številka 41 četrtek, 24. oktobra 1996 160 tolarjev
PREDSTAVNIŠTVO
v poslovnem centru v Starem Velenju! tel.: 063/851-704
Rdeči petelin v Plešivcu
V	torek, 22. oktobra, opoldne, je izbruhnil požar na gospodarskem poslopju Volkovih v Plešivcu, ki je po prvi nestrokovni oceni g povzročil za okoli 2 milijona tolarjev gmotne škode.
V	poslopju, kjer so domači hranili seno, je zgorelo okoli 27 nakladalk sena, zgorela je kritina in ostrešje, v objektu pa še nekaj drugih predmetov.
Strokovnjaki, ki so si kraj požara ogledali sumijo, da ga je povzročil samovžig, sledove pa so posredovali Centru za kriminalistično - tehnične preiskave v nadaljno obdelavo.
mkp

Rdeči petelin je pri Volkovih naredil za okoli 2 milijona tolarjev gmotne škode, (foto: S. Vovk)
Velenjčani dvakrat odlični!
Kljub dobremu delu rdeče številke - kdo bi razumel?
Napovedi o izgubi premogovnika se uresničujejo
V Premogovniku Velenje so v prvih devetih mesecih letos nakopali 3 milijone 100 tisoč ton premoga; računajo, da bodo do konca leta delovni načrt v višini 3 milijone 920 tisoč ton v celoti izpolnili in vso količino premoga tudi prodali.
Uresničujejo pa se napovedi o izgubi, ki sojo v začetku leta napovedali. Takrat so rekli, da bo ta letos znašala 3,7 milijarde tolarjev, če se pogoji gospodarjenja ne bodo spremenili, če bo ostala cena premoga na nivoju zamrznjenega tečaja nemške marke iz lanskega oktobra, in če se bodo stroški amortizacije oblikovali na način kot je predviden. Ta predvidevanja se žal v devetih mesecih potrjujejo, ko beležijo za okoli 2,5 milijarde tolarjev izgube, od tega za dobro milijardo na račun tečajnih razlik in za še eno dobro milijardo na račun drugačnega načina obračunavanja amortizacije kot je bil v veljavi lani.
Na drugi strani pa v Premogovniku z veseljem povedo, da pa so tehnični kazalci, ki merijo uspešnost proizvodnega dela, izjemno dobri. Še posebej ponosni so na dosežek izpred treh tednov, ko so na dveh odkopih v skupni dolžini 190 metrov, proizvedli 20.300 ton premoga. Podobni rezultati so se ponavljali tudi v dneh, ki so si sledili, kar kaže, da dosežek ni bil najključen.
Milena Krstič - Planine
Gorenje v Luksemburg
Šmartno ob Dreti
Praznik KS in 570 letnica kraja
:
Torkov dunajski žreb parov drugega kroga v pokalu Evropske rokometne zveze je bil rokometašem Gorenja vsekakor naklonjen. Za nasprotnika so dobili neznano ekipo Standard Luksemburg, ki je v prvem krogu izločila ciprskega predstavnika K.N. Larnakos. V obeh srečanjih so bili gostitelji Ciprčani in obe so izgubili za zadetek. Standard letos prvič sodeluje v enem izmed evropskih pokalov. Gre za neznano, po kakovosti nedvomno slabško ekipo od Velenjčanov. Prepričani smo, da se bodo rokometaši Gorenja tudi po drugem krogu enako veselili, kot so se v nedeljo popoldne v Rdeči dvorani v Velenju. "Toda predvinost ni nikoli odveč, "je dejal po prihodu z dunajskega žreba podredsednik kluba Bruno Zagode.

Slavje ob 24. oktobru, prazniku krajevne skupnosti Šmartno ob Dreti, so pričeli že minulo nedeljo. Odprli so novo asfaltno igrišče za rokomet in košarko ter pripravili zanimive nogometne tekme, prireditve pa bodo nadaljevali v soboto. Ob 13. uri bodo pogostili ostarele krajane, osrednjoa proslavo ob prazniku krajevne skupnosti in ob 570-letnici prve omembe kraja pa bodo pričeli ob 16.30.
Jasno, po kotlinah in nižinah zjutraj in dopoldan megla.
Računalniki7 [J7T| tiskalniki, v
isrice, LMIIIa
kabli...
VSE NA ENEM MESTU!
naš kandidat
ZAVAROVALNICA M A R I B OB
9770350556014
DOGODKI
24. oktobra 1996
nj in Šmartno ob Paki
komemoracsj
.00 Plešivec-30.10. ob 16.00 10 Pesje - 30.10. ob 16.00
0	ŠoStanj - 30.10. ob 16.00
1	Topolšica - 30.10. ob 15.00 Ravne - 31.18. ob 16.30
I. ob Lokovica - 31.10. ob 19.30 Zavodnje -1.11. ob 15.00 ob Šmartno ob Paki -1.11. ob
Na kratko iz občine Šmartno ob Paki
Največ do 6 ton
Vožnja težkih tovornjakov skozi središče občine Šmartno ob Paki je tema, o kateri so na seji občinskega sveta že večkrat govorili. Vse kaže, da bodo to težavo naposled tudi rešili. Posebna komisija si je stanje na terenu namreč pred časom ogledala, na občini pa so že napisali naročilnico za izdelavo prometnih znakov, ki bodo dovoljevali največji osni pritisk do 6 ton. Naročili pa so še projekt za pločnike. Policija jim je menda prav tako obljubila, da bo po postavitvi znakov upoštevanje prometnih predpisov voznikov večkrat preverjala.
Komisija za socialna vprašanja
Da ne bi bili pri obravnavi vprašanj s socialnega področja do nekoga krivični, do drugega pa širokogrudni, so na nedavni seji šmarški svetniki izvolili člane komisije za tovrstna vprašanja. Za zdaj so potrdili 6 članov, in sicer Marinko Globačnik, Ivana Glasenčnika, Frančiško Krbavac, Nedo Kovač, Dragico Verbič in Ivanko Zamernik, 7. člana oziroma članico kot predstavnika(co) tamkajšnje osnovne šole pa bodo imenovali po uskladitvi.
Program prireditev
V	želji, da bi prvi praznik občine zaznamovali, kot se za to priložnost spodobi, so člani sveta pred nedavnim obravnavali okvirni program praznovanja. Dogajanje so raztegnili od 26. oktobra do 16. novembra. V teh dneh naj bi pripravili več kul-turno-zabavnih prireditev, kot so srečanje in posvet vinogradnikov, nastop domače Oljke, pevca Vilija Resnika, slikarsko kolonijo, prikaz starih ljudskih običajev, koncert Prifarskih muzikantov. Ob tej priložnosti bodo predali svojemu namenu tudi več posodobljenih cestnih odsekov, računalniško učilnico v šmarški osnovni šoli ter opravili še otvoritveno slovesnost vodovoda v Podgori.
O občinskih simbolih
V	ponedeljek, 28. oktobra, se bodo sešli na sejo šmarški svetniki. Zanjo so predvideli le nekaj točk dnevnega reda. Osrednjo pozornost bodo namenili obravnavi simbolov občine ter preoblikovanju Komunalnega podjetja Velenje. Sejo bodo v mali dvorani kulturnega doma v Šmartnem ob Paki začeli ob 16. uri.
■ (tp)
Konovo - 28, Šentilj«$0.10 Škale -30.10. Šalek Paka - 30 17.00
Svet občine Mislinja
O cestah, ki še niso "ta prave"
Danes ob 18.00 uri se bo na 24. seji sestal svet občine Mislinja. Dnevni red je obsežen, tako da svetnike tudi tokrat čaka precej dela.
Med drugim bodo svetniki sklepali o verifikaciji mandata novi članici Občinskega sveta Silvi Uranjek, saj je mandat Dragu Pogorevcu prenehal zaradi imenovanja na mesto tajnika Občine Mislinja. Obravnavali bodo Bilanco stanja premoženja Občine Slovenj Gradec in se potem posvetili obravnavi in sklepanju o komunalnih in krajevnih turističnih taksah, ki jih turisti plačujejo za vsak dan bivanja v občini.
Tudi tokrat svetniki ne bodo mogli "mimo" cest, ki so v tej občini še vedno precej pereča problematika. Tokrat bodo obravnavali predlog kategorizacije cest in kriterijev za sofinanciranje občine pri rekonstrukcijah nekaterih.
Tudi mimo vzgoje in šolstva ne bodo šli. Najprej bodo spregovorili o soglasju k Pravilom Osnovne šole Mislinja. V svet te OŠ bodo, če se bodo svetniki strinjali, imenovali Jožeta Rošeija, Andreja Borovnika in Ivana Šumaha.
Po novem zakonu o vrtcih, ki uvajaj nov sistem financiranja le-teh in nov sistem plačil staršev, bodo govorili v nadaljevanju seje. Starši morajo do konca tega meseca vložiti vloge z dokazili o višini prejemkov na občino. Ta pa bo določila višino plačila staršev, ki ne sme presegati 85% cene za programe otrok od 1 do 6 let in največ 60% cene za obvezno malo šolo. Svetniki bodo seznanjeni tudi z izračuni cen in če jih bodo potrdili, bodo stopile v veljavo.
Zagotovo pa bodo tudi tokrat svetniki postavili kar nekaj zanimivih vprašanj in podali še kakšno pobudo.	■ bš
Občinski svet Luče
Želena luč za odlagališče
Lučki občinski svetniki na redni seji prejšnji teden niso sprejeli predlog rebalansa letošnjega	občinskega proračuna.
Zataknilo se je pri kmetijstvu, saj je odbor za kmetijstvo pri občinskem svetu zadnji hip podal predlog za subvencioniranje nakupa krmil. Predlog je utmeljen, saj so živinorejci zaradi izjemno neugodnega vremena letos pridelali bistveno manj krme. Sedanjim trem milijonom za pospeševanje kmetijstva naj bi dodali še enega, odločali pa bodo na naslednji seji.
V nadaljevanju so sprejeli odlok o preskrbi s plinom. Ta odlok je podlaga za nadaljevanje plinifikacije Luč, ki so jo že pričeli, za širitev omrežja že imajo idejni projekt, zanimanje med krajani pa je tudi veliko. Seznanili so se tudi z novim sistemom plačevanja vrtca, pri tem pa so obravnavali še eno tehtno pobudo. Zelo
resno se namreč pogovarjajo o tem, da bi vrtec priključili osnovni šoli. Enako razmišlja tudi občina Ljubno ob Savinji, odločali pa bodo, ko bodo znane osnove za nov izračun.
Pomembna točka je bila sanacija osrednjega odlagališča smeti in odpadkov v Podhomu. Na podlagi dogovora županov in predsednikov občinskih svetov in po tehtni obravnavi so pooblastili župana, da podpiše predpogodbo, ki jo je pripravila občina Gornji Grad. Njeno bistvo je seveda skupen pristop vseh petih zgornje savinjskih občin k rešitvi tega velikega problema. Strokovnjaki zatrjujejo, da sta sanacija in širitev možni, izvedli naj bi ju v dveh delih, naložba pa bo vredna 47 milijonov tolarjev. Vanjo seveda sodi čistilna naprava za odpadne vode, odplinjevanje in med ostalim še rešitev lastništva zemljišča.
■ jP
Huda luknja še čaka na zeleno luč
Otvoritev 5. novembra
V preteklem tednu sije rekonstruirano magistralno cesto skozi Hudo luknjo, kot smo že napovedali, ogledala republiška prometna komisija. Ta še ni izdala dovoljenja za odstranitev semaforjev in odprtje ceste, če bo šlo vse po načrtih, pa se bo to zgodilo v tem tednu.
Komisija je namreč ugotovila, da most pred vhodom v sotesko ni bil primerno zaščiten. Izvajalec naj bi to čim prej odpravil, vsaj do včeraj, tako da je povsem možno, da bodo dali zeleno luč za odstranitev semaforjev in za dvosmerni promet še ta teden.
Izvedeli pa smo tudi, da bo uradna otvoritev magistralke skozi Hudo luknjo v torek, 5. novembra. Odprl naj bi jo minister za promet in zveze Igor Umek.
■ bš
Mesec požarne varnosti se izteka
V soboto velika gasilska vaja
Mestni štab za Civilno zaščito Velenje in Gasilsko poveljstvo občine Velenje pripravljata to soboto ob 8.00 uri veliko gasilsko vajo, s katero bodo obeležili tudi iztekajoči se mesec varstva pred požari.
Vaja se bo pričela in v Gasilskem domu Velenje. Najprej bo na vrsti pregled enot in tehnike, med 9.00 in 10.00 uro pa bo Operativno taktična vaja na odlagališču komunalnih odpadkov, ki jo bodo izvedle gasilske enote iz vseh GD v občini Velenje.
Pozneje bo na vrsti še seznanitev s proizvodnim procesom v Gorenju GA -HZA ter analiza in zaključek vaje.
■ bš
Postavili novo
kapelo
Na Dobrovliah, blizu
brovljah, blizu cerkve sv. Janeza in Pavla, je bila pred več kot sto leti zgrajena kapela. Zob časa jo je načel in Potočnikovi so se odločili, da jo bodo postavili na novo, takšno, kot je bila prej. Nedeljske slovesnosti, ki so jo pripravili, se je pri podružnični cerkvi sv. Janeza in Pavla udeležilo veliko ljudi. Braslovški župnik Jože Zidanšek, ki je opravil blagoslov kapele in obnovljenega Marijinega kipa, je dejal, da v župniji Braslovče skrbijo za sakralne spomenike in obnovo cerkve. Posebno pa se je zahvalil Potočnikovim, ki so tako lepo uredili kapelo. Na slovesnosti je pel mešani cerkveni pevski zbor iz Braslovč, ki ga vodi Mija Novak.
S slovesnosti ob blagoslovitvi kapele na Dobrovljah.
-er


Le kateri so res pravi?
Že veste, koga boste volili? Ne, nisem eden tistih, ki ljudi s telefonskimi klici moti pri počitku ali gledanju predvolilnih oddaj in sprašuje, koga nameravamo voliti na Martinovo nedeljo, če smo sploh pripravljeni voliti. Moje vprašanje je bolj načelne narave. Volitve so namreč tako rekoč pred vrati, treba pa je priznati, da se veliko ljudi še ni odločilo. Ne za stranko ne za kandidata. Tista samoosvo-jitvena evforija je zdaj res že minila in ljudje vsaj poskušajo razmišljati bolj trezno. V to pa vključujejo tudi to, da želijo bolj trezno izbrati poslance, ki bodo v naslednjih letih sedeli v državnih klopeh in odločali o njihovi bodočnosti.
Toda ko takole človek posluša, kdo vse bo med kandidati, ga preveva občutek, da ne bo veliko sprememb. Strankarski veljaki, ki so prišli na položaje, se z njih ne nameravajo kar tako umakniti in seveda bi radi sedeli tudi v poslanskih klopeh. Kakšne posebne infuzije zbor ne bo doživel, saj posamezne stranke ponujajo le malo sveže krvi. Če odmislimo to, da mnoge igrajo na karto popularnosti. Ne le pri promocijskih nastopih, kjer nastopajo najrazličnejši pevci in ansambli (ne zato, ker bi tudi osebno podpirali tisto stranko, bolj zato, ker je denar sveta vladar), tudi med svoje kandidate so vpletli znana imena športa, kulture, zabave, novinarstva. Med kandidati je zno-
va veliko zdravnikov. Kot da bi ti menili, da lahko le tako, da bodo sami čimbolj številčno sedli v poslanske klopi, izglasujejo zakon o zdravnikih. Saj se mu zdaj že nekaj časa slabo piše. Sicer pa najdemo med kandidati za poslance tudi prvo damo slovenskega smučanja, pa znanega samotarskega pomorščaka, pevce in presenetljivo veliko novinarjev. Tudi takih medijev, ki se že dolgo proglašajo za čisto in popolnoma politično nevtralne. Ne vem, kako se bodo vsi ti znašli v parlamentu, vem pa, da se bodo tu počutili kot doma igralci. Tudi teh je nekaj med kandidati. Saj pravimo, da je naš parlament en pravi teater. Tisti, ki so še bolj ostri, bi porekli, da bi se v njem najbolje znali obnašati cirkusanti.
Ampak nekoga bo treba voliti in 90 jih bo izvoljenih. Kakršni že bodo, "naši" bodo. In razporejeni bodo od leve do desne strani dvorane, čeprav morda po političnem prepričanju na mesto, kjer bodo sedeli, ne sodijo. Sicer pa naj bi pri nas tako veljalo, da še sploh ne vemo, kje je kdo. Nekdo je na levi, na desni, v sredini, kdo levo sredinski, kdo desno sredinski... Vsi so tu nekje. Vsi so v Sbveniji. Zagotavljajo pa tudi, da so vsi za Slovenijo! Le zakaj jim ne bi verjeli? Kaj nam pa drugega sploh preostane?
■ (k)
Glin Pohištvo Nazarje
Ključ za obratovanje v 3. tisočletju
Sredi letošnjega avgusta, v času letnega remonta, so na enega od sušilcev v tovarni ivernih plošč Glin Pohištvo v Nazarjah namestili napravo za čiščenje dimnih plinov. V septembru so opravili potrebne meritve, s pridobitvijo atesta pa so sredi prejšnjega tedna zadevo simbolično predali v obratovanje. Slovesnoti se je med drugim udeležil tudi republiški minister za znanost in tehnologijo dr. Andrej Umek.
Kot nam je ob tej priložnosti povedal direktor tovarne ivernih plošč Glin Pohištvo Nazarje mag. Ivo Glušič, je roto filter oziroma čistilna naprava za podjetje velika pridobitev; pravzaprav je pridobitev za celo lesnopredelovalno industrijo, ki jo že
ves čas spremljajo težave glede lesnega prahu. V podjetju na dan predelajo približno 400 do 500 kubičnih metrov lesne mase, na leto približno 100 tisoč kubičnih metrov in temu primerno so onesnaževali tudi okolje. "Leta 1970 je takratna zakonodaja dovoljevala približno 150 miligramov lesnega prahu na kubični meter, danes so merila okoljevarstvenikov mnogo ostrejša. Pred dvema letoma je vlada z odredbo določila novo mejo dovoljenega onesnaževanja (odredba začne veljati konec junija 2000) in mi smo moralli začeti razmišljati o ustrezni čistilni napravi. S to, ki smo jo namestili na enega od naših sušilcev lesa, smo količino lesnega prahu v dimnih plinih znižali iz 250 na vsega 20 do 35 miligramov na kubični meter sušilnih plinov," je povedal sogovornik, sicer pa nosilec
projekta in lastnik zamisli. Novo čistilno napravo je označil kot ključ tovarne za obratovanje tudi v 3. tisočletju. Ob tem ne gre prezreti, da je naprava sad dela in znanja domačih strokovnjakov in zglednega sodelovanja s strokovnjaki Fakultete za strojništvo Maribor. Je prva naprava v Sloveniji, menda pa celo tudi v Evropi, ki rešuje vprašanje lesnega prahu na takšen način, zato so jo tudi patentirali.
Naložba v razvojni projekt z izdelavo prototipa vred je veljala 100 milijonov tolarjev, od tega je republiško ministrstvo za znanost in tehnologijo zanjo namenilo 10% ali 11 milijonov SIT. V primerjavi s podobnimi tujimi napravami in ponudbami je ta cenejša in uporabnejša. Rešuje namreč tudi končno vprašanje, saj odpadke spravi
nazaj v kurišče, da pri visoki temperaturi zgorijo.
Podobno kot so združili znanje strokovnjaki tovarne ivernih plošč Glin Pohištvo Nazarje in mariborske strojne fakultete, so svoje znanje in izkušnje združili še v podjetjih Strojegradnja v Nafti Lendava, kije prevzela izdelavo projekta, nekaj delov so izdelali v Litostroju, nekaj pa v Savi Kranj. "Naša čistilna naprava, za katero si obetamo zanimanje še pri ostalih domačih in tujih predelovalcih lesa, je resnično primer zglednega timskega dela," je še poudaril mag. Ivo Glušič. Prihodnje leto bi radi na podoben način v podjetju rešili še drugi sušilnik za lesno maso. Če ne bo šlo, pa zagotovo do sredine leta 2000, ko začne veljati že prej omenjena uredba slovenske vlade.
■ (tp)
/O
ljubljanska banka
Splošna banka Velenje d.d. Velenje
STORITVE ELEKTRONSKEGA BANČNIŠTVA
V cilju pospešene širitve elektronskega bančništva je v mesecu juliju 96 tudi Ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. zapeljala na "informacijsko avtocesto" - INTERNET, kjer nas lahko najdete na naslovu: http://www.lb-sbv.si. S to vključitvijo se je LB SB Velenje d.d. pridružila skupini največjih slovenskih bank, ki preko tega mednarodnega računalniškega omrežja predstavljajo svoje poslovanje in storitve. Vendar pa naša banka ni ostala samo pri predstavitvi, ampak je odšla korak naprej. Svojim komitentom namreč že omogočamo vpogled v dnevno ažurirano stanje na tekočih in žiro računih.
KAKO LAHKO UPORABLJATE TE STORITVE?
Za uporabo teh storitev potrebujete poleg ustrezne opreme (osebni računalnik z modemom) še:
-	interaktivni dostop v omrežje INTERNET (WWW)
-	Internet pregledovalnik Netscape Navigator 2.0. ali višjo različico
-	odobreno zahtevo za opravljanje storitev elektronskega bančništva in
-	identifikacijsko kartico, ki jo naročite s podpisom zahteve. Internet dostop vam omogočajo različni ponudniki Internet povezljivosti, pregledovalnik pa lahko dobite v Internetu s prenosom na vaS računalnik oziroma ga kupite pri pooblaščenih prodajalcih.
Ko so izpolnjeni ti predpogoji, nam za izvajanje storitev elektronskega bančništva pošljite še ustrezno izpolnjeno in podpisano izjavo, na podlagi katere vam bodo poslane identifikacijske oznake in identifikacijska kartica. Veseli smo, da vam lahko kol prva slovenska banka ponudimo te storitve, še bolj pa bomo veseli, če boste tudi vi ponujeno z
zadovoljstvom sprejeli.
Občinski svet Mozirje
Zobozdravstvo k splošnemu zdravstvu
Mozirski občinski svetniki so se na prvi redni seji po počitniškem odmoru soočili kar s 23 točkami dnevnega reda, bili pa so dobro pripravljeni in zelo delavni, saj so jih uspeli spraviti pod streho v šestih urah.
Za uvod so sprejeli odlok o komunalnih taksah, po hitrem postopku še odlok o krajevni turistični taksi, več časa pa je bila deležna prva obravnava spremembe uredbe o taksah za obremenjevanje okolja. Bistvo spremembe je, da bodo odvoz odpadkov v bodoče plačevali tudi krajani, ki so zajeti v kon-tejnerski odvoz po krajevnih skupnostih, sredstva zato pa so doslej namenjali iz tako imenovane kolektivne komunalne rabe. Takso bodo poslej plačevalit udi občani, ki onesnažujejo okolje z odplakami in doslej niso bili vključeni v sistem plačevanja. Kjer se ne morejo vključiti v javno kanal-
izacijo, bodo plačevali polovično takso.
Za varstveno delovni center, kije sedaj v najemnih prostorih, so svetniki sprejeli sklep o nakupu hiše na Tratah v Mozirju. Prvi del kupnine (150.000 DEM) bodo plačali še letos, drugega prihodnje leto, k sofinanciranju pa bodo skušali pritegniti tudi ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter ostale štiri občine. Prav tako so svetniki sprejeli sklep o nakupu zemljišča za izgradnjo večnamenske dvorane. Lastnik je mozirsko župnišče, za okrog 4.000 kvadratnih metrov pa bo občina odštela 92.000 nemških mark. Sprejeli so še sklep o nakupu zemljišča za izgradnjo parkirišča ob Mozirskem grabnu. Še letos bodo izvedli sanacijo grabna in parkirišče v makadamski izvedbi.
Glede ustanoviteljskih pravic javnih zavodov je svet sprejel
pobudo župana Jakoba Presečnika, da zobozdravstveni zavod s 1.1.1997 priključijo zavodu splošnega zdravstva, katerega soustanoviteljice so vse zgornjesavinsjke občine. Ustanoviteljica lekarne naj bi bila občina Mozirje. Vsak občina naj bi bila ustanoviteljica matične osnovne šole, glede vzgojno-varstvenega zavoda pa naj se ostale občine čim prej odločijo. Jakob Presečnik je posebej poudaril željo vseh županov, da delitveno bilanco dokončno sklenejo do konca tega leta.
O pobudi iniciativnega odbora krajanov naselja Prihova za izločitev naselja Prihova iz Občine Mozirje in priključitev k občini Nazarje svetniki niso razpravljali, saj po njihovem mnenju ni bila podana skladno z zakonskimi določili.
■ JP
Poslovne novice
Center za tehnološko usposabljanje organizira seminar na temo PRAKTIČNA VPRAŠANJA PRI POSLOVANJU Z NEMČIJO, ki bo 8. in 9. novembra v Ljubljani. Informacije in prijave so na voljo do enega tedna pred pričetkom seminarja na CTU, Ljubljana, Dimičeva 9, telefon 061/342-590, kontaktna oseba g. Janez Kapun.
Sekcija slovenskih proizvajalcev medicinske, laboratorijske, rehabilitacijske in dentalne opreme ter materialov MEDILAB v sodelovanju s svojo krovno organizacijo Gospodarsko zbornico Slovenije - Združenje drobnega gospodarstva tudi letos organizira skupen nastop svojih članic na sejmu MEDILAB 96, ki bo od 22. do 25. oktobra na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču.
Obveščamo vas, da bo Sarajevski sejem med 5. in 9. novembrom organiziral MEDNARODNI SE-
JEM PLASTIKE IN GUME. Prijavnico in podrobnejše informacije ter gradivo lahko dobite pri uradnem zastopniku Sarajevskega sejma za Slovenijo - podjetju INO MARKT d.o.o., Dunajska 21,1000 Ljubljana, tel. št. 061/322-978 ali mobitelu 0609/645-090.
Na razpolago imamo obrazce za pridobitev licence v cestnem prometu ter brošuro PREIZKUS STROKOVNE USPOSOBLJENOSTI ZA PRIDOBITEV LICENC V CESTNEM PROMETU.
V Splitu bo od 6. do 9. novembra potekal MEDNARODNI SEJEM ORODJA, STROJEV IN OPREME.
Od 18. do 21. novembra bo v Ljubljani obisk Gospodarske zbornice Makedonije in makedonskih gospodarstvenikov. Podrobnejše informacije so na voljo na GZS, služba EOT, g. Miha Bedina, tel.: 061/1250-122.
Podrobnejše informacije lahko dobite na Savinjsko-šaleški območni zbornici Velenje, Trg mladosti 2,3320 Velenje, telefon: 063/856-920, faks: 063/855-645.	■
LB Splošna banka Velenje
Povezani v sistem Nove Ljubljanske banke
Mesec oktober je mesec varčevanja, 31. oktober pa je mednarodni dan varčevanja. Na Ljubljanski banki Splošni banki Velenje skušajo biti pozorni do svojih varčevalcev vsak" delovni dan, saj se zavedajo, kako pomembni so ti za njihovo uspešno delovanje. V bilančni vsoti te banke predstavljajo namreč sredstva prebivalstva več kot štirideset odstotkov.
Še vedno varčevalci Ljubljanske banke Splošne banke Velenje raje varčujejo v devizah kot v tolarjih, vendar pa se to razmerje nenehno spreminja, odvisno je od gibanja tečaja tolarja in znaša od 40 do 60 odstotkov.
V poslovanje vnašajo v tej banki vse več sodobnih prijemov brezgotovinskega poslovanja. Imetniki tekočih računov lahko poravnavajo svoje stroške tudi s kartico AKTIVA, gotovino pa dvigujejo na bančnih avtomatih, ki jih je v Savinjski in Šaleški dolini, ki ju ta banka pokriva že šestnajst, kmalu pa se jima bosta pridružila še dva. Po številu teh avtomatov sodi velenjska banka v sam slovenski vrh. Na bančnih avtomatih je mogoče poravnavati tudi obveznosti s položnicami. Takšno poslovanje seveda omogoča varčevalcem, da opravijo večino bančnih poslov sami in se v bankah ustavljajo redkeje. Bančni uslužbenci imajo tako več časa za svetovanje. Mnogo varčevalcev pa se še vedno raje odloča za gotovinsko poslovanje, zato se gnečam ob izplačilnih dnevih, še
posebej okoli prvega in petnajstega v mesecu ni mogoče ogniti.
Četudi so uvedli že številne novosti na področju brezgotovinskega poslovanja, poudarja direktor Ljubljanske banke Splošne banke Velenje Rafko Berločnik, z doseženim še ne morejo biti zadovoljni. Sledijo vsem svetovnim bančnim trendom in jih skušajo kar najhitreje prenesti tudi v svoje okolje. Tako so se med prvimi v Sloveniji že priključili na Internet, preko katerega lahko zainteresirani varčevalci, ki si morajo pridobiti predhod-fio seveda ustrezno šifro, spremljajo svoje bačno stanje. To omogoča zaenkrat v Sloveniji samo ta banka. V prihodnje pa bi radi preko Interneta omogočili varčevalcem tudi izvedbo določenih operacij.
Vzporedno z uvajanjem brezgotovinskega poslovanja, ki bo omogočil opravljanje vseh bančnih poslov, ne da bi moral varčevalec na banko, pa posodabljajo svoje enote. Pred nedavnim so preuredili enoto v Šoštanju in Mozirju, najsodobnejša pa bo tudi tista,
ki jo bodo v kratkem odprli v prostorih novega nakupovalnega centra. Zavedajo se, da bo v bodoče brezgotovinskega poslovanja še manj, zato že zdaj skušajo usposobiti svoje delavce za bančne svetovalce, delovna mesta pa opremiti tako, da bo stik med bančnikom in stranko čim bolj zaseben.
Na Ljubljanski banki Splošni banki Velenje so tudi sicer zadovoljni s svojim poslovanjem. V letošnjih devetih mesecih jim je uspelo v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečati bilančno vsoto za štirinajst	odstotkov.
Reorganizacije še niso povsem sklenili. Na zadnjem zboru banke so namreč pretvorili prednostne delnice Nove Ljubljanske banke v navadne, ki omogočajo tudi glasovalno pravico. Zdaj čakajo le še soglasje Narodne banke Slovenije, za katerega pa so prepričani, da bo pozitivno. V bodoče bo torej delovala velenjska banka sicer samostojno, vendar pa v trdni povezavi z novim sistemom Ljubljanske banke.
■ Mira Zakošek
4 KAS VAS
VOLITVE 96
24. oktobra 1996
V Mestni občini Velenje 10. novembra tudi lokalne volitve
Kandidatov za člane svetov je dovolj
Kot najbrž že veste, bodo v Mestni občini Velenje 10. novembra, skupaj z državnimi volitvami, izvedli tudi lokalne. Na njih bodo volivci izvolili svete petnajstih krajevnih skupnosti in treh mestnih četrti. V volilni imenik je vpisanih okoli 25.000	volilnih
upravičencev. Milena Bukvič - Dežman, predsednica občinske volilne komisije pa pravi, da vsa volilna opravila za lokalne volitve potekajo po rokovniku in brez zapletov.
Volišč bo tokrat več, kot jih je običajno. Na dan volitev bo za lokalne volitve odprtih
66 volišč, eno, za predčasne volitve, pa bo odprto 5., 6. in 7. novembra v stavbi Mestne občine Velenje. Tu bodo lahko volili tisti, ki se 10. novembra volitev ne bodo mogli udeležiti. "Toliko volišč bo zato, ker so v krajevnih skupnostih in mestnih četrtih izkoristili možnost, da se lahko krajevne skupnosti in mestne četrti znotraj razdeliljo v večje število volilnih enot, kar zagotavlja, da bodo v organih krajevnih skupnosti in mestnih četrti zastopani vsi prebivalci. Volivci bodo sicer napoteni v iste prostore, kjer so volili doslej. Bo pa tam, kjer je običajno sedel en volilni odbor in imel eno volilno skrinjico pred seboj, tokrat
nekaj več volilnih skrinj in več volilnih odborov," pojasnjuje Milena Bukvič - Dežman.
Volilna komisija je za vsa volišča že imenovala volilne odbore, takoimenovani mobilni odbor in odbor, ki bo vodil predčasno glasovanje. "Za vsako krajevno skupnost oziroma mestno četrt smo imenovali posebno volilno komisijo volilne enote, ki bo po končanih lokalnih volitvah ugotovila, koliko glasov so dobili posamezni kandidati v krajevnih skupnostih oziroma mestnih četrtih. Kdo je bil in kdo ni bil izvoljen, pa bo na podlagi teh poročil ugotavljala občinska volilna komsija."
