vlade. Napoveduje strogo preiskavo in kaznovanje kolovodij in vseh tistih, ki so se omadeževali s krvjo svojih bratov in z zločinom zoper do-i movino in revolucijo. V povelju, izdanem na bal-
Rerolin, 21. julija.
Meseca junija so avstrijski in nemški P-čolni in druge bojne ladje potopile skupno 1,016.000 ton sovražnih in nevtralnih ladij.
S kakSmmi sredstvi agitiraj# Merniki vojni hnj-skisci
Na Nemškem je javna razprava o vojnih ciljih dosegla višino ostrosti, pikrosti in razjarjeno-sti o priliki agitacije za ali proti mirovni resoluciji večinskih strank v nemškem državnem zboru. Glavni nasprotniki te resolucije so protestantovski vsenemci in protestantovski konservativci. V teh dveh strankah so zbrani glavni zastopniki ideje o nemškem osvojevalnem miru, ki vsebuje zemeljske pridobitve in denarno odškodnino. Ker je tak cilj seveda še v megleni daljavi, se ti ljudje zavzemajo za brezobzirno vojsko do zmagovitega konca ali pa brez konca. Pristaše poštenega spora-
Nemškl kas&eelar in mir.
Govor novega nemškega kancelarja prijateljev miru ni popolnoma zadovoljil. Sicer je privzel kancelar v svoj govor glavne točke iz mirovne resolucijo, ki jo je sklenila državnozborska večina, toda spretno je vplel v govor tudi frazeologijo vsenemcev in konzervativcev o „uspešnem zdržanju“ in „zavarovanju nemških mej za vse čase“. Skratka rečeno, dr. Michaelisov govor je kompronis med prijatelji miru in med zagovorniki nadaljevanja vojske.
Na Nemškem še je, raz ven političnih strank (vsenemcev in konzervativcev), močna struja
vanje vojske do končne zmage, Tudi nemški cesar spada k takozvani „vojni“ struji.
tiško in kronstatsko brodovje, zahteva, naj hujskače in voditelje upora zajmejo ter pošljejo v Petrograd na preiskavo in kazen.
Kerensky ministrski predsednik.
Iz Petrograda se dne 21. julija poroča, da je dosedanji ruski ministrski predsednik knez Lwow podal odstavko. Za ministrskega predsednika je bil razglašen Kerensky, ki še ostane začasno tudi vojni minister. Tzerreteli je postal notranji minister in minister za pošte in brzojave. Nekrafow je prevzel vodstvo pravosodnega ministrstva.
Na dragih bojiščih«
Kazim hudega artilerijskega ognja na francoskem bojišču, na nobeni fronti nič posebnega.
Politične vesti.
Kje je vodstvo V. L. S.? Gelovški »Mir« piše v številki z dne 20. julija: Bolj kakor leta 1848. je sedanji čas mejni k v zgodovini slovenskega naroda. Še več! Sedanji politični dogodki odločujejo, ali je usojeno našemu narodu življenje ali mu je določen — grob. »Jugoslovanski klub« je na Dunaju zelo srečno tolmačil krepko voljo Jugoslovanov, da hočemo živeti življenje, ki je vredno zdravega in nadarjenega naroda. In za našimi voditelji na Dunaju stoji ves narod, ki pa žal nima priložnosti. nasproti dvomom, izraženim v nemškem časopisju, povsod to tudi javno pokazati. V tem času bi moralo stati na vidiku vodstvo Vseslovenske ljudske stranke, v katerem so zaupniki slovenskega naroda iz vseh slovenskih dežel. Toda vodstvo spi. Zadnja odborova seja Vseslovenske ljudske stranke je bila — beri in reci — 1. sušca leta 1914 in še ta je bila — izsiljena. Sklical jo je podpredsednik, ker je na dolgo, dolgo čakanje in drezanje ni hotel sklicati načelnik g. dr. Šušteršič. Že davno pred vojsko je rastlo nezaupanje do načelnika V. L. S., ki je v imenovani odborovi seji dobilo izraza v nezaupnici načelniku g. dr. Šušteršiču od koroške organizacije. Posledica te nezaupnice je bila, da je g. dr. Šušteršič nato odstopil kot načelnik >Hr-vatsko-slovenskega kluba«. Ne gre torej za nobeno »osebno gonjo«, kakor se je nedelikatno izrazil »Slovenec«, ampak za star pojav, ki ga je sedaj v javnost prisilila nujnost in važnost sedanjega časa. To je potrebno povedati enkrat tudi v javnosti, ker so se v Slovenski ljudski stranki na Kranjskem pojavili dogodki, ki rušijo temelje Vseslovenske ljudske stranke in ki jih ne obsojajo samo vsi Slovenci v obmejnih deželah in bratje Hrvati, ampak tudi velik del pristašev S. L. S. na Kranjskem. »V. L. S.« ni bila zato ustanovljena, da je proti njej njen načelnik že več let v p a s i v n i resist e n c i in to celo v najresnejših časih. Za njega
LISTEK.
Smodnik.
Spisal prof. Fr. Pengov (»v Mentorju«).
Ob času, ko odmeva od vseh strani zamolklo grmenje topov in rezki poki granat, bo zanimalo tega in onega slišati kaj več o snoveh, ki povzročajo te eksplozije. Morebiti nam da bližje spozrianje raztreliv tudi več poguma nasproti njih demonskim silam; saj »jacula praevisa minus feriunt«, gotovo pa nas napolni s primernim rešpektom pred njimi.
