| |129-ra	A	V	RL JB	H	H I I
celoletno 180 din i za ino- M BKU lik ffl	*HP	H	m	H	■	Gregorčičeva ulical 23. TeL
zemstvo: 210 din), za'Meta	19 PS VfiKk.	^EH§|b^	1111»	Bi	E9	IBlk	§3	HBH9 H	^9	25-52. Up r av u : Grogror-
90 din, za */. leta 45 din, ~ VS	W	W	W	W	čieeva ul. 27. Tel 47-61.
mesečno 15 din. Tedenska v	Rokopisov ne vračamo. —-
Plača1 tntoži s°e v Ljubljani. Časopis za trgovino, industriio, obrt in denarništvo “ ? asst^im
fzf)3/d VSak poncde,Jclt’
sredo in petek
Liubišana. sreda 13. novembra 1940
Cena p°san,eDii	fCA
',C,,e številki din	■
Prodata po nabavni teni
Nova naredba o ustanovali za aprovizacijo določa, da morajo občinski uradi za preskrbovanje, prav tako pa tudi nove potrošniške zajedniae prodajati blago po nabavnih cenah. Za prve pa dopušča uredba, da priračunajo k nabavni ceni režijske stroške ter še posebej 2% za fond v kritje morebitnih izgub, za druge pa velja samo določba, da morajo prodajali po nabavni, ceni, nič pa ne stoji, da bi smele k tem cenam kaj pribiti za stroške.
Obveznost prodaje po nabavni ceni bo spravila občinske urade za preskrbovanje, še bolj pa potrošniške zajednice v silno težavo. Vsak, kdor le količkaj preudari to zadevo, mora to takoj uvideti. Občinski uradi morajo skrbeti, da imajo zadosti živil v primeru, če nastane pomanjkanje. To vsekakor pomeni, da morajo imeti zaloge za daljšo dobo. Recimo, da so izdatki za to blago 1 milijon din. Recimo, da se je blago v tem času podražilo za 10%, potem bodo mogli kupiti za prodano blago za 10% manj blaga ali pa iz svojega dodati 10%. Kje naj vzamejo denar, da pokrijejo teh 10%, ko je vendar notorično, da so proračuni občin že tako stisnjeni, da komaj krijejo izdatke.
V še mnogo težjem položaju pa so podjetja, ki morajo ustanoviti potrošniške zajednice. Najprej morajo dati na razpolago ves potrebni obratni kapital. Pri veli kih podjetjih, ki zaposlujejo več sto delavcev, ta kapital nikakor ni majhen. Bogata podjetja bodo sicer la izdatek še nekako zmogla, a kako bo s podjetji, ki delajo s kreditom. Kako pa bodo prenesla novo obremenitev podjetja, ki ni majo konjunkture, ki le slabo delajo? Teh podjetij nikakor ni tako malo, saj mnoga ne morejo dobiti potrebnih surovin niti za drag denar.
Mnoga podjetja bodo morala porabiti za obratni kapital potrošniških zajednic tudi posojen denar, od katerega bodo morale plačati obresti. Ali pa se bo to upošteva lo? Ali ne kaže vsa dosedanja praksa na to, da se bo morala prodajati moka natančno po isti ceni, kakor je bila nabavljena. Kdo pa bo kril izgubo?
Na vsak način se mora potroš niškim zajednicam priznati vsaj ta pravica ko občinskim uradom za preskrbovanje.
Poleg tega pa je jasno, da bodo morala podjetja nastaviti zaradi teh potrošniških zadrug posebne ljudi. Tudi to bo veljalo, a režijske stroške podjetja ne smejo pribiti k nabavni ceni.
Pri vseh teh velikih izdatkih pa naj prodajajo potrošniške zajednice blago po nabavnih cenah. To ste pravi, da mora vsako podražitev blaga plačati podjetje ali pa se mora zaloga zajednice v kratkem času čisto posušiti. V tem primeru pa grozi podjetjem, da bodo morala plačevati še posebnega komisarja, da se bodo na ta način njih izdatki še povečali.
Lepo je, če se hočejo zagotoviti za delavce in nameščence zadostne količine živil in kuriva, toda zaradi tega se ne smejo postavljati podjetja v tako težko situacijo, džf bo obstoj mnogih ogrožen. In to se more zgoditi mnogim podjetjem zaradi dolžnosti ustanovitve potrošniških zajednic.