Odločbe bodo člani volilnih
Milena Bukvič - Dežman, predsednica občinske volilne komisije: "Priprave na lokalne volitve potekajo po rokovniku
in brez zapletov."
komisij dobili po pošti s povratnico. "Prosim jih, da jih sprejmejo. Zakaj to poudarjam? Zato, ker se je v preteklih letih
pokazalo, da ljudje ne hodijo po poštne pošiljke, podobne odločbam, ki jih pošiljajo sodniki za prekrške in sodišče.
Tokrat smo na vsako pošiljko, ki vsebuje odločbo, udarili velik žig, da gre za volitve."
Občinska volilna komisija je v začetku tedna preverjala zakonitost posameznih kandidatur. Te so bile, ugotavlja, vložene v takšnem številu, da so volitve možne v vseh krajevnih skupnostih in mestnih četrtih. Danes, v četrek, 24. oktobra, bodo opravili žrebanje vrstnega reda, po katerem bodo kandidati uvščeni na glasovnice. Seznami kandidatov bodo 26. oktobra objavljeni v uradnem glasilu Mestne občine Velenje, v sredo, 30. oktobra, pa tudi v Našem času.
■ Milena Krstič - Planine
Volitve v državni zbor Republike Slovenije
Kdo za poslance?
V prejšnji številki Našega časa smo ugibali, kdo bi lahko bili kandidati za volitve v 7. in 8. volilnem okraju 5. volilne enote, ki jo sestavljajo volivci iz občin bivše občine Velenje. 7. volilni okraj tvorijo vse krajevne skupnosti Mestne občine Velenje razen Desnega brega in Starega Velenja, ki sestavljata 8. volilni okraj ter Vinske Gore (Zakon o volilnih območjih ostaja iz leta 1992, ko lokalna samouprava še ni bila živa, zato ta krajevna skupnost sodi v 4. volilni okraj na območju občine Žalec); v 8. volilnem okraju pa so volivci iz občin Šoštanj in Šmartnega ob Paki ter kot že zabeleženo Desni breg in Staro Velenje iz Mestne občine Velenje.
Nekatera ugibanja so se izkazala za prava, nikakor pa nismo računali, da se bo na volitvah pojavila takšna množica strank in list kot jih bo dejansko nastopila. V obeh volilnih okrajih bo nastopilo po 18 strank s skupaj 28 kandidati (nekateri nastopajo v obeh volilnih okrajih).
Kdo na območju bivše občine Velenje?
Katere liste in stranke ter s kakšnimi imeni se bodo potegovale za vstop v parlament v 7. in 8. volilnem okraju?
Demokratična stranka upokojencev Slovenije -Jožef Šuhel in Roza Ana Hribar; Republikanska zveza Slovenije - Adolf Štorman v obeh okrajih; Nacionalna stranka dela -Koloman Lainšček in Karmen Strnišnik; Liberalna stranka - Gojko Vodlan v obeh okrajih; Zeleni Slovenije - Igor Centrih in Judita Krneža; Demokratska stranka Slovenije - Boris Rak in Damir Šmid; Slovenska nacionalna desnica - Ivan Verzolak v obeh okrajih; Združena lista socialnih demokratov
-	Bojan Kontič in Hermina Groznik; Liberalna demokracija Slovenije -Alojz Kovše in Marko Vučina; Socialdemokratska stranka Slovenije
-	Anton De Costa in Bogdan Menih; Slovenska ljudska stranka - Borut Korun v obeh okrajih; Krščansko socialna unija - Dušan Dvoršek v obeh okrajih; Slovenska nacionalna stranka - Ivan Gostenčnik v obeh okrajih; Stranka enakopravnih dežel - Ivana Deželak in Jožef Jarh; Zelena alternativa Slovenije - Ivan Kolar v obeh okrajih; Slovenska obrtno podjetniška stranka - stranka centra - Jože Angeli in Jakob Holešek; Slovenski krščanski demokrati - Ivan Kralj v obeh okrajih; Slovenski forum in deželne stranke, Zveza za Primorsko, Zveza za Gorenjsko - Viljem Jelen in Jožef Reher.
Kdo na območju bivše občine Mozirje?
V 6. volilnem okraju, kamor sodijo občine bivše občine Mozirje bo na volitvah nastopilo prav tako 18 strank
in list. Kdo so, kandidati? Za Demokratično stranko upokojencev - Anton Resnik; Republikansko zvezo Slovenije - Franc Cepin; Nacionalno stranko dela - Anton Seme; Liberalno stranko - Marjana Košir; Zelene Slovenije - Judita Krneža; Demokratsko stranko Slovenije - Jožica Špeh; Slovensko nacionalno desnico - Janez Pintarič; Združeno listo socialnih demokratov - Jerica Mrzel; Liberalno demokracijo Slovenije - Milan Cajner; Socialdemokratsko stranko Slovenije - Mirko Zamernik; Slovensko ljudsko stranko - Jakob Presečnik; Krščansko socialno unijo - Roman Fonda; Slovensko nacionalno stranko - Edvard Thričnik; Stranko enakopravnih dežel - Marko Jezovšek; Zeleno alternativo Slovenije - Jana Pavlin; Slovensko obrtniško podjetniško stranko - stranko centra - Herman Remic; Slovenske krščanske demokrate - Ivan Glušič; Slovenski forum in deželne stranke Zveza za Primorsko in Zveza za Gorenjsko Beno Supovec.
Kdo na območju občine Žalec?
Občina Žalec je razdeljena v dva volilna okraja. V 4. volilni okraj sodijo krajevne skupnosti in zaselki Galicija, Vinska Gora (v veljavi je Zakon o volilnih območjih iz leta 1992), Ponikva pri Žalcu, Gotovlje, Šempeter, Polzela, Vrbje, Andraž in Žalec; v 5. volilni okraj pa Liboje, Petrovče, Griže, Šešče, Prebold, Trnava, Braslovče, Gomilsko, Letuš, Tabor in Vransko. Tudi v 4. in 5. volilnem okraju 5. volilne enote sodeluje po 18 list in strank. Kdo so njihovi kandidati? Za Demokratično stranko upokojencev - Anton Delak in Franc Lenko; Republikansko zvezo Slovenije - Vanja Lovrinovič in Darko Zupan; Nacionalno stranko dela - Andrej Marčen v obeh
volilnih okrajih; Liberalno stranko - Branko Terglav v obeh volilnih okrajih; Zelene Slovenije - Stane Grobelšek in Jolanda Jurgec-Ušen; Demokratsko stranko Slovenije - Branko Lešnik v obeh volilnih okrajih; Slovensko nacionalno desnico - Bojan Rihter v obeh volilnih okrajih; Združeno listo socialnih demokratov - Dragica Povh in Srečko Čater; Liberalno demokracijo Slovenije - Nikolaj Rožič in Miran Orožim; Socialdemokratsko stranko Slovenije - Romana Logar in Ivan Borštner; Slovensko ljudsko stranko - Franc Zagožen in Ivan Dolinar, Krščansko socialno unyo - Milan Cepin in Roman Fonda; Slovensko nacionalno stranko -Sonja Areh-Lavrič v obeh okrajih; Stranko enakopravnih dežel - Aljoša Grame in Helena Prah;
Zeleno alternativo Slovenije - Klemen Bertonce(j v obeh okrajih; Slovensko obrtno podjetniško stranko
-	stranko centra - Frančiška Lamovšek in Zvonko Petek; Slovenske krščanske demokrate - Milan Dobnik v obeh okrajih; Slovenski forum in deželne stranke Zveza za Primorsko in Zveza za Gorenjsko
-	Henrik Kranjc v obeh okrajih.
To so liste, stranke in kandidati, ki se bodo na volitvah 10. novembra potegovale za vstop v slovenski parlament. Pripominjamo, da vrstni red ni tak, kot je bil določen z žrebom in se bo pojavil na glasovnicah ob volitvah. Žreb so v 5. volilni enoti, ki ima sedež v Celju, opravili v petek, 18. oktobra.
■ Milena Krstič - Planine
Ko se zbudim, bom že bogatejši.
JTI
f f*«*, Jt M M$i ]/o kandidati totchir Spotor»jdji
kiosh/e lntM&[j*r—

Za bogatenje ni vedno nujno potrebno trdo delo. Zadostuje že pametna naložba. Svoj denar lahko naložite na milijon načinov, varnost naložbe pa je marsikdaj vprašljiva. Ena izmed najbolj varnih investicij ie prav gotovo nakup bančnih obveznic. Z nakupom obveznic Banke Celje iz druge emisije si lahko zagotovite reden priliv kapitala po svojih željah in zmožnostih. Obveznice so izdane v apoenih po 100 DEM, letna obrestna mera je fiksna in znaša 7,5%. Obresti se bodo prinosniku izplačale dvakrat letno, obveznice pa bodo izplačane v petih letih. Vpisovanje in vplačevanje obveznic se prične 15. 9. 1996. vse informacije o obveznici in izdajatelju pa vsebuje Prospekt za izdajo obveznic, ki je na voljo na vseh vpisnih mestih. Obiščite nas in se pozanimajte o podrobnostih!
So stvari, ki jih lahko ponudi le dobra banka.
\ banka celje
V varnem zavetju tradicije
P.f"	Premoi>ovnika Velenje,je bil z gospodarsko delegacijo na Kitajskem
Veliko zanimanja za Velenjsko od-kopno metodo
Velenjska odkopna metoda, edinstvena v svetu, v katerem je tudi prepoznavna pod imenom "Velenjska", je slovenski javnosti postala bolj znana po tistem, ko so jo v Premogovniku Velenje podrobneje predstavili slovenski vladni delegaciji. Ta je menila, da bi bil to lahko tisti "slovenski proizvod", s katerim bi bilo možno tržiti in se tudi uveljavljati v svetu. Že takrat so omenjali Kitajsko in možnosti, ki se tej metodi ponujajo v tamkajšnjih premogovnikih.
Obisk	predsednika
Republike Slovenije Milana Kučana na Kitajskem je spremljala gospodarska delegacija. V njej je bil tudi direktor Premogovnika Velenje dr. Franc Žerdin. Po vrnitvi smo ga povabili na pogovor. * Naj vas najprej vprašam -ste si od Kitajske turneje, najbrž je bila precej naporna, že odpočili?
Dr. Franc Žerdin: "Ne še.
Čeprav sem doslej opravil že kar nekaj potovanj, nikoli nisem imel toliko težav s prila-gajem ob vrnitvi kot tokrat. Še vedno se mi pred očmi vrsti neskončno veliko slik in dogodkov."
* Vaša vključitev v gospodarski del delegacije ni bila najključna. Tja ste se šli pogovarjat o konkretnih stvareh: o "izvozu" Velenjske odkopne metode na Kitajsko.
Dr. Franc Žerdin: "Kar nekaj gospodarstvenikov iz Slovenije je bilo vključenih v delegacijo in vsak je imel v njej jasno določeno nalogo. Moja je bila, da skušam analizirati možnosti za prodajo Velenjske odkopne metode kitajskim premogovnikom.
Kitajska je največji svetovni proizvajalec premoga, na leto ga nakopljejo kar 1 milijardo 200 milijonov ton! Zanimivo, da ima Kitajska tudi 1 milijardo in 200 milijonov prebivalcev. 90 odstotkov te proizvodnje dobijo z jamskim kopom. Imajo veliko debelih slojev premoga, srečujejo pa se z zelo veliko težavo, letno se v njihovih premogovnikih smrtno ponesreči 10.000 rudarjev.
Ko je bil kitajski vele-
Promocijski center in Turistično informacijska pisarna
Celovite informacije o turistični ponudbi
Med prireditvami, ki so potekale v počastitev praznika Mestne občine Velenje, je bila tudi slovesna otvoritev Promocijskega centra in Turistične pisarne v prostorih Rdeče dvorane. Slovesnosti so prisostvovali tudi državni sekretar za turizem pri Ministrstvu za gospodarske dejavnosti Peter Vesenjak, svetovalca za turizem Nataša Pobega in Stane Bizjak, direktor centra za promocijo turizma Franc Križman in mnogi drugi slovenski predstavniki s področja turizma. Center je predal namenu velenjski župan Srečko Meh, predstavil pa ga je predsednik projektnega sveta za razvoj turizma pri Mestni občini Velenje Alojz Hudarin.
"Govoriti o turizmu, tur- informacijska istični ponudbi Velenja in pisarna v Rdeči
Šaleške doline in celo o njegovem razvoju je bilo do pred nekaj leti za mnoge skoraj nesprejemljivo in utopično. Šaleško dolino so poznali kot energetski bazen in še kot ekološko obremenjen prostor. Vendar so se z realizacijo projektov sanacije glavnih onesnaževalcev doline in intenzivno ter načrtno revitalizacijo degradiranega prosto- -ra zaradi rudarjenja, začele odpirati realne možnosti, da s postopnim vnašanjem novih programov v prostor tudi dosežemo novo kvaliteto prostora in življenja, seveda s predvidenimi gospodarskimi učinki. In tisti, ki živimo v tem prostoru smo prepričani, daje turizem ena od naših razvojnih priložnosti, zato želimo naše sedanje slabosti spremeniti v naše prednosti."
Alojz Hudarin je poudaril tudi, da z uveljavitvijo nove lokalne uprave turistični delavci vseeno ohranjajo ponudbo celovite Šaleške doline, ki pa je zaenkrat še premalo povezana. Ravno nalogo združitve in celovite promocije prevzema Tbristično
dvorani, kjer bodo zbirali vse podatke in jih vsem, ki bodo prišli v Velenju tudi celovito ponudili.
Seveda pa čaka turistične delavce še veliko dela. Ni namreč dovolj le priprava strategije dolgoročnega razvoja turistične dejavnosti, oblikovati je treba turistični proizvod, mar-ketinški plan in vse skupaj vključiti v nacionalni razvoj turizma. Še pomembneje pa je, da se v tem okolju ustvarijo pogoji za razumevanje in sprejemnaje turizma kot gospodarske panoge pri ljudeh,.ki tukaj živijo.
"Vsekakor želimo v našem okolju razvijati kakovosten turizem, to je turizem, ki bo ekonomsko uspešen in hkrati prizanesljiv do naravnega okolja in prebivalcev. Želimo, da skozi razvoj turistične dejavnosti oblikujemo regionalno in lokalno identiteto turistične ponudbe. Zato bo vsekakor pomembna tudi
V Turistično informacijski pisarni, prostore ima v Rdeči dvorani, bodo zbirali informacije o celoviti turistični ponudbi tega okolja in jih ponudili obiskovalcem, pošiljali pa jih bodo tudi v slovenski prostor in v svet
kakovost ponudbe, ki pa je odvisna od kakovosti in načina življenja ljudi, ki živijo v tem prostoru. Skladno s programi in projekti turističnih dejavnikov v prostoru bo potrebno skrbeti za skladen razvoj infrastrukture, namestitvenih zmogljivosti in razvoja njene spremljajoče storitvene dejavnosti," je poudaril Alojz Hudarin.
Turistična pisarna je organizirana tako, da bo turistični produkt celovito predstavljala tudi slovenskem prostoru in tudi širše. Povezana je že z Internetom, preko katerega bo pošiljala turistične informacije tudi v svet.
■ M.Zakoše a foto S. Vovk
Dr. Franc Žerdin: "Obisk bomo marca prihodnje leto ponovili. Takrat se bomo pogovarjali o možnostih konkretnega "izvoza" Velenjske odkopne metode."
poslanik pred mesecem in pol na obisku v Premogovniku Velenju, je dal pobudo, da bi bilo dobro navezati stike z rudarskim ministrstvom Kitajske in se konkretno dogovoriti o tem, ali bi bil zanje način dela, ki ga imamo v Velenju, zanimiv ali ne."
*	Je pa to zadeva, kije močno
povezana tudi z denarjem?
Dr. Franc Žerdin: "Reči
moram, da me je bilo kar malo strah, saj je tak posel nujno povezan s sprecejšnjim angažiranjem kapitala. Kot partnerji so se v posel vključili Nemci, ki so bili pripravljeni sodelovati z denarjem. To je projekt napravilo veliko bolj zanimiv in tudi uresničljiv."
*	S kom ste se pogovarjali na
Kitajskem in kaj pričakujete od pogovorov? Dr. Franc Žerdin: "Pogovarjal sem se s predstavniki Ministrstva za rudarstvo v Pekingu in v Šanghaju. Moram pa reči, da so imeli sogovorniki kar nekaj težav z razumevanjem filozofije te odkopne metode in filozofije od-kopavanja premoga pod jezeri. Dogovorili smo se, da bomo najkasneje marca prihodnje leto skupaj z nemškimi part-nerji obisk ponovili. Takrat se bomo srečali v konkretnih premogovnikih ter tam dorekli in analizirali možnosti za prodajo Velenjske odkopne metode." * Ni pa najbrž ta metoda zanimiva samo za Kitajsko. Mnoga slovenska proizvod-
na podjetja so po končani vojni na področju bivše Jugoslavije začela oživljati to tržišče. Premogovnik Velenje je včasih veliko sodeloval, predvsem z znanjem, s številnimi premogovniki na tleh bivše Jugoslavije. Kako je s tem sodelovanjem zdaj? Dr. Franc Žerdin: "Zelo intenzivno poteka to sodelovanje s Srbijo. Ko so bile odpravljene sankcije Združenih narodov, smo navezali stike s srbskim ministrstvom za rudarstvo in Elektrogospodarstvom ter podpisali z njimi dogovor o projektiranju te odkopne metode v rudnik Soko Banja. Tudi v tem primeru gre za kombinacijo našega znanja in kapitala iz tujine. Tečejo pa pogovori o uvrstitvi te metode tudi v nekatere druge srbske premogovnike.
Bili smo tudi v stikih s premogovniki iz Bosne, kjer pa prihaja do te težave, ker želijo le preveč stvari dobiti zastonj. Do določene mere je to možno, pretiravati pri tem pa ne gre. Mi smo doslej že veliko opreme in drugega dali njihovim premogovnikom. Sedaj na tem področju aktivnosti stojijo." ■ Milena Krstič - Planine
NOVO - NOVO - NOVO
mrJ
AVTOPREVOZNIŠTVO IN SERVISI 3320 Velenje -Koroška cesta 64
^ jI LEJSJJE Telefon: (°63) 851 500' 855 406
Telefax: (063) 855 557
PRODAJA TRAKTORJEV
GENERALNI POOBLAŠČENI SERVIS ZA CELOTNO SLOVENIJO IN UVOZNIK ORIGINALNIH REZERVNIH DELOV
Q
3
Del. čas: od ponedeljka do petka - med 7. in 19. uro
MNENJA IN ODMEVI
24. oktobra 1996
Kdo mi grozi?
Že mesec dni je minilo, kar mi je poštar prinesel večje pismo rjavkaste barve; prepričan sem bil, da gre za službeno pošto. Na njem je bila bela nalepka in z velikimi črkami natisnjen moj naslov. Po poštnem žigu sem razbral, da je bila kuverta oddana na velenjski pošti. Nikjer pa ni bil zapisan pošiljatelj. Brž sem odprl in od začudenja obstal. Saj to je grozilno pismo!
Anonimnež mi je v desetih točkah, tiskanih v isti tehniki kot naslov, sporočil, kaj sem storil napak in kdo je krivec, da sem mu nasedel in se podpisal na pritožbo, ki je bila poslana Ministrstvu za urejanje okolja in prostora v Ljubljani in Upravni enoti v Velenju, v kateri stanovalci Cankaijevega naselja odločno protestiramo, da bi Tinauerjeva gradila tenis igrišča v neposredni bližini naših stanovanj, s tem pa uničila parkovni nasad.
Pod 3. točko je anonimnež zapisal: "Ali veste,, da bo Tinauerjeva vložila proti vam tožbo za povrnitev škode, ki jo je utrpela zaradi vašega neupravičenega zavlačevanja?"
Obe pritožbi sta bili fotokopirani in priloženi, z barvnim flomastrom pa podčrtani tisti deli, citirani v pritožbi, ki bodo predmet tožbe.
Šel sem na Upravno enoto Velenje na pogovor z direktorico ga. Pečovnik, ki pa mi je zagotovila, da to ni njihovo delo, obenem pa se je zgražala nad načinom, ki se ga je poslužil anonimnež.
Kaj zdaj? Samoumevno se zastavlja vprašanje, kako je anonimnež prišel do uradnih aktov, da se je seznanil z vsebino le-teh, jih fotokopiral in mi z njimi grozil!
Ostane mi čakanje na vabilo sodišča. Anonimneža pa pozivam, da dotlej ne pošilja več pošte ali, bognedaj, da mi pred vrata vrže kako bombo, ki zadnje čase kar pogosto pokajo po Sloveniji.
■ Franc Topolšek, Šoštanj
"Planinska zveza, mar te ni sram?"
Janez Plesnik se je obregnil ob dejstvo, da predsednik PZS ni bil osebno prisoten na proslavi 100-letnice Mozirske koče na Golteh. Ker se mu ni zdelo vredno na Planinski zvezi povprašati za razloge, je razpredel nekaj značilnih kavarniških puhlic, v katere je vmesil celo Kredarico, pa deželo Kranjsko in prislovnično štajersko svo-bodoljubnost. Če je to značilen prispevek za kavarniško omizje, je žal revnega nivoja za časnik. Zato ni vredno o njem zgubljati preveč besed.
Predsednik osebno je tiste dni na Generalni skupščini UIAA "branil barve PZS", kar je po mojem mnenju dosti bolj pomembno za slovensko planinstvo, kot pa prisostvovanje na proslavi. Zal je bil ta dan tudi vsakoletno delovno srečanje planincev treh dežel v Italiji, kjer je bila obravnavana tema "Narodni parki in planinska organizacija". V Planinski zvezi Slovenije so funkcionarji, razen tajnika, vsi amaterji, zato jih ponavadi hitro zmanjka, ker jih je na razpolago le končno število.
Upam si trditi, da neprisotnost "Ljubljančanov" ni zmotila bleščave pomembnega jubileja Mozirske koče. Cenim in spoštujem rezultate dela mozirskih planincev. Hidi sam bi rad prisostvoval več trenutkom, ko slavimo in se veselimo, a imajo prednost tisti dogodki, ko načrtujemo, analiziramo jn pripravljamo nove korake. Članku Janeza Plesnika, četudi ga berem z veliko mero strpnosti, ne morem pripisati omembe vrednih dobrohotnih ocen. Še najbolj blizu mi je ocena, ki zastruplja ozračje. To pa nekateri tudi vseskozi potrebu-
jejo in na žalost tud počno.
■ Andrej Brvar
Odprto-zaprta Kofetar'ca
Tržni inšpektor g. Ivan Gabršek mi je poslal pismo, zato sklepam, da se stvari v naši državi obračajo na bolje. Takrat, ko pričnejo državni uradniki objavljati razumljiva javna pisma, si lahko državljani oddahnejo. Država, v kateri se njen uradnik ne skriva za paragrafi in funkcijo, temveč odkrito javno nastopi z imenom in priimkom, ima prihodnost. G. Gabršku zato v resnici čestitam in se mu za odgovor zahvaljujem. In le zato, ker je pripravljen javno soočati argumente, mu ponovno pišem.
Inšpektor meni, da ima lokal Kofetar'ca štiri glavne grehe. Prvič, da nudi gostom le alkoholne in brezalkoholne pijače ter tople in hladne napitke, kar naj bi pomenilo, da gre za skrčeno ponudbo gostom, saj tem ne nudi tudi enostavnih toplih in hladnih jedi. Drugič, da še nima sanitarij za goste, ločenih po spolu, tretjič, da gostinska dejavnost v tem lokalu ni priglašena pri Davčnem uradu Velenje, in četrtič, da ponudba na vrtu pred lokalom nima dovoljenja. Inšpektor razmišljanje sklene z besedami, da "ne more biti govora o kakovostni, ustrezni ponudbi gostom, saj le-tem niso zagotavljeni niti minimalni pogo-ji".
Znano je, da preprosti obiskovalci lokale grobo delimo na dve vrsti: na tiste, ki nudijo le pijače, in druge, ki ponujajo tudi hrano. Ni mi jasno, zakaj ne bi mogel biti lokal, v katerem strežejo le pijačo, prav tako kakovosten in ustrezen. Ozrimo se vendar po domovini in svetu! Prav tako ni razumljiva trditev, da lokal Kofetar'ca nima sanitarij, ločenih po spolu. Vsi obiskovalci vedo, da je bila največja pomanjkljivost lokala, preden gaje prevzel sedanji najemnik, prav dejstvo, da ni imel sanitarij. Danes jih ima, in to ločene po spolu. Trditev, da najemnik lokala gostinske dejavnosti ni priglasil pri Davčnem uradu Velenje, je neresnična. G. Bojan Šalamon je že pred odprtjem lokala dejavnost priglasil pri takratni RUJP, izpostava Velenje. Vse do danes redno plačuje vse davke in vse prispevke za vse zaposlene. Ne morem verjeti, da inšpektor tega ni preveril. In končno, vrt pred lokalom najemniku oddaja Mestna občina Velenje po 6-krat večji ceni, kot to počne na primer turistična občina Piran. Kako torej brez dovoljenja, ko pa sam župan občine Velenje trdi: "Z gospodom Šala-monom smo sklenili najemno pogodbo za zemljišče pred lokalom Kofetar'ca, ki je last Mestne občine Velenje..."
Inšpektor tudi trdi, da "istočasno ali v kratkem času fizično ni mogoče opraviti pregledov - kontrole pri vseh kršiteljih". To razumem, a kaj takega mu nisem nikoli predlagal. Naj si le vzame čas. Tudi za pregled zadnjega lokala, ki ga je pompozno otvoril g. Srečko Meh, pa nima nikakršnih dovoljenj. Torej ne izpolnjuje niti minimalnih pogojev, ki najbolj zanimajo tržnega inšpektorja. Zato ga še enkrat opozarjam na ustavno načelo, da so vsi državljani pred zakonom enaki. Kršitev tega načela pomeni zlorabo javnih pooblastil in šikaniranje državljanov na podlagi kriterijev, ki nimajo zakonske podlage.
Inšpektor mi po nepotrebnem dokazuje, da naj ne bi poznal pristojnosti dela posameznih inšpekcij, ko sem zapisal, da ni ukrepal v primeru črnih gradenj gostinskih in trgovskih lokalov. Za to naj bi bila pristojna le urbanistična inšpekcija. Logika, g. inšpektor, je železna. Lokal (trgovski ali gostinski), ki nima lokacijskega ali gradbenega do-
voljenja, torej ne more imeti niti ostalih dovoljenj, ki zadevajo pristojnost tržnega inšpektorata. In inšpektor mora v takšnem primeru po zakonu ukrepati. Pa ni! Konkretne primere sem že naštel.
Inšpektorju nisem nikoli očital, da je v kakšni politični stranki, vendar moja trditev, da je "ta odločba rezultat politične odločitve, ki je bila slejkoprej sprejeta na županstvu občine Velenje", vseeno ni popoln nesmisel, kot trdi inšpektor. Obstajajo materialni dokazi, daje bil inšpekcijski pregled v lokalu opravljen po naročilu župana občine Velenje, g. Srečka Meha. Dokazi bodo po potrebi predloženi sodišču, saj g. Meh javno zagotavlja, da bo zadoščenje poiskal po pravnih poteh. No, le počakajmo na rezultate! Morda se bo tako le izkazalo, da inšpektor kar solidno pozna župana občine Velenje, in še več, da se z njim ne srečuje na občini Velenje, temveč nekje drugje!
Čeprav se doslej nisva videla, inšpektorja Gabrška lepo pozdravljam in ga vabim na kavo. "Magari" v Kofetar'co.
■ Vane Gošnik
Ne pozabljajo na nas
Pride čas, ko se mora delavec zaradi delovnih let ali bolezni upokojiti. Tedaj je slovo od sodelavcev zelo boleče.
V	mnogih organizacijah vodstvo potem kaj hitro pozabi na svoje nekdanje delavce. Niti ob novem letu ali ob pomembnejših uspehih, obletnicah podjetja se ne spomnijo nanje. V takšnih trenutkih raje povabijo poslovne partnerje ali visoke občinske predstavnike in politike ter jih po navadi še primerno obdarijo.
V	Tekstilni tovarni Juteks Žalec nikoli ne pozabijo na svoje nekdanje člane. Vsako leto pripravijo vsaj dve srečanji z upokojenci. T&ko so jeseni letos za upokojence pripravili izlet v Avstrijo. Ustavili smo se pri gradu Globasnitz in v biseru ob Vrbskem jezeru - v kraju Maria Worth, Potem smo se peljali v Pliberk in malo zapravljali. Ko smo prestopili državno mejo pri Holmecu, smo se ustavili še na kmečkem turizmu, kjer je čakala domača večerja, ki smo jo poplaknili z dobrim haloškim vinom. Za darilo smo prejeli dežnik, za dobro razpoloženje pa so poskrbeli naši slovenski fantje. Letos se je tega izleta udeležilo več kot 70 upokojencev.
In kaj lahko k vsemu temu še dodamo? Morda to, da bi se lahko mnogi kolektivi zgledovali po Tekstilni tovarni Juteks iz Žalca in bolj skrbeli za svoje nekdanje delavce.
■ Jože Grobelnik, Žalec
V vinu je resnica,...
... pravi pregovor. To so težke resnice, pravi prijateljica, ki je odraščala v gostilni. Če hočemo živeti resno, iščemo to, kar je prav, vse življenje. Vse življenje se učiš, nazadnje pa neumen umreš, pravijo.
Na veliki tabli v Narodni galeriji v Ljubljani so se me močno dotaknile besede: "Z marljivostjo in molitvijo o vsem, kar nam je potrebno... (Marija Vlačič Ilirski)".
V	nedeljo, 13. oktobra, smo se odpravili s tremi posebnimi avtobusi iz župnije svete Barbare na ogled razstave o Svetem pismu. To razstavo so odprli ob mednarodnem simpoziju o interpretaciji Svetega pisma, ob izidu novega slovenskega prevoda Svetega pisma, ki je bil med 18. in 20. septembrom v Cankarjevem domu v Ljubljani. Razstava bo odprta do konca leta in si jo je vredno ogledati. Razstavljena so Sveta pisma, ki so kakorkoli prišla v Slovenijo.
Prijazna vodička nam je razkazala razstavljeno gradivo. Beseda, ki vzgaja človeka, je bila
napisana v skrbno izdelanih knjigah na papirusu in pergamentnem papirju z lesenimi platnicami. Razstavljena so od zelo velikih knjig pa vse do majhnih, skoraj žepnih izdaj. Sveto pismo seje spreminjalo skozi stoletja. Vsaka doba je pustila svoj pečat, a poudarek je na besedi, ki je ostala enaka.
Iz nje so črpali navdih umetniki: slikarji, kiparji,... Rada primerjam dela, ki so nastala pod vplivom Božje besede, s tistimi, ki jih je vodilo nekaj drugega in tistimi najstrašnejšimi motivi, ki so prišli na dan s pomočjo z alkoholom ali celo mamili omamljenega človeka. Iz prvih veje sporočilo nesmrtnosti. Čeprav življenje nikoli ni lahko, se da slutiti, da je skrb za dobro vedno poplačana. Iz teh del vsakdo čuti resnico. V globini svojega srca ji nihče ne more oporekati. Iz Svetega pisma in vsega, kar se rodi iz njega, se da dokazati, da je nekje nekdo, ki vodi in ustvarja s svojo besedo in nam daje notranjo moč. Razstavo smo si ogledali tudi taki, ki nam Sveto pismo pomeni več kot samo zgodovinsko in umetniško vrednost. Pomaga nam živeti. Beremo ga vsak dan, premišljujemo in ga vpletamo v svoje življenje.
Da bi to neizčrpno zakladnico modrosti, resnice, ljubezni čimbolj približali današnjemu modernemu in zahtevnemu človeku, so se 15 let trudili prevajalci, kot so akademik prof. dr. Jože Krašovec, ki je redni član evropske in slovenske akademije znanosti in umetnosti, doc. dr. Marjan Peklaj, pofesor na Teološki fakulteti Ljubljana in drugi.
Na drugi veliki tabli sem prebrala: "Nihče nima tako preproste pameti, da ne bi v Svetem pismu našel tega, kar je prav in spet nihče tako moder, da ne bi v njem vselej, ko hoče doumeti, našel še več in še kaj globljega... (Mojster C. Khort).