Na pragu novega veka so največjega pomena tri iznajdbe: magnetna igla ali kompas, Guten-bergova črna umetnost tiskarstva in pa smodnik. Morda se ti zdi neprimerno, ako stavim smodnik v eno vrsto z magnetnico in tiskarskim strojem — smodnik, ki so ga prinesle človeštvu vojske, katerih grenke sadove uživamo ravno mi v tako obilni meri. Če pa pomislimo, da je ravno smodnik in iznajdba strelnega orožja napravila konec popačenemu viteštvu in žalostnemu fevdalnemu stanju srednjega veka, da isti smodnik omogoča gradnjo modernih prometnih potov, cesta, železnic in predorov, o kakršnih se našim prednikom še sanjalo ni, da pomaga v nečuveni meri dvigati zaklade rud in premoga iz globočine zemlje, ki bi ostali
ne eksistira več Vseslovenska ljudska stranka, kakor tudi on za to stranko ne eksistira več. Ker torej g. dr. Šušteršič ne vživa v Vseslovenski ljudski stranki po njeni ogromni večini zaupanja, g a pozivamo, da odstopi kot njen načelnik, da bo mogla zopet oživeti in v sedanjih^ za narodovo bodočnost usodnih časih sodelovati.«
Nemška pravičnost in doslednost. Nemški narodni svet za Češko je na podlagi sklepov zborovanja zaupnih mož v Pragi v soglasju z nemškimi poslanci izdal oklic na nemški narod na Češkem. V tem oklicu določa te le nemške zahteve:	»Naš narod hoče svojo pravico do domače
grude, do nemškega jezika v uradu in pred sodnijo. Naš narod hoče, da se mu božja beseda oznanja v njegovem jeziku, da se mu sodbe cesarja naznanjajo v dost' jnem jeziku, in da je uradnik, ki ga plačuje iz svojega davčnega denarja, vzet iz njegovega rodu. Nemci na Češkem zahtevajo popolno ločitev v deželi na političnem, kul-turelnem in financielnogospodarskem polju. Nemci zahtevajo skorajšnjo izvršitev narodne omejitve, razdelitev v okrožja in preosnovo deželnega reda.« To so torej nemške zahteve. Zahteve štajerskih in koroških Slovencev so bistveno iste Slovenske zahteve pa nemški nacionalci kratkomalo odklanjajo. »Marburger Zeitung« piše:	»O tem raztr-
ganju . dežele v resnici niti govoriti ne moremo; manjkajo mu vsi predpogoji in vzbudilo bi vihar, kakršnega še ni bilo na Štajerskem.« Nemški Mihi torej grozi. Pa se ga ne bojimo čisto nič. Tisti časi so že minili, ko je veljalo načelo: nemški Mihi je gospod, drugi pa hlapci! Ista pravica za vse! Vsak narod gospodar na svoji zemlji!| «jf
Samoodločba narodov in ententa. Oni naši nasprotniki, ki so nas dosedaj tlačili, niso zadovoljni, da avstrijski Slovani zahtevamo samoodločbo narodov. Po sl ari pošteni denunciantski navadi nam očitajo, da smo to besedo sprejeli od entente. Dokažimo jim laž! Odkar smo Slovenci začeli narodnopolitično živeti, smo zahtevali samoupravo, v kateri narodi sami odločujejo svojo usodo. Leta 1848 so že naši poslanci javno razglasili to zahtevo. In od istega časa beseda in zahteva ni utihnila. Naši štajerski deželni poslanci so 6 let obstruirali v Gradcu za pravico samoodločbe v vseh narodnih, kulturnih in gospodarskih rečeh spodnještajerskih Slovencev. In takrat še nihče ni vedel, da bomo z entento vojevali svetovno vojsko. Sicer pa so potemtakem tudi češki Nemci taki »zločinci«, kajti tudi oni zahtevajo za-se na Češkem samoodločbe. To je seveda prav, kar Nemec dela, a kar Slovan stori, je veleizdajstvo. Toda časi so minili, ko bi kdo kaj da! na taka izmišljena in iz hudobije konstruirana »veleizdajstva«. Avstrijski Slovani in češki Nemci so že zahtevali samoodločbo, ko še o ententi ni bilo ne duha ne sluha.
Slovanska posvetovanja v Pragi. Zastopniki Jugoslovanskega in Rusinskega kluba bodo odpotovali dne 26. julija v Prago, kjer se bodo vršila
brez njega za človeka izgubljeni: potem se kolikor toliko sprijaznimo tudi s tem potrebnim zlom.
Pred 50 leti je črni smodnik vladal še neomejeno na svetu. Organska kemija pa je na svojem zmagoslavnem pohodu od iznajdbe do iznajdbe ustvarjala razstreliva, ki po svoji energiji in učinku tako presegajo stari smodnik, da se zdi njim * nasproti kot otroška igrača. 500 let je črni smodnik kot gromovnik soodločeval nad zgodovino narodov; ko pa mu je strelni bombaž in dinamit napovedal konkurenčni boj, tedaj je zgubila trozveza: oglje, solitar in žveplo, svoj odločilni glas v vojni tehniki; dobro se je moralo umakniti s prestola boljšemu, moderna eksplozivna obrt je omogočila daljnosežne puške in orjaške topove, ki bruhajo smrt in pogubo iz svojih žrel.
Iz zgodovine smodnika vemo toliko, da je popolnoma negotovo, kdo je našel prvi skrivnostno eksplozivno silo na črni zmesi smodnika, gotovo pa se zdi, da ni bil to niti Anglež Rogerij Bačo (1220) niti nemški menih Bertold Švare (1820). Najbrže je rojstni kraj tega groznega zamorca vzhodna Azija sredi rumenega plemena Japoncev in Kitajcev, kjer se nahajajo bogata ležišča solitra, glavne sestavine smodnikove. Najbrž se je razvil črni smodnik iz »grškega ognja«. Že ta igra največjo vlogo v svetovni zgodovini. S pomočjo starodavnih kapultov in balistov so metali lonce, na-
posvetovanja z zaupniki čeških strank glede spremembe avstrijske ustave.