Svoje potrebščine morajo kriti
potrošniške zajednice predvsem na trgu. To bo nujno imelo za posledico, da se bo nakrat na trgu zelo dvignilo povpraševanje, kar bo nujno povzročilo dvig cen. Apro-vizacija prebivalstva bo s tem bistveno otežkočena, namesto da bi bila olajšana.
Je pa še druga nevarnost. Mnoga podjetja so iz socialnih ozirov zadržala kljub redukcijam v obratovanju večjie število delavstva, kakor pa je bilo potrebno. Sedaj bo-
do morala za vse to, zanje dejansko odvečne delavce, nabavljati živila in jih prodajati po nabavni ceni. Ali ni verjetno, da bodo podjetja, da se izognejo tem izdatkom, odpustila vse odvišne nameščence in jih obdržala samo toliko, kolikor je nujno potrebno? V tem primeru bodo mnogi delavci prav občutno zadeti, ker bodo ob zaslužek.
Obveznost kupovanja po nabavni ceni je napačna in pravilna je
samo prodaja po tržni ceni. Samo v tem primeru morejo tudi občinski uradi za preskrbovanje ter potrošniške zajednice pravilno poslovati, v nasprotnem primeru pa bodo zabredli v tako velike zadrege, da bodo morali vedno bolj omejevati svoje obratovanje, če ne sploh ustaviti.
Zahtevati se sme od podjetij samo to, kar je prav in mogoče, zahteva prodajanja po nabavni ceni pa presega te meje.
Strokovnjak pšenične	in ko
Ali se bodo tudi ti nasveti prezrli?
V listih je bilo objavljeno, da se bo s 1. decembrom uvedlo obvezno mešanje pšenične krušne moke s koruzo. Baje bo to mešanje določeno tako, da se bo moralo krušni moki primešati 25% koruzne, da bo torej novi kruh vseboval 3/« pšenične krušne in V« koruzne moke.
Kakšna bi bila ta moka, menda oni, ki so krivi tega mešanja, nimajo niti pojma. Strokovnjaki pa pravijo, da je taka mešanica moke popolnoma napačna, zapravljiva in škodljiva.
Pa prepustimo besedo strokovnjakom, t. j. izkušenim mlinarjem, ki pravijo o tej mešanici naslednje:
Dasiravno si ne prilaščamo pravice soditi o potrebi takih ukrepov, smatramo vendar kot svojo dolžnost opozoriti na nekatere činjenice, ki bi zamogle ne samo kvarno vplivati na kvaliteto kruha, temveč bi lahko imele katastrofalne posledice z ozirom na izredno pokvarljivost in nestalnost mešanice pšenične in koruzne moke.
Znano je, da se pšenična moka pomešana s koruzno moko ne drži, tudi če bi bila koruzna moka povsem suha.
Znano pa je, da je naravno sušena koruza sposobna za mletje komaj meseca aprila vsakega leta. Vse dotedaj pa je tako mokra, da sei le težko melje in se zaradi velikega odstotka vlage, nabasana v vrečah, že v dveh do treh dnevih povsem pokvari, da postane neužitna celo za živali. Ker imajo mlini le redko sušilnice za koruzo, medtem ko se nekateri mlini z mletjem koruze sploh ne bavijo in nimajo niti primernih strojev, bi bilo mešanje koruzne moke s pšenično moko v mlinih samih nemogoče in praktično neizvedljivo, saj ne bi v večini mlinov bilo primerne, v nekaterih mlinih pa ne bi bilo vobče nobene koruzne moke na razpolago. Razen tega bi se pa tako mešana moka redno pokvarila poprej, preden bi prispela do potrošnika. Jasno je pri tem tudi dejstvo, da ne bi bila možna zaloga moke niti za 8—14 dni naprej. S tem pa bi bila nameravana mešanica koruzne in krušne moke tudi praktično nemogoča, ker potrošniki, predelovalci in trgovci ne morejo dnevno dobivati sveže moke.
Razen tega more vsak pekarski strokovnjak potrditi, da je peka kruha iz mešane koruzne in pšenične moke nemogoča, ker bi bil kruh iz te mešanice ne samo neokusen in slab, temveč tudi že v nekaj urah pokvarjen.
Pač pa je lahko mogoče peči kruh iz mešanice pšenične in ko-
ruzne moke, ki se meša neposredno pri peku samem. Koruzna moka se mora namreč, preden se zmeša s pšenično, posebej in sama za sebe popariti s kropom. Tako poparjena koruzna moka se da lahko mešati s pšenično moko ter premesiti v testo, ki da dovolj okusen in stanoviten kruh.