■ Jožica Robič
Še enkrat-
Dvosmerno skozi Staro Velenje
V zadnji številki Našega časa me je v rubriki Optometer nemalo vznemiril članek z naslovom "Dvosmerno skozi Staro Velenje". Predvsem zato, ker se je nepodpisani avtor članka in fotografije "pošalil" z nami, gasilci, ki vsako leto v Starem Velenju vzorno organiziramo gasilsko tekmovanje v polaganju cevovoda v dolžini 105 m. Tekmovalno pravilo določa, da v času tekmovanja z belim lepilnim trakom "razpolovimo" cesto v središču Starega Velenja. Tega žal po tekmovanju nismo takoj odstranili, zato tudi članek "Dvosmerno skozi Staro Velenje" v Optometru, ki ga sicer kot bralec Našega časa imam za zelo resnega.
Zakaj se oglašam? Preprosto zato, ker smo z letošnjo prireditvijo proslavili sedemdesetletnico, odkar so velenjski gasilci prvič na tem prostoru izvedli gasilsko vajo z ročnimi gasilskimi črpalkami s črpanjem iz reke Pake. Letos je na tem že 5. jubilejnem tekmovanju tekmovalo kar 54 gasilskih desetin iz Slovenj Gradca, Žalca in Velenja, skupaj približno 600 uniformiranih gasilcev. Tekmovanje smo lahko uspešno organizirali le z razumevanjem Tlirističnega društva Staro Velenje in drugimi pokrovitelji, ki so prispevali bogata darila. Vsem se iskreno zahvaljujemo.
Najbolj pa me pri tej resni zadevi moti, da pisec v omenjenem članku piše, da se bodo po cesti, ki smo jo gasilci naredili za "advos-mernico", vozili otroci kolesarji in rolerji. Da pa v istem delu Velenja ni prepotrebnih cestnih oznak, gasilci res nismo odgovorni. Menim pa, da bi lahko našli v Starem Velenju kaj bolj slikovitega od traku na cesti. Na primer najbolj razpadajajoč objekt, nekdanji hotel v Starem Velenju, povešene in na tleh ležeče obcestne "luleke", plast neočiščenega listja pred bivšo
pekarno in še in še.
■ Miha Valenci
Pripomba Optometra:
Optometer je dregnil samo v črto, ne v jubilej. To je zapisal in fotografiral resno, in dosegel namen, saj črte ni več.Upa, da bo tudi nekaj v pismu navedenih "slikovitih stvari" dobilo lepšo podobo oziroma izginilo. Če drugega ne, vsaj jesensko listje in polomljeni "lulek". Strinja se tudi, da nekdanji hotel ni v ponos nikomur.
Na Festivalu 96 v Izoli
V četrtek, 10. oktobra, smo šli na Festival 96 v Izolo, kjer smo predstavili Varstveno-delovni center Ježek. Šli smo s kombijem, ki ga je vozil Darko. Zraven je bila Klavdija, Jelena, Valentin in Darja. Šli smo samo za en dan in smo prespali. Ob 12.30 uri smo imeli vajo. Zraven je bila Neža Maurer, pisateljica. Ko smo šli na vaje, je bila spremljevalka ena punca Iktjana. Po vaji smo šli na kosilo. Ob 16. uri smo imeli predstavo in je trajala do 18.30 ure. Dobili smo priznanje. Na koncu smo šli na sok in kavico. To nam je plačala Darja od Ježka. TUdi slikali smo se. V mestu je bila parada z mažoretka-mi. To je bilo zato, ker je imela srednja šola gostinskih delavcev krst. Bilo je zelo lepo. S Klavdijo in Darjo smo bile skupaj v eni sobi. Valentin in Darko pa sta imela vsak svojo sobo. Zvečer, ko smo prišli nazaj, smo šli na večerjo. Ko smo bili gotovi, smo bili zunaj in smo pili sok. Zjutraj smo vstali in šli k zajtrku. Ko smo pojedli, smo pospravili in šli proti Velenju. TUdi smo se zaustavili v Trojanah. In na koncu smo šli domov. Mogoče gremo drugo leto spet. Bilo je zelo prijetno in lepo v Izoli.
■ Jelena Tadič,varovanka Varstveno-delovnega centra Ježek,Velenje
Dunajski dečki prvič na Marjanci
Po velikem uspehu Marjančinega finala junija letos v Mariboru so se na RTV-cen-tru v Mariboru odločili pripraviti štiri Marjančine letne čase, tematsko opredeljene prireditve v različnih slovenskih krajih. Tako bo prva prireditev iz te serije v soboto, 26. oktobra, v Beli dvorani v Velenju.
Prireditev bo v živo prenašal Radio Maribor, TV Slovenija pa jo bo posnela in oddajo predvajala v dveh delih na svojem prvem programu, in sicer 23. in 30. novembra ob 20. uri.
Rdeča nit jesensko razpoložene Marjance bodo različne napitnice, od slovenskih narodnih pa do tiste najimenitnejše napitnice iz opere Traviata. Na tej prireditvi sc bodo predstavili ansambli in solisti različnih zvrsti glasbe iz vse Slovenije z gosti iz tujine. Ni dvoma, da bodo velika atrakcija najimenitnejši mladi glasovi slovitih Dunajskih dečkov, bolj znanih kot Wiener Saengerknaben, ki veljajo za ambasadorje avstrijske glasbene zgodovine. Skoraj 500 let traja tradicija Dunajskih dečkov. Njihov nastanek sega v 15. stoletje, v obdobje Maksimiljana I. Zanimivo je, da niti razpad monarhije, ne prva in druga svetovna vojna niso mogli prekiniti tradicije delovanja Dunajskih dečkov. V njihovih vrstah so prepevali tudi Josef Haydn in Franz Schubert ter legendarni hrvaški dirigent Lovro Matačič. V začetku so bili to dvorni pojoči dečki v službi cesarstva. Takrat so morali od 8 do 11 let stari dečki opravljati izpit pred
zelo strogo komisijo. Danes je to drugače. Ne potrebujejo več stroge komisije, skozi igro se že v lastnem glasbenem vrtcu naučijo prepevati in spoznavati glasbeno abecedo. Sicer so kulturni ambasadorji Avstrije, ki so prerajžali že ves svet in so doma v največjih opernih in koncertnih hišah sveta. So tudi stalni člani Dunajske opere in v vseh teh Jetih so sodelovali z največjimi dirigenti sveta, od Herberta voh Karajana do Leonarda Bernsteina in ta hip najpopularnejšega Claudia Abbada in Loritia Maazela. V Velenju bo Dunajskim dečkom dirigiral Marko Ozbic.
Prav gotovo bo glasbena atrakcija tudi nastop Marjančine gostje iz Amerike Lin de Septien, profesionalne operne pevke in redne gostje simfoničnih orkestrov v Dallasu in Nevv Orleansu.
Na tokratni Marjanci bo založba Mandarina iz Ljubljane proslavila svoj jubilej - 5 let obstoja in pod skupnim naslovom Zlata Mandarina podelila svojim najboljšim izvajalcem diamantne, platinaste, zlate in srebrne plošče. S pesmijo se bodo predstavili naslednji Mandarinini protagonisti: Ptujskih 5, Korado Buzeti, Sendi. Brcndi, Hajdi, Aleksander Jež, Elip Pisak, Monroc, Moni, Vlado Kaiember.
Na Marjanci bodo nastopili še: Rudarska pihalna godba iz Velenja pod vodstvom prof. Marjana Stropnika, gimnazijski pevski zbor iz Velenja pod vodstvom prof. Danice Pirečnik, Štajerskih 7, Beautifull Music Orchestra pod vodstvom prof. Renata Ribiča, Martin Sagner - Dudek, Zagrebački muzikaši, Kičo Slabinac, Grazer Spitzbuam, Ldvin Fliser, Claudio Escobar iz Čila, plesna skupina Nine Mavec, balet Mariborske opere, Plesna šola Pingi.
■i' ;* sr v. ' • t • • v - * -
v m* * * ,, % * S Ž * * *
^ < ^ ^
W
ai

mmmmrn
Varujmo in ohranimo Šaleško dolino
Vsako leto vec zelenih površin
Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje je letos že tretjič zapored pripravila (ob pomoči številnih sponzorjev) ekološki projekt, namenjen sedmošoicem. Prejšnji teden je tako 742 sed-mošolcev iz Velenja, Šoštanja in Šmartnega ob Paki "na terenu" spoznavalo problematiko onesnaženja Doline, predvsem pa prizadevanja za njeno ponovno ozelenitev. Tudi tokrat strokovni del projekta izvajajo raziskovalci ERIC-a.
Sedmošolce iz osnovnih šol Livada in Gorica smo ujeli tik preden so se odpravili na avtobuse, ki so jih odpeljali nazaj na šole. Pri Plevelovem jezeru so poslušali še zadnje razlage v okviru terenskih vaj, sedaj pa so se v razredih verjetno že lotili lastnega dela. Tudi letos morajo namreč izdelati plakat in napisati še kaj na omenjeno temo. V mesecu decembru, ko bodo pripravili okroglo mizo, bodo namreč izdali tudi Zbornik, ki je uporaben tudi generacijam, ki šele prihajajo. Za mnenje o dosedanjem poteku projekta smo zaprosili dva učenca.
David Plešej, OŠ Livada: "Videli smo odlagališče pepela, bazene, krogotok. Vsega
tega nisem poznal, danes sem bil prvič tukaj. Predvsem mi je bilo zanimivo odlagališče sadre, če prav pomislim, kar vse, kar so nam pokazali. Vidi se, da so ekološka prizade-
David Plešej
vanja velika, da je bila naša Dolina prej veliko bolj onesnažena. Mislim, da bomo v tem projektu to dobro spoznali in se precej naučili."
Podobno mnenje je z njim delila tudi Tatjana Sanjič, sed-mošolka iz iste osnovne šole: "Povsem novo mi je bilo pravzaprav vse; kako čistijo onesnaženo vodo, odlagališča pepela in žlindre... Tudi sama sem vse to videla prvič, čeprav sem že nakajkrat prišla sem na jezero. Vedno meje zanimalo, zakaj je jezero takšno kot je, zakaj je njegova barva drugačna. Mislim, da bom sedaj dobila odgovore na vsa ta
Tatjana Sanjič
vprašanja. Tudi našega samostojnega dela se že veselim. Takšen način pouka mi je namreč zelo všeč."
Tudi tokrat nismo mogli mimo duhovitega predavatelja, ki je hkrati vodja projekta. To je seveda Emil Šterbenk iz ERIC-a: "Letošnji projekt kakšnih posebnih novosti ne prinaša, bistvena novost pa je, da vsako leto lahko pokažemo
V to, da barva Plevelovega jezera postaja vse bolj "tozemeljska" so se lahko tudi tokrat sedmošolci prepričali na lastne oči.
učencem bolj zelene površine in manj onesnaženo okolje, ter vedno manj težkih ekoloških problemov v našem okolju. V tem času smo se raziskovalci od otrok naučili, da moramo biti za otroke zelo dobro pripravljeni, da mora biti predavanje zanimivo . Takrat ti dobro sledijo. Tu vidijo toliko novega, zato nikoli ni bil problem v vedoželjnosti otrok. V dveh mesecih dobimo povratno informacijo, koliko so otroci od projekta "odnesli". Kolikor vem, tudi učitelji ta projekt zelo pozdravljajo. Pri projektu tudi letos sodelujejo skoraj vsi raziskovalci iz ERICa."
■ Bojana Špegel
Šolski center Velenje
Uspešni tudi na najvišji ravni
Gibanje Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline je v širšem slovenskem prostoru poznano kot gibanje, katerega raziskovalne naloge sodijo v sam vrh na tem področju. Da je res tako, potrjujejo priznanja, ki so jih dosegli mladi raziskovalci Gimnazije Velenje na XXX. srečanju mladih raziskovalcev s področja družboslovnih in humanističnih ved Slovenije pred 14 dnevi.
A
CTIMNr
pohištvena industrija d.d. polzela
industrijska prodajalna w. 063/720-020
UGODNA PONUDBA
V INDUSTRIJSKI PRODAJALNI GARANT POLZELA
CENE ZA GOTOVINO:
-	zakonska spalnica MAJA
-	NOVO: zakonska spalnica VENEZIA
-	zakonska spalnica VEGA NOVA
-	zakonska spalnica LARA
-	samska spalnica HALA
102.947,00 114.109,00 97.667,00 114.295,00 47.507,00
-	omare z drsnimi vrati v barvi: beli jesen, črni jesen in hrast
2.	D 29.027,00
3.	D 36.947,00
POSEBNA PONUDBA:
-	regal IGOR izvedba VEGA v dolžini 327 cm, višina 218 cm
92.387,00
-	regal TADEJ - sestav COMPO v treh barvah v dolžini 258 cm
65.987,00
-	zakonska spalnica TEA v izvedbi HRAST	65.987,00
-	pisalne mize	od 7.576,00
-	omarice za čevlje	6.417,00
-	vzmetnice vseh dimenzij
-	bogata ponudba pohištva za opremo dnevnih sob, otroških sob, predsob, sedežne garniture, jedilnice, pohištvo iz masive, pisarniško pohištvo in še in še.
NOVO, NOVO: SUPER PONUDBA:
izjemno ugodna ponudba KUHINJ v izvedbi HRAST.
Delovni čas prodajalne: pon.-pet. od 8. do 18. ure, sob. od 8. do 12. ure.
POHIŠTVO GARANT, POHIŠTVO ZA VAŠ DOM! Tel. 063/720 020	VABUENII
TRGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJETJE
J^i^Sf TT^i^ ^^ Im J LI d.o.o.
3001 CELJE, LJUBLJANSKA C. 11 Do 31. oktobra - DARILO 100 L BENCINA
RABLJENA VOZILA NA ZALOGI
TIP VOZILA	LETNIK	MPC
FORD M0NDE0 CLX1,6 5V siva met.	93	1.834.630,00
FORD ESCORT KARAVAN 1,6 CLX rdeča met.	92	1.541.000,00
FORD ESCORT CL 1,4 5V rdeča	94	1.723.792,00
PEUGEOT 309 GR modra met.	89	899.923,00
PEUGEOT 405 siva met.	90	1.068.300,00
PEUGEOT 205 GL bela	89	557.185,00
MITSUBISHI LANCER 1,5 GLX bela	90	1.057.600,00
OPEL VECTRA 1,7 D srebrna met.	91	1.421.150,00
OPEL ASTRA 1,6 i GL zelena met.	92	1.595.750,00
VW VENT0 1,8 CL +KLIMA bela	93	2.293.500,00
FIAT TIP01,6 IE siva met.	93	1.365.729,00
FIAT UNO 60 S 5V rdeča	88	494.730,00
FIAT UNO 45 S FIRE zelena	88	414.841,00
CIM0S AX11 TGE bela	90	728.665,00
CIM0SAX11 TRS met. siva	91	758.836,00
SUZUKI SWIFT 1,3 GI4V zelena	90	799.750,00
HYUNDAIP0NY 1,5 GLS siva met.	90	883.370,00
RENAULT 19 GTS zelena	89	890.456,00
RENAULT CLI0 1,2 RN bela	93	1.109.920,00
IMV RENAULT 18 TLJ rjava	87	540.000,00
RENAULT R 5 CAMPUS 5V rdeča	92	799.050,00
SEAT MARBELLA JEANS črna	93	599.571,00
LADA SAMARA1300 5V rdeča	93	741.798,00
ZASTAVA 101 SKALA bela	88	140.000,00
CIM0S C 25 D-FURG0N bela	90	899.370,00
VW TRANSP0RTER-FURG0N bela	93	1.708.875,00
ZA DOLOČENE TIPE VOZIL DAJEMO DELNO GARANCIJO!
Vozila so tehnično brezhibna. Možna menjava staro za staro!
Ogled vozil Ipavčeva 21 (Salon FORD)
INFORMACIJE NA TELEFON: 063/412-328 OD 7. DO 17.
Ugodni krediti brez pologa ŽE OD R + 9
Mladi raziskovalci Šolskega centra Velenje
Geološka šaleška planinska pot
Takšen je naslov raziskovalne naloge, s katero so Tadej Vodušek in Damjan Hann, v
minulem šolskem letu dijaka 3. in 4.1etnika srednje rudarske šole v Velenju, in njuna mentorica - dip. ing. geologije Mateja Klemenčič sodelovali v medobčinskem gibanju Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline 1995/96. Njihov izdelek je komisija uvrstila med nagrajene naloge. V začetku oktobra so z njo sodelovali na srečanju mladih raziskovalcev geologije v okviru Zveze prijateljev mladine Slovenije v Ajdovščini in zanjo prejeli 1. nagrado. Teden dni kasneje so jo predstavili še na XXX. srečanju mladih raziskovalcev Slovenije v gibanju Znanost mladini in tudi tu prejeli priznanje.
"Za pošteno delo človek pričakuje plačilo. Če tega ni, potem je jasno, daje potrebno v prihodnje še bolje in več delati," je komentirala uspeh naloge Mateja Klemenčič. Svoje mnenje je podkrepila še s trditvijo, da se niso trudili za
Nanj so poslali 4 naloge, kar 3 pa so zaradi svoje izjemnosti in dode-lanosti dosegle izjemen uspeh. Naloga z naslovom Jezikovna sredstva za prepričevanje in utemeljevanje v umetnostnih besedilih (avtorji: Nina Miklavžin, Jure Stopar, Andreja Kumer, Dejan Caglič, mentorica mag. Sonja Hudej) je bila izpostavljena in je prejela prvo nagrado. Nalogi s področja etnologije - Družina v Šoštanju na prelomu 20. stoletja (avtorji: Sanela Pavič, Magda Frohlichova, Igor Jonko, mentor mag. Jože Hudales) ter Družina v Zavodnjah in Šentvidu na prehodu iz 19. v 20. stoletje (avtorji: Lilijana Urlep, Katarina Ročnik, mentor mag. Jože Hudales) pa 2. nagrado. K uspehu tudi naše čestitke !
■ (tp)
URE!
% OBR. MERA!
tudi v nemogočih snežnih in deževnih razmerah, pridobljene podatke pa sta obdelovala 4 mesece. Pri tem jima je poleg mentorice pomagal še znani slovenski geolog dr. Stanko Buser - avtor opisa slovenske geološke poti od Jezerskega preko Vipave do Gorjancev in človek z največ izkušnjami pri tem delu v Sloveniji, če ne še širše.
Tadej Vodušek je bil, tako kot mentorica, uspeha naloge vesel. Povedal je, da ga ni bilo težko navdušiti zanjo, saj je že v osnovni šoli hodil s prijatelji po terenu in spoznaval kamnine, predvsem v Zgornji Savinjski dolini. "Bolj užitek kot napor bi lahko opisal svoje geološko raziskovalno delo na Šaleški planinski poti. T\idi če ne bi dobili priznanja, bi se lotil obdelovala kamnin na tretjem delu te poti. Za zdaj smo se odločili za
dipl.inž.geologije Mateja Klemenčič
Tadej Vodušek
nalogo, ki bi jo nekdo pospravil v predal, ampak da bi od nje tudi ljudje kaj imeli. "Za nas je torej pomembna tudi uporabnost naloge."
Ideja o raziskovanju geoloških kamnin na Šaleški planinski poti se ji je porodila ob dejstvu, da se domačini in tudi drugi ljubitelji planin ter narave radi podajo po njej in da so kar radovedni do kamnin, kijih na njej srečujejo. Da bi jih znali sami bolje opazovati in tudi kakšen zanimiv primerek morda spravili v žep, predvsem pa zato, da bi vedeli, za katero kamnino gre, so poiskali mesta z zanimivimi primerki. Na poti od Šaleka do vrha Kozjaka so označili približno 30 takšnih točk, opisali na teh mestih kamnine in k temu dodali še čas nastanka in starosti. "Želeli bi jih še več, vendar je v geologiji tako, da je potrebno za temeljito spremembo zgradbe kamnin zelo veliko prehoditi." Približno 20-krat sta se Tadej in Damjan odpravila na teren,
območje Zavodei\j, kjer, ocenjujemo, bo zgradba kamnin zelo zanimiva. Kamen ni mrtev predmet, seveda če ga znaš prav pogledati." Tadej bo geologiji namenil, vsaj tako pravi, tudi nadaljnje izobraževanje na fakulteti.
"V bistvu nisem vedel, da obstaja takšno raziskovalno delo. Mentorica me je spodbudila k sodelovanju in ugotovil sem, da je prav zanimivo. Zato sem ostal in bom tudi delo na tretjem delu poti nadaljeval," so bile besede danes študenta rudarstva Damjana Hanna, ki ne glede na uporabnost naloge ni pričakoval takšnega uspeha. Geologija pri ljudeh ni poznana veda, zato Damjan upa, da bodo tudi s takšnim raziskovalnim delom pripomogli k njeni "udomačitvi".
Čestitke in uspešno delo tudi v prihodnje! ■ (tp)
Gradijo novo pošto
Žalec - Meščanom Žalca se končno obeta nova, večja in sodobnejša pošta. Gradbena dela, ki jih izvajajo delavci Vegrada Veleiye, bodo objekt do četrte gradbene faze končali še letos.
Objekt, v katerem bodo prostori nove pošte, bo imel kar 520 kvadratnih metrov poslovnih površin, osemnajst delavcev pa bo skrbelo za kakovostne usluge na osmih poštnih okencih. V objektu bo tudi šest telefonskih govorilnic, 400 poštnih predalov ter ostali upravni prostori, ki bodo zadoščali potrebam za daljše obdobje. Projekt za novo žalsko pošto je izdelal dipl. inž. Valter Ernst in bo gotovo ena najlepših in najsodobnejših v celjski regiji.
■ -er
8 \ilS CAS
KULTURA
24. oktobra 1996
Koncert skupine Exaltation v Šmartnem ob Paki
Doživetje posebne vrste
Redkokdaj se zgodi, da kakšna tuja skupina privabi v dvorano kulturnega doma v Šmartnem ob Paki toliko ljudi kot jih je skupina Exaltation iz ZDA pred tednom dni. Najbrž jih ni bilo malo, ki so se ob tem spraševali, ali je bilo dovolj to, da prihajajo iz Združenih držav Amerike, ali so pritegnile duhovne pesmi, ali kaj drugega. Izkazalo se je, da občinstva ne gre nikjer podcenjevati, in da povsod cenijo kakovost.
Vsekakor so tisti, ki so bili prejšnji četrtek zvečer v dvorani, bili priče nekoliko drugačnemu koncertu kot so koncerti podobnih sestavov. 5 pevcev in prav toliko pevk ter solistka - so-pranistka Patty Daviš so navdušili zaradi svoje neposrednosti, sproščenosti, kakovostno odprtega programa in nenazadnje tudi zaradi njihove trdne volje ter vztrajnosti pri učenju slovenskih besed. Nekatere pesmi so namreč odpeli tudi v slovenskem jeziku. Za gostovanje v Sloveniji (mimogrede - v naši državi so bili prvič in nad tem, kar so videli in doživeli, so bili nadušeni) so pripravili 17 koncertov, poleg Šmartnega ob Paki med drugim še v Celju in v Velenju. Levji delež zaslug za obisk v Šmartnem ob Paki in v Velenju ima specialist splošne medicine dr. Jovan Stupar iz Šmartnega ob Paki.
Enkratno doživetje je bilo srečanje s pevci in pevkami skupine Exaltation, zato ne presenečajo ugotovitve nekatarih obisko-
Pripravili so koncert, kakršnega v Šmartnem ob Paki, po mnenju nekaterih udeležencev prireditve, že nekaj let ni
bilo
valcev prireditve ob odhodu iz dvorane: "Takšnega koncerta vsaj v zadnjih nekaj letih v Šmartnem ob Paki še ni bilo!"
■ (tp)
Okruški časa - razstava slovenske kulturne dediščine
V vili Herberstein v Velenju prirejata založba Arterika iz Ljubljane in Gorenje Kulturnica razstavo del s področja slovenske kulturne dediščine pod naslovom Okruški časa.
To nedvomno svojevrstno razstavo v lepem ambientu te znane velenjske vile bodo odprli v četrtek, 24. oktobra, ob 18.30. Prikazali bodo 12 koloriranih bakrorezov (grafičnih	listov)
Goldsteinovih upodobitev ter 12 vedut iz Kunikijeve suite, ki sodijo med prve kamno-tiske na Slovenskem. To so dela iz začetkov prejšnjega stoletja, prikazujejo pa podobe znanih in manj znanih trgov, ulic, posameznih prepoznavnih hiš in krajine. Spoznali bomo navdih preteklega, domačega in lepoto oblačilne kulture naših prednikov. Ti mali biseri so zgodovinski zapisi
nekega trenutka...
Hkrati bo v salonu vile Herberstein potekala predstavitev knjige Brdo pri Kranju, avtorice Lidije Slana. Knjiga govori o družinah, ki so usodno vplivale na nacionalni razvoj Slovencev, od ustanoviteljev gradu Brdo Eghkov - Brdskih, upraviteljev Vojvodine Kranjske, preko Gallenbergov do Zoisov in svojske usode v dvajsetem stoletju, ko se družine ali protokolarna vloga gradu menjujejo. Vsekakor se nam ponuja kulturni utrip, ki ga ne smemo zaobiti.
■ Hinko Jerčič
Galerija KC Ivana Napotnika Velenje
Govorica barv slikarja Franca Novinca
Jutri ob 19.00 uri bodo v Galeriji Kulturnega centra Ivana Napotnika odprli razstavo slik umetnika Franca Novinca. V programu ob odprtju bosta nastopila flavtista Alenka Goršič in jernej Marinšek. Razstava bo na ogled do 20. novembra.
Tudi tokrat nam bo umetnika in njegovo delo predstavila vodja galerije Milena Koren - Božiček. Ta njegovo delo pozna že dolgo, sicer pa je o njem zapisala: "Barva je prepričljivo presegla krajino, ostajajo le še spomini nanjo...Slikarski zapisis so izrazito razpoloženjski. Z barvo in pronicljivo svetlobo je svojim delom vedno narekoval vsebino in obliko. Gradnja slike je enostavna in preudarna. Bolj kot obliki je naklonjen vsebini, saj sliko postavlja z barvo, ki ji je oblika podrejena. Ta največkrat spontano pro-seva iz transparentnosti sicer velikih kontrastov oziroma piktu-ralnih namazov...
Zagotovo bo to ena od zanimivejših letošnjih razstav, zato vabljeni na jutrišnjo otvoritev in kasneje na ogled razstavljenih del.
■ bš
Razstava del Mire Pregelj še potuje
Brežicam ob prazniku
Retrospektivna razstava slikarke Mire Pregelj, ki je v lnaksme letu nastala po kar dolgotrajnem raziskovalnem delu v galeriji kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje, bo od danes dalje na ogled v Posavskem muzeju Brežice.
Danes ob 18.00 uri jo bosta namreč predstavila dr. Mirko Jutršek in umetnostna zgodovinarka Milena Koren - Božiček, odprl pa jo bo direktor Festivala Brežice Klemen Ramovš. Program ob otvoritvi bo izvedla dramska igralka Jerica Mrzel.	■ bš
Prireditve Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje
Igra o izgubljenem sinu
Kar na začetku nove gledališke sezone bosta dve nagradni predstavi za nove abonente. in sicer: v petek, 25. oktobra 1996 ob 18.00 za rumeni abonma in istega večera ob 20.00 za beli abonma.
Tokrat se bo predstavilo Gledališče pod kozolcem iz Šmartnega ob Paki z Drabosjakovo IGRO O IZGUBLJENEM SINU. Igro je priredil in režiral Bogomir Veras. Igrajo pa Peter Podgoršek, Jernej Pečnik, Franc Fužir, Andrej Hofer, Emil Šterbenk, Mija Žerjav, Urša Perčič, Adi Hofer, Berta Part, Zvonka Peršič, Mateja Pečnik, Tini Rudnik, Lija Modrijan in Zoran Kačičnik. Sodelujejo tudi muzikanti folklorne skupine Oljka in pevci moškega pevskega zbora.
Cena vstopnic za neabonente 800 SIT!
Vpisi v abonmaje zaključeni
Oba gledališka abonmaja sta v celoti razprodana, prav tako Mladinski in Zlati abonma. Le v Pikin abonma so ta teden še vpisovali zamudnike.
Nove abonente prosimo, da dvignejo izkaznice. Predstave se bodo pričenjale točno ob napovedani uri! Prosimo, da ne zamujate predstav! Po začetku vstop v dvorano (do eventue-lenga odmora) ne bo več mogoč. Žaželjeno je tudi, da prihajajo gledalci na predstave primerno oblečeni. Hvala!
V naslednji številki Našega časa bo izšel kulturni koledar do konca tega leta. Abonenti bodo dobili program na dom. V primeru reklamacije pokličite Kulturni center Ivana Napotnika Velenje, nova številka 862002 ali pa se oglasite osebno v domu kulture Velenje, vsak dan med 9.00 in 13.00.
Codogast iz Pariželj pri Bralovčah
Videospot, kaseta in zgoščenka
vtakšnem vrstnem redu si sledijo cilji skupine Codogast iz Pariželj pri Braslovčah v bližnji prihodnosti. Videospot že snemajo, kaseta in zgoščenka, fantje pravijo tlačenka, pa naj bi izšli spomladi prihodnje leto. Tisti, ki jim je bliže heavy metal, band poznajo, saj so Codogastri že nastopili v znanih klubih po Sloveniji, kot predansambel tudi na kakšnih odmevnih koncertih. Praktično jih je pot "od žura do žura" vodili od Ljubljane do Maribora, le Primorske še niso "osvojili". Tja za zdaj hodijo na morje. Odziv, pravijo, je bil pri občinstvu kar dober, čeprav njihove zvrsti glasbe širši krog ne pozna.
To so Codogasti. Ime ansambla so sestavili iz prvih dveh črk svojih priimkov. Tistim, ki jim je pri srcu heavy metal, obetajo veliko dobre zabave.
Igor Košak, Grega Dolinšek, Andrej Galjot in Peter Steblovnik
so imena in priimki članov ansambla. O dosedanjem delu banda so povedali: "Približno dve leti delamo, naš glasbeni vzornik je Metalica, igramo predvsem zaradi veselja. Naše pesmi so vse v angleščini, pripovedujejo pa o življenju mladih, njihovih težavah, težavah sveta, vojnah in podobno. Glasbo pišemo vsi, besedila pa v glavnem Andrej." Njihov generalni, glavni in edini pokrovitelj je podjetje Morana, njihova "najzvestejša" poslušalka pa soseda Cvetka. Ko bodo delo v snemalnem studiu Coda v Celju končali, bodo pozornost namenili igranju na koncertih, lastnih ali kakšnih drugih po Sloveniji.
■ (tp)
Šmartno ob Paki
Večer ljudskih pevcev in godcev
Ljudi pevci in godci iz občine Šmartno ob Paki so se doslej že nekajkrat predstavili širšemu občinstvu. To priložnost bodo znova imeli v soboto, 26. oktobra. Organizatorji večera - člani šmarškega kulturnega društva - pričakujejo, da se bo na odru predstavilo 12 oziroma 13 skupin. Večer bodo začeli ob 19.30 uri.
3. novembra ob 16. uri bodo pripravili ponovitev večera, z njim pa se bodo vključili v splet prireditev ob praznovanju prvega praznika občine Šmartno ob Paki.
■ (tp)
Zgodilo se je...
Leta 1913
O sanaciji šoštanjske posojilnice smo v naših prispevkih že poročali, tudi iz našega tokratnega prispevka, ki je bil objavljen v Slovenskem narodu, pa se lepo zrcali ostro rivalstvo med obema takratnima političnima taboroma: "Soštanjsko posojilnico se je z ogromnim naporom in trudom v prvi vrsti g. dež. pos. dr. Kukovca komaj posrečilo spraviti v red. To seveda najbolj jezi naše klerikalne prijatelje, ki so upali, da bo prišla s tem polomom v škodo celjska Zadružna zveza. In ker si svoje nevolje ne upajo drugače pokazati, obrekujejo g. dež. pos. dr. Kukovca, da je pri sanacijskem delu za šoštanjsko posojilnico iskal za se gmotne dobičke. Res pa je, da mu ni šoštanjska posojilnica nikoli plačala iz svojih sredstev niti vinarja kake nagrade ali provizije. Klerikalne obrekovalce bo že še doletela zaslužena kazen, mi pa bodemo tačas poročali, kako je dr. Verstovšek v zadevi šoštanjske posojilnice "interveniral" pri poljedelskem ministrstvu in kako je znani celjski Benkovič nastopal v zadevi Rajšter. Naše navedbe bodo do pičice resnične in dokazane. Če hočete imeti škandal, dobro, mi smo na razpolago."