Bosanska odposlanca pri cesarju. Dne 19. jul. zvečer sta bila zastopnika bosanskega saborskega predsedstva dr. Sumarič in dr. Dimovič na Dunaju sprejeta od cesarja v avdijenci. Kakor poročajo listi, se je šlo za sklicanje bosansko-hercegovskega sabora in za vprašanje pomiloščenja političnih kaznjencev. Bosanska politika sta se poprej posvetovala z Jugoslovanskim klubom. Sedaj pa bosta stopila v stik s hrvatsko koalicijo, da bi ista posredovala tudi pri ogrski vladi glede zopetnega sklicanja bosansko-hercegovskega sabora.
Jugoslovanski socialisti. Njihovo glasilo »Naprej« piše: Znano je, da so delegacije jugoslovanske socialno demokratične stranke za stockholmsko konferenco sodrugi Kopač Jože, Kristan Anton in dr. Tuma Henrik. Naši delegatje bodo zastopali na konferenci interese slovenskega naroda in ostalih jugoslovanskih narodov v Avstriji tako, da bodo zadovoljili vsem demokratičnim in narodnostnim aspiracijam t e h narod o v. Za danes toliko V vednost tistim, ki so se prezgodaj razburjali in bili že vnaprej ogorčeni. Slišali so nekaj zvoniti, a niso vedeli, če naznanja zvonenje zarjo mladega dne ali temo dolge noči in so rajše verjeli drugo, ker smatrajo socialno demokracijo še vedno za del naroda, ki stoji izven njega.
Hrvatski sabor. V petkovi seji je Starčeviča-nec Petričič govoril proti linančni nagodbi z Ogrsko in se je zavzemal za ukinjenje zveze med Ogrsko in Hrvatsko. Odločno se je zavzemal za uresničenje jugoslovanskega programa kakor ga je značil Jugoslovanski klub v avstrijskem državnem zboru. Tekom petkove in sobotne seje je prišlo opetovano do burnih prepirov med Starče-vičanci, čistimi pravaši in koalacijonaši. Prihodnja seja v torek.
Demokratizacija Prage in Češke. Pododsek, ki ima pripravljati preosnovo praškega občinskega reda, je sklenil soglasno, da je občinske statute reformirati na demokratičnih principih. V najkrajšem času bo ugotoviti črto, ki naj prinese politični značaj splošne in enake volilne pravice v soglasju z gospodarskim značajem občine. — Na zborovanju zaupnikov češko-slovanske socijalno-demo-kratične stranke so sprejeli sklep, ki zahteva, da naj se ne skliče stari deželni zbor, marveč naj se državnim poslancem iz Češke podele pravice deželne konstituante (ustavodajnega zbora), ki naj določi nov deželni volilni red in nov deželni red. Tudi izjavlja sklep, da je stranka pripravljena, udeležiti se novih konferenc za narodni sporazum, ali te se ne smejo omenjati samo na Češko, marveč se morajo nanašati na ves narodni problem v državi! Odobruje se stališče, da se Avstrija pre-osnuje v zvezno državo enakopravnih narodnih držav z zaščito manjšin, v kateri naj bo imel vsak narod lastno pravico do samodoločbe. O narod-
polnjene z grškim ognejm, na sovražnike ali na njihove ladje. Grški ogenj je gorel s tako strašno silo, da ga ni bilo mogoče pogasiti; grozne so bile rane zadetih vojnikov in le malo ladij je ušlo svoji usodi. Z njegovo pomočjo so se ubranili Bizantinci napadov arabskih ladjevij in pozneje barbarskih ljudstev, ki so vdirala od severa; tako se je mogla v vzhodni Evropi razvijati omika, ki je imela svoje korenine v klasični davnini. Nasprotno se pa na skrajnem zahodu niso mogoli ubraniti Španci Arabcev, ki so preko Gibraltarja vdrli v Evropo in ostali dolgih sedem stoletij gospodarji velikega dela Španije. Čudno je, da so mogli Bizantinci obvarovati skrivnost grškega ognja dolga stoletja, čudno je toliko bolj, ker so se nahajali ravno med Arabci najboljši alkemisti, ki so si gotovo na vso moč prizadevali, da potegnejo groznemu orožju skrivnostno krinko z obraza. Ko pa je bil smodnik na svetu, vsekako šele po letu 1200. po Kr. so kmalu izsledile bistre glave njegovo porabnost za vojne namene. V Florenci so vlili 1. 1826. prve kovinaste topove, ki so jih nabijali z železnimi kroglami. Pri opisih bitk in obleganj od 14. stoletja naprej naštevajo redno tudi število rabljenih topov. V drugi polovici 14. stoletja je poraba smodnika za artilje-ristične namene že splošna. Prvikrat so menda rabili topove v odprti bitki Angleži pri Crecy-ju 1. 1846.
(Dalje prihodnjič.)
nostnih stvareh naj ne bodo odločali pripadniki druge narodnosti. S tem bi bil odpravljen stari spor o tem. koliko da se mora narodna manjšina podrejati narodni večini v deželi.
Za novega hrvatskega ministra bo baje imenovan dosedanji civilni adlatus za Bosno in Hercegovino dr. pl. Unkelhäuser. Na njegovo mesto v Sarajevu bo menda imenovan hrvatski poslanec dr. baron pl. Nikolič.
Število internirancev se zmanjšuje. Vsled resolucije- sprejete v državni zbornici, je .neka komisija pregledovala taborišča za internirance ter stopila z njimi stik ziasti glede vprašanja, kamor . se nameravajo podati, ko bodo izpuščeni. Nato je bil izpuščen iz taborišč večjidel internirancev. Tako n. pr. jih je ostalo v taborišču v Wollers-dorfu še samo 20, ki so še osumljeni vohunstva.