Leta 1937
Po nekoliko preveč "napetem" članku, vam bo prav gotovo prijala kratka šala z naslovom "Pri sanitejcih", ki je bila objavljena v nedeljski izdaji časopisa Jutro:
24. vinotoka
""Kaj boste dali vojaku, če iznenada izgubi zavest?"
"Kozarec žganja."
"Dobro, a če ni žganja?"
"Mu bom pa samo obljubil.""
Leta 1958
V	Celjskem tedniku pa so nekaj let kasneje objavili članek iz naših krajev, tokrat zopet s politično obarvano vsebino: "Delavska univerza Velenje se je letos odločila, da bo najprej organizirala 7predavanj iz programa ZKJ. Računajo, da bo prvo predavanje "O zunanji politiki FLRT' že v tem mesecu."
V	isti številki Celjskega tednika je bilo mogoče prebrati še članek z naslovom "Drobne vesti iz Šaleške doline": "K sprejemnemu izpitu za tečaj za učne kopače se je te dni v Velenju prijavilo 43 rudarjev. V prvi skupini za prekvalificirane rudarje je uspešno opravilo izpit 23 rudarjev (od 28), za kvalificirane delavce pa je od 15 prijavljenih 14 rudarjev uspešno položilo izpit. Lanski obiskovalci Šole za odrasle so bili sprejeti v tečaj brez izpita.
V	Velenju so 15. oktobra pričeli z gledališko sezono in letos prvič razpisali tudi gledališki abonma. Ljudsko gledališče Celje bo dalo 6 predstav, amatersko gledališče Svobode Velenje pa 3."
Letošnji gledališki abonmaji, kijih razpisuje Kulturni center Ivana Napotnika, so že razprodani, tako da bodo mnogi zamudniki ostali brez "gledališkega užitka".
■ Damijan Kijajič
i in rocm
ar j i DECA
* RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK *
KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, OBLJUBLJAJO, PONUJAJO, LJUBIJO...
Relativna struktura
najširšega kroga poslušalcev
□ Občasni poslušalci * Poslušalci ■ Pogosti poslušalci
LESTVICA DOMAČE GLASBE
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in Mestni TV ter vsak četrtek v tedniku Naš čas.
Takole ste glasovali v nedeljo, 20. oktobra:
1.	ZAJC:	Zdravica Janezu 9 glasov
2.	KMETEC: Ljubezen pod marelo:6 glasov 2. ŠTRK:	Moj prelepi gvant: 6 glasov
4.	CIK: _	Mlado vino in prijatli 5 glasov
5.	PETRIČ:	Že tri večere 4 glasovi Predlogi za nedeljo, 27. oktobra:
1.	DAN IN NOČ: Pesem dobrih Ijdi
2.	KOVAČI:	Nič ni večno
3.	PLANŠARJI: Pod Bohinjsko skalco
4.	ROSA:	Rosa na travi
5.	VRTNICA: Moj direktor
Vili Grabner
V Gorenju Trgovina, si že vrsto let prizadevamo ugoditi željam in potrebam kupcev kmetijske mehanizacije, gradbene mehanizacije in transportne tehnike.
TVaktorji Zetor Kmetijska mehanizacija CLAAS Kmetijski pi iključki Aniazoncn
vci? nn ciTTViT1
▼ 2HE/ UII cfJSl VIL
DO ŽETVE
Bagerji Pel- Job
Gorenje Trgovina Prešernova 8 Velenje Tel: 864 425
POGOSTOST POSLUŠANJA
Projekcija v IOOO
poslušanost
%
občasni poslušalci
poslušalci
pogosti poslušalci
ALEKSANDER MEZEK OD CVETA DO CVETA
Po svojem dolgoletnem britanskem obdobju, se je Aleksander Mežek, kot kaže, vsaj kar zadeva njegovo glasbeno ustvarjalnost v domovini, dokončno odpovedal imenu Aleksander John. Prehod je bil postopen, začel pa se je z izdajo albuma "Legende", ki je izšel lani pri založbi Megaton. Kot se lahko spomnimo, je šlo pri tej plošči za priredbe znanih hitov iz petdesetih let, ki jih je Aleksander Mežek poslovenil in po svoje aranžiral. Korak naprej pa predstavlja pričujoči album, ki je izšel v teh dneh in nosi naslov "Od cveta do cveta". Z njim se Mežek tudi avtorsko vrača na slovensko zabavno-glasbeno področje, saj na njem predstavlja osem novih skladb, s katerimi bo obogatil domačo sceno. Na albumu je sicer deset skladb, a ena od njih,
že skoraj ponarodela Julija, je že stara, saj je poslušalcem dobro znana že več kot desetletje in pol. Druga pa je napisana in zapeta v angleščini in je edina, ki ni povsem plod Mežekovega dela. Besedilo zanjo je namreč napisal Nick Battle.
Tudi sicer album precej diši po Angliji. Kljub temu, da smo Aleksandra Mežka v zadnjih letih zelo pogosto videli nastopati tudi po domovini, nastopil je v številnih televizijskih oddajah, od Poglej in zadeni, do izbora za kraljico Slovenije, je Anglija še vedno lista dežela, kjer se očitno najbolje počuti. Riba se pač najbolje počuti v vodi in za take glasbene ribice je Anglija kot ocean, ki jim nudi najboljše pogoje za življene in delo. Zato je album tudi nastal na otoku in zato so pri njegovem nastajanju sodelovali večinoma britanski glasbeniki. Posneli so ga v studiu s čudnim imenom "Room with a wiev", v mestu Bournemouth v Angliji, največje delo pri tem pa je opravil aranžer in producent Steve Smith, ki je sam tudi odigral vse klaviature. Dejstvo, da je album nastal v Angliji, postane še bolj očitno brž, ko si ploščo zavrtimo. Melodičen in mehak zvok, ki nekoliko spominja na zvok Chrisa Reae (ne tudi vokal) nas v to hitro prepriča. Prvi dve skladbi, naslovna "Od cveta do cveta" in "Dva delfina", zvenita še posebej obetavno, saj sta nekoliko hitrejši, bolj (mehko) rockerski in bi ju lahko uvrstili v kategorijo "easy listening". Ostale skladbe so precej bolj počasne in hkrati bolj tipično Mežkove, manjši je poudarek na melodiji, večji pa na besedilih, kar, ko gre za kantavtoija njegovega tipa, niti ne preseneča. Besedila so lirična, tematika pa stara in večna - ljubezen. Pri tem avtorju nikakor ne plehka, ampak zrela, kakšnih smo pri njem tudi vajeni. Kljub vsemu pa na plošči manjka kakšna dobra "Vremenska napoved".
MiČ
V TEŠ lahko po novem kličete
i po,
direktno v TEŠ - 4203 in željeno interno številko. Interne številke so ostale nespremenjene. Nove so tudi številke faksov, in sicer:
fax TEŠ	4203-485
fax mrežni	4203-484
fax kompenzacije 4203-486 fax ekonom, področje 4203-487 fax dispečer	4203-488
Posredovalno mesto hišne telefonske centrale je	4203-0
CRANBERRIES
Irska skupina Cranberries je po nekaterih informacijah odpo-vedala serijo svojih nastopov zaradi zdravstvenih
ŠANK ROČK
Domača skupina Šank Ročk je pred kratkim izdala kaseto in CD ploščo z akustičnimi posnetki svojih skladb. Posnetki so nastali lansko leto med nastopom v slovenjgraškem klubu Bosa Dama, na albumu pa lahko zasledimo vse največje uspešnice
skupine v akustični izvedbi. Do ideje za izid tega albuma je prišlo, potem ko je skupina pred približno dvema letoma kar nekajkrat zelo uspešno nastopila na nekaj "unplugged" nastopih v manjših klubih po Sloveniji.
MiČ
NAJŠIRŠI KROG POSLUŠALCEV
Projekcija v IOOO
120
poslušanost v
%
V torek, prejšnji teden, je v Ljubljani Inštitut za raziskovanje medijev Mediana, predstavil ugotovitve iz raziskave o branosti, gledanosti in poslušanosti medijev v Slovenyi v letošnjem poletju. Na splošno so ugotovili, da so v pri-marjavi s pomladjo poleti Slovenci v poprečju več poslušali radio, manj gledali televizijo, več časa pa si vzeli za branje dnevnikov. Med lokalnimi in regionalnimi radijskimi postajami je bila raziskava opravljena tudi za Radio Velenje, ki si vedno bolj utrjuje položaj v prostoru, ki ga "pokriva". Raziskava je pokazala, da Radio Velenje bodisi redno, bodisi občasno, posluša kar 120.000 poslušalcev. To je rezultat na katerega smo ponosni in potrjuje pravilno usmeritev Radia Velenje - veliko glasbe, veliko informacij.
mkp
težav njihove pevke, ki naj bi menda bolehala za anoreksijo. Pred dnevi so to novico zanikali. Skupina je res po odpovedi koncertov v ZDA in Avstraliji, odpovedala tudi vse svoje nastope v Evropi, vendar pa po besedah tiskovne predstavnice skupine, Lindsey Holmes, pevka Dolores 0'Riordan ni žrtev anorek-sije.
Kljub vsemu pa gre za bolezen, kajti Dolores se je v nekem intervjuju opravičila svojim oboževalcem zaradi odpadlih nastopov, hkrati pa dejala, da jih bodo spet lahko videli in slišali brž, ko ozdravi. Za kakšno bolezen gre, ni znano.
JOE COCKER
Legendarni britanski pevec Joe Cocker kljub (za rockerja) častitljivi starosti (56 let), ne miruje. Do konca leta namreč namerava izdati novo ploščo. Gre za album, ki bo posnet "brez elektrike", unplugged torej, izšel pa naj bi v ZDA. Kljub temu, da je Cocker Britanec, pa se je odločil za izid pipšče onkraj velike luže, saj želi na ta način povečati svojo popularnost tudi v Združenih državah. Cocker je bil vedno popularen v Evropi, v ZDA pa, kljub odmevnemu
/W£NJ£_
Obveščamo vas, da je še nekaj prostih mest v programih za KOMERCIALISTA
/usposabljanje po V. stopnji
zahtevnosti/
in
začetnem tečaju FRANCOSKEGA JEZIKA
Prijave sprejemamo do 30. oktobra na Ljudski univerzi Velenje, tel.:854-539.
nastopu na legendarnem VVoodstocku in njegovi nesmrtni priredbi Lennon - McCartneyeve "With a little help from my friends", precej manj.
MARK MORRISON
Britanski soul pevec Mark Morrison, ki je še posebej v letošnjem letu postal popularen s skladbo "Return of the Mack", ima očitno težave z zakonom. Domnevno naj bi bil vpleten v poskus ropa nekega su-permarketa v Londonu, ki je sicer odprt non stop. Ropa so se menda hoteli lotiti s puško. Še preden pa se je vse skupaj sploh zgodilo, je posredovala policija, ki je prijela štiri osumljence, med njimi je bil tudi Mark Morrison, ki so postopali in se sumljivo vrteli okrog omenjene trgovine. Po zaslišanju so jih kasneje, po plačilu kavcije, izpustili. Mark Morrison je sicer že večkrat prišel navzkriž z zakonom in je stari znanec britanske policije. Nekakšna evropska različica ameriških gangs-ta' rapperjeev, torej.
BEATLES
Trije še preostali člani legendarne liverpoolske četverice so letos zaslužili več denarja, kot so ga sicer na vrhuncu svoje velike slave v šestdesetih letih. S prodajo albuma Anthology ter različnih filmskih in video posnetkov in pravic zanje so trije kuštravci letos zaslužili kar 750 milijonov dolarjev. Leta 1969, ko so bili pravzaprav na vrhuncu slave, so prodali za tiste čase zelo spoštljivih 8 milijonov primerkov albumov, letos pa je bila ta številka kar trikrat večja.
Približno področje slišnosti
Tone Holobar, oblikovalec Gorenjevih pralnih strojev
Srečanje
Pavla Letonje
Vitek stas, šmarški naglas, srednje dolgi črni lasje, bila je med najvišjimi člani gledališkega ansambla, znala pa ni le dobro igrati, ampak tudi peti - kdo je to? Miška - s pravim imenom in priimkom Pavla Letonje. Dolga leta nepogrešljiva članica Gledališča pod kozolcem iz Šmart-nega ob Paki je ob praznovanju 20-letnice delovanja tega ljubiteljskega odra prejela zlato Linhartovo značko.
Gotovo se bo ob prebiranju teh besed nasmehnila in nehote pomislila na oder, na katerega je stopila pri osemnajstih in mu ostala zvesta celih 31 let. Tako je namreč storila tudi na srečanju z nami.
"Ja, oder je oder. Ne govorijo zaman, da je tudi za nas, ljubiteljske gledališčnike, življenje. Seveda namišljeno, torej takšno, kot ga sam ne živiš, v podzavesti pa si ga želiš. Ko igraš, se lahko spakuješ, kolikor hočeš in kakor hočeš. Ni ti treba biti tisto, kar si vsak dan. To človeka vleče, vleče ga koristno izkoriščen prosti čas, stalno izobraževanje. Pokukala sem v zakulisje, v obrt igranja, kar me je vseskozi zelo zanimalo. Družba, dobri prijatelji, beg iz vsakdana v drugačen svet," je pripovedovala. "Je pa po svoje zanimivo, da se te ponavadi vloga, za katero na odru ugotoviš, da ti ustreza, tako drži. Največkrat sem igrala kurbo, lahkoživko, prismojeno babo. Ko sem ratala stara, seveda v ljubezenskih vlogah nisem več igrala, ker moja pregroba postava temu ni bila primerna."
Rada je nastopila na premiernih predstavah pred domačim občinstvom, čeprav je bila bolj sproščena na tujih odrih. Soldaška ljubica v Veselih beračih je od vseh odigranih vlog tista, ki jo je imela najraje. "Še danes zgleda, da drugega ne znam več. V igri sem odigrala temperament, kakršnega v resnici nimam." Z gledališčem je doživela marsikaj lepega, veliko potovala, spoznala mnoge kulturnike, kulturo narodov. Vsega tega bogastva najbrž ne bi nikoli okusila, če se ne bi zapisala šmarškemu ljubiteljskemu odru. Kar nekaj volje, vztrajnosti in
Pavla Letonje: "Na odru ti ni treba biti tisto, kar si vsak dan. In to me je vleklo."
časa mu je namenila. Da bi kdaj spakirala "kufre" in šla? "Sem o tem razumišljala. Sploh kadar je bilo neresnosti, nediscipline in "šlam-pastega" odnosa do stvari preveč."
Če je ves ta čas pogovora dokaj spretno skrivala občutke, je v nadaljevanju le razkrila ozadje svoje zadržanosti. Namesto na odru v zadnjem času namreč sedi v dvorani in gleda svoje soigralce v družbi z mlajšimi kozolčani. Zadovoljna, ker so našli krasno povezavo med seboj, mnogo manj zadovoljna ob misli, ker v šoli nimajo takšnega krožka, kot so ga imeli pred leti. Nostalgija pa je popolna ob razmišljanju, kaj je počela v zadnjih šestih letih, odkar je postala članica velike družine s pozdravom "Nimam časa!" in se kmalu nato odpovedala tudi odrskim deskam. "Enostavno se mi zdi, daje enkrat treba nehati. Ocenila sem, daje ta čas nastopil. Pri delu kulturnega društva še pomagam, sicer pa sedaj pozornost namenjam loncem, vilam, grabljam, njivi in vrtu. Thdi berem, rešujem križanke, gledam, kaj se okoli mene dogaja in čakam na navdih. Čas ali jaz - eden od naju se je spremenil."
Naj pripomnimo, da sta se najbrž spremenila oba. Prepričani smo, da Miška ne bo ostala le pri zagrenjenem razmišljanju, da bi nekaj le potrebovala, ampak bo v tej smeri tudi kaj ukrenila.	■ (tp)
15 let osnovne šole Gorica Velenje
Priznanje za sožitje oblike, grafike in uporabnosti
Na nedavnem 15. bienalu
Vzgoja je srečanje učitelja s samim seboj
industrijskega oblikovanja v Ljubljani je mednarodna žirija (med šestimi člani je bil le eden iz naše države) Gorenjevemu pralnemu stroju Simple & Logical podelila priznanje odličnosti v grafičnem oblikovanju in v utemeljitvi med drugim še zapisala, da je pri tem prišlo do sožitja oblike, grafike in uporabnosti; skratka, da je to nagrada za prispevek grafičnega oblikovanja k jasnosti industrijskega izdelka in njegovi prijaznosti do uporabnika. Častno nagrado ICOGRADA si je Gorenjev pralni stroj prislužil med 300 eksponati iz 12 držav. Za oblikovalski del nagrajenega izdelka sta zaslužna Janez Smerdelj, strokovni vodja, in Tone Holobar, organizacijski vodja oddelka oblikovanja v Gorenju in hkrati človek, ki ima v tem oddelku na "skrbi" prav pralne stroje.
Že 26 let se Tone v Gorenju ukvarja z oblikovanjem. S kolegom Janezom se priznanja nista nadejala. Je pa zanju in tudi za Gorenje pomembno, saj potrjuje, daje bila njihova lanska odločitev za novo generacijo pralnih strojev pravilna. "Podjetja se redkokdaj odločijo za tako generalno spremembo, tako po vsebini kot obliki. Danes je ta program tržno uspešen in z njim smo izplavali iz trenutne krize. Kadar nimaš pretirane skrbi s preživetjem, se lahko odločiš za dve poti: ali malo oddremlješ, ali pa se takrat začneš pripravljati na izziv časa in konkurence. Zadeva v vsakdanjosti ne gre tako razumsko pot, kot se sliši. Pri tem projektu pa lahko trdim, da je prišlo do sožitja potreb in znanja v pravem trenutku." Tone je še opozoril, da brez skupine ljudi, ki je ali še bo pomagala pri nadaljnjem uresničevanju projekta, in podpore Vodstva zadeva ne bi dosegla želenega cilja.
Zasnova treh tipk za tri vrste perila je bila sicer Janezova idejna definicija, ki pa je zaradi drugačnih tržnih navad nista mogla povsem uresničiti. Vsemu navkljub je končni rezultat prizadevanj stroj, ki združuje zelo enostavno osnovno pranje, hkrati pa ponuja tehnične možnosti tistim, ki želijo pri pranju sodelovati: izbrati nivo vode, čas začetka pranja, javljanje napak. Skratka, izdelek v celoti sledi ugo-
Tone Holobar: "Naše delo ni nikoli povsem končano. Pri zadnjem projektu je prišlo do sožitja potreb in znanja v pravem trenutku!"
tovitvam oblikovalske sfere o prijaznosti stroja do uporabnika. Njegova prednost pred drugimi je še ta, da ga bodo v prvem polletju prihodnjega leta, ko se bo pojavil na tržišču, lahko uporabili brez tuje pomoči tudi slepi in slabovidni.
Pravzaprav nismo imeli namena predstavljati novega Gorenjevega pralnega stroja, ampak predstaviti Toneta. Pa se ni dal. Razlog? Ker je oblikovalec tudi v zasebnem življenju. "Ta poklic ohranja ljudi mlade. Ima več plati, kot pač vsi. Prednost pred mnogimi pa ima to. da človeka nenehno sili k razmišljanju, iskanju nečesa novega... Je kreativen, optimističen, eden redkih, pri katerem se ne smemo utruditi. Le škoda je, da od kopice idej ugledajo luč sveta tako redke."
Svoj delovni dan začne na relaciji Žalec -Velenje, v popoldanskem času pa pravi, da je "zanimiv, uporaben" za kulturno društvo, krajevno skupnost, za vse mogoče dobrodelne zadeve. Je zagovornik zlatega pravila: kuj železo, dokler je vroče. "Manj obremenjeni se bomo sedaj lahko ukvarjali z novimi idejami, sicer pa delo ni nikoli končano. Oblikovalci ne sodelujemo samo pri snovanju, ampak tudi pri tehnološkem, tehničnem preverjanju ideje v praksi. TVeba je zadeve prilagajati. Zato že pripravljamo pri pralnih strojih izvedbe, ki jih bomo, če bo proizvod dovolj tržno zanimiv, najveijetneje uresničili." Tone za zdaj drži pesti, da bi nagrajeni pralni stroj dosegel tudi končni cilj - pričakovan zaslužek.
■ (tp)
Ivo Planine, ravnatelj osnovne šole Gorica: "Brez novih pristopov in sodobnih oblik dela, ne bi bili kos
času."
šolanje, potrjujejo, da so dosegli dobre rezaultate, zato so zadovoljni. Prva ravnateljica šole je bila Mira Videčnik, ki so jo na prireditvi lepo presenetili - zahvalil se ji je njen nekdanji učenec, zdaj pa delavec na tej šoli. Tudi sama je v toplem nagovoru, ko seje zahvaljevala za pozornost, namenila šoli veliko prijaznih besed, na koncu pa preprosto zaključila: "Radi se imejte."
Da pa bi čim širšemu krogu lahko predstavili del življenja in dela na šoli, so naslednji dan,
Ob 15-letnici osnovne šole Gorica so v četrtek, 17. oktobra, v avli šole pripravili prisrčno slovesnot, ki so se je poleg delavcev in učencev udeležili tudi številni straši in gostje. "... Otrok je kakor zvon, kakor vanj kličeš, tako odmeva," so poznavalsko zapisali v vabilo in pri tem se res niso mogli zmotiti.
Osnovna šola Gorica, nekdaj znana pod imenom osnovna šola bratov Mravljakov, je prvič na široko odprla vrata v šolskem letu 1981/82. Bila je to moderna celodneva osnovna šola s 618 otroki. Postavljena je bila v čas, ko je rasla nova soseska Gorica, ki so je naseljevale mlade družine. Kmalu je tak sodoben način življenja na šoli postal pretesen za vse, ki so jo obiskovali. Že tri leta kasneje so morali popustiti in uvesti dvoizmenski pouk za učence 1. razreda, še leto kasneje za učence vse do 3. razreda, dokler niso pod težo ukaželjnih učencev, vse več jih je bilo - morali v celoti popustiti. V šolskem letu 1987/88 niso imeli več pogojev za celo-
v petek, 18. oktobra, pripravili dan odprtih vrat. "Vrata smo odprli vsem staršem, krajanom Gorice, ki so lahko prisostvovali pouku in spoznali utrip vsakdanjega vrveža na šoli, videli kako poteka pouk, pokazali smo jim nekaj specifičnih stvari. Prav je, da starši to vidijo. Dan odprtih vrat pomeni, da se odpiramo navzven. Pri nas ni nič skrito," je povedal Ivo
Planine.
Predstavnica Zavoda za šolstvo Celje, jim je na slovesnost prinesla darilo, 20.000 tolarjev, za katere so se na šoli že odločili, kako jih bodo porabili, da bodo od tega vsi imeli nekaj. Kupili bodo nekaj novih knjih in z njimi obogatili šolsko knjižnico.
■ Milena Krstič - Planine
Učitelji, starši, gostje ... Avla šole je bila skoraj premajhna
za vse.
Ob obletnici so pripravili lepo prireditev; za scenarij in program je poskrbela Vera Naraks, za plesni del Brigita Mavec -Krajnik, pevskemu zboru je dirigirala Mihaela Britovšek, za likovno opremo avle je poskrbela Dragica Arzenšek, vsi pa so se na koncu zhvalill učencem, ki so za nastop veliko
vadili.
njej prijetno počutili. Brez novih pristopov in sodobnih oblik dela ne bi bili kos času. Uvedeli smo projektno delo, opisno ocenjevanje, računalnik v šole, že zelo zgodaj se pri nas učenci učijo jezika ... Več sto nepodkupljivih otroških oči vsak dan zre v učitelja. Vzgoja otrok pa je vedno srečanje učitelja s samim seboj," je rekel Ivo Planine, ravnatelj te šole, ko je nagovoril zbrane.
Generacije, ki so zaključile
denvno šolo, 959 otrok pa je že obiskovalo dvoizmenski pouk v vseh razredih od 1. do 8. Potem, v šolskem letu 1992/93, so pouk lahko spet uvedli samo dopoldne, leto kasneje ime šole spremenili v Gorico, lani pa k njej priključili še oddelka iz Vinske Gore.
"Tako pestro, kot se je ves čas gibalo število otrok na šoli, seje tudi življenje. Ves čas smo si prizadevali, da bi bila šola ponos kraju, da bi otroci v njej našli zakladnico znanja, se v
24. oktobra 1996
Med vinogradniki iz Podkožlja
Tisti, ki so mesecu oktobru dali ime vinotok, niso mogli najti bolj primernega imena. V tem času dozori grozdje in kadar je letina obilna, se prične vinogradniku vračati vloženo delo in strošek.
Na severnem delu šentiljske doline se nahaja nekoliko odmaknjen in zavarovan pred vetrovi, ki zlasti v zimskem času neusmiljeno pihajo po dolini, zaselek Laze. Veijetno zaradi svoje razsežnosti je razdeljen na dva dela. Na Spodnje Laze in Zgornje Laze. Slednje sestavljajo razpotegnjeno skupino hiš, stisnjenih v podnožje mogočnega in ravno tako razpotegnjenega Kožlja, za katerega v šali tamkaj živeči domačin kmetovalec, sadjar, vinogradnik in po malem tudi ljudski pesnik in pevec Mirko Kralj trdi, da varuje naselje pred neurjem iz Velenja oziroma severa. Ljudje se tudi tukaj ukvarjajo s kmetijstvom, živinorejo in sadjarstvom. Pridela se tudi kakšna tona zelja in repe za trg. V sončne strmine Kožlja, po njem se ta zaselek neuradno imenuje Podkoželj, pa se vzpenjajo številni vinogradi. Število trsov, posajenih tod, je skoraj nemogoče ugotoviti. Vendar domačini navajajo številko med štirideset in petdeset tisoč, in to vseh sort, od znane in nekoč od oblasti preganjane izabele, do najnovejše žlahtne bele sorte kerner, ki spada v kategorijo odličnih in zelo zatevnih.
Mnogi od tukajšnjih domačinov dobesedno živijo z vinogradom. Ne samo, da jim predstavlja čeprav trd, a izdaten vir dohodka, srčno so povezani s trsom vse od trenutka, ko so zagledali luč sveta oziroma so se
Jože G ril
pričeli zavedati svojega obstoja, pa vse do trenutka, ko se jim izteče čas in jih pospremijo na zadnjo pot k fari. Ker se ti vinogradi nahajajo na strmem svetu, poteka delo v njih skoraj tako kot nekoč. Spremenile so se le nekatere sorte trsa in način sajenja. Če je bilo nekoč samo kolje, h kateremu so privezovali trto, danes posebno v novih nasadih prevladujejo brajde. Ibdi stare ročne škropilnice so vse manj v uporabi. Isto ali še redkeje se naleti na leseno brento, s katero se je nosilo grozdje iz vinograda. Zamenjale so jih bolj praktične plastične. Toda škri-
panje in pokanje velikih in okornih lesenih preš se še sliši iz marsikatere ute, prislonjene ob zidanico. In kadar je v času trgatve lepo nedeljsko popoldne, kot je bilo pred kratkim, se vse življenje z dvorišč in hiš preseli v vinograde, kjer se trga po starem. Med vriske nosačev brentačev, ogretih z vinom, se meša glas harmonike frajtonarice. Kdo ve, od kod je to popoldne veter prinesel tudi zvoke citer in nepozabno Kodrovo skladbo "Cvetje v jeseni". Gospodarji, ki so bili ta dan bolj "delovodje", so se veselili obilnega pridelka, čeprav letos ne bo preveč sladek. Nekatere med njimi smo zmotili sredi dela.
Na Makovi metiji so potem, ko je leta 1921 trtna uš povsem uničila nasade, posadili poleg takrat tradicionalnih rdečih sort tudi nekaj bele žlahtnine, kar je bila precejšnja novost za tiste
Franc Dolinšek
Tone Krajnc
čase. Gospodar Jože Gril nam je med drugim povedal: "Takrat je moj oče nasadil trse laškega rizlinga, burgundca in silvanca. Med rdečimi pa so posadili največ portugalke, ki se je ohranila vse do danes. Od takrat tudi nepretrgoma pridelujemo belo vino. Danes imamo največ izabele. Imam občutek, da se zopet uveljavlja rdeče vino. Posebej sorte, katere ni potrebno tako intenzivno škropiti, zato je to vino po svoje tudi bolj zdravo."
V Podkožlju je tudi domačija Franca Dolinška, iz katere izhajajo znani drevesničarji iz Kamnice pri Mariboru. O svojih prednikih je gospodar Franc povedal takole: "Moj oče in strici so bili prvi, ki so pričeli cepiti vinsko trto na tako imenovano amerikansko podlago. Cepili so je tudi do deset tisoč, kar je bilo za tiste čase veliko število, in jo prodajali daleč naokrog. Njihovo
tradicijo nadaljujem tudi sam, vendar le toliko, da mi trsnih ce-pljenk ni potrebno kupovati. Poleg žlahtnih sort imamo tudi precej izabele, za katero sem trdno prepričan, da ne bo nikoli povsem izginila s teh brežin."
Sredi dela smo zmotili tudi Toneta Krajnca. V njegovem vinogradu je pred leti podjetje Era Vino Šmartno ob Paki uredilo poskusni nasad, s katerim so želeli ugotoviti, katera izmed sort bi bila najprimernejša za te kraje. Tone je o tem nasadu povedal takole: "Od nekako osmih poskusnih sort sta se sorazmerno dobro obnesli sorti chardonay in renski rizling. Imamo pa tudi
primer, ko je uspelo Janku Dolinšku letos pridelati skoraj 1000 litrov sorte kerner, ki je bila tudi pri nas kot poskusni nasad in velja za izredno kvalitetno in zahtevno belo sorto. Rad bi še povedal, da je zelo zmotno mišljenje tistih, ki trdijo, da rdečega grozdja ni treba tako pogosto škropiti. Če je sorta žlahtna, je škropljenje neizogibno. Drugače ni pridelka."
Tako nekako so razpletali svoje poglede in izkušnje nekateri kmetovalci vinogradniki iz sveta pod Kožljem.
■ M. H.



Zmaga
Velenjčani so slavili v soboto pomembno delov(n)o zmago. Zmagali so v krosu za pokal Dela.
Napetost
Vse kaže, da bo napetost med Žalčani še narasla. Čez mesto naj bi napeljali še en visokonapetostni vod!
Prekratko
Tudi roka pravice je včasih prekratka. Ne seže do vseh.
Vonjave
Vonj po kofetku pa se nikakor noče poleči. Očitno so ga nekateri dobro zakuhali.
Blagoslov
Kar nekako smp se že navadili, da nobene delovne zmage ne moremo več slaviti brez ustreznega blagoslova. Tbda slišim, da bodo vsaj eno stvar, če jo bodo postavili, postavili brez blagoslova. V nazarski občini so bojda še vedno odločni, da ne bodo dali blagoslova za gradnjo vojaškega radarja.
V korak
Tudi s tem, ko bomo pomaknili uro nazaj, bomo šli v korak s časom.
Huda luknja
Skozi Hudo luknjo bo odslej vendarle promet tekel lažje. A na naših cestah je še tako veliko hudih lukenj.
Čudež jeseni
Jesen nas ne obdari le s plodovi, večino mestnih Slovencev obdari tudi s čudežnim spoznanjem. Da imajo korenine na vasi.
Vse jasno
Pred volitvami je spet toliko ugibanj. Le čemu, ko pa je vse tako jasno.
Dvakrat pol
Velenjski moški rokomet je potrdil dokaz: dva remija sta zmaga, ne poraz!
Pregovor
Če še drži pregovor, da se kontrasti privlačijo, ni čudno, da se naše stranke tako oddaljujejo. Saj je med njimi toliko podobnosti.
Bogastvo
Velenje je bogatejše. Dobilo je direkcijo za rudna bogastva. Za nekatere je ob tem največje bogastvo, da sojo iztrgali Ljubljani.	■
... drugi so pred ognjenimi zublji reševali gospodarsko
poslopje
gospodarski objekt Mizarstva Nunčič v Velikem vrhu, na njej pa je sodelovalo približno 50 operativcev iz GD Letuš, Šmartnega ob Paki, Paške vasi in Mozirja.
Kot je ob koncu povedal poveljnik poveljstva šmarške občine Marjan Verbič, je vaja uspela, kasnejša natančnejša analiza pa bo pokazala, kje je bilo morebiti preveč napak in kje ne. Ob spremljanju reševanja "ponesrečencev" in "gašenju" požara na gospodarskem poslopju, pa je menil, da bi morali sodelujoči na vaji več pozornosti nameniti zaščiti lastnega življenja in boljši opremljenosti orodnih vozil. Svojo ugotovitev je sklenil z željo, da bi se na podobnih vajah srečali še večkrat, na pogoriščih pa čim manj krat. Njegovim besedam so se pridružili tudi šmarški župan Ivan Rakun ter predstavniki poveljstva štabov CZ sodelujočih občin.
■ (tp)
Nov podvig Mirka Lebarja
Mirko Lebar iz Ložnice pri Žalcu se je minulo nedeljo lotil novega podviga. Potem ko mu vzpon na Materhorn zaradi slabega vremena v avgustu ni uspel in ko je bil tudi maraton na Češko odpovedan, se je odpravil na 285 km dolg maraton po Sloveniji.
Mirko je od Rateč do Murske Sobote opravil sedem olimpijskih maratonov, to
pomeni, da je na invalidskem vozičku vsak dan prevozil 40 kilometrov. Kljub slabemu vremenu, ki ga je spremljalo na poti, večjih težav ni imel. Na poti sta ga z avtomobilom spremljala Tope Jerič in Janez Goltnik iz Buč v Tuhinjski dolini. Generalni pokrovitelj maratona je bil Avtoimpex Ljubljana. Maraton po Sloveniji je posvetil umrlemu alpinistu Štanetu Belaku-Šrau-fu.	■ -er
Mirko Lebar, ko smo ga minulo sredo na polovici njegovega maratona pričakali pri žalskem hotelu.
Ob mesecu požarne varnosti
Usposabljanje enot na tromeji
Ob mesecu požarne varnosti enote gasilskih društev preverjajo svojo usposobljenost na operativno taktičnih vajah. Takšno vajo, že tradicionalno, so minulo soboto popoldne pripravili na tromeji občin Šmartno ob Paki, Žalec in Mozirje člani GD Paška vas. Poveljstvo štaba civilne zaščite občine Šmartno ob Paki in omenjenega društva so za kraj preverjanja usposobljenosti izbrali
Eni so najprej poskrbeli za poškodovance, ...
OBJAVE
24. oktobra 1996
□
IPP
Podjetje za usposabljanje in zaposlovanje Invalidov, d.o.o. 3331 Nazarje, Lesarska 10
Glin IPP Nazarje ali daljše Podjetje za up-osabljanje in zaposlovanje invalidov je bilo ustanovljeno leta 1992, ko je Glin Nazarje popustil pod težo bremen trga in prešel pod okrilje Sklada Republike Slovenije za razvoj. Ta je prej enovito podjetje razdelil v pet manjših, eno od njih je postalo podjetje Glin IPP. Cilj tega podjetja je bil en sam: združiti na enem mestu vse invalide prej enovitega podjetja in jim omogočiti ustrezno delo tudi vnaprej.
Podjetje je imelo v svojem začetku zapolenih 43 ljudi, od tega 23 invalidov 2. in 3. kategorije, ki so "podedovali" bolj kot ne iztrošene stare stroje in prostore, potrebne temeljite prenove. A pred njimi je bil nov izziv, ki so se ga oprijeli in ga tudi izkoristili.
Prvi izdelki zaboji za sadje
Prvi izdelki, ki jih je tržišče sprejelo, so bili zaboji za sadje ter embalaža ali kot so jim rekli "palete" za enkratno uporabo. Prevzeli pa so tudi nekatere storitve in jih opravljali za vse hčerske firme Glina. Potem so program razširili, najprej s proizvodnjo oken in potem vrat za vrtne hiške, ki jih je prej Glin kupoval drugje, dokler ni prišlo leto 1994, ki je bilo na nek način prelomno. Po stečaju obrata Polskave, v katerem je Glin Stavbno pohištvo izdelovalo strešna okna, so ta del proizvodnje prevzeli zaposleni v Glin IPR
Strešna okna nov izziv
"26. april 1994 je bil tisti pomembni datum, ki nam je dal novega poleta in veselja za delo. S strešnimi okni se nam je odprlo tuje tržišče, Nemčija, kamor še zdaj izvažamo približno tretjino naše proizvodnje, ne več samo strešnih oken, ampak tudi vrat. Nov program je omogočil nove možnosti za zaposlitev invalidov in brezposlenih, ki so na delo čakali na Zavodu za zaposlovanje. Danes nas je v podjetju zaposlenih v poprečju 70, od tega 30 invalidov," je povedal direktor Glin IPP Anton Boršnak.
Glin IPP Nazarje	usposabljanje in zaposlovanje invalidov
Za prihodnje leto že razprodani!
K sreči niso ostali osamljeni
Da dobro delajo, in da so na pravi poti, dokazujejo tudi podatki. V treh letih so prodajo povečali za 250 odstotkov, število zaposlenih za 58 odstotkov, tretjino proizvodnje, kot že rečeno, pa izvozijo. Priznavajo in poudarjajo pa, da ne bi mogli biti tako uspešni, če jim ne bi zaupali in ves čas stali ob strani Republiški zavod za zaposlovanje Območna enota Velenje z direktorico Štefko Kordež, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Pa tudi čez Sklad za razvoj RS, v katerega lasti so še vedno, nimajo za povedati nič slabega. Ta, pravijo, je odigral pomembno in zelo pozitivno vlogo pri njihovi uspešni rasti.
Novi programi - nove zaposlitve
"Če je bilo v začetku v našem podjetju zaposlenih 23 invalidov, smo jih v naslednjih treh letih na novo zaposlili še 17, ki smo jih preusposobili in prekvalificirali s programi Zavoda za zaposlovanje Velenje. V času, ko med brezposelnimi vztrajno narašča delež invalidov, to
Anton Boršnak: "Osnovno poslanstvo podjetja je od vsega začetka eno samo - usposabljanje in ustrezno zaposlovanje invalidov."
ni tako nepomemben podatek. Ob tem naj povem, da je v podjetju precej velika fluktuacija. Ne tista, ko bi ljudje odhajali na delo drugam, ampak tista, ki nastaja z upokojevanjem," je dodal Jože Rakun, vodja kadrovskih in splošnih zadev v Glin IPR
V	nove naložbe zdaj, ko je trg določen
V	teh nekaj letih obstoja so vse stroje, ki so jih podedovali, temeljito obnovili in poskrbeli za primerne proizvodne prostore. "Vedeti morate," je rekel direktor Glin IPR "da so delavci v začetku delali na prostem, šele zdaj lahko rečemo, da delajo v urejenih delovnih pogojih, predvsem pa na toplem." To dvoje ni bil tako majhen zalogaj, kot se sliši. Zdaj, ko so ga dokončali, bodo lahko mislili tudi na nove naložbe, šli pogumneje v nakup kakšnega novega stroja, ki si ga prej tudi zaradi nezanesljivega trga in ne dovolj definiranega proizvodnega programa niso mogli privoščiti. Vsaka taka naložba bi se v začetku lahko hitro spremenila v polom.
Zaokrožen proizvodni program
"Naš proizvodni program je zdaj zaokrožen: obsega strešna okna, sistem vhodnih in garažnih vrat in podboje za sobna vrata. Od prvih programov smo ohranili le program palet oplemeniten z europaletami. S storitvami za hčerinska podjetja se v takšnem obsegu, kot smo se v začetku, ne ukvarajamo več. Naj se ne sliši kot hvala, a naše zmogljivosti za naslednje leto so že zasedene," je povedal Anton Boršnak. Na mednarodnem obrtnem sejmu v Celju so prvič predstavili izboljšan tip strešnega okna z novim tečajem in možnostjo namestitve zunanjega in notranjega roloja. Sredi novembra ga bodo predstavili pomembnemu nemškemu kupcu.
Ohranjajo koncept obratne ambulante
"Še vedno pa, to poudarjam, ostaja naša primarna skrb,
Jože Rakun: "Pri nas ohranjamo zožen koncept obratne ambulante, ki se kaže kot dober."
skrb za človeka, delavca v tej proizvodnji, ki mu hočemo zagotoviti primemo delo in odrezati debelejši kos kruha, z iskanjem novih trgov pa omogočiti še novo zaposlovanje. Ni naš cilj izkoristiti kolektiv do maksimuma. Naše osnovno poslanstov še naprej ostaja usposabljanje in ustrezno zaposlovanje invalidov glede na njegovo preostalo delovno zmožnost." Da tudi delajo tako, dokazuje podatek, da so eno izmed redkih podjetij v Sloveniji, ki je ohranila, res v zoženi obliki, pa vendar, koncept obratne ambulante. "V njej je redno zaposlena medicinska sestra, ki je obenem tudi nekakšna socialna delavka, nekaj ur na teden pa v njej dela specialist medicine dela dr. Franc Širko. Hvaležni smo mu, ker si kot strokovnjak prizadeva, da je preventiva in zaščita pri delu na dokaj zavidljivem nivoju. Ne samo v našem podjetju, ampak pri delavcih celotne družbe Glina," je povedal Jože Rakun.
Zdaj Sklad za razvoj RS podjetje prodaja. Kmalu bomo videli, kaj se bo iz tega izcimilo. Za odkup so iz razumljivih razlogov močno zainteresenirani tudi delavci sami.
ODLOČITE SE ZA NOV IZZIV V VASI KARIERI
Smo trgovsko podjetje s 45-letno tradicijo. Želimo postati še uspešnejše mednarodno podjetje, ki bo oblikovalo verige zaupanja, znanja ter kvalitete proizvodov in storitev. Za uresničevanje strategije in ruzmjnih ciljev.
VABIMO K SODELOVANJU
ustvarjalne, inovativne, iniciativne, ambiciozne in podjetniško usmerjene posameznike, s smislom za vpeljevanje Sodobnih prodajnih pristopov na domačem in tujih trgih za delovna mesta;
V. DIREKTOR RAZVOJA IN MARKETINGA
■ najmanj VII. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske ali druge ustrezne smeri
■ večletne izkušnje s področja trženja in marketinga ■ poznavanje trgovinskega pt>slavama
■	aktivno znanje tien,	angleškega jezika
2. VODJA MALOPRODAJE IM FRANSHIZINOA
■ VI. ali VII. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske ali druge ustrezne smeri večletne izkušnje na področju maloprodajnega trgovinskega poslovanja in franshizinga
■ organizacijske sposobnosti in znanje vodenja
■	aktivno znanje ang
3. VODENJE PROGRAMOV
■ VI. ali VII. stopnja strokovne izobrazbe, komercialne smeri ■ večletne izkušnje na področju trženja živih	,nilskih proizvodov
L
....................
Če vas delo z nami zanima. se nam v roku 8 dni po objavi pisno predstavite na
naslov:
EH i d.d., Kadri •■■•\ka služba, Prešernova 10, 3504 Velenje.
Lepi uspehi Koroškega plesnega kluba Devžej
Vse bolj v širino in v višino
Koroški plesni klub Devžej deluje peto leto in v povezavi s Plesno šolo Devžej je prevzel skrb za plesno ozaveščenje vseh generacij, ne samo na Koroškem, temveč njihovi plesni koraki segajo od Slovenskih Konjic do Savinjske doline in celo v Prekmurje. Plesno dejavnost širijo tako že v otroških vrtcih, nadaljujejo v osnovnih in srednjih šolah ter med odraslimi.
V	petih letih smo zgradili plesni kolektiv, ki je danes med petimi najmočnejšimi plesnimi klubi v Sloveniji tako po številu plesnih parov in po kakovosti, o čemer pričajo številne visoke uvrstitve naših plesalcev na največjih domačih in tujih turnirjih ter državnih prvenstvih. Zmag na domačih turnirjih niti ne štejemo več, zelo odmevne pa so uvrstitve naših parov na odprtih prvenstvih Velike Britanjije, Danske, Avstrije, Italije in na odprtih prvenstvih Londona, Dunaja... V preteklem letu je bila odmevna tudi ekipna zmaga našega kluba na turnirju v Szombatheyu v konkurenci plesnih parov iz petih držav," je o dosedanjih uspehih povedal predsednik plesnega kluba Devžej iz Slovenj Gradca Janez Pušnik.
Seveda pa v klubu ne namenjajo pozornosti samo športnemu plesu, ki je nedvomno lep, a drag šport, ki zahteva ob izjemnih telesnih naporih in količini treninga tudi znatna finančna srestva, namenjena ravno treningom s kvalitetnimi domačimi in tujimi trenerji, opremi in nastopom na domačih in seveda tujih turnirjih, ki pomenijo referenco v plesnem svetu. Vse to seveda povrnejo športni in estetski užitki, kultiviranost telesa in seveda tudi tekmovalni rezultat. Na tekmovalnem področju so na nedavnem državnem prvenstvu v standardnih plesih za vse katergorije dosegli zastavljene cilje in jih celo nekoliko presegli. V vseh kategorijah so imeli finaliste, dva para pa sta se uvrstila tudi na stopničke. Z drugim mestom sta najbolj presenetila Alja Cverlin Pušnik in Marko Soderžnik, s tretjim mestom v kategoriji starejših mladincev pa sta svoj nesporni tal-' ent potrdila Vesna Šošter in Tomaž Vratar. V finalu sta v kategoriji mladincev plesala tudi Daša Kotnik in Aleš Cokan, vsi ostali pari pa so dosegli polfinalne nastope, kar pomeni, da pleše kvalitetno celotna klubska skupina.
V	teh dneh pa v Londonu poteka eden od dveh najpomembnejših plesnih turnirjev na svetu, takoimenovani INTERNATIONAL. Naši obeti so dobri, saj nas bodo zastopali kar štirje pari," je povedal Janez Pušnik in poudar-il:"Neizčrpen vir plesalcev, od koder se napaja
tudi klub, je Plesna šola Devžej, ki se je v Šaleški in Savinjski dolini v zadnjih letih lepo uveljavila. Prav z njeno pomočjo in seveda s pomočjo naših trenerjev Urše Gestrin in Mateja Sagmeistrater gostujočega trenerja Franja Kožarja pričakujemo ponoven vzpon plesa v Velenju, ki je v preteklih letih dalo celo plejado vrhunskih plesalcev. V strokovno delo plesne šole se že vključujejo bivši velenjski aktivni plesalci, kar zagotavlja kvaliteto dela tudi v bodoče."
Hinko Jerčič

HOTELI MORJE
PORTOROŽ / PORTOROSE / SLOVENIJA
JESENI v hotelu
■	V/	! :■ ' , : : "
Zo vas smo pripravili posebne jesenske počitnice. Druženje, kopanje v bazenu, sprehodi, izleti, zabava
in mediteranska kuhinja so razlog	čete.
, -V.	-
UPOKOJENCI SAMO ZA VAS
OD I.IO. DO 10.11.1996
5 DNf 13.500 SIT
Za vale vnuke posebne ugodnosti:
li/ FPi " -!:>-	„. '* -
* lik STARŠI - ZA VAS IN OTROKE
V ČASU ŠOLSKIH POČITNIC
OD 29.10. DO 5M. »996
BOŽIČNO PRAZNI HOTELU RIVIEI
21.12. DO 28.12.1996
POLPENZION 38 DEM/ OSEBO.
BOŽIČNI
I 9. do 14. ur«
« ♦ *
•<" - is.!
modaMEH3AmodaW«inodaMOMmoda
Zdelo se vam bo, da vaše življenje postaja nekam enolično in dolgočasno. Poskrbite, da tako stanje ne bo več dolgo trajalo. Kakšne kratke počitnice bi se vam namreč naravnost prilegle, le debelost denarnice zna biti manjša ovira. Nek hobi, ki vam veliko pomeni, vam bo prinesel uspeh.
Kozorog od 23. decembra do 20. januarja
Kar verjeti ne boste mogli, ko se bo vse izteklo tako, kot ste si vedno želeli. Celo bolje. Pazite, da sedaj ne boste izgubili glave in v vsej zmedenosti ne boste potegnili kakšne zgrešene poteze. Nekdo namreč komaj čaka, da naredite kakšno napako.
Vodnar od 21. januarja do 19. februarja
Sedaj že veste, da si morate vzeti veliko več časa in k temu dodati še kanček volje, pa bo vaše družinsko življenje spet postalo znosno. Nikar ne poslušajte dobronamernih nasvetov "prijateljev" - če boste namreč prisluhnili sebi, boste naredili zelo prav.
Ribi od 20. februarja do 20. marca
Odločili* se boste in zato padli v rahlo krizo. Vendar se bo kmalu izkazalo, da ste se odločili zelo dobro. To bo vplivalo tako na vaše počutje kot vzdušje v domači hiši, ki bo vsak dan prijaznejše in lepše. Slovo bo lepše, kot ste si lahko predstavljali.
ilustracije:Pia
HOROSKOP
0, kam bi dala?
Priznajte. Tudi vaša je polna skrivnosti in včasih je v njej toliko različnih stvari, da se sami začudite, kaj vse prenašate s sabo. Velikokrat se nam zdi kar premajhna, pa tudi to je res, da se nekaterih naveličamo, druge pa
nam
silno prirastejo k srcu. O ženskih torbicah razmišljam, seveda. Letošnja moda prav revolucionih sprememb ne prinaša. Zato bo marsikateri prav prišla še kar lanska torbica. Sploh, če je ostrih štirioglatih linij, ne prevelika, če spominja na štirideseta, lahko malce tudi na šestdeseta. Tiste, ki pa ne morete brez velikih torb, pa jim vseeno lahko ostanete zveste, saj jim ostaja tudi kar nekaj kreatorjev torbic.
Čudežen zeleni čaj
Znanstveniki Japonskega Instituta za raziskave raka so
odkrili, da velike količine čaja znižujejo skupno stopnjo holesterola in triglicerina,
povečujejo pa stopnjo koristnega holesterola(HDL). Povedano drugače, zeleni čaj zelo koristi srčnim bolnikom. Poleg tega tudi pri več skodelicah dnevno dobro vpliva na jetra. Kaže tudi, da zeleni čaj odstranjuje nekatere stranske učinke kajenja, predvsem raven maščob, ki nase vežejo proste radikale. Skratka -zeleni čaj je zdrav, zato kakšno skodelico kave čez dan zamenjajte z njim.
Oven od 21. marca do 21. aprila
Z nekim dejanjem, ki mu sami ne boste predpisovali velike pozornosti, boste poželi veliko odobravanja, predvsem pri nadrejenih. Ker se to že dolgo ni zgodilo, vam bo toliko bolj godilo. Doma pa se pripravite na nekaj vročih pogovorov s partnerjem.
Bik od 22. aprila do 20. maja
Izbrali boste srednjo, a čisto pravo pot. Vse tisto, kar vas spravlja ob živce, boste poskušali pozabiti, tisto, kar vas veseli, pa boste pritegnili na plan. Partner bo izredno dobro razpoložen, kar bo vplivalo tudi na vas. Pazite se prepihov in prehlada.
Dvojčka od 21. maja do 21. junija
Ce boste s svojimi ljubosumnimi napadi še nadaljevali, se vam ne bo prav nič dobro pisalo. Verjemite, da se vas bo partner naveličal poslušati, vse skupaj pa se lahko sprevrže v še kaj hujšega. Obilica dela vas bo močno izčrpala, predvsem psihično. Poskrbite tudi za svojo zabavo.
Rak od 21. junija do 22. julija
Doživeli boste nekaj lepega. Tudi zato, ker se boste tokrat pustili presenetiti in to tudi očitno pokazati. Včasih res kanček dobre volje prežene precejšnje težave in to se bo zgodilo prav vam. Nikar ne pokvarite vsega skupaj z prevelikimi zahtevami do partnerja.
lev od 23. julija do 23. avgusta
Prav nič vas ne bo v naslednjih dneh spravilo iz tira. Tudi manjši problemi na delovnem mestu ne. Vzeli jih boste kot nekaj, kar pač tu in tam pride. Doma bo namreč vse v najlepšem redu, celo tako lepo, da ne boste mogli verjeti. V soboto lep in prijeten obisk.
Devica od 24. avgusta do 23. septembra
Spoznali boste, da pregovora "Kar se Janezek nauči, to Janezek zna", še kako drži. Partnerja ne boste mogli spremeniti, pa če se boste še tako trudili. Zato vam bo ostalo dvoje; ali se boste morali krepko razjeziti, ali pa sprijazniti s tem, kar pač imate, in biti povsem tiho.
Tehtnica od 24. septembra do 23. oktobra
verjeli ne boste prav vsemu, kar vam bo povedala dobra znanka, zaskrbelo pa vas bo vseeno. Bolje bo, če govorice vsaj malo preverite, kot pa da čakate, kaj se bo sedaj zgodilo. Službene obveznosti vam bodo vzele veliko časa in energije, to pa boste pridobili le, če si boste vzeli več časa zase.
Škorpijon od 24. oktobra do 22. novembra
Za vami je nekaj zelo napornih dni. Predvsem si boste morali vzeti več časa za sebe, za vašo dušo. Nikar ne modrujte, kaj lahko po tem, ko je že prepozno, še storite. Sedaj mislite le na prihodnost, ki bo zagotovo lepša, kot se trenutno počutite.
Strelec od 23. novembra do 22. decembra
Vroče mleko z dodatki
VELIKI OKTOBERSKI SEJEM V BRASLOVČAH
od 24.10. do 30.10.1996, od 8.00 do 16.00 ure
RAZSTAVA IN PRODAJA TRAKTORJEV RAZLIČNIH TIPOV IN MOČI
- SEJEMSKI POPUST!
UNIVERZAL:
stari in novi tipi: 445 DTC, 445 U, 530 DTC, 640 DTC, 640 U, 453 DT, 533 DT, 643 DT, 703 DT, 453 DTR 533 DTR 643 DTR 703 DTR 1010 DTC, 300 DTC, 803 DT TURBO, 453 FORTE, 533 F0RTE, 643 F0RTE NOVO - NOVO - STARO ZA NOVO!!!
NA PRODAJ TUDI KMETIJSKA MEHANIZACIJA S POPUSTOM OD 5% DO 20 !
Stroji SIP Šempeter, Creina Kranj, Tehnostroj Ljutomer, Mlaz Bogdanovci - Makedonija, Kirchner in Potinger Avstrija, INO Brežice, Tehnos Žalec, Agromehanika Kranj, uvoz kosilnice BCS Italija, RIK0 Ribnica, Bori Sežana, balirke Volvo Italija, Simpa Poljska, balirke Klas, plugi KEP Murska Sobota
NUDIMO TUDI POSEZONSKI SUPER POPUST
ZA: samonakladalne prikolice, silažne prikolice, silokombajne SILO 80B, pajke 230,350, kosilnice, zgrabljalniki in še in šel!!
POSEBNA SEJEMSKA PRILOŽNOST:
Ponujamo brezplačen prostor za razstavo in prodajo rabljenih traktorjev in kmetijske mehanizacije. V ČASU SEJMA VAM BOMO PONUDILI NIZKE CENE, POPUSTE, NAGRADE, BREZPLAČNO DOSTAVO NA DOM IN ZELO UGODNE KREDITNE POGOJE OD 1 LETA DO 4 LET - OBRESTNA MERA OD 5% DO 10,5% - imeti morate samo status kmeta in zemljiško-knjižni izpisek. Vljudno Vas vabimo, da nas obiščete v Brasiovčah, kjer boste na enem mestu videli največjo razstavo traktorjev in kmetijske mehanizacije.
PRIPOROČAMO SE ZA NAKUP - VIDIMO SE V	i
BRASLOVČAH!	■ 1
NAŠE PRAVILO NAJBOLJŠE - IftA MmunmmmuHto
NAJCENEJŠE!
Teleloi: 063/703-075,703-072 Mobitel: 0609/627-771
Mleko lahko pripravimo z različnimi dodatki, da im avsakokrat drugačen okus, pa tudi izdatnejše je.
Mleko z medom -Potrebujemo 1 liter mleka, 4 rumenjake, 4 žlice medu. Mleko zavremo. V skodelici razžvrkljamo rumenjake. V tankem curku in med mešanjem jim prilijemo malo vročega mleka, dodamo med in mešamo, da se raztopi. Zmes zlijemo v lonec k preostalemu mleku. Dobro premešamo, nalijemo v kozarce in ponudimo s slamico.
Mleko s čokolado -
Potrebujemo 1 liter mleka, 40 g kuhinjske čokolade, 100 g sladkorja, 100 g sladke smetane. V kožici, ki jo postavimo v vodno kopel, raztopimo čokolado. Počasi in med mešanjem prilivamo
vroče mleko, sladkamo in dobro premešamo, da se sladkor stopi. Nalijemo v vrč, prilijemo sladko smetano, razmešamo in nalijemo v kozarec.
ifllBlMlšttš) m fe
Mq i
Pri ženskah sta to dela, ki povzročata največ preglavic. Paziti morate, kaj jeste, hkrati pa skrbite za redno gimnastiko. Tiste misšice, ki nimajo dela, postanejo mla-have in vezivno tkivo izgubi prožnost.
Predlagamo vam tri .
§}(c]Gn)jja©®
vaje, ki vam bodo pomagale, da boste tudi čez zimo ostale vitke in prožne. Boki, zadnjica in noge bodo napeti in čvrsti, če boste telovadili po 15 minut na dan.
Prva vaja: Pokleknite, predročite, nato se z vrhnjim delom telesa nagnite čimbolj naprej, zravnajte se.
Druga vaja: Naslonite se na steno in naredite, kot bi se usedli. Zdržite dve minuti, sprostite telo in ponovite vajo.
Tretja vaja: Desno nogo postavite na stol, Trup sklonite k levi nogi in se s prsti dotaknite prstov na nogi. Zamenjajte nogi.
ČETRTEK, 24. oktobra
SLOVENIJA 1
09.55 Zlati dež, 6/6 10.40 Sedem korajžnih in Katja 10.50 Korajža velja 11.20 Pustolovščine in odkritja, 12/26 11.50 Po domaČe 13.00 PoroCila 13.05 Kolo sreCe, tv igrica 15.30 Alica, evrop.kult.magazin 16.00 Mednarodna obzorja 17.00 TV dnevniki 17.10 Delfi in prijatelji, 18/26 17.35 Operacija strogo zaupno,
20/24 18.00 Po Sloveniji 18.30 EPP-sejem Medilab 18.40 Risanka 18.50 Kolo sreCe, tv igrica 19.20 Kuharske mojstrovine 19.30 TV dnevnik 2 20.00 Volitve Ž96 20.35 Tednik
21.25 Zlata šestdeseta slovenske
popevke 22.30 TV dnevnik 3 22.50 Šport 22.55 Poslovna borza 23.10 SOVA: sledi Kvantni skok, 6/30 00.00 Najstrašnejši umor, 3/6
SLOVENIJA 2
14.20 Japonska
14.50 Košarka: Seattle suprson-
ics-lndiana, posnetek 16.20 Don Kihot, 5/5 17.10 SOVA, pon. sledi Kvantni skok, 5/30 18.00 Castlovi, 9/26 18.30 Korenine slovenske lipe 19.00 Najstrašnejši umor, 3/6 19.25 VCeraj, danes, jutri 19.30 V območju somraka, 52/61 20.00 SporoCiio iz Vietnama, 1/4 20.45 EPP - sejem Medilab 20.50 Umetniški večer: Vitomil
Zupan - Mrki Kondor 21.55 PoveCava 22.45 Igrani film
00.25 Zgodovinska kitajska mesta
08.30 Jutranji program: MMTV,
Tele 59, TV Robin 09.30 M.A.S.H., pon. naniz. 10.00 Santa Barbara, nad. 11.00 Sedma sila, pon. naniz. 12.00 Pop kviz, pon. 12.30 Volitve Ž96, pon. 13.00 ITC magazin 13.30 Newyorška policija, film 14.30 Ograje našega mesta, pon. 15.30 POP 30 16.00 Mulci!, naniz. 16.30 Santa Barbara, nad. 17.30 Obalna straža, naniz. 18.30 POP kviz 19.00 Cosby, naniz. 19.30 24 ur
20.00 Družinski hlevCek, nad. 21.00 Gorski zdravnik, nad. 22.00 Volitve Ž96 22.30 M.A.S.H., naniz. 23.00 Sedma sila, naniz. 00.00 Mož pravice, naniz. 01.00 24 ur, pon. 01.30 POP 30, pon.
09.30 ANNE SHIRLEY- NADALJEVANJE, pon. 3. dela 10.20 EPP/Vabimo k ogledu 10.25 NAJ SPOT, pon. 12.00 Videostrani 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 Otroški program: RISANKE 19.30 TV IZLOŽBA 19.40 OBVESTILA 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 TRANSVESTITA PRED OLTARJEM; gosta ELENA in EMANUELE 21.05 POGODBA ZA UMOR 1, film 22.35 REGIONALNE NOVICE 22.40 HOROSKOP 22.45 TV IZLOŽBA 22.50 NAJ SPOT DNEVA 22.55 VIDEOSTRANI dO 24.00
PETEK, 25. oktobra
SLOVENIJA 1
09.35 Učimo se ročnih ustvarjalnosti
09.50 Pasje mesto, 22/31 10.10 Zlata šestdeseta slovenske
popevke 11.05 Čarovnice iz Eastwicka,
amer. film 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, tv igrica 15.50 Antologija slovenske glasbe 17.00 TV dnevniki 17.10 Otroški program 18.00 Po Sloveniji 18.30 Risanka 18.50 Hugo, tv igrica 19.20 Včeraj, danes, jutri 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Volitve Ž96 20.40 Planet INN 22.10 Včeraj, danes, jutri 22.20 TV dnevnik 3 22.40 Šport 22.50 SOVA: sledi Kvantni skok, 7/30 23.40 So leta minila, 11/20 00.05 Rdečica, kitajski film
SLOVENIJA 2
11.05 Poslovna borza 11.15 Korenine slovenske lipe 11.35 PoveCava 12.25 Igrani film 13.55 PoCakaj me v nebesih,
španski film 16.10 Gradovi, 13/13 16.40 SOVA, pon. sledi Kvantni skok, 6/30 17.30 So leta minila, 11/20 18.00 Alpe Jadran 18.30 Koncerti za mlade 19.30 V območju somraka, 53/61 20.00 Umori, stopnje, 1/23 20.50 Forum
21.05 EPP-sejem Medilab 21.10 Kronika Borštnikovega
sreCanja 21.25 Cahill, amer. film 23.05 Videošpon
09.00 Jutranji program: MMTV,
Tele 59, TV Robin 09.30 M.A.S.H., pon. naniz. 10.00 Santa Barbara, nad. 11.00 Sedma sila, pon. naniz. 12.00 Pop kviz, pon. 12.30 Volitve Ž96, pon. 13.00 Roseanne, naniz. 13.30 Predaj se vetru, film 15.30 POP 30 16.00 Muicil, naniz. 16.30 Santa Barbara, nad. 17.30 Obalna straža, naniz. 18.30 POP kviz 19.00 Cosby, naniz. 19.30 24 ur 20.00 Urgenca, naniz. 21.00 Dosjeji x, naniz. 22.00 Fanatiki zla, film 00.00 Lovec na glave, naniz. 01.00 24 ur, pon. 01.30 POP 30, pon.
09.00 DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja 09.45 TRANSVESTITA PRED
OLTARJEM, pon. 10.45 EPP/Vabimo k ogledu 10.50 POGODBA ZA UMOR 1, pon.