Schönerer zopet vitez. »Alldeutsche Tagblatt« poroča »V nedeljo, dne 15. julija je dobil Jurij Schönerer na gradu Rosenau brzojavko sledeče vsebine: Nj. c. in kr. apostolsko Veličanstvo Vam je ob priliki Vašega 75. rojstnega dne zopet milostno podelilo vitežki stan.« Schönerer, ki je milijonar, je ob tej priliki daroval nemškemu nase-ljevalnemu društvu „Heimstatt“ v Gradcu 1000 K. — Schönerer je bil svoj čas kakor smo že poročali, radi političnega zločina obsojen in je izgubil vitežtvo.
Novi nemški državni tajniki in ministri. Novi nemški državni tajniki in ministri so baje že imenovani. Imena bodo baje objavljena v četrtkovi seji državnega zveznega sveta. Imenovani so baje bili trije novi državni tajniki in štirje novi pruski ministri.
Med Rusijo in Rimom se razmere zboljšujejo.
Nadškof grof Szeptvcki, katerega so Rusi, kakor znano, odvedli v rusko ujetništvo in kateremu je sedanja ruska vlada dovolila, da se sme vrniti v svojo domovino, se nahaja po poročilu lvovskih listov na potovanju v Rim. Sedanja začasna ruska vlada je zaprosila nadškofa za posredovanje, da bi prišlo do sporazuma med Rusijo in Rimom.
Tedemsfee novice.
Odlikovanja. Z duhovniškim zaslužnim križcem 2. razreda na belo-rdečem traku je bil odlikovan višji mornariški kurat Anton Jarc, brat državnega poslanca Jarca; za izborno službovanje je bil odlikovan mornariški komisar Josip vitez Po gačnik, sin podpredsednika državne zbornice, viteza Pogačnik Nadučitelj v Ribnici—Breznu, Fr. Harih je bil za svoje TOletno zvesto službovanje odlikovan s častno kolajno.
251etnico duhovništva je dne 15. julija v Gornji Lendavi obhajal tamošnji »plebanoš« Rudolf Bednarik. Celih 22 let že župnikuje slavljenec, ki je rodom Slovak, med ogrskimi Slovenci v Gornji Lendavi. Radi svojega ljudomilega občevanja je č. g. Bednarik splošno priljubljen.
Jugoslovanska akademija v Zagrebu praznuje prihodnjo soboto 28. julija svojo petdesetletnico. Radi vojnih razmer se bo svečanost vršila le bolj v ozkem krogu. Ustanovitev akademije je potrdil cesar dne 4. marca 1866. Največ je k temu pripomogel biskup Strossmayer, ki je bil njen pokrovitelj do svoje smrti 1905. Sedanji pokrovitelj je nadbiskup zagrebški dr. Anton Bauer, predsednik pa vseuč. profesor dr. Tomo Maretič. Iskreno čestitko k 501etnici je poslalo akademiji tudi naše »Zgodovinsko društvo«.
Dva nova doktorja. Promoviral je v soboto, dne 21. t. m. za doktorja modroslovja znani slovstveni zgodovinar g. prof. Ivan Grafenauer. Dne 20. julija pa je promoviral za doktorja prava, g. Fran Jež. Novima doktorjema najprisrčnejše čestitamo !
Proti nemškutarskim agitatorjem. Vedno gosteje so pritožbe iz krajev, kjer imajo šulferajnske šole, da učitelji silijo v starše, naj dajo svoje otroke vpisati v nemške šole. Obljubljajo jim zlate nemške gradove, rožaato bodočnost, dobro župco, obleko, obuvalo, samo če dajo svoje otroke v šul-ferajnsko šolo. Učitelji so dobili od šulferajna nujno navodilo, naj pritiskajo z vsemi močmi na slovenske starše. Pozivamo naše ljudi, da nam naznanijo vsak posamezen slučaj nasilja, pregovarjanja in druge nedovoljene agitacije. Renegatom zaprimo vrata slovenskih hiš! Slovenci se bližamo boljši bodočnosti. Zatorej proč s tistimi, ki bi nas radi zopet vkovali v verige suženjstva!
Mariborska županska kriza. V petek, dne 20. julija popoldne se je po Mariboru nenadoma raznesla vest, da je prišlo pri seji občinskega sveta do hudega spora. Nasledek križajočih se mnenj je bil, da sta župan dr. Schnöderer in podžupan Karl Nasko odstopila. Izza kulis smo izvedeli, da je v občinskem svetu že delj časa bila velika razdvojenost Struja, ki se zbira okrog dr. Orosla. je metala dr. Schmidererju vedno polena pod noge in je namenoma delala proti njemu tiho opozicijo. Pri vsakem, še tako brezpomembnem glasovanju se je občinski svet razdvojil navadno v dve skoro enakomočni skupini. Na dr. Schmidererjevi strani so bili njegovi stari prijatelji in obrtniki, na dr. Oroslovi pa profesorji in drugi uradniki. Proti dr. Schmidererju so tudi leteli očitki, da je premalo nemško radikalen. Za dr. Orosla se je delalo razpoloženje na vse mogoče načine. N. pr. naenkrat je zmanjkalo premoga za plinarno in vodovod, dasiravno so vrabci na strehah čivkali, da gaje še dovolj. Schmidererja nasprotna struja je poslala dr. Orosla v Gradec, na Dunaj in bog ve kam vse, in takoj je »Marb. Ztng.« pisala, daje Maribor rešen: zapreti ne bo treba ne vodovoda in ne plinarne, ker je dr. Orosi izposloval dovolj premoga. Vse važnejše referate je vedno dobil Schmidererjev tekmec dr. Orosel. Nazadnje je dr. Schmidererju postala cela reč preneumna in je odložil župansko čast. — Ali si bo občinski svet izvolil novega župana, ali pa bo razpuščen, še danes ni jasno. Mnogi se vnemajo za vladnega komisarja, čegar prva naloga bi bila, da bi pomedel na magistratu ž vsemi tistimi, ki delajo samo vsenemlko politiko, za preskrbo ljudstva, posebno revnejših slojev pa se mnogo "ne zmenijo. Ob sklepu uredništva smo dobili poročilo da je mariborska županska kriza rešena. V soboto, dne 21. julija so se zbrali mariborski občinski svetniki k izvanredni seji in so z ozirom na nevarnost, da se občinski svet razpusti, sklenili naprositi župana dr. Schmidererja, naj umakne svoj odstop. Posebno odposlanstvo se je peljalo v Kamnico, kamor se je dr. Schnöderer odpeljal, in še le pozno zvečer se je posrečilo ga pregovoriti, da še ostane nadalje mariborski župan. — Kar se dostaje zadnjega in po-selnega vzroka za odstop, je bilo za glasovanje o dovoljenju koncesije za lekarno v Koroški ulici. Občinski svet je z vsemi proti 1 glasu za podelitev koncesije, mestni svet pa po Schnöderer]evem od ločilnem glasu izjavil proti. Vsled tega je nastal v petek popoldne v seji obč. sveta hud vihar, ki je vodil do krize.