12.20 VIDEOSTRANI 17.55 NAJ SPOT DNEVA 18.00 OTROŠKI MIŠ MAŠ,
kontaktna oddaja 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 Otroški program: RISANKE 19.30 TV IZLOŽBA 19.40 OBVESTILA 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 SVET ŽIVALI - PTICE V
KELTKAH 2. del 20.50 POGODBA ZA UMOR 2, film 22.20 DEDIŠČINA SONČNIH
BOGOV - 3. oddaja DVORCI VEČNIH DUŠ 22.55 GOST ODDAJE DOBRO JUTRO
23.25 REGIONALNE NOVICE 23.30 HOROSKOP 23.35 TV IZLOŽBA 23.40 VIDEOSTRANI do 24.00
SOBOTA, 26. oktobra
SLOVENIJA 1
08.20 Radovedni TaCek 08.40 Jakec in čarobna lučka 08.50 Pod klobukom 09.35 Zgodbe iz školjke 10.05 Učimo se tujih jezikov:
angleščina 10.20 Slovenska filharmonija
svojim abonentom 11.10 Svet dinozavrov 11.40 Analitična mehanika, 41/53 12.10 Tednik 13.00 Poročila 13.05 Hugo, pon. 14.15 Reka upanja, 16/18 15.10 This land iz mine, amer. film 17.00 TV dnevniki 17.10 Boj za obstanek 18.00 4x4 18.30 Ozare 18.35 Hugo, tv igrica 19.10 Včeraj, danes, jutri 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.00 Podelitev Ježkovih nagrad, prenos
21.35 Jani KovaCič - portret 22.05 Za tv kamero 22.30 TV dnevnik 3 22.40 Šport 23.00 SOVA: sledi Kvantni skok, 8/30 23.50 Večni sanjač, 18/25 00.15 Mrtveci ne nosijo ogrinjala, amer. film
SLOVENIJA 2
08.50 Mostovi 09.20 Slovenski utrinki 09.50 SP v alp.smuč. (Ž),
veleslalom, l.tek 11.00 Planet INN 12.50 SPv alp.smuč. (Ž),
veleslalom, 2. tek 13.50 Tenis, Cetrtfinale ATP
turnirja, prenos iz Stuttgarta 18.10 Zgodovinska kitajska mesta 19.05 Skrivnostni svet A. Clarka 19.30 V območju somraka, 54/61 20.00 Schtonk, nemški film 21.55 TV avtomagazin 22.25 Sobotna noč
08.00 Mož pajek, risana serija 08.30 Junak akcije, mlad. serija 09.00 Zvezdne steze, risana serija 09.30 Kje je Wally, risana serija 10.00 Max Glick, mlad. serija 10.30 Kenny Rogers 2, mini serija 11.30 Nove Supermanove dogodivščine, naniz. 12.30 Obraz tedna, pon. 13.00 Tom Sawyer, film 15.30 Hokej, reportaža 16.00 Svet športa 17.00 Vesoljski bojevniki, naniz. 18.30 Prijatelji, naniz. 19.00 Varuška 19.30 24 ur
20.00 Bilo je nekoC v Ameriki, film 00.00 Teksaški mož postave, naniz.
01.00 Ameriško srce, film 03.00 24 ur, pon.
(anali
k
09.30 OTROŠKI MIŠ MAŠ, pon. 10.30 EPP/Vabimo k ogledu 10.35 SVET ŽIVALI, pon. 11.20 DEDIŠČINA SONČNIH
BOGOV, pon. 11.55 POGODBA ZA UMOR 2,
pon. filma 13.20 Videostrani 17.00 ŠKL-TEDENSKA ODDAJA 18.00 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 Otroški program: RISANKE 19.30 TV IZLOŽBA 19.40 OBVESTILA 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 525. VTV MAGAZIN, regionalni informativni program
20.30 GLASBENI GOST: SKUPINA
KONTRABANT 21.15 SMRTONOSNA ŽENSKA
film, pon. 22.45 HOROSKOP 22.50 TV IZLOŽBA 22.55 NAJ SPOT DNEVA 23.00 VIDEOSTRANI DO 24.00
NEDELJA, 27. oktobra
SLOVENIJA 1
08.40 ŽIV ŽAV
09.30 Sredi galaksije zavij levo 10.00 Koncerti za mlade 11.00 Vsi smo ena družina, 6/10 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 Maribor'96 Grand prix-
Brevis Litva 13.00 PoroCila 13.05 Hugo, tv igrica 13.35 Karaoke, pon. 14.35 Nedeljska reportaža 15.05 Dlan v dlani 15.20 Tatič, nizozem.film 17.00 TV dnevniki 17.10 Zavrtimo stare kolute 17.40 Po domače 19.00 Včeraj, danes, jutri 19.10 Risanka 19.15 Loto 19.30 TV dnevnik 2 19.50 Zrcalo tedna 20.10 Zoom 21.10 Očetje in sinovi 22.10 TV dnevnik 3 22.20 Športni pregled 23.05 Mednarodno tekmovanje v ŠRG, reportaža z Vrhnike
SLOVENIJA 2
08.25 Coprnica Zofka, si. film 09.50 SPv alp.smuč. (M)
veleslalom, l.tek 11.00 4x4 11.30 TV avtomagazin 12.00 SOVA, pon. sledi Kvantni skok, 7/30 12.50 Športna nedelja: sledi SP v alp.smuč. (M)
veleslalom, 2. tek 13.50 Tenis ATP turnir, finale iz
Stuttgarta sledi Ljubljana: namizni tenis PEP
(M) OLIMPIJA-LAVALOIS 17.00 Bled: alpska liga v hokeju na ledu, SPORTINA BLED:KAC, prenos
19.30 V območju somraka, 55/61 20.00 Prevzetnost in pristranost, 20.50 Vlak skrivnosti, film 22.35 Novice iz sveta razvedrila
08.00 Risanke 08.30 Pink Panter, risanka 09.00 Kapitan Zed in Zee Zone 09.30 Kimba beli levček, risanka 10.00 Reboot, risanka 10.30 Detektiva in pol, naniz. 11.00 Radovedna Nancy, naniz. 11.30 Kuharske mojstrovine,
kulinarična oddaja 12.00 Razprtije, naniz. 13.00 Volitve '96 14.00 Tom Sawyer,film 16.00 Teksaški mož postave, pon. 17.00 Ljubezan na Donavi, nad. 18.00 Utrip srca, film 19.30 24 ur
20.00 Naključni turist, film 22.00 Hokej 23.00 Na sever, nad. 00.00 ITC: Sao Paulo 01.30 24 ur, pon.
08.15 MLADI UPI 08.40 OTROŠKI MIŠ MAŠ, pon. 09.40 524. VTV MAGAZIN, pon. 10.00 GOST TORKOVE ODDAJE
DOBRO JUTRO 10.30 ŠPORTNI TOREK, pon. 10.50 ŠPORTNI GOST 11.25 GOST SREDINE ODDAJE
DOBRO JUTRO 11.55 525. VTV MAGAZIN, pon. 12.25 PAHOR & GOSTJE - gost:
VIKTOR JACKOVICH 13.25 GLASBENI GOST: SKUPINA
KONTRABANT 14.10 GOST PETKOVE ODDAJE
DOBRO JUTRO 14.40 VIDEOSTRANI 15.00 ANNE SHIRLEY, pon. 15.50 TRANSVESTITA PRED
OLTARJEM, pon. 16.50 ANNE SHIRLEY, pon. 17.35 POGODBA ZA UMOR 1, film. pon.
19.05 NAJ SPOT 20.05 SVET ŽIVALI, pon. 20.50 MEDNARODNA POLETNA VIOLINSKA ŠOLA, 2. del 21.20 HOROSKOP 21.25 VIDEOSTRANI do 24.00
PONEDELJEK, 28. oktobra
SLOVENIJA 1
09.40 Snežna kraljica, gledališka
predstava 10.45 Zagorje Ž96 11.15 Vlak skrivnosti,amer. film 13.00 Poročila
13.05 Novice iz sveta razvedrila 13.55 Utrip 14.10 Zrcalo tedna 14.20 Za tv kamero 14.30 Forum
14.50 Nedeljska reportaža 15!20 OCetje in sinovi 16.05 Kronika Borštnikovega
sreCanja 16.20 Dober dan, Koroška 17.00 TV dnevniki 17.10 Radovedni TaCek 17.30 Očividec, 4/13 18.00 Po Sloveniji 18.30 Umetniki za svet 18.40 Risanka 18.50 Lingo, tv igrica 19.20 Žrebanje3x3 19.30 TV dnevnik 2 20.00 Volitve Ž96 21.25 Roka ročka 22.20 Včeraj, danes, jutri 22.30 TV dnevnik 3 22.50 Šport 23.00 Sova:
sledi Kvantni skok, 9/30 23.50 Noro zaljubljena, 12/25
SLOVENIJA 2
12.35 UCimo se tujih jezikov,
angleščina 12.50 Reka upanja, 4/18 13.35 Sobotna noč, pon. 15.35 Športni pregled 16.20 VVildbach, 9/13 17.10 SOVA, pon. sledi Kvantni skok, 8/30 18.00 Simpsonovi, 51/92 18.30 Sedma steza 19.00 Noro zaljubljena, 12/25 19.25 Včeraj, danes, jutri 19.30 V območju somraka, 56/61 20.00 Mati, ang. drama 21.00 Podelitev Borštnikovega
prstana 22.30 Osmi dan 23.00 Homo turisticus, oddaja o
turizmu 23.30 Svet poroča 00.00 Brane RonCel izza odra
09.00 Jutranji program
10.00 Santa Barbara, nad.
11.00 Razprtije, pon.
12.00 POP kviz, pon.
13.00 Alexa: Ljubezenska zgodba,
13.30 Ljubezen na Donavi, pon. nad.
14.30 Radovedna Nancy, pon.
15.00 Max Glick, pon.
15.30 POP 30
16.00 Mulci!, naniz.
16.30 Santa Barbara, nad.
17.30 Obalna straža,naniz.
18.30 POP kviz
19.00 Cosby, naniz.
19.30 24 ur
20.00 Sreča je opoteča, film 22.00 Volitve Ž96 22.30 Športna scena 23.30 Sedma sila, naniz. 00.30 Mož pravice, naniz. 01.30 24 ur, pon. 01.30 POP 30, pon.
09.00 DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja 09.45 EPP Vabimo k ogledu 09.50 525. VTV MAGAZIN, pon. 12.00 Videostrani 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 ŠKL - TEDENSKA ODDAJA, pon.
19.40 OBVESTILA
20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU
20.05 NASILJE IN OTROCI -
pogovor v studiu 21.05 ANNE SHIRLEY - NAD.,
4. del nad. 21.55 REGIONALNE NOVICE 22.00 KONCERT MEDN. POLETNE
ŠOLE TROBIL, 1. del 22.30 GOST ODDAJE DOBRO
JUTRO 23.00 HOROSKOP 23.05 TV IZLOŽBA 23.10 VIDEOSTRANI do 24.00
TOREK, 29. oktobra
SLOVENIJA 1
10.50 Otroški program 11.40 Coprnica Zofka, slov. film 13.00 PoroCija 13.05 Lingo
14.25 Vsi smo ena družina, 6/10 14.50 Obzorja duha 15.20 Mati, ang. drama 16.20 Mostovi 17.00 TV dnevniki 17.10 Sredi galaksije zavij levo, 24/28
17.35 Jakec in čarobna lučka 18.00 Po Sloveniji 18.30 Umetniki za svet 18.40 Risanka 18.50 Kolo sreče, tv igrica 19.30 TV dnevnik 2 20.00 Volitve Ž96 20.35 Gore in ljudje 21.25 Beli vitez, 1/4 22.30 TV dnevnik 3 22.50 Šport 22.55 Poslovna borza 23.10 Sova
sledi Splošne poizvedbe, 9/14 00.40 Davov svet, 14/25
SLOVENIJA 2
11.30 Osmi dan 12.00 Boj za obstanek 12.50 Alpe Jadran 13.20 Koncert moskovskega
državnega orkestra 14.55 Zoom
15.55 Pustolovščine in odkritja, 13/26
16.25 Sporočila iz Vietnama, 1/4 17.10 SOVA, pon. sledi Kvantni skok, 9/30 18.00 Castlovi, 10/26 18.30 Svet dinozavrov 19.00 Davov svet, 14/25 19.30 V območju somraka, 57/61 20.00 VVildbach, 9/13 20.50 Studio city 21.50 Somrak stoletja 23.30 Studio city
08.30 Jutranji program: MMTV,
Tele 59, TV Robin 09.30 Grdi raCek 10.00 Santa Barbara, nad. 11.00 Sedma sila,pon. 12.00 POP kviz, pon. 12.30 Volitve Ž96, pon. 13.00 Kuhajmo skupaj, pon. 13.30 Športna scena, pon. 14.30 Acapulco H.E.A.T., naniz. 15.30 POP 30 16.00 Mulci!, naniz. 16.30 Santa Barbara, nad. 17.30 Obalna straža, naniz. 18.30 POP kviz 19.00 Cosby, naniz. 19.30 24 ur
20.00 Chicago Hope, naniz. 21.00 Newyorška policija, naniz. 22.00 Volitve Ž96 22.30 M.A.S.H., naniz. 23.00 Sedma sila, naniz. 00.00 Mož postave, naniz. 01.00 24 ur, pon. 01.30 POP 30, pon.
09.30 10.30 10.35
11.25
12.00 18.55 19.00
19.30 19.40 20.00 20.05 20.25 20.45 21.10 21.40 21.45 21.50 21.55
NASILJE IN OTROCI, pon. EPP/Vabimo k ogledu ANNE SHIRLEY - NADALJEVANJE, pon.
KONCERT MEDNARODNE
POLETNE ŠOLE TROBIL,
l.del, pon.
Videostrani
NAJ SPOT DNEVA
MINI 5, otroška glasbena
lestvica
TV IZLOŽBA
OBVESTILA
EPP /VABIMO K OGLEDU 526. VTV MAGAZIN ŠPORTNI TOREK ŠPORTNI GOST ŠPORTNA REPORTAŽA HOROSKOP TV IZLOŽBA NAJ SPOT DNEVA VIDEOSTRANI do 24.00
SREDA, 30. oktobra
Sreda, 30. oktobra
SLOVENIJA 1
10.15 Karaoke
11.15 Otroški program
11.40 Roka ročka
12.30 Maribor ž96 Grand prix-
Brevis Litva 13.00 PoroCila 13.05 Kolo sreče 13.35 Zgodbe iz školjke 16.05 Dlan v dlani 16.20 Ljudje in zemlja 17.00 TV dnevniki 17.10 Male sive celice 18.00 Po Sloveniji 18.30 Umetniki za svet 18.40 Risanka 18,50 Kolo sreče, tv igrica 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.00 Volitve Ž96 20.30 Kraljica Margot, franc. film 23.15 TV dnevnik 3 23.35 Šport 23.50 Sova:
sledi Kvantni skok, 10/30 00.40 Caraline v velemestu, 1/24 SLOVENIJA 2 11.50 Poslovna borza 12.00 Somrak stoletja 13.40 Tatič, nizoz.film 15.15 Homo turisticus, oddaja o
turizmu 15.45 Umori.stopnje, 1/23 16.30 Splošne poizvedbe, 9/14 18.00 Castlovi, 11/26 18.30 Japonska
19.00 Caraline v velemestu, 1/24 19.30 V območju somraka, 59/61 20.00 Ljubljana: kvalif. za EP v košarki (M),
SLOVENIJAJTALIJA, prenos 21.35 Nogomet: 2. krog lige prvakov, povratna tekma, prenos
23.20 Koncert simfonikov RTV
08.30 Jutranji program: MMTV,
Tele 59, TV Robin 09.30 M.A.S.H., pon. 10.00 Santa Barbara, nad. 11.00 Sedma sila, pon. naniz. 12.00 POP kviz, pon. 12.30 Volitve Ž96, pon. 13.00 ITC magazin 13.30 Newyorška policija, pon. naniz.
14.30 Ograje našega mesta, pon. 15.30 POP 30 16.00 Mulci!, naniz. 16.30 Santa Barbara, nad. 17.30 Obalna straža, naniz. 18.30 POP kviz 19.00 Cosby, naniz. 19.30 24 ur
20.00 Krištov kolubm: Odkritje, film
22.00 Volitve Ž96 22.30 M.A.S.H., naniz. 23.00 Obraz tedna 23.30 Sedma sila, naniz. 00.30 Mož pravice, naniz. 01.30 24 ur, pon. 02.00 POP 30, pon.
kanali
27
09.00 DOBRO JUTRO 09.45 526.VTV MAGAZIN, pon. 10.05 EPP/Vabimo k ogledu 10.10 ŠPORTNI TOREK, pon. 10.30 ŠPORTNI GOST, pon. 10.50 ŠPORTNA REPORTAŽA, pon.
12.00 Videostrani 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 Otroški program : RISANKE 19.30 TV IZLOŽBA 19.40 OBVESTILA 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 ANNE SHIRLEY - NADALJEVANJE, 5. del nad. 20.55 VIDEO TOR ročk glasba 21.55 GOST ODDAJE DOBRO JUTRO
22.25 REGIONALNE NOVICE 22.30 HOROSKOP 22.35 TV IZLOŽBA 22.40 VIDEOSTRANI do 24.00
"Naš čas" izdaja Časopisno, založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Velenje, Foitova 10. Izhaja ob četrtkih.
Cena posameznega izvoda je 160 SIT, trimesečna naročnina 1.760 SIT, polletna naročnina 3.420, letna naročnina 6.400 SIT.
Uredništvo:
Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel, Mira Zakošek (novinarji), Peter Rihtarič, Janja Košuta-Špegel (grafična oblikovalca).
Sedež uredništva in uprave:
3320 Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 854-761, telefax (063) 851-990. Žiro račun pri APP Velenje, številka 52800-603-38482. Oblikovanje in rač. prelom: STUDIO MREŽA
Grafična priprava, tisk in odprema: GZS Mariborski tisk, Maribor
Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po mnenju Ministrstva za informiranje št 23/26-92 je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke, tarifna št 3, za katere se plačuje 5% prometni davek-_
24. oktobra 1996
MODRO mm KRONIKA
MS VAS 15
Pustem polju mudil neznanec, ki je ukradel kotni brusilni stroj neznane znamke, električni rezkalec za les znamke Makita in več svedrov za električno udarno kladivo.
Z dejanjem je lastnika gradbenega podjetja Pluton Bojana L. iz Gomilskega oškodoval za okoli 180.000 tolarjev.
Z avtom silovito v ograjo
V	soboto, 19. oktobra, 10 minut čez polnoč, je 24-letni Peter U. iz Velenja vozil osebni avtomobil po regionalni cesti iz smeri Velenja proti Šoštanju. V ostrem desnem ovinku pri Termoelektrarni Šoštanj je zapeljal desno izven vozišča in trčil v kovinsko zaščitno ograjo. Od tam je vozilo odbilo v betonsko ograjo Termoelektrarne Šoštanj.
Trčenje je bilo tako silovito, da je avto najprej vrglo v zrak, po nekaj metrih pa je vozilo padlo na streho nazaj na vozišče. Pri tem sta se telesno poškodovala sopotnika v vozilu, in sicer 32-letni Miran G. iz Velenja, ki je v nesreči dobil hude telesne poškodbe, in 31-letni Anton S., prav tako iz Velenja, ki se je v nesreči lažje poškodoval. Oba so z reševalnim vozilom odpeljali v bolnišnico Celje, kjer sta ostala na zdravljenju. Materialna škoda pa znaša okoli 500.000 tolarjev.
Otrok nenadoma čez cesto
V	petek, 18. oktobra, ob 12.20 je 35-letna Danica R. iz Topolšice po lokalni cesti iz smeri Topolšice proti Šoštanju vozila osebni avtomobil. V bližini gostišča Pirnat je na svoji desni strani zagledala skupino otrok, zato je hitrost zmanjšala. V trenutku, ko je z vozilom že pripeljala vzporedno z njimi, je še ne 7-letni Gašper nenadoma hotel steči preko vozišča. Pri tem je trčil v desni bok osebnega avtomobila in se hudo poškodoval. Zdravniško pomoč so mu najprej nudili v Zdravstvenem domu v Šoštanju, potem pa so ga odpeljali v bolnišnico Celje, kjer je ostal na zdravljenju.
Požar je bil podtaknjen
V	sredo, 16. oktobra, ob 19.30 je v Floijanu pri Šoštanju zgorel kozolec last Rajka G., v njem pa več ton sena, več kubikov lesenega opaža in rezanega lesa. Po prvih ocenah znaša gmotna škoda okoli 1.200.000 tolarjev.
Kriminalisti, ki so si kraj požara ogledali, so ugotovili, da je bil požar podtaknjen. Kdo in zakaj je to storil, pa še ugotavljajo.
Iz garderobne omarice odnesel zlatnino
V	četrtek, 17. oktobra, popoldne so imeli v Šolskem centru v Velenju na obisku tatiča. V garderobi telovadnice je iz omarice, ki jo je uporabljala Urška A., odnesel za okoli 55.000 tolarjev zlatnine.
S 6
Li

OLIC
Tat bo najbrž postal obrtnik
V času med 1. in 16. oktobrom seje na gradbišču v Venišah pri
i tp
Trčenje v križišču
V	soboto, 19. oktobra, ob 11. uri se v križišču regionalne in lokalne ceste na Polzeli pripetila prometna nesreča, v kateri se je hudo poškodovala voznica osebnega avtomobila Jožefa H. iz Ločice ob Savinji.
21-letni Alojz P. iz Mute je vozil osebni avtomobil po regionalni cesti v naselju Polzela. V križišču z lokalno cesto za smer Parižlje je zapeljal v križišče v smeri centra Polzele. V tistem času je po regionalni cesti iz smeri centra Polzele pripeljala in zavijala v križišče v levo po prednostni cesti v smeri Pariželj voznica osebnega avtomobila 67-Ietna Jožefa H. iz Ločice ob Savinji. Med voziloma je prišlo do trčenja, pri čemer se je voznica hudo poškodovala.
Na vozilih je nastalo za okoli 210.000 tolarjev materialne škode.
Vozilo na strehi, voznik hudo poškodovan
V	petek, 18. oktobra, ob 2.50 je 38-letni Srečko F. iz Prebolda vozil osebni avtomobil po regionalni cesti iz Polzele proti Ločici ob Savinji. V bližini stanovanjske hiše Ločica ob Savinji 28 je v blagem levem ovinku zapelj al desno izven vozišča in trčil v odbojno ograjo. Po trčenju je vozilo še nekaj časa drselo po boku, nato pa se je prvrnilo na streho. V nesreči se je voznik hudo poškodoval. Z reševalnim vozilom so ga odpeljali v bolnišnico Celje. Gmotno škodo, nastalo na vozilu, so ocenili na okoli 300.000 tolarjev.
Ni se prepričal, ali je cesta prosta
V	petek, 18. oktobra, seje ob 10. uri na magistralni cesti izven naselja Vransko zgodila prometna nesreča, v kateri se je hudo poškodoval 60-letni Franc P. iz Vranskega. Ta je nameraval ob kolesu pri gostilni Ločica prečkati magistralno cesto, ni pa se prepričal, če je prosta. Na vozišče je stopil takoj za tem, ko je mimo spustil tovorni avtomobil, za njim pa je iz smeri Ljubljane vozil osebni avtomobil 49-letni Alojzij C. iz Ljubljane. Ta nesreče ni mogel preprečiti, zadel je kolo in pešca.
Avtomobile pa še kar kradejo
V	noči na četrtek, 17. oktobra, je neznanec z ulice Rista
Savina v Žalcu uspel ukrasti osebni avtomobil znamke Golf JXD, temno modre barve, registrskih številk CE K8-517, last Vladimirja Š. V vozilu je bila tudi torba z gozdarskim priborom in dokumenti. Z dejanjem je lastnik oškodovan za okoli 750.000 tolarjev.
Požar na kozolcu
Med večerno nevihto je v sredo, 16. oktobra, ob 20.10 udar strele zanetil požar na manjšem kozolcu, last Draga L. v Hramšah. Uspešno posredovanje gasilcev je pripomoglo, da je ogenj zajel samo zgornji del objekta. V požaru je nastalo za okoli 300.000 tolarjev materialne škode.
Močno deževje povzročilo precej težav
V noči iz 17. na 18. oktober močno deževje na Koroškem ni povzročalo težav samo voznikom v cestnem prometu, naredilo je tudi precej škode.
Okoli 21. ure sta se v Gornjem Doliču v občini Mislinja, spožila manjša zemeljska plazova. Meteorne vode pa so na magistralno cesto Slovenj Gradec - Velenje na več mestih nanosile gramoz in zemljo.
Okoli 21.30 je v kraju Straža v občini Mislinja potok Mevlja prestopil bregove struge in žalil hlev pri kmetiji in mehanično delavnico. Lastnika sta vodo iz objektov sama odstranila. Mevlja je odnesla tudi lesen most in močno poškodovala lokalno makadamsko cesto Straže - Završe.
Hudourniški potok, ki teče skozi Dovže, je žalil klet stanovanjske hiše. Voda je poškodovala peč centralne kuijave, zamrzovalno skrinjo in ozimnico.
Ob 6. uri pa je hudournik nanesel večjo količino gramoza tudi na magistralno cesto Dravograd - Maribor v kraju Vrata. Gramoz so s ceste odstranili delavci Cestnega podjetja Otiški Vrh.
Plesalko izgnali iz države
Policisti Policijske postaje Slovenj Gradec so v sredo, 16. oktobra, v hotelu Kompas v Slovenj Gradcu legitimirali 26-letno Ano Marijo S., državljanko Romunije, ki je v nočnem klubu hotela nastopala kot plesalka. Ugotovili so, da so plesalki januaija že izrekli varstveni ukrep odstranitve tujca iz države za čas enega leta, poteklo pa ji je tudi dovoljenje za bivanje v Sloveniji.
Tokrat je Ani Mariji sodnik za prekrške izrekel opomin, a je bila zaradi veljavnega varstvenega ukrepa še istega dne na mejnem prehodu Hodoš odstranjena iz Slovenije.
Ali morda pogrešate
avto radio?
Z izsiljevanjem, pretepanjem in grožnjami do denarja
bili
največkrat dijaki
Vse od začetka novega šolskega leta so policisti v Velenju dobivali prijave dijakov, več deset naj bi jih bilo, da so od njih neznanci z grožnjami izsiljevali denar. Žrtve so bili predvsem tisti, ki se v šolo v Velenje vozijo s Koroške in iz Savinjske doline. Izsiljevalci so od dijakov zahtevali tudi podatke o oškodovancih, njihove naslove in jim grozili, da jih bodo poiskali in pretepli, če jih bodo prijavili.
Zadeve so postajale vse bolj resne in zaradi strahu pred nasilneži so nekateri straši začeli otroke sami spremljati v šolo in iz nje. Veliko dijakov pa seje groženj in ustrahovanj storilcev prestrašilo, zato dejanj sploh niso prijavili.
Policisti iz Velenja in kriminalisti Uprave za notranje zadeve Celje so prejšnji teden pred Šolskim centrom v Velenju, najprej zalotili in prijeli 19-letnega Zorana G. iz Velenja, ko je ta od dijaka centra z grožnjami in pretepom zahteval, da mu izroči denar. Ko so z zbiranjem obvestil nadaljevali, so prišli do združbe treh mladeničev, ki so se ukvarjali s tovrstnim početjem. Poleg Zorana G. naj bi bila v tej skupini še 17-letna M.I. in S.M.
Vsem trem, doma so v Velenju, so odvzeli prostost in jih zaradi suma storitve kaznivih dejanj ogrožanja varnosti, izsiljevanj in ropa
privedli k preiskovalnemu sodniku. Ta je po zaslišanju zaradi množice nasilnih izsiljevanj, ki bremenijo Zorana G. in S.M., zoper oba odredil pripor.
Mladoletnega S.M. sumijo tudi ropa, ki se je 7. oktobra zgodil pri trgovini TUŠ na Ljubljanski cesti v Celju. V sostorilstvu z vrstnikom M.I. naj bi trem mladoletnikom na silo vzela denar, enemu pa tudi zlato verižico. S.M. in Zoran G. sta bila v zadnjem letu ovadena že za šest vlomov v avtomobile, rop v Velenju in izsiljevanje v Slovenj Gradcu.
Policisti in kriminalisti ugotavljajo, da je primerov izsiljevanj najbrž še več, da pa jih nekateri oškodovanci iz strahu pred maščevanjem ne prijavijo in tako ostajajo prikrita. Storilci si zato najbrž mislijo, da se jih vsi bojijo in, da jim nihče ne more stopiti na prste, oškodovanci pa ostajajo nemočni. Tudi to je lahko eden od razlogov, da se ta kazniva dejanja ponavljajo in stopnjujejo, zato policisti in kriminalisti prosijo tiste, ki so bili deležni podobnih nečednosti, da se oglasijo na najbližji policijski postaji ali na Uradu kriminalistične službe UNZ Celje.
mkp
Na Policijski postaji v Velenju so nas seznanili, da seje pri njih nabralo kar nekaj avtoradiov, za katere sklepajo, da so bili ukradeni, oziroma da izvirajo iz kaznivih dejanj vlomov v avtomobile. Lastniki namreč niso znali pojasniti njihovega izvora, pa tudi sledovi na njih so taki, da dajejo slutiti, od kod bi lahko bili.
Če na fotografiji morda prepoznate avtoradio, ki bi bil lahko vaš, vas policisti vabijo, da se oglasite in da si modele, večina je "dobrih" znamk, ogledate.
mkp
Avtoradii iščejo svoje prave lastnike.
V Žalcu zgorel Jezo stresal nad mercedes strojem
V Velenjski ulici v Žalcu je v torek, 22. oktobra, malo pred poltretjo uro zjutraj iz še neznanega vzroka zgorel osebni avtomobil znamke Mercedes.
Vozilo je zgorelo skoraj v celoti, lastnik Vito K. iz Žalca pa je oškodovan za okoli 1.900.000 tolarjev.
V ponedeljek, 21. oktobra zjutraj, so na gradbišču ceste Ljubno - Luče, v kraju Primož pri Ljubnem ugotovili, da se je v noči iz nedelje na ponedeljek tam mudil očitno jezen in razbijaško razpoložen neznanec. Jezo je stresal nad delovnim strojem, na katerem je z večjim kamnom razbil šipo in lastniku Marjanu K iz Velenja povzročil za okoli 100.000 tolarjev škode.
m
Gorenje - Elektromos 22 :22 (11:13)
^ ^ tekm i
Gotovo nikomur izmed tistih, ki so v nedeljo popoldne kljub neposrednemu televizijskemu prenosu raje v živo spremljali v velenjski rdeči dvorani povratno tekmo med Gorenjem in in madžarsko ekipo Elektromos ni bilo žal, da so ostali brez šest-sto tolarjev, toliko je namreč veljala vstopnica.
Morda so le neketeri pred koncem srečanja "obžalovali", da niso raje ostali doma; pa ne zaradi tolarjev, ampak zaradi morebitnega srčnega udara. Srečanje - je bilo namreč razburljivo in negotovo vse do
pet sekund pred koncem, ko so si vsi velenjski ljubitelji rokometa oddahnili, saj je bil na semaforju izid 22 : 22, in žoga v rokah Gorenja.
V dvorani se je zbralo nekaj več kot tisoč ljubiteljev rokometa. Neumorni domači navijači Šaleški graščaki so dobili pomoč v navijačih RK Razkrižje, kjer je doma tudi zadnja Gorenjeva okrepitev Branko Bedekovič. Toda tudi gostje niso bili osamljeni, saj je tudi z njimi prišlo kakšnih petdeset njihov navijačev, ki so bili tudi zelo bučni.
Domači so v 16. minuti povedli s 7:4, a so gostje, ki so v Velenju igrali po besedah trenerja
Bojana Požuna precej bolje kot na prvi tekmi, predvsem po zaslugi ukrajinskega reprezentanta Koszteckija po tridesetih minutah igre imeli prednost dveh zadetkov ( 11 : 13). V prvih minuti nadaljevanja so imeli dvakrat tri zadetke prednosti, nato nekajkrat dva, nazadnje v 54. minuti (20 : 22). Možnosti Gorenja, da izenači, so se precej zmanjšale, ko je moral v 55. minuti na klop kapetan Borut Plaskan, petnajst sekund pred koncem tekme je moral še drugič. Toda znova, kot že nekajkrat poprej, se je izkazal Aleš Anžič. Dvignil je gledalcev s sedežev, ki so zadnjih pet, deset minut spremljali srečanje stoje in bučno navijali. Anžič je bil vsekakor največji junak tekmeja (imel je kar petnajst obramb, poleg tega je ubranil tudi tri
sedemetrovke), sploh pa je bil junak zadnjih šestih minut. Med 55. in 56. minuto je ubranil, vse, kar je letelo proti njemu. Dve minuti pred koncem je Gorenje izenačilo ( 22 : 22) in spet bilo v drugem krogu. Tbda domači igralcvi so zapravili žogo, semoforje kazal 59. minuto (58:45) in znova rešuje Anžič. Napad Gorenja, priložnost za zmago. Bila je tudi drugav rešitev, z zavzeto igro čuvati žogo do zadnjega sodnikovega piska. Khimtchenko se je odločil za prvo različico in 27 sekund pred koncem streljal, a ni zadel.. Kljub kratkemu času nova velika priložnost za Madžare. Želja je bila prevelika, eden izmed njihovih igralcev je žogo slabo podal, zletela je z igrišča in izbruh veselja v dvorani. Gorenje je v drugem krogu, ker je doseglo več zadetkov v gosteh.