Raje Židje nego kmetijska zadruga. »Marb. Zeitung« se silno huduje, ker je kmetijska zadruga v Račah, katero vodijo slovenski kmetje, dobila pravico nakupovanja krme v mariborskem in ptujskem okraju. Vsenemški listič, ki je bil v to vrsto gotovo plačan od nemških in židovskih veletržcev, napada najprvo prehranjevalni urad mariborskega okrajnega glavarstva, češ zakaj se je za »nemški« mariborski okraj dalo pravico nakupovanja krme slovenski zadrugi. Daje mariborski okraj nemški, pravi omenjeni listič, svedoči okrajni zastop, ki je v nemških rokah. To utemeljevanje pa seveda ne drži, ker prvič ni poveril zadrugi nakupovanja ne g. dr. Lajnšič in ne prehranjevalni urad, ampak graški deželni urad za preskrbovanje s krmili. Da je mariborski okraj nemški, to pa si v duhu predstavlja samo Jahn, ker misli, da je Edmund-Schmidova ulica že celi okraj. Če bi mariborski Nemci živeli samo od tega, kar pridelajo Nemci in nemškutarji v okraju, bi mariborski Nemci in odpadniki že davno od gladu pomrli. Da je mariborski okraj po ogromni večini slovenski, tega nam niti ni treba dokazovati. Okrajni zastop pa je samo raditega v nemških rokah, ker je volilni red nalašč prikrojen za mesta in ker so se pri zadnjih volitvah nekateri kmetski ljudje prodali meščanom. Iz celega pa se vidi, da bi Nemcem bilo ljubše, ako bi imeli nakupovanje krmil v rokah židje in ljudje, kateri so si v vojnem' času nakopičili stotisoče ljudskega premoženja.
Iz Rusije. Iz ruskega vjetništva se oglašajo sledeči: Franc Pregl iz Jarenine štv. 55, Martin Jurkovnik, Lepanjiva št. 65 pri Mozirju, Ivan Škof Ščavnica pri sv. Ani na Krembergu, služili pri 5. pešpolku.
Slovenci v eni stotniji. V ogrskih polkih so I začeli deliti narodnosti v posebne stotnije. Pri 48. j pešpolku so že ustanovili slovensko stotnijo, h ka-I teri so priklopili tudi nekaj Hrvatov in Bošnjakov.
Za delavstvo v premogokopih v Skalah. Dež. odbornik dr. Verstovšek je opozoril ministra za javna dela in ministra za prehrano na žalostne razmere v premogokopu v Šaleški dolini ter je zahteval hitre pomoči, zlasti z rednim dovažanjem potrebnega živeža. Radi pomanjkanja trpi ves okraj, zlasti tudi kmetski stan, ker nima dovolj pridelka za veliko število delavstva. Minister za javna dela je naznanil dr. V e r s t o v š e k u, da je dobil uradno potrdilo o teh razmerah in je takoj zahteval od ministrstva za prehrano, da se stori vse, kar je le mogoče, da se" oskrbi delavstvo z živežem.
Živila za kznjence. Pravosodno ministrstva je obvestilo ravnateljstva kaznilnic, da-je v oziru vrfednih slučajih dovoljeno donašati kaznjencem v kaznilnice raznih takih živil, ki se ne pokvarijo', kot klobas, kruha itd. Tudi je dovoljeno po pošti pošiljati taka živila kaznjencem v kaznilnicah.
Za pojasnila o ranjenih ali obolelih vojaških osebah naj se vsakdo obrne edinole na ta le naslov:	»Auskunftsbureau der österreichischen Ge-
sellschaft vom Roten Kreuze, Wien VI.. Dreihufeisengasse 4 (Kriegsschule).«
Spisi Krištofa Šmida. Izšel je lik zvezek spisov Krištofa Šmida v založništvu J. Krajec nasl. v Novem Mestu na Dolenjskem, poslovenil frančiškan P. Blanko Kavčič. Ta novi zvezek vsebuje šest lepih pripovedk: Roparski grad, Ptičje gnezdo. Poškodovana slika. Tiskovna pomota, 'Spominčica, in Diamantni prstan. Cena broširanemu snopiču je 1 K, trdo vezanemu zvezku pa 1.40 K:	po pošti 20 v več.
Opozarjamo na ta novi 16. zvezek, župnijske, Šolske in izobraževalne ter vse druge ljudske knjižnice. Gotovo ni slovenske knjižnice, ki bi ne imela med drugimi lepimi knjigami tudi vseh spisov Krišt. Šmida, po katerih posebno naša mladina tako rada sega. Za tem zvezkom izide v dobrem mesecu zadnji, 17. zvezek: Brata in Različni sestri. Ni pa tudi kmalu tako priporočljivih mladinskih spisov, kakor so ravno spisi ljubitelja in vzgojitelja mladine Krištofa Šmida. Njegovi spisi so zaradi svoje velezanimive in poučne vsebine preloženi malodane na vse evropske jezike. — Vsi dosedanji zvezki se dobe pri J. Krajec nasl. v Novem Mestu ter v vseh knjigarnah po Slovenskem po zelo nizki ceni.
„Straža“ stane za celo leto 10 K, za pol leta 5 K m za četrt leta 2 K 50 v. Kdor še ni poravnal dolžne naročnine sli še naročnine za drugo polletje ni obnovil, ga prosimo, da to takoj stori. Kdor hoče nabirati nove naročnike, mu pošljemo položnice. Denar se pošlje na naslov:
Upravništvo lista »Straža« Maribor. Koroška ulica št. 5.
Gospodarske none®.
Primerne cene za zgodnji krompir. Osrednja komisija za presojo cen je določila, da se smo »drav zgodnji krompir, takozvane rožičke po 60 K, vse druge vrste zgodnjega krompirja pa 80 K za 100 kg.
Za spravljanje sadja. Iz Dunaja poročajo, da je vojaška oblast odredila, naj se vojakom-sadjar-jem, najemnikom, oskrbnikom in drugim osebam, ki so potrebne pri spravljanju sadja, dovolijo potrebni dopusti. Nadalje se naj za odvažanje sadja da potrebnih vojaških vozil s konji vred na razpolago. Vojake, ki se zdravijo v vojaških bolnišnicah in okrevališčih, se naj pošlje k sadjarjem spravljat sadje. Prošnje za vojaško moštvo naj vpošljejo sadjarji na poveljstvo oddelka ali bolnišnice, odkoder upajo dobiti potrebnih delavskih moči.
Novi predpisi pri pošiljanju mesa po pošti in železnici. Štajersko cesarsko namestništvo razglaša: Ker se dogajajo slučaji, da se pogostokrat pokvari meso, ki se ga pošilja po pošti ali železnici, se določa sledeče: Na dotični zavoj se mora zapisati z razločnimi črkami besedi „sveže meso“. Iz svežega mesa se morajo izločiti vsi tisti deli, ki se najhitreje pokvarijo, kot drobovina, kri, oči, možgani itd. Sveže meso se mora, predno se odpošlje, na hladnem prostoru nekoliko posušiti in ohladiti. Zavoji za pošiljanje svežega mesa morajo biti suhi in snažni. Med deskami pa morajo biti špranje, da prihaja zrak do mesa. Na vrhu zavoja pa mora biti meso s soljo potrošeno. Vsako pošiljatev svežega mesa, ki znaša več nego 5 meterskih stotov, mora spremljati kaka oseba kot spremljevalec.
Skrbite že sedaj za semena. Letos smo čutili veliko pomanjkanje semenja: žitnega, krompirjevega, želiščnega itd. Sedaj še n. pr. za drag denar ne dobiš repnega semena; endivmo seme pa je že itak davno pošlo. Mnogoteri kos zemlje bi se daL
obsejati s pozno zelenjavo, repo, kolerabo in enakim sočivjem, ko pa ni ne semena, ne sadik. Slovenske gospodinje, skrbite, da bodo vaše semenske zaloge za drugo leto dovolj polne za vas in vaše sosede. Semenje bo prihodnje leto zelo drago.
Marjetski sejem v Zagrebu. Na takozvani Mar-jetski sejem v Zagrebu je bilo pripeljane rogate živine 3338 komadov, konj 1294, svinj 590. Letošnji sejem je bil mnogo boljši kakor lani. Pristojbina za prostor je znašala letos 1699 K 84 v, lani je znašala-samo 921 K. Letos se je iztočilo 52 hi vina, lani 7. Živina je bila razprodana ta-korekoč v trenotku. Kupci s Kranjske, štajerske in z Dunaja so plačali vsako ceno. Na trgu je bilo tudi 200 vozov sena in slame, cena metričnega stota je bila 80—100 kron, lani 16—17 K. j — Peklo se je na sejmu tudi meso, ali cene so !
bile ogromne. Kruha je manjkalo.	j
'
Igme noTice,
Kancelar dr. Michaelis izumitelj krušne karte.
Ko je bil v Nemčiji ustanovljen državni urad za ljudsko prehrano, je bil sedanji nemški kancelar imenovan za vodjo tega urada. Njegovo prvo delo je bilo, da je za vso Nemčijo uvedel krušne karte. Dr. Michaelis je torej izumitelj krušne karte.
Zblazneli strojevodja. List »Kievljanin« poroča, da je strojevodja nekega ruskega sanitetnega vlaka, ki je prišel s fronte, na poti v Vrdičev zblaznel in gnal vlak z največjo hitrostjo. Zadel je v neki vojaški vlak. Trčenje je bilo strašno. Stroji in prvi vozovi so popolnoma razbiti. Okoli 250 vojakov je umrlo, ranjenih je bilo ogromno.
Kuhaj s solncem! List »Politiken« poroča: Ravnatelj tovarne za lekarniške izdelke v Kodanju Maasen, je iznašel stroj za izrabo selnčne toplote. . Stroj je zelo priprost, stane 4 in pol krone in se ž njim v zelo kratkem času segreje 21 na voda ’ 60 do 70 stopinj.