Gorenje: Anžič, Meolic 1. Krejan, Bedekovič 3, Ojsteršek 2. Plaskan 3 (1), Khimtchenko 3, Sovič 1, Semerdiev 5 (2)Cvetjko 2, Ilič 2 (1), Stropnik. ■ vos
Rudar - Publikum 0 :1 (0:1)
Za Mariborom še Publikum
Velenjski nogometaši so v nedeljo popoldne znova razočarali. Čeprav so mnogi upali, da so po neodločenem izidu med tednom v Murski Soboti prišli k sebi, so se ušteli. Rudarji so znova zaigrali slabo, pred nasprotnikovimi vrati so bili zelo spet nespretni, saj tudi pravih priložnosti niso znali spremeniti v zadetek.
Imeli so vsaj dve. V 22. minuti je Zoran Pavlovič vzel žogo Gregorju Blatniku, krenil po desni strani naprej in natačno poslal žogo pred vrata soigralcu Ismetu Ekmečiču. Ta jo je sicer zadel v polno, toda tudi dobrega vratarja Mujčinoviča. Ekmečič je odgovor na vprašanje, zakaj tako, iskal v nebu, namesto v svojih nogah oziroma glavi. Šest minut pozneje je novo veliko priložnost zapravil Zoran Pavlovič. Ušel je v gostujoči kazenski prostor, se znašel iz oči v oči s celjskim vratarjem, vendar mu velenjski na-
padalec rii bil kos.Pavlovič je imel celo boljšo rešitev. Žogo bi bil podal na levo stran Iliru Silu, kije spremljal njegovo akcijo, očitno pa je pozabil, da ni sam na igrišču. Tkkoj v naslednjem napadu je sledila pogosto pričakovana kazen - če ne daš, dobiš. Blatnik se je izkupil za napako, poslal visoko žogo pred velenjska vrata, kjer pa je Mladen Dabanovič potrdil, da je nekoliko "padel" v formi. Gledalci so pričakovali, da bo žogo odbil v nasprotno smer ali pa jo celo ujel. Vendar je bil prekratek. Kratko jo je preusmeril na svojo levo stran do Faika Kamberoviča. Odlični celjski napadalec (morda ga bomo kdaj celo videli v zeleno-črnem dresu) je darilo takoj poslal nazaj proti Aljošu Sivku, ki je z dobrim udarcem prinesel gostom tri točke, saj v nadaljevanju Velenjčani niso zmogli doseči vsaj častnega zadetka. Poraz je še toliko bolj boleč, ker
Celjani tako slabo kot tokrat, še niso igrali v Velenju. Vseeno pa so zmagali zasluženo, ker so pač v 22. minuti zatresli domačo mrežo.
V	nedeljo bodo rudarji gostovali pri zad-njemuvrščenem Kopru. Zna se zgoditi, da bodo celo zmagali, saj na tujem igrajo vendarle bolje kot doma.
Dabanovič, Oblak, Silo, Purg , Žilnik, Balagič, Hribar, Pešič (Ratkovič), Pavlovič (Hudarin), Vidovič, Ekmečič (Mujanovič).
Mura - Rudar 1:1 (1:1)
V	12. krogu, tekma je bila v sredo prejšnji teden, so nogometaši Rudarja gostovali v Murski Soboti. V 20. minuti so povedli z zadetkom Sama Vidovič, v 27. pa so domači z izenačili. Strelec je bil Brezič.	■
Era Smartno:Ljubljana 2:1 (2:0)
Vse bolje
Tekma se je začela izrednJnnirno, z igro na sredini igrišča in brez pravih priložnosti na obeh straneh. V 20. minuti je imel Radinovič prvo priložnost, vendar je gostujoči vratar strel ubranil. V 24. minuti je Fajdiga lepo prodrl v sredino in Marinček je žogo potisnil v mrežo. Gostje so poskušali rezultat izenačiti, vendar jim ni uspelo. V 37. minuti je Marinček z glavo dosegel še drugi gol.
V drugem polčasu so pobudo prevzeli gostje in že v 47. minuti je dober strel Kališek le s težavo ubranil. Gostje so še naprej napadali, vendar nenatančno.
Era Šmartno: Kališek, Fajdiga (Češnovar), Štefančič, Bulajič, Polovšak, Irman, Mehilli (Stojko), Grobelšek, Marinček (Pavič), Radinovič, Kovačič.	■ J. G.
Liga v malen nogometu Škale 96
Zlatorog Škale najboljši
Rezultati XVIII. zadnjega kroga - I. liga: Mušketirji Cigrad -Kamnoseštvo Kozjak 5 :3, Tempo Florjan - Mušketirji Cigler 4 : 7, Vigo - Plešivec rib. kočalO : 2, Saloon Mins - KMN "Fori" Škalel:3, Mister X - Zlatorog Škale 2:0.
Lestvica I. lige po zadnjem krogu: 1. Zlatorog Škale 26 (+ 31), 2. Mister X 26 (+ 22), 3. Vigo 26 (+ 26), 4. KMN "Fori" Škale 21, 5. Saloon-Mins 19 (+ 5), 6. Mušketirji Cigler 19 (+ 9), 7. Mušketirji Cigrad 14,8. Kamnoseštvo Kozjak 14,9. Plešivec rib. koča 10,10. Tempo Florjan 5 .
Najboljši strelci: 24 golov - Marjan Kotnik (Mušketirji Cigler), 20 golov - Drago Kugler (Vigo), 18 golov - Rudi Hudarin (Mister X), 16 golov - Marjaž Vrhovnik, Matjaž Turnšek (oba KMN "Fori" Škale), 15 golov - Peter Movh (Mušketirji Cigrad). Rezultati XXII. - zadnjega kroga - II. liga Krokodilčki - Avtoprevozništvo Sovič 0:3 b.b., ŠK Cirkovce -TTG 1:1, Zavodnje - Dekor Stropnik 3:1, Club Duo - Kalimero 1 : 2, Pizzeria Toplica - Mins-Saloon 0:3, Kremenčkovi - prosti
Lestvica II. lige po zadnjem krogu: 1. TTG 32 (+ 47), 2. Avtoprevozništvo Sovič 32 (H- 45), 3. SK Cirkovce 31, 4. Kalimero 23, 5. Zavodnje 23, 6. Kremenčkovi 20, 7. Club Duo 18, 8. Dekor Stropnik 16, 9. Pizzeria Toplica 13, 10. Krokodilčki 8, 11. Mins Saloon 4.
Najboljši strelci: 26. golov - Matjaž Podpečan (ŠKCirkovce), 22 golov - Marko Novak (Avtoprevozništvo Sovič), 21 golov - Viktor Uršnik (TTG), 19 golov - Primož Mir (Avtoprevozništvo Sovič), 17 golov - Jože Železnik (Kremenčkovi).
Kvalifikacijska tekma za vstop v I. ligo: Plešivec ribiška koča -Avtoprevozništvo Sovič 6 : 7 (2 : 2).
Šmartno 96
Še vedno Adriatic
• V 20. krogu so igrali takole: B. Melanšek - Šmartno 3:2, Rekreativci - Adriatic 1:1, A. Flamingo - Podgora 0:1, Rečica - Beni, 0:4, Adsalute -Roje 1:3, Little Boys - RBM Comm 0:6
V vodstvu je še vedno Adriatic, sledijo RBM Commerce, Flamingo, Rečica in Podgora.	■ L. P.
Košarka
•••••••••••••••
Po zmagi poraz
Po zmagi v Hrastniku je igralce šoštanjske Elektre v 5. kolu na domačem igrišču premagalo moštvo iz Radenc z dvema košema razlike (72:74). Prvi polčas so domači igralci z lahkoto dobili z osmimi koši prednosti (39:31). V drugem polčasu pa jim je tako kot v večini tekem do sedaj zbranost popustila in so izgubili veliko žog. Gostujoča ekipa je to izkoristila in na koncu tekmo tudi dobila z minimalno razliko. Za Elektro sta dala največ košev kapetan Mrzel (18) in Štahl (12).
Mladinska ekipa je že petič zapored zmagala in s tem pokazala,
da so zasluženo prvi na lestvici.. V domači dvorani je z visoko razliko (109:56) premagala ekipo Interiera iz Krškega. Po prvem polčasu (50:31). Dobro igro je pokazal Nikolič.
Zmago so beležili tudi v pionirski ekipi, ki je doma gostila ekipo iz Domžal.
Kadetska ekipa pa je bila premagana v gosteh pri ekipi iz Zagorja.
V 6. kolu "B" SKL vzhod bo članska ekipa KK Elektre gostovala v soboto, 26. oktobra pri B.P. 93 v Kamniku.
Šoštanj Topolšica : Žirovnica 3:0 (4, 6,3)
Še vedno na vrhu
Odbojkarji Šoštanj - Topolšice so v 5. krogu gostili predazd-njo Žirovnico. Pokazali so dobro in učinkovito igro in gostom niso dovolili, da bi se razigrali. Zmagali so s 3 : 0. Naslednji krog bo ekipa Šoštanj -Topolšice odigrala pri ekipi Termo Lubnik v Š ko tj i Loki 26. oktobra ob 19. uri.
V sredo prejšnji teden v povratni tekmi za pokal Slovenije premagali OK Kamnik z rezultatom 3:0 in se uvrstili v naslednji krog.	■
Nova sezona v squasu
Petra že tri leta neporažena
S tekmovanjem za slovensko jakostno lestvico so konec minulega tedna v Ljubljani začeli novo sezono v squasu. Nastopili so vsi najboljši slovenski igralci in igralke.
V ženski konkurenci je bilo 25 tekmovalk , v moški pa. 55. Velenjčanka Petra Viharje v konkurenci 25. tekmovalk preprečlji-vo zmagala in potrdila dobro formo že na samem začetku sezone. Ob tem novem Petrinem uspehu je treba še zapisati, da že tri leta ni doživela poraza v Sloveniji.
Na prvenstvu so nastopili tudi drugi velenjski tekmovalci in tekmovalke. Petrin brat Erik je bil deseti, Vanja Gril 17., Klemen Kristan 25., Adam Plešej 27., David Plešej 38., Iztok Uršič 37. in Bojan Pavšek 40.	■ vos
Stade Bethunois- Vegrad 1 S : 13 (11:7)
Razočarane nad gostoljubjem
Rokometašice velenjskega Vegrada, ki so letos prvič nastopile v pokalu mest, so se poslovile od nadaljnjega tekmovanja.
V četrtek so z avtobusom odpotovale na dolgo pot na sever Francije, niso doživele takšne pozornosti, kot teden dni pred tem Francozinje v Velenju. Te bi namreč morale priti na brniško letališče v petek, iz Velenja je po nje odpeljal poseben avtubus, Francozinj ni bilo, prišle so šele dan pozneje, vendar se niti niso potrudile, da bi jim to sporočile.
Maloštevilna ekspedicija iz Velenja pa je razočaranje doživela že takoj po prihodu v Bethunois, kjer jih ni sprejel oziroma pričakal nihče. Poleg tega so jih namestili v hotel za prehodne goste, Francozinje so bile v Topolšici. Hrana je bila poglavje zase, jedle so drugje kot spale. Novo presenečenje pa so doživele v soboto na dan tekme, ko so se vrnile s kosila nazaj v "hotel", kjer so želele še nekaj ur počivati. Medtem so jim enostavno izpraznili nekaj sob. Zdi se, da so v živo spoznale, kaj pomeni -delati se francoza,
Gostiteljice so bile pred srečanjem zelo samozavestne, te je Velenjčankam manjkalo v prvi tekmi v Rdeči dvorani, in obnašale so se, kot da je srečanje zanje zgolj formalnost. Velenjčanke so v zraku čutile, da ne morejo zmagati, vseeno pa so tekmo odigrale, kot so najbolj mogle, so povedale po vrnitvi.
Igralke Bethunoisa so zmagale s petimi zadetki razlike, to bi bil sprejemljiv poraz na gostovanju, če bi bil rezultat v rdeči dvorani drugačen. Tolažijo se lahko morda edino s tem, da jim je morebitno napredovanje ušlo v prvi tekmi, v kateri so zaradi velike želje za uspehom, zlasti v zadnjih minutah zelo popustile.
Vegrad: Lakič, Nojinovi, Semerdieva 5, Hudej 4, Raukovič,, Rodič , Krajnc, Stevanovič, Ibralič , Vujovič 4, Šolaja, Grudnik. ■ VOS
Juteks Žalec
Sedaj z Rusinjami
Rokometašice Juteksa Žalec so se v 1. kolu pokala pokalnih zmagovalk uvrstile v drugo kolo tega evropskega tekmovanja. V četrtek in soboto so v dvorani OŠ Žalec gostile ekipo Maccabi Kiriat iz Holona z rezultatom 36:20 in 31:15. Žalčanke so bile v obeh srečanjih za razred boljše in so se tako uvrstile v drugo kolo tega evropskega tekmovanja, kar je v 10 letih tega ženskega rokometnega lduba iz Žalca največji uspeh. Obe tekmi sta bili v dvorani OS Žalec, ogledalo pa si jo je kakih 1500 gledalcev.
Rokometašice Juteksa bodo v drugem krogu igrale z rusko ekipo Istochnik iz Rostova. V prvi tekmi bodo gostiteljice.
-er
Pokalni tekmi
Gorenje - Krško 23 :17 (9 : 6)
Gorenje: Anžič, Mcolic 3, Krejan 2, Bedekovič 4, Ojsteršek, Plaskan 4(2), Khimtchenko 1, Tome Semerdijev 3 (1), Cvetko 2, IlilČ 4(1). Stropnik
Gorenje B - Prule 67 26 : 29 (12 : 15)
Gorenje B: Lainšček, Tamše 7, Stankovič, Gajšek 2, Fovb, Majhen 3, Plankl. Oštir 5, Gavriloski 7, Dolinšek, Gnlčrnan 3, Vivod.
m vos
Namizni tenis
Polovičen uspeh
V	4. krogu 2. namiznoteniške lige so igralci Ere priigrali polovičen izkupiček. V derbiju so izgubili s ptujsko Petovio z rezultatom 2:5. Srečanje je bilo nervozno in polno preobratov, saj so gostje dobile kar štiri posamične dvoboje z rezultatom 2:1. V tekmi proti Fužinar-ju-Interdiskont pa so se fantje zbrali in visoko zmagali s 6:1. Za ekipo so nastopili Jure Slatinšek ter brata Tadej in Damijan Vodušek
Na srečanju mladih iz pobratenih mest so v Udinah (Italija) nastopili kot ekipa Velenja Bogdan Simončič, Luka Saver in Karmen Steblovnik ter zmagali pred Reko (Hrvaška) in domačini (Udinesse).
Streljanje
Dober nastop Šafaričeve
V	prvem krogu državne strelske lige za pionirje in pionirke oziroma za pokal prijateljstva v Hrastniku je ekipa Mroža Velenje osvojila 5. mesto s 517 krogi. Za ekipo so nastreljali: Vrečar 176, Mihelak 175, Markoja 166. Zmagali so pionirji Pomurke s 542 krogi. Med posamezniki je bil 12. Vrečar, 13. Mihelak, zmagal pa je Pajič Pomurka s 185 krogi. V posamezni konkurenci pionirki je potrebno pohvaliti Velenjčanko Katarino Šafarič z osvojenim 3. mestom in odličnimi 181 nastreljanimi krogi. Zmagala je Marinškova iz Olimpije s 187 krogi.
Ob otvoritvi novega strelišča v Rušah z mednarodno udeležbo so velenjski pištoljarji osvojili 2. mesto s 1698 krogi, zmagala pa je Olimpija s 1699,3. D. Poženel Rečica 1679. Za ekipo Mroža so nastreljali: Veternik 570, Klančnik 561, Šterman 558. V posamezni konkurenci je Veterniku pripadlo 2. mesto, zmagal je Ljubic iz Konjic z istim izidom, 6. Klančnik, 8. Šterman. Pionirjem Mroža je pripadlo 4. mesto s 494 krogi, zmagali so pionirji Pomurke s 545 krogi. Za Velenje so nastreljali: Sotler in Obradovič 167 krogov, Križnič 160.
Društvo invalidov Velenje je izvedlo zadnji del Občinskega strelskega prvenstva. V moški konkurenci je zmagal Žučko s 694 krogi, 2. Tratnik 592, 3. Orlačnia 56, 4. Mišja 546, 5. Volk 452 Šmartno ob Paki. V konkurenci žensk je zmagala Jehartova s 573, 2. Mogilnicki 550, 3. Razbornik s 469 krogi.	■ F.Z.
31. kros za pokale Dela
Dvojen napor -- dvojen uspeh
Da bodo Velenjčani tudi sedmič brezhibno izvedli tradi-conalni že 31. kros za pokale Dela, ni nihče dvomil. Nekoliko pa so navzoči na tiskovni konferenci v Ljubljani pred tem vrhuncem slovenske atletske sezone v krosih zmajevali z glavami, ko so jim Marjan Hudej, predsednik organizacijskega odbora krosa, Vera Zupančič, vodja tekmovanja in drugi prisotni člani organizacijskega odbora obljubili tudi lepo vreme.
Po nekajdnevnem deževju se je sobotni dan začel brez dežja, s soncem. Zadovoljstvo prirediteljev - AK Velenje in TRC Jezero in sploh vseh je bilo veliko. Pravo pa je za domače prišlo po končanem nastopu 961 tekačic in tekažev iz 49 občinskih reprezentanc, kajti dvojen napor je po besedah predsednika AZS Janeza Aljančiča rodil dvojen uspeh - Imenitno organizacijo in naslov vseekipnega prvaka.
Velenjčani so predstavili tudi novo progo za teke v naravi okrog Turističnega jezera, ki se je nedvomno prijela. Proga je resnično mikavna za
tek, ni dolgočasna, kot pravijo atleti, nadnjo pa so bili navdušeni tudi gledalci, saj so tekmovalce, razen na enem delu, lahko spremljali od starta do cilja.
Vse tekačice in tekače, njihove spremljevalce in goste ter gledalce sta na začetku pozdravila predsednik organizacijskega odbora teka in AK Velenje Marjan Hudej in Emil Šušter, predstavnik pokrovitelja. Ta praznični dan teka v naravi vseh generacij je nato odprl dr. Janko Strel, državni sekretar v ministrstvu za šolstvo in šport (navzoči so bili tudi drugi ugledni gostje iz naše prestolnice), prvi štart pa je s pištolo izvedel v imenu velenjskega župana Bojan Kontič, predstavnik njegovega urada.
Reprezentance so po dosedanjih uspehih razdelili na velike in male občine. V prvi skupini je zmagolo prepričljivo Velenje, ki je imelo resda samo eno prvo mesto (Sašo Njenič med mlajšimi mladinci), pa zato kopico drugih dobrih uvrstitev, ki so jim v skupnem seštevku prinesle kar 57 točk naskoka pred Sevnico, vsekakor presenečenjem letošnjega krosa. Zanimivo,
lanski zmagovalci Celjani, so bili šele trinajsti.
Presenetili so tudi ljubitelji teka v naravi iz Železnikov, katerih član je tudi odlični maratonec Roman Kejžar. Ta je s precejšnjo prednostjom (14:63) dobil tek na pet tisoč metrov pred Grojzekom iz Sevnice (14:49) ter Velenjčanoma Bekimom Bahtirijem (15:13) in Jankom Podgorškom (15:17). Bahtiri, ki že nekaj časa živi in tekmuje v Nemčiji, je bil s tekom zelo zadovoljen, saj mu je to bil prvi pravi nastop po operaciji kolena.
Jolanda Steblovnik je letos prvič tekla v tej skupini članic in po osmih zaporednih zmagah med nižjimi skupinama osvojila drugo mesto (9:55) za Mariborčanko Heleno Javornik
(9:46). 4. je bila veteranka Slavica Poznič (10,49).
V drugi skupini so prepričljivo osvojili prvo mesto Železniki pred Medvodami. Ti dve občini bosta naslednje leto nastopili v prvi skupini, iz katere sta izpadli štirinajsti Slovenj Gradec in petnajsti Kranj, torej predzadnja in zadnjeuvrščena občinska reprezentanca prve skupine.
Ko so podelili še zadnje pokale, in ko so še zadnji ljubitelji teka v naravi odpotovali iz Velenja, je Marjan Hudel zadovoljen povedal: "Želimo si, da bi v prihodnje še dobivali takšne tekme, mogoče celo še močnejše. Velik porok za to je današnje veliko zadovoljstvo vseh, ki so prišli v Velenje, z organizaijo te vsekakor tudi zahtevne prired-
Velenjska reprezentanca
itve. " Dodajmo še nekaj misli Janeza Aljančiča: "Iskreno moram v imenu AZS čestitati Velenjčanorn, daje vse bilo, kot mora biti. Čestitako pa si zaslužijo tudi za osvojeno prvo mesto. Ni enostavno, da tako rečem, ubiti dve muhi na en mah: Doseči vseekipno zmago in odlično izvesti prireditev. Hvala vsem, ki so tako vestno in skrbno pripravili to prireditev. Ob vsem tem upam, da bomo v tem lepem atletskem središču v prihodnje videli tudi kakšne evropske zvezde; malo mislim, nič ne obljubujem, na kandidaturo evropskega prvenstva."
■ vos
Smučarski skoki
Sklenili sezono
Končala so se pokalna tekmovanja v smučarskih skokih na plastiki za sezono Ž96. Tako je bilo v petek, 18. oktobra, na 80-metrski skakalnici prvenstvo Štajersko-koroške regije za mladince do 18 let in člane. Pri moških 18 let je zmagal Hriberšek pred Adamičem in Zorkom, vsi SSK Velenje. Pri članih pa je postal regijski prvak Kaligaro, SSK Velenje, pred Robijem Kopušarjem, SSK Ljubno BTC, in Petrom Kolencem, SSK Velenje - slovenska vojska. Po končanem tekmovanju so člani SSK Velenje tako kot vsako leto tudi letos organizirali kostanjev piknik.
V soboto, 19. oktobra, pa je bila v Ljubnem ob Savinji sklepna tretja tekma med Velenjem in Ravnami na Koroškem za regijsko prvenstvo in pokalna tekma, katere nosilec je bil Janez Debeljak, trener iz Ljubnega ob Savinji.
Pri dečkih do 9 let je postal regijski prvak Rok Mandl, SSK Šmartno na Pohorju, pred Sašem
Tadičem iz SSK Ljubno BTC in Žigom Mandlom iz SSK Šmartno na Pohorju. V isti kategoriji je zmagovalec vseh treh tekem Sašo T&dič pred Rokom Mandlom in Žigom Mandlom.
V	kategoriji dečkov do 11 let je postal regijski prvak Aljoša Čutuk, SSK Velenje, pred Juretom Jurevcem, SSK Ljubno BTC, in Andrejem Petrovom-Šaronjem, SSK Velenje. Zmagovalec vseh treh tekem pa je Andrej Petrov Šaronja pred Juretom Jurjevcem in Aljošo Čutukom.
V	kategoriji dečkov do 13 let je postal regijski prvak Marko Perše iz SSK Velenje, pred Gašperjem Juvanom - SSK Ljubno BTC in Marcelom Klemenčičem iz SSK Velenje. Skupni zmagovalec vseh treh tekem je Perše pred Klemenčičem in Juvanom.
Dogovorjeno je, da bomo s takšnim načinom tekmovanja nadaljevali tudi v zimski sezoni, da bi s tem popularizirali smučarske skoke in se čimbolj približali kakovostnemu državnemu vrhu.
■ Jože Ograjenšek
Atletske novice
Rekordni tek Njenjiča
Ob zaključku atletske sezone na stezi je AK Novo mesto organiziral tekmovanje v teku na eno miljo (1609 m), ki se v Sloveniji na prvenstvenih tekmovanjih ne teče. Zbrala seje številna skupina slovenskih in hrvaških tekačev na srednje proge in doseženi so bili kar trije državni rekordi.
Med nove rekorderje se je v kategoriji mlajših mladincev vpisal Sašo Njenjič, ki je miljo pretekel v času 4.29.3.
Osnovna šola Livada trikratni zmagovalec
Organizatorji atletskih tekmovanj pri AK Velenje so imeli v jesenskem obdobju veliko dela. Tekmovanja so se vrstila eno za drugim - občinsko in področno ekipno prvenstvo za osnovne in srednje šole, medobčinski jesen-
ski kros, državno prvenstvo za srednje šole in kros za pokale dnevnika Delo.
V vseh teh tekmovanjih so uspešno nastopali tudi Velenjčani. Med osnovnimi šolami seveda prednjači Osnovna šola Livada, ki je postala ekipni medobčinski prvak v kategoriji deklic in dečkov ter ekipni zmagovalec medobčinskega jesenskega krosa.
Ekipa dečkov iz te šole bo zastopala našo regijo na državnem prvenstvu danes v Kopru.
Druga mesta na vseh treh omenjenih tekmovanjih so dosegli Šalečani, ki so s prihodom športnih pedagogov Škoberneta in Mrazove dali atletiki večji poudarek.
Atletska ekipa srednješolskega centra je po zbranih točkah trenutno celo na drugem mestu v državi. Samo upamo lahko, da bo to mesto tudi potrdila na državnem prvenstvu na domačem stadionu.
■ B. Šalamon
Rok Bezlaj tretji v Linzu
Sabljaški klub iz Linza je pripravil v soboto in nedeljo, 19. in 20. oktobra mednarodni sabljaški turnir v floretu za mladince, na katerem so trije velenjski mušketirji zapustili lep vtis. Prekrižali so florete s sabljači iz Avstrije, Češke in Slovaške.
Na turnirju je zmagal Slovak Valacsay pred Avstrijcem Frischaufom in Velenjčanom Rokom Bezlajem ter drugim Avstrijcem Oberenzerjem. Tudi Gregor Gorjan in Jure Meh, prav tako sabljača sabljaškega kluba Rudolf Cvetko iz Velenja, sta dobro sabljala. V močni konkurenci 42 sabljačev je osvojil 20. mesto Gregor Goijan in 33. mesto Jure Meh.
Mlajši del kluba seje v petek in soboto, 18. in 19. oktobra boril na mednarodnem turnirju za kadete v floretu. Med 80 kadeti iz 12 držav so zasedli naslednja mesta: 42. Jure Uranjek, 60. Matej Gorjan, medtem ko sta Lenart Jerabek in Žiga Žuber žal izpadla že v kvalifikacijah.
■ hj
Konjeništvo
Dober nastop v Zagrebu
Pred štirinajstimi dnevi so se tekmovalci konjeniškega kluba iz Velenja udeležili mednarodne tekme v preskakovanju ovir v Zagrebu. V tekmi z višino zaprek do 1,10 m je tretje mesto med tridesetimi tekmovalci osvojila Valerija Pirmanšek s Foxtrotom, četrto Uroš Štraus s Csakom, osmo pa Aleš Pevec z Effol Pacom. Vsi trije so parkur prejahali brez napak in so za zmagovalcem zaostajali le po času.
V tekmah višjih kategorij pa se je najbolje odrezala Maja Novak, ki je na zaprekah višine 1,20 m osvojila drugo (Oxer Grece) in šesto mesto (Oxer Gitano). Na zaprekah kategorije Ma, višine 1,30 m je bila z Oxer Grecem tretja.
Minulo soboto pa so člani konjeniškega kluba Velenje organizirali tradicionalni kostanjev
piknik. V Velenje je ponovno prišlo veliko tekmovalcev ostalih slovenskih klubov in na peščenem parkurju konjeniškega kluba Velenje se je obetal napet športni dan. Na sporedu je bilo šest točk.
V tekmah nižjih kategorij (A0, 0,80 m) so se pomerili mladi jahači, mladi konji in pa vsi "rekreativni jahači" našega kluba, skupaj 21. Nekaj the, pogumnejših je tekmovalo tudi v kat. Al (1,00 m), vendar je bila tu konkurenca že hujša, saj se je pomerilo 29 tekmovalcev.
Z napetostjo smo pričakovali tretjo točko dneva, kjer so tekmovalci morali premgati ovire, višine 1,10 m z jokerjem 1,30 m, brez sedla. Obetali smo si tudi kakšen padec, a na tako tekmo si upajo le dobri jahači in padcev ni bilo. Med trinajstimi nastopajočimi
so kar trije zbrali največ možnih točk, po času pa je bil najhitrejši Uroš Kocbek (Atom Plusvital, Maribor). Drugo, tretje in četrto mesto je ostalo v Velenju z Urošem Štrausom (Csako), Alešem Pevcem (Oxer Sena) in Lovrom Blatnikom (Saturn). Kategorije L (1,20 m) se je udeležilo 18 tekmovalcev, svojo premoč je ponovno dokazala Maja Novak, ki je bila z Oxer Greecem prva, z Oxer Gitanom pa druga.
Že tradicionalno najpomembnejša točka kostanjevega turnirja pa je tekma veteranov. Tokrat se jih je 14 iz cele Slovenije pomerilo na zaprekah višini 1,00 m z baražem 1,10 m. Zmagala je Eva Završnik (Foxtrot, Novo mesto), drugi je bil Andrej Ristič (Jefine, Velenje), tretji pa Peter Vodišek (Barin, Velenje). Veterani so se pomerili tudi v tekmi "moč skoka", kjer
poskušajo preskočiti tri zaporedne ovire, višine 1,10 m, 1,20 m in 1,30 m. Zmagal je Marjan Krajnc (Čibez, Slovenj Gradec), drugi je bil Maijan Čučko (Santa, Piramida Mb), tretja pa Eva Završnik (Foxtrot, Novo mesto).
Veseli smo, da se je pri-
jateljskega turnirja udeležilo toliko tekmovalcev, da si ga je ogledalo veliko ljubiteljev tega športa in nam je na ta dan posijalo tudi sonce.
ušpela Menih foto: vos
REZULTATI:
Velike občine: 1. Velenje 314,2. Sevnica 257, 3. Šentjur 256.
Male občine: 1. Železniki 206, 2. Medvode 186, 3. Šmarje pri Jelšah 181.
Uvrstitve Velenjčanov -mlajši dečki A letnik 1984: 3. Vid Kavtičnik, 6. Nik Ivanovič, 64. Mirel Husič; ekipno: 2. Velenje. Mlajše deklice A letnik 1984: 2. Nika Hudej, 20. Lorena Kononič, 53. Anja Rak; ekipno: 2. Velenje.
Mlajši dečki B letnik 1983. 6. Mitja Skale, 24. Nejc Razdrih, 36. Domen Peer; ekipno: 4. Velenje. Mlajše deklice B letnik 1983: 8. Jožica Hozjan, 18. Nina Jasič, 33. Katica Pirečnik; ekipno: 5. Velenje.
Starejši dečki A let. 1982: 13. Boštjan Pajenk, 15. Danijel Kozlica, 35. Primož Uplaznik; ekipno: 3. Velenje. Starejše deklice A let. 1982: 17. Jasna Njenič, 23. Andreja Ternik; ekipno: 6. Velenje.
Starejši dečki B let. 1981: 13. Aleš Hriberšek, 17. Boris Vogrinec; ekipno: 6. Velenje. Starejše deklice B let. 1981: 17. Jasna Hudej, 24. Vesna Kolenc; ekipno: 8. Velenje.
Starejši mladinci 1977-78: 9. Uroš Žager, 15. Bekim Hajdari; ekipno: 5. Velenje. Starejše mladinke 1977-78: 2. Kristina Obronek, 13. Petra Per; ekipno: 2. Velenje.
Mlajši mladinci 1979-80: 1. Sašo Njenič, 5. Boštjan Buč; ekipno: 1. Velenje. Mlajše mladinke 1979-80:13. Janja Pugelj, 21. Neca Čepelnik; ekipno: 6. Velenje.
Člani 1976 in starejši: 3. Bekim Bahtiri, 4. Janko Podgoršek, 18. Igor Jelen; ekipno: 1. Velenje. Članice 1976 in starejše: 2. Jolanda Steblovnik, 4. Slavica Poznič, ekipno: 2. Velenje
Karate
Jelenu srebro na DP
Član karate Kluba Velenje Boštjan Jelen se je letošnjem državnem prvenstvu v Žalcu dobro izkazal, saj je zasedel pri mlajših mladincih odlično 2. mesto. Z dobrim 8. mestom se je pri mlajših mladinkah izkazala tudi Sonja Cingesar.
Žanimiv dogodek bo v soboto v Velenju, saj je Karate klub Velenje organizator letošnjega sodniškega seminarja za slovenske sodnike. Seminar bo od 10. do 18. ure v OŠ Šalek.