Strela ubila 40 delavcev. Ko so v sredo opol- j dne zapuščali delavci tovarno za izdelovanje slad- j korja v Bezdanu na Ogrskem, jih je med potom j zalotilo hudo neurje. Delavci so zbežali v neko bliž- \ njo uto. še niso bili vsi prav pod streho, je strela l udarila v uto, ubila 40 delavcev, 50 delavcev pa j več ali manj težko ranila.
Na meji. »Frankfurter Zeitung« prinaša sle- j dečo tragikomično zgodbo, ki se je pripetila neki j dami: Peljala sem se z Dunaja čez Pasavo v Nem- J čijo, prihajala‘sem torej od prijateljske strani. Pri- l pravljena sem bila na ostro kontrolo na meji. Na j altar domovine sem darovala celo svoj nepopisani j pisemski papir, ker je to zahteval nadzorujoči čast- j nik. Ker nisem zelo zdrava, nosim različna zdra- j vila s seboj. Sedaj je zahteval častnik, da moram \ v pričo njega pokusiti praške. V teku 5 minut I sem pogoltnila to le: Dve piramidon tableti, en prašček z aspirinom in en prašek zoper migreno. Razen tega sem morala napraviti poizkusni požirek iz dveh steklenic kolinske vode in iz steklenic z ustno vodo ter požreti zobni prašek. Imela sem seboj tudi bencin za neko obvezo. Tudi bencin bi morala pokusiti po častnikovem povelju, i Kar streslo me je in rajši sem zlila bencin po j tleh. Neki drugi dami se je godilo še hujše. Tn da- j. ma ima slabo delujoča čreva in pomaga narav: z j različnimi kroglicami in sokovi. Ker je bila pa ! prav isti dan njena prebava v redu, ni hotela iz- ! polniti častnikovega povelja. Končno se je vdala j in požirala različne kroglice drugo za drugo. Ali j si lahko mislite, kako se je godilo tej revi na dalj- 1 nem potovanju?
Boj z medvedom. V vas Rosa pri Inomostu na Tirolskem je 15. julija proti poldnevu prilomastil iz planin orjaški medved ter ugrabil 54 letnemu kmetu Sennerju dobro rejenega prešička, ki se je pasel pred hišo. Kmet se je naglo oboročil z železom okovano gorjačo ter mahnil za drznim ro-parjena. Ko je medved zagledal kmeta, je takoj izpustil ugrabljeni plen in se pripravit na hud boj, v katerem je podlegel. S tremi dobro umerjenimi udarci je kmet omamil drznega roparja in ga končno tudi ubil. V tem boju je pa tudi medved kmeta močno oprasknil in ga vgriznil v nogo.
Basen o dveh orlih. Star orel je učil mladega letati. Preden sta izleta iz gnezda, je stari kratko in jasno poučil mladega: »Letaj polagoma, toda kar se da visoko. Pa vztrajen bodi! Saj si orel!«
In zletela sta. V velikih krogih sta se dvigala više in više in sta plula veličastno pod sinjim nebom,
stari spredaj, mladi, posnemajoč ga v vsem, pa zadaj. Toda mladi orel je kmalu oslabel in mu je že skoraj tesno prihajalo v tistih nebotičnih višavah. Začel je pešati. Toda stari mu počitka ni do- j volil: »Kvišku, više!« je zavpil resno. Mladi je zopet poizkusil, toda kmalu je zopet začutil upeha-nost. »Ne morem več!« je vzdihnil. »Više, le više! Kaj nisi orlovega rodu?« mu je prigovarjal stari. Mladi je umolknil, napel zopet vse sile ... in glej, vztrajal je, do konca vztrajal. Ko sta se vračala na večer h gnezdu, mladega stari ni pohvalil, pač pa zadovoljno pristavil: »Viš, na prvi mah si dokazal samsebi, da za orle ne veljata besedici ,ne morem1. Vztrajati je treba!«
Dopisi»
Maribor. Narodna društva v M a-r i b o r u priredijo v nedeljo, dne 19. a v-. gusta 1917 v proslavo prvega rojstnega dne po nastopu vlade Njegovega Veličanstva cesarja Karla I. slavnost v spodnjih prostorih Narodnega doma v Mariboru s sledečim vspore-dom: . godba, 2. petje, 3. slavnostni govor (profesor dr. A. Medved), 4. tombola (karte po 50 v, dobitki v prvi vrsti živija), 5. prosta zabava. Začetek ob 4. uri popoldrie. Vstopnina za osebo 50 v. Čisti dobiček je namenjen invalidom in sirotam po padlih vojakih mariborskega okraja.
Maribor. Stranke, ki so izjave za dobavo sladkorja za vkuhavanje sadja prepozno oddale in dne 20. t. m. niso dobile sladkornih izkaznic, bodo dobile iste prihodnji petek, dne 27. julija. Kdor pa se še sploh ni javil za sladkor, naj takoj gre na mestni prehranjevalni urad Rotovški trg št. 6, I. nadstropje in naj zahteva tiskovino za sladkor, na katero naj napiše, koliko sladkorja bi rabil. — Mestni magistrat naznanja, da bo v bližnjih dneh vsled pomanjkanja dovoza živil in premoga prisiljen ustaviti obrat v vseh mariborskih vojnih kuhinjah
Maribor. V tukajšnjem gledališču »Panorama Internacional« se bodo vsak večer tega tedna predstavljali prizori pomorskih bitk, napadi torpednih čolnov itd. Predstave so za vsakega zelo zanimive. Zla-ti zanimivi so prizori: vojno brodovje pripravljeno za bitko in prizor kadar se vrača po bitki v pristanišče, nagla plovba torpednih čolnov itd.
Slov. Bistrica. Za prehrano našega mestnega prebivalstva je tako slabo preskrbljeno; kakor v nobenem avstrijskem mestu. Naše mestno županstvo je dosedaj bore malo storilo za prehrano. Masti, Špeha in olja že več mesecev ni dobiti. Blizu tri tedne nimamo ne kruha, ne moke in revnejši sloji prebivalstva morajo stradati, kar bi pač ne bilo treba, če bi se naša mestna občina malo bolj brigala za ljudsko prehrano, kakor pa za vsenemško politiko, katera še ni nikogar nasitila. Pri prihodnjih občinskih volitvah mora biti drugače!
Sv. Marko niže Ptuja. Dva ognja na en dan. Dne 16. t. m. proti jutru je nastal ogenj v Zabov-cih. Pogorela je samo ena hiša. Kdo je zažgal,
se ne ve. Isti dan proti večeru pa je pogorelo gospodarsko poslopje Marije Kodrič v Bukovcih. Zažgal je otrok. Siroti je lansko teto padel mož in letos še ta nesreča.
Šmarje pri Jelšah. Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb v šmarskem sodnem okraju, ima svoj občni zbor dne 12. avgusta 1917 dopoldne ob pol 11. uri v sobi št. 16 c. k. okrajne sodnije v Šmarju. Če bi le ta občni zbor ne bil sklepčen, vrši se občni zbor pol ure pozneje, to je ob 11. uri dopoldne. Le ta je sklepčen pri vsakem številu udeležencev. Dnevni red: Poročilo društvenega odbora o gospodarstvu z društvenim imetjem v letu 1916. Volitev odbora. Volitev pregledovalcev računov. Slučajnosti.
Celje. Desetnik Peter Zajc pri c. in k. sanitetnem oddelku št. 9 je bil za zasluge pred sovražnikom odlikovan z železnim križcem na traku hrabrostne svetinje.
Celje. V tukajšnji vojaški bolnišnici sta umrla Ivan Pučko, pešec 87. pešpolka in črr.ovojni-ški delavec Matevž Gortan. — V deželno bolnišnico so spravili tukaj bivajočega sprevodnika južne železnice, Alojzija Hohenfasser, ki je na postaji v Šoštanju prišel med dva železniška vozova in bil smrtnonevarno poškodovan.
NarciiaifMie sam© p@näel!kovfc
»»Striže9*» Kdor hoče imeti „Stražo“ samo v pondeljek, si isto kakor dozdaj, lahko naroči posebej. Naročnina se pošlje po poštni nakaznici na naslov: Upravništvo Pondeljkove Straže“ v Mariboru. Ob strani naj napiše, ali je ali ster naročnik, da ne bo pomot. Sama Pob-deljkova Straža stane za celo leto K 38<2Ct | ss pol leta K 1*60« za četrt leta f|Q
HRASTOV LES»
DEBELI
prodaja Kmetijska zadrirga NA CVENU PRI LJUTOMERU.
„Enonadstropna hiša, na najlepšem prostora ličnega trga na Spodnjem Štajerskem, ob železmei. pripravna za vsako obrt, se proda pod ugodnimi pogoji. Zraven hiše vrt in hlevi.“ Hranilnica in posojilnica v Sevnici.	70
Lončarskega pomočnika,,
ki bi hotel izdelati 1000 svinjskih loncev (kropnjače) sprejme* takoj proti dobremu plačilu Jurij Kajba, lončar, Gornja Polskava^ Štajersko.	71
Lep vprežni konj»
star 4 leta, (Valah), se proda. Šolska ulica št. 21 Studenci pri Mariboru.	68.
Na NajYiSje dovolilo Ujepega ces. f|| In kralj, apostolskega Veličanstva
32. c. Ir. državna loterija
za vojaške dobrodelne namene.
TU loterija V denarju vsebuje 21.146 dobitkov
• v gotovini v skupnem mesku 625.066 kron.
Glavni dobitek znaša:
200.000 kron.
Žrebanje je javno in se vrši na Dunaju dne
26« julSjg 8917« Cena srečke 4 krone» J
Dobe se srečke v oddelka za dobrodelne loterije na Dnnaju, III., Vordere Zollamtsstrasse 5, v loterijskih kolektnrah, v tobačnih trafikah, v davčnih, poštno-brzojavnih in železniških nradih, menjalnicah itd. Načrti za kupce srečk brezplačno. — Srečke
so dopošiljajo poštnine prosto.
C. kr. stneralno mnatillstv© za driavne loterije
(eddelefc na dobrodelne lofeilje).
___.....................-.
Krojaški mojster
Leopold Supanec
naznanja preč. duhovščini, da je svojo krojaško obrt preselil v svojo lastno hišo, Malteserjeva ulica št. 13 v Melju in se priporoča za vsakovrstno izdelovanje oblek.
69
Iščejo se pošteni in dobri starši v Savinjski dolini, ki bi Vieli zasvojena 6 letnega fanteka v popolno oskrb proti mesečnem plačila, dokler oče živi in fantek bo imel lepo dot). Za ponudbe so prosi, na upravništve „Straže* pod „Dobra mati št 72“.
belo (tudi za sv. mašo), rdeče in črno dalmatinsko od 56 litrov naprej razpošilja po povzetju
A. OSET
p. GUŠTANJ, Koroško.
IZGTJBI LA
se ja bila 11. julija med frančiškansko cerkvijo in glavnim kolodvorom v Mariboru listnica r denarjem v znesku 16 K in važna pisma, ki nimajo za tistega, kdor je listnico našel, nobene veljave. Pošteni najditelj mi jo naj vrne proti lepi ssgradi. Ka ser Jožef, posestni* Brestrnica 89 pri Ma-r'linri.	57^1
Izdajatelj in založnik: Konsorcii „Straža.“	Odgovorni urednik: Vekoslav Stupac,
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.