Na mladinskem državnem prvenstvu v Žalcu so nastopili tudi člani KK Tiger iz Velenja. Prvič je tekmoval kot starejši mladinec v težki kategoriji Tabakovič Zekenija in dosegel 4. mesto. Tlidi ekipno sta Tabakovič Gash in ■Rmše zasedla 4. mesto.
Ponovitveni dvoboj državnega prvenstva iz Murske Sobote pa je imela Alma Rahmanovič v kategoriji do 40 kg in s tem dokazala, da je druga najboljša v državi.
Šahovske novice
Velenjski šahisti so v soboto, 19. oktobra, v Hočah, odigrali 4. in 5. krog tekmovanja v 2. slovenski ligi -vzhodna skupina. Najprej so premagali ekipo Lendave z rezultatom 3.5 proti 2.5, nato pa izgubili z ekipo Pomgrad iz Murske Sobote z rezultatom 1.5 proti 4.5.
V četrtek, 17. oktobra, se je na rednem tedenskem turnirju za prehodni pokal ŠŠD zbralo 18 tekmovalcev, ki so odigrali 7 krogov po švicarskem sistemu s tempom 2 x 15 minut. Tesno je zmagal Milan Matko, ki je zbral 5.5 točke, sledili pa so mu 2. Drago Kristan 5.5, 3. Maijan Črepan 5,4. Radiša Rajkovič 4.5, itd.
Na nagradnem turnirju za osnovnošolce, ki je bil v petek, 18. oktobra, je tesno zmagal Andrej Penšek, 2. mesto je osvojil Klemen Medved, tretje pa sta si delila Peter Lendero in Anto Filipovič.
Naslednji nagradni turnir za osnovnošolce bo v petek, 25. oktobra, ob 16.30 uri v prostorih ŠŠD v Starem Velenju. ■ A. Novak
DEŽURSTVA
GIBANJE PREBIVALSTVA
OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 94 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711. Zdravniki: Četrtek, 24. oktobra -dnevni dežurni dr. Rus, nočni dr. Friškovec in dr. Ramšak Petek, 25. oktobra - dnevni dežurni dr.Friškovec, nočni dr.D.Vrabič in dr. V.Renko
Soboto, 26. oktobra in nedeljo, 27. oktobra - dežurni dr. Stupar in dr. Vidovič
Ponedeljek, 28. oktobra - dnevni
dežurni dr.Slavič, nočni dr. O.Renko in dr. Friškovec
Torek, 29. oktobra - dnevni dežurni dr. O.Renko, nočni dr. Slavič in dr.Grošelj
Sreda, 30. oktobra - dnevni dežurni dr. Lazar, nočni dr. Stupar in dr. Vidovič
Zobozdravstvo: V nedeljo, 27. oktobra - dr. Vlasta Šterbenk v dežurni zobni ambulanti Zdravstvenega doma Velenje - Zobozdravstvo (od 8. do 12. ure). Urgenco ob sobotah izvaja zobozdravnik, ki je dežuren v nedeljo.
Lekarna v Velenju: Dežurna služba je organizirana neprekinjeno. Tel: 883-002.
Veterinarska postaja v Šoštanju:
Od 25. oktobra do 3. novembra -Franc Blatnik, Stanetova 47, Velenje mobitel: 0609/618-117. Od 1. novembra do 8. novembra - Ivo Zagožen, dr. vetmed., Jerihova 38,Velenje, mobitel: 0609/ 633-677.
MESTNA OBČINA VELENJE
ŽUPAN
Mestna občina Velenje razpisuje prosto delovno mesto svetovalca za kulturo z naslednjimi razpisnimi pogoji:
-	diplomirani sociolog, diplomant humanistične smeri oz. absolvent
-	zaželjene so delovne izkušnje na področju stikov z javnostjo
-	državljan Republike Slovenije
-	ostali pogoji iz 4. člena Zakona o delavcih v državnih organih.
Delovno razmerje bo sklenjeno za določen čas 1 leto s polnim delovnim časom.
Prijave z dokazili pošljite na naslov: Mestna občina Velenje, Urad župana in splošnih zadev, Titov trg 1, Velenje.
Rok za prijavo je 8 dni po objavi razpisa.
O izbiri bomo kandidate obvestili v roku 15 dni.
IMDKIA
CONNECTING PEOPU-
GSM
MOBILNI TELEFONI V SLOVENIJI.
Pooblaščeni predojolec: Vladimir Joger s.p., Leveč 46, Leveč tei./fox: 063 452 000
Upravna enota Velenje
Poroke: Milan Kroflič, Celje, Dol pod Gojko št. 21 in Vida Mazej, Bele vode št. 22; Bojan Rednak, Paški Kozjak št. 21 in Terezija Mešl, Paški Kozjak št. 21; Branko Žnidar, Podkraj št. 24/a in Milica Atelšek, Šoštanj, Partizanska pot št. 8. Smrti: Franc Goleš, roj. 1932, Uboje št. 115; Vesna Rančan, roj. 1984, Velenje, Šalek št. 86; Matilda Gorjanc.roj. 1922, Boleti na št. 10; Feliks Srečko Atnon Levak, roj. 1933, C.bratov Mravljakov št. 1, Velenje; Vincenc Sušeč, roj. 1919, Šoštanj, Aškerčeva c.št. 5/b; Andrej Šeruga, roj. 1908, Celje, Dečkova c.št 50; Rudolf Konečnik, roj. 1932, Mali vrh št. 19/b; Zdravko Antolinc, roj. 1937, Šmartno ob Paki št. 85; Franc Napotnik, roj. 1906, Zavodnje št. 14.
Upravna enota Žalec
Poroka: Darko Tratnik, žaleč in Mateja Jakopič, Žalec; Sandi Vasle, Gotovlje in Tadeja Turk, Velenje; Beno Božič, Šempeter v Sav. dolini
in Apolonija Križnik, Tešova. Smrti: Stanislav Pančur, star 63 let, upokojenec, Orla vas št. 40; Berta Safran, stara 52 let, delavka, Petrovče št. 248; Sebastijan Obreza, star 18 let, Pernovo št. 17/b; Olga Žagar, stara 74 let, druž.upok., Dobriša vas št. 56; Cvetka Novak, stara 66 let, upokojenka, Dolenja vas št. 172; Marija Podpečan, stara 79 let, upokojenka, Glinje št. 2; Franc Rojnik, star 74 let, upokojenec, Polzela št. 41.
Upravna enota Mozirje
Poroke: Blaž Podsedenšek, 1972, Mozirje, Mlinska pot 4 in Polonca Špom, 1975, Mozirje, Mlinska pot 4; Jožef Acman, 1971, Brezje 34 in Darja Lever, 1976, Šmartno ob Dreti 90; Ivan Bider, 1965, Dol Suha 22 in Zofija Kaker, 1969, Dol Suha 22; Matevž Završnik, 1971, Dobrovlje 13 in Frančiška Strožič, 1975, Čreta pri Kokarjah 5.
Smrti: Andrej Robnik, 1921, Nazarje, Zadrečka cesta 11; Ana Pevec, 1914, Trnovec9.
TEDENSKO POROČILO O MERITVAH ONESNAŽENOSTI ZRAKA NA OBMOČJU MESTNE OBČINE VELENJE, OBČINE ŠOŠTANJ IN OBČINE ŠMARTNO OB PAKI
V tednu od 14. oktobra do 20. oktobra 1996 so povprečne dnevne koncentracije S02, izmerjene v AMP na območju Mestne občine Velenje ter Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki, presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO^/m3 zraka v naslednjih dneh: 20.10. AMP Veliki vrh 160 mikro-g/m?.
MESTNA OBČINA VELENJE, VARSTVO OKOLJA
MAKSIMALNE POLURNE KONCENTRACIJE S02 od 14. oktobra do 20. oktobra 1996
ŠOŠTANJ TOPOLŠICA VEUKI VRH ZAVODNJE VELENJE GRAŠKA G. | »14. 10. P15. 10. 016. 10. «17. 10. D18. 10. D19. 10. M20. 1Q.|
KOLEDA VPISUJE NOVE ČLANE
Vas zanima obujanje glasbe in plesov, ki so jih plesali naši pradedje in prababice? Iščeš nove prijatelje, hočeš zapolniti svoj prosti čas s primerno rekreacijo in z družabnim življenjem, približati si valčkov in polkin korak? Znaš igrati harmoniko, violino, klarinet ali kakšen drugi instrument? Če te mika in imaš veselje do naše kulturne dediščine, potem je za vas naš naslov ta pravi.
Šaleška folklorna skupina KOLEDA vpisuje nove člane -začetne skupine vsak dan od 21. oktobra dalje na telefon 857-712 od 19.00 do 20.00 ure ali pa se oglasite v mali dvorani Kulturnega doma od 20.00 do 21.30 (ponedeljek, sreda, četrtek). Vljudno vabljeni!
ŠFS KOLEDA
iMim
It A IH 0 TELEIJE
ČETRTEK, 24. OKTOBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasvet; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ; 9.00 Ljubljanska banka se predstavlja; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 DJ news; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 25. OKTOBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 2 x 12 umazanih vmes ob 8.45 Kličemo UNZ; 9.00 Zanimivosti z Rogle; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Petkov klepet in glasbeni gost; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 26. OKTOBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 8.45 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 18.00 V imenu sove; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 27. OKTOBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Trič trač in druge čveke; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 16.00 III. blok čestitk; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 28. OKTOBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila;6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.30 in 8.30 Poročila; 9.00107,8 Avtomoto hercov - oddaja o avtomobilizmu; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 DJ Ume; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 29. OKTOBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 30. OKTOBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Vi in mi; 18.00 Živ žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje;
...KINO
DOM KULTURE VELENJE
Sobota, 26. oktobra ob 20. uri Nedelja, 27. oktobra ob 17. in 19. uri
Ponedeljek, 28. oktobra ob 10. in 20. uri
TWISTER - avanturistični. Režija: Jan De Bont Vloge: Helen Hunt, Bili Paxton, ... Dolžina: 114 minut Pretresljiva zgodba o neslutenih razsežnostih narave, o neustavljivih tornadih, ki pustošijo po ZDA. V resnici obstajajo lovci na tornade in to je zgodba o takšnih ljudeh, ki žrtvujejo svoja življenja za to, da bi ujeli tornade oziroma se približali tako blizu, da bi prodrli vanje in jih lažje kontrolirali. Tako bi rešili marsikatero človeško živeljenje... Svetovni hit!
Sobota, 26. oktobra ob 23. uri Predpremiera!
DAN NEODVISNOSTI - znanstvenofantastični spektakel. Režija: Ronald Emmerich Vloge: Bili Puilman, Will Smith, Jeff Goldblum,... Dolžina: 145 minut Hit ameriškega poletja, ki je porušil vse rekorde!.
Vesoljci napadejo zemljo. Kako se bo z njimi spoprijel ameriški predsednik in njegovi izurjeni vojščaki? Se bo ameriški praznik Dneva neodvisnosti sprevrgel v pogreb človeštva ali bo postal Dan neodvisnosti celega sveta? Neverjetni prizori, odlična igralska zasedba, pospešena hitrost dogajanja ter vrhunski specialni efekti ob grozovitih pojavih vesoljcev bodo verjetno argumenti, da si boste film ogledali tudi vi. Na rednem sporedu od 8. do 11.11.1
KINO ŠOŠTANJ
Petek, 25. oktobra ob 19.30 uri TWISTER - avanturistični.
KINO ŠMARTNO OB PAKI
Nedelja, 27. oktobra ob 14.30 uri TVVISTER - avanturistični.
Naslednji filmi: STRIPTIZ, MOJ PRIJATELJ FLIPPER, V OBJEMU S TUJCEM, DAN NEODVISNOSTI, FENOMEN.
Rezervacije vstopnic: vsak delavnik samo na št 856-384 (Kino) od 8. do 14. ure!
ZAHVALA
ob nenadomestljivi izgubi našega moža, očeta in dedija
SREČKA LEVAKA
17.10.1933 -17.10.1996
Za izraze sožalja in darovano cvetje se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, njegovim sostanovalcem z Ulice bratov Mravljakov 1, njegovim nekdanjim sodelavcem iz Eka, Zdravstvenemu domu Velenje, govorniku gospodu Semetu in pevcem ob spremstvu na njegovi zadnji poti.
Poslovili smo se 21.10.1996 ob 10. uri na pokopališču Podkraj.
Žalujoči: žena Jožica, hči Brigita in vnuk Andrej, hči Sonja z družino, sin Srečko z vnukinjo
Nastjo in sin Peter.
Tiho, kot je živel, je od nas odšel dragi mož, oče in stari oče
RUDOLF KONEČNIK
22.3.1932 -17.10.1996
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste karkoli darovali in ga pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se pevcem, gospodu Knezu za poslovilne besede. Hvala tudi gospodu duhovniku za opravljeni obred.
VSI NJEGOVI
MALI OGLASI
ZEMLJIŠČE NA PODROČJU ŠALEŠKE DOLINE za kmetijsko uporabo v velikosti 6000 m2 kupimo. Pripravljeni smo plačati zelo ugodno ceno za prodajalca. Ponudnike prosimo, naj pokličejo na telefon 852-728 vsak delovni dan od 6. do 14. ure.
KONJSKI GNOJ in dva zapravljivčka, prodam. Telefon 850-918. NAJAMEM MANJŠE STANOVANJE.
Telefon 851-273 popoldan. TELICO, sivko, brejo 4 mesece, prodam. Telefon 882-734. JUGO 45, letnik 91, temno moder, druga lastnica, 42.000 km, garažiran, redno servisiran, reg. do 10/97 prodam. Telefon 855-450 od 8. do 14. ure.
PLASTIČNI0 CISTERN01000 litrov, v kovinski embalaži prodam. Telefon 882-883.
NISSAN MICRA 1,2, letnik 92, garažiran, prvi lastnik, prodam. Telefon 850-853.
120 BASN0 HARMONIKO Welt-meis-ter z 11 +5 registri, ugodno prodam. Telefon 882-571.
HIŠO V V. gradbeni fazi prodam. Telefon 712-165.
V VELENJU PRODAM 4 sobno stanovanje za 84.000 DEM. Telefon 069-83-446.
OMEJENO KOLIČINO MEŠANEGA HLEVSKEGA GNOJA POCENI PRODAM. Telefon 857-679. KUHINJSKE ELEMENTE 140 cm,
nove, poceni prodam. Telefon 857-897
LUKSUZNO OPREMLJEN POSLOVNI PROSTOR v Velenju (trije prostori, skupaj 83 m2), prodamo ali oddamo v najem. Telefon 068-44-115.
POSLOVNE PROSTORE V VELENJU
(skupaj 102 m2) prodamo ali oddamo v najem. Telefon 068-44-115. GOVEJI IN KONJSKI GNOJ prodam. Telefon 882-941.
ODDOJKE 20 do 30 kg težke prodam. Telefon 722-376.
NA SONČNI LEGI prodam parcelo, veliko cca 2500 m2 z obstoječim poslopjem. Možnost toplovodnega ogrevanja. Telefon 893-257.
RABLJEN 200 L hladilnik, prodam. Telefon 857-602 po 17. uri. DRAGICA MULEJ, s.p. obvešča stranke, da preneha s poslovalnico Bistro Draga, Janka Vrabiča 10 dne 30.11.96.
TELIČKO SIMENTALKO 150 kg težko prodam. Telefon 895-141. TELICO SIMENTALKO, z rodovnikom, brejo 5 mesecev, prodam. Telefon 832-319.
AMERIŠKI KAMION FORA F-600, registriran, prodam. Telefon 0609-622-312. V VELENJU ODDAM OGREVANO
OTROŠKI KOMBINIRAN VOZIČEK
Inglesina in prenosni avto sedež Chicco za dojenčka, prodam. Telefon 854-901. DVOSOBNO PRITLIČNO STANO-VAN-
JE v Šaleku, prodam. Telefon 854-066 ali 853-095.
TELICO težko 130 kg, za zakol ali nadaljno rejo, prodam. Telefon 852-032 zvečer.
ZAMRZOVALNO SKRINJO PRODAM.
Telefon 856-067.
NEDOKONČAN VIKEND, 2 km iz
Velenja, prodam. Telefon 863-516. VEČJO OPREMLJENO SOBO, z
možnostjo kuhanja, pranja, souporabo sanitarij in telefona oddam dvema ženskama, materi z večjo hčerko ali samski ženski oddam v najem. Telefon od 8. do 14. ure (delavniki) 855-450 ali 853-432 zvečer.
MARIJA ŠPEGEL iz Mute obvešča da bo v nedeljo ne 27.10. prodajala mlade kokoši nesnice rjave, stare 6 mesecev, cepljene, od. 8. do 8.30 ure v Šaleku pri certe Telefon 0602-61-202.
SVEČARSTVO IN TRGOVINA KEMAL! Nagrobne sveče, pesek in zemlja. Velenje, Gubčeva 9 a, Telefon 857-560.
OPREMLJENO SOBO za dve osebi. Telefon 755-003.
NOVO STANOVANJSKO HIŠO V ZAVRŠAH pri Mislinji, prodam. Telefon 852-836 ali 0602-55-990. ŠTIRISOBNO STANOVANJE V ŠALEKU, prodam. Telefon 853-725 ali 0609-616-722.
30 m2 BUKOVEGA PARKETA V KLASI,
ugodno prodam. Telefon 853-633 popoldne, zvečer.
PREVOZI POTNIKOV ZA BIH.
Telefon 863-516 Zahirovič.
Življenje je ostalo brez krmarja, ugasnila je luč rudarja,
v prsih bolečina je minila,
odslej le rodna gruda ga bo krila.
ZAHVALA
Zapustil nas je mož, oče, tast, dedi in brat
FRANC SKORNŠEK
2.10.1926-8.10.1996 iz Kavč
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, krajanom Kavč in Podgorja, znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, mu darovali cvetje, sveče in nam nesebično pomagali.
Iskrena hvala govornikom, pevcem, Premogovniku Velenje, gospodu Furmanu za pogrebni obred, DO Pesje in Pe Era Market.
VSI NJEGOVI.
ZAHVALA
ob boleči izgubi ljube hčerke in sestrice
VESNE RANČ AN
13.2.1984-16.10.1996 iz Saleka 86
Vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in nekdanjim sodelavkam GORENJA, bivšega SIS a, sodelavcem TEŠ a, učencem 6.a razreda in učiteljem OŠ Šalek, osebju Zdravstvenega doma Velenje, stanovalcem Šaleka 86, govorniku Vladu Kompanu in gospodu župniku za opravljen pogrebni obred, pogrebni službi gospodu
Francu Pirnatu in gospodu Janku. POSEBNO ZAHVALO IZREKAMO SODELAVCEM KOMUNALNEGA PODJETJA VELENJE ZA POMOČ. Iskrena hvala za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter številčno spremstvo na njeni zadnji, mnogo prerani poti.
ŽALUJOČI VSI NJENI
Telefon 853-189.
REDNO ZAPOSLIM DEKLE za strežbo v gostilni. Hrana in stanovanje v hiši. Telefon 831-368.
V	ZABUKOVICI PRODAMO stanovanjsko hišo v IV. gradbeni fazi. Telefon 856-899.
V	ORUI VASI - Ločica ob Savinji prodamo gradbeno parcelo zlokacijskim dovoljenjem. Telefon 856-899. DVOSOBNO STANOVANJE v Velenju, takoj vseljivo, prodamo. Telefon 856-899.
AVTO d.o.o., Ulica Janka Vrabiča 10/a, Velenje. VSE NA ENEM MESTU. Komisijska prodaja in prepisi!!! Krediti do 5 let - NAJ OBRESTNA MERA T+7 %, krediti na 25 ali 37 položnic: kupec lastnik premičnine takoj. Leasing za vozila in opremo! Telefon 063-856-537.
PRAŠIČA težkega 200 kg, prodam. Telefon 882-402.
NAJAMEM DVO OZIROMA TR0 sobno stanovanje za daljše obdobje. Telefon 862-059 po 18. uri. V VELENJU PRODAM VSELJIVO HIŠO. Telefon 857-405. JABOLKA ZA PREŠANJE prodam. Telefon 893-157.
FRIZERSKE STORITVE NUDIM NA VAŠEM DOMU. Telefon 851-767 po 19. uri.
ZA PRIDNE DOBER ZASLUZEK. Ce
imate čas in avto pokličite. Prednost imajo ženske. Telefon 066-272-111.
POCENI PRODAM VARILNI APARAT
150 W in kotno brusilnico 600 W. Telefon 853-708.
ODKUPIM ROČNO DELO, prte, pletenine, ročno tkane, kvačkane izdelke.
POGREBNA SLUŽBA MORANA, CVETLIČARNA, KAMNOSEŠTVO
TEL.: 063 /720-003,720 -660,720 -662
LJUBITELJEM ZIVAU podarimo snežno belo mucko. Telefon 882-391. GRADBENO PARCELO v Mozirju in garsonjero v Velenju prodam. Telefon 850-005.
V NOVEM NAKUPOVALNEM CENTRU INTERSPAR v Velenju oddam lokal. Telefon 852-150.
R-4 GTL, letnik 92, registriran do 10/97, 65.000 km, dobro ohranjen prodam. Telefon 0602-58-291. OPEL KADET 1,2, letnik 78 in dva hrastova soda 150 in 50 litrska prodam. Telefon 851-506 od 17. ure dalje.
(SAVINJSKA BORZNO POSREDNIŠKA DRUŽBA d.d. ŽALEC	.
LASTiyiiySKI CERTIHKAT DELNICA DENAR
Obveščamo vas, da odkupujemo oz. posredujemo pri prodaji delnic, ki ste jih pridobili v javni prodaji z vložitvijo lastninskega certifikata v naslednja podjetja:
CETIS Celje ETOL Celje ISTRABENZ Koper KRKA Novo mesto PETROL Ljubljana PIVOVARNA Laško PIVOVARNA UNION Ljubljana
POTROŠNIK Celje RADENSKA Radenci
GEA tovarna olja SI. Bistrica DROGA Portorož HELIOS Domžale KOLINSKA Ljubljana KOVINOTEHNA Celje LEK Ljubljana MERCATOR Ljubljana PINUS Rače
TOVARNA SLADKORJA
Ormož
in druge...
S tem Vam omogočamo, da vaša delnica postane denar.
Opravljamo tudi prenose lastništev delnic.
Smo člani Ljubljanske borze d.d. Ljubljana in član KDD d.d. Ljubljana.
Dodatne informacije lahko pridobite na tel. št. 715-572 in 715-573 ter na okencih Hmezad banke, d.d. Žalec, na sedežu in njenih agencijah, oz. na tel. št. 715-602.
Priporočamo se za obisk na sedežu naše družbe v 1. nadstropju poslovne stavbe na Savinjski c. 21 (nasproti Banke Celje, eksp. Žalec, nad bistrojem Tanja, vhod zadaj).
nma
POGREBNE STORITVE USAR
VINSKA GORA 8, 3320 VELENJE TELEFON.: 063/858-226, MOBITEL.: 0609 636-939
POSTAVITEV MRLIŠKEGA ODRA NA DOMU NABAVA CVETJA	MOiMOsr plačoa ha me osmov
UREDITEV DOKUMENTACIJE
POSLUJEMO 24 UR DHEVH6
Jutra meglena so, bolna,
v njih šepetajo spomini. Nič več ni sončnega čolna. Solze ihtijo v tišini. (Ada Škerl)
Hvala tudi vsem
ZAHVALA
Ob bridki izgubi dragega očeta
FRANCA NAPOTNIKA
10.1.1906-18.10.1996 iz Zavodenj
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali, mu darovali vence, cvetje in sveče ter ga
pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za vso pomoč vsem sosedom, še posebej Kodrunovim in Grabnerjevim, Marinki in Jožetu Omerzu ter družini Guzej. Iskrena hvala gospodu dekanu Jožetu Pribožiču za obiske, gospodu Silvu Molanu za opravljen pogrebni obred, cerkvenim pevcem,
oktetu, govorniku Vladu Kompanu ter praporščakoma. Posebno zahvalo izrekamo dr. Valterju Pirtovšku za nesebično in požrtvovalno dolgoletno zdravljenje ter za številne obiske na domu
v času njegove bolezni, tistim, ki ste ga v času njegove bolezni obiskovali in v njegovo temo prinesli kanček svetlobe.
Žalujoči: Hčerka Andreja z Rudijem in Micka.^
Srce Tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga solza lije iz oči, dom je prazen in otožen,
ker te več med nami ni.
Ob boleči izgubi našega ljubega moža, očeta, dedija in brata
ANTONA JAKOPIČA
15.5.1934-17.10.96
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem za izražena sožalja, za spremstvo na pogrebu ter darovano cvetje in sveče.
Iskrena hvala zdravniku dr. Zupancu, patronažnim sestram ZD Velenje, gospodu duhovniku za svečan obred, pevcem, govorniku za čustvene besede, ŽTP Celje, Elektrotehni, Veplasu, RLV - Remontna delavnica.
Žena Marjana, hčerka Marjana in sin Marjan z družinama.
Takole se je Janko Hriberšek spopadel z zabitim kanalom
sicer odvodni kanali, ki pa seveda niso mogli sproti požirati tolikšne količine vode, poleg tega jih je v trenutku zabilo, in voda je udarila kar čez glavno cesto."
Prvi nam je prišel na pomoč sosed Janko Hriberšek
že prepozno." Na pomoč so jim prišli tudi gasilci iz Šaleka, poklicali so tudi Komunalo in Franca Severja iz Velenja, da je s strojem naredil kanal za odtok vode. Prišli pa so tudi iz Cestnega podjetja.
Ko je voda čez čas le
Marija Tasič:
"lake vode ne pomnim"
Modna revija Veleblagovnice Nama Velenje
iilo je kaj videti!
Veleblagovnica Nama Velenje je pripravila Nova Gorica in Ictas. konec prejšnjega tedna na velenjskem gradu Nama je tokrat resnično presenetila in mno-modno revijo, na kateri so predstavili proizvode najnovejših modnih kolekcij LeOna in Carneolus Mure, Laboda, Krke Kozmetike, Lisce, Elkroja, Intergold Commerce, Blue VVilis, Modena 2000, Gorenjskih oblačil in Calo-rebel.
Modno revijo so z degustacijami obogatili še s proizvodi mariborskih mlekarn, ljutomerske kleti, MIP
Mesec požarne varnosti - reševalna akcija
Kar precej strahu je povzročilo močno deževje v sredo ponoči prejšnji teden Tašičevim in Kristavčnikovim v Paki. "Nek^krat je zagrme-lo in nato vlilo, kot da se je utrgal oblak. Preden smo se zavedli, je voda že drla okrog hiše in v njo.Take vode ne pomnim, odkar sem prišla v to hišo leta 1957," je povedala Marija Tasič naslednji dan, ko smo se spet oglasili pri njih, saj prejšnji večer nihče, razumljivo, ni imel časa za pogovor. V hiši z njo živi še hčerka z družino. Doma so bili vsi.
"Prosil sem za dopust," je ob prihodu dejal Venčeslav Kristavčnik.
In kako se je zgodilo? " Voda je pridrla s hribov. Za hišo teče potok, ki ima več majhnih pritokov, pridrvela je še hudourniška voda, zaradi vej seje potok zamašil, utrgalo je njegov brek in voda je imela prosto pot proti hlevu in hiši. Pri hlevu, stoji nekoliko višje, je voda puhalnik kar odbila. V trenutku je bilo v stanovanju za dobrih dvajsetih centimetrov vode. Zalila je tudi garažo pri hiši. Za cesto so
"Reševali" tudi živino
V Plešivcu pod Graško goro, na višini 750 metrov, na medobčinski meji med Velenjem in Slovenj Gradcem, pri kmetu Jožetu Maroltu, je v sredo zvečer med hudim nalivom potekala reševalna vaja. V domačijo naj bi udarila tudi strela, požar se je hitro širil, zato je bilo v nevarnosti tudi gospodarsko poslopje, v katerem je bilo 22 glav živine.
Klicu na pomoč so se odzvali gasilci iz Velenja (GD Škal, Šalek ter Premogovnik Velenje) in Slovenj Gradca (GD Stari trg, Slovenj Gradec in Podgorje). To je bila osma skupna reševalna vaja, ki je kljub zelo težkim vremenskim
razmeram, v katerih je potekala, zelo dobro uspela. V njej je sodelovalo 65 gasilcev, 6 avtocistern in 7 orodnih vozil.
Na kraj reševanja so gasilci prišli v pičlih 20 in 28 minutah, rešili so vso živino in pogasili začetni požar. Ob zaključku vaje je Branko Smrtnik, ki je v celoti vodil medobčinsko vajo, podal poročilo županu MO Velenje Srečku Mehu.
Gasilci pa so po uspešni vaji razmišljali, kaj vse bo potrebno še postoriti, da bodo pri gašenju na podeželju še hitrejši in uspešnejši.
L. Ojsteršek
Tudi kuhinja je bila polna vode
, saj je voda pretila tudi nji- odtekla, so sicer noddahnili, hovi domačiji. Takoj sva šla pa ne povsem, saj je ostalo pol-odpirat kanale, vendar je bilo no blata, nanošenih vej, drv...
S. Vovk
gi obiskovalci kar niso mogli verjeti, da imajo vse, kar so nosila na sebi brhka dekleta in fantje tudi v Veleblagovnici Nama v Velenju. Oblačila so bila skrbo izbrana in v skladu s trendi najvenovejše svetovne mode. Če hočete torej biti modno in elegantno oblečeni, pohitite čimprej v Namo!
(mz)
Anketa med udeleženci akcije ob mesecu požarne varnosti
Nismo namenjeni samemu sebi
imeti naše društvo na voljo 42 gasilcev vsak trenutek, v pripravi pa seveda še več. Svojo vrednost in pomembnost smo mi letos na terenu že trikrat dokazali, saj je bil en požar hujši od drugega. Brez naše intervencije bi bila zagotovo škoda precej večja, kot je bila."
Ivan Jager, GD Letuš: "Če ne bi bili potrebni, potem naše društvo ne bi letos slavilo 90-letnice delovanja. To naši krajani zanjo ceniti, drugi pa ... V
Ob pol štirih popoldne je bilo, ko se je minulo soboto oglasila sirena v gasilskem domu v Paški vasi in z zamolklim zavijanjem naznanila, da je treba sokrajanu priskočiti na pomoč. Le nek^j minut in na prizorišče požara v Velikem Vrhu so s prižgano sireno in orodnim vozilom prihiteli operativci domačega društva, kmalu za njimi gasilci Šmartnega ob Paki, Letuša in GD Mozirja. S skupnimi močmi so v operativno-taktični vaji ob mesecu požarne varnosti uspešno premagali rdečega petelina, ki je hotel pustošiti na gospodarskem poslopju Mizarstva Nunčič.
O pomenu takšnih akcij in gasilskih društev nasploh smo povprašali poveljnike sodelujočih operativnih skupin.
FVanc Drofelnik, GD Paška
vas: "Zagotovo imajo takšne akcije svoj smisel in pomen. Več pozornosti kot običajno namenjamo v oktobru tehniki in stanju v požarnem rajonu. Za zdaj še nismo imeli požara na svojem območju in zato je prav, da na takšni operativno-
tehnični vaji preverimo svojo usposobljenost. Operativcev imamo v društvu 47, članov približno 140, z dejavnostjo pa dokazujemo, da nismo namenjeni sami sebi."
Alojz Ježovnik, GD Šmartno ob Paki: "To je bila vaja, ki je za usposabljanje večjega števila
članov za večje požare še kako dobrodošla. Sicer pa se izobražujemo in usposabljamo celo leto. Na domačem terenu smo imeli letos le en požar, ki smo ga zaradi hitrega in učinkovitega posredovanja uspešno ukrotili. Gasilci smo pomemben člen v verigi tistih, ki skrbijo za varovanje ljudi in njihovega premoženja, zato toliko težje razumem, da so za delovanje in opremo gasilskih društev namenjena tako skromna sredstva. Mi smo prostovoljci in ne poklicni gasilci in tega tisti, ki bi to morali vedeti, nočejo."
Pavel Pečnik, GD Mozirje: "Po spomladansko-poletnem izobraževanju je prav, da se na takšnih vajah srečamo in preverimo svojo usposobljenost v praksi. Po kategorizaciji mora
društvu namenjamo precej pozornosti izobraževanju celo leto in letos smo že pridobili dva nova izprašana gasilca. Na današnji vaji nismo preverjali le svoje usposobljenosti za reševanje, ampak preizkusili tudi novo orodno vozilo, ki smo ga krstili ob praznovanju jubileja. Želimo si, da bi se na takih vajah še večkrat srečali, mnogo manj pa na intervencijah."
(tp)