Z ozirom na ta dejstva je nemogoče, da bi bili mlini prisiljeni mešati pšenično krušno moko s koruzno moko, pač pa bi se lahko
predpisalo, da peki sami ločeno kupujejo krušno moko in pa koruzno moko ter da to ločeno kupljeno moko mešajo neposredno pred peko v predpisanem odstotku ter izdelujejo tako mešani pšenično-koruzni kruh. Mešanje v mlinu ne bi bilo mogoče tudi iz razloga, ker si potem nikdo ne bi mogel kupiti čiste pšenične krušne moke, ki se z ozirom na visoko ceno bele moke danes uporablja tudi za kuhanje. Mešanica koruzne in pšenične moke pa bi bila seveda za kuhanje neprimerna.
Pozornost bi bilo treba posvetiti tudi kmečkemu mletju. Razburjenje je med kmečkim prebivalstvom z ozirom na predpise mlelja pšenice že itak na vrhuncu. Če bi se sedaj še k moki kmečke pšenice morala primešavati koruzna moka, bi nastale, če bi se uredba strogo izvajala, ncdogled-110 posledice za splošnost in za posamezne mline. Znano je namreč, da že sedaj nekateri mlini ne
meljejo striktno po uredbi. Če bi pa se uveljavila nameravana uredba, bi kmetovalci mleli še v večji meri kot sedaj le pri onih mlinih, ki se ne drže uredbe in delajo tako, kakor kdo želi.
Znano je, da uporablja slovenski kmet za kruh rž, koruzo in ajdo, medtem ko seje pšenico le za belo moko. Že sedaj zatrjujejo kmetje, da bodo opustili sejanje pšenice, češ, če sam svojega pridelka ne smem izkoristiti tako, kakor to meni prija in kakor mi nalaga gospodarska nujnost in struktura podeželskega življenja, tudi pšenice več sejal ne bom, ker zakaj bi imeli drugi belo pšenično moko, ki si jo lahko kupijo kljub visoki ceni, mi kmetje pa, ki pšenico sami pridelamo, pa bi bili brez nje oziroma je ne bi imeli v oni meri, kolikor bi nam jo naša doma pridelana pšenica lahko dala.
*
Vsak trgovec mora biti naročnik »Trgovskega lista«
odpuste in izbrišejo kazni onim, ki so z nedopustnimi mahinacijami pridobivali sebi materialne koristi in škodovali s tem na najbolj nelojalen način onim svojim stanovskim tovarišem, ki so se vestno in točno držali zakona in bili zaradi tega najobčutneje prizadeti. Razen tega škodujejo mahinacije, ki so jih zagrešili špekulanti, najširšim plastem našega naroda, obenem pa jemljejo spoštovanje pred zakoni in odredbami.
Zato se mora zahtevati na odločujočih mestih:
1. da se najtočneje izvajajo zakoni in uredbe, tako tudi uredba o preskrbi prebivalstva in vojske s kruhom ter izrekajo najstrožje in eksemplarične kazni;
2. da se ukinejo uredbe in spremene v toliko, da bodo ne samo v polni meri ustrezale potrebairt države in naroda, temveč po svoji prirodi same onemogočale vsako brezvestnost.
Dokler pa se uredba o preskrbi prebivalstva in vojske s kruhom spoštuje tako malo, da ne samo skoraj vsi podeželski mlini meljejo kakor hočejo in kakor se kateremu zljubi, temveč tudi veliki mlini delajo proti določbam' uredbe, kar z zahtevkom po amnestiji sami priznavajo, ne morejo tisti, ki hočejo ostati pošteni in delati po predpisih, eksistirati.
Silno značilno za razmere v državi je, da si upajo v isti sapi zahtevati veliki vojvodinski mlini predpravice in dominanten položaj, hkrati pa amnestijo za grobo kršitev zakonskih določb. Torej tisti, ki so kršili predpise, ki so škodovali v teh težkih časih ljudstvu, ki so iz profitarstva uganjali kaznive mahinacije, naj sedaj namesto kazni dobe še posebne privilegije in dominanten položaj na trgu!
Oni pa, ki so vestno izpolnjevali predpise in trpeli zaradi tega škodo, naj bodo sedaj tako kaznovani, da bodo sploh brez eksistence!
Da je kaj takšnega mogoče, je pač najbolj žalosten znak naših razmer. Zato pa je tem bolj potrebno, da se takšne zahteve prav energično odklonijo.
V zaščito mlinov
Vojvodinski mlini zahtevaio privilegiran
položai
morali vsi ostali mlini prej ali slej likvidirati, bi nastal položaj, da bi bila preskrba države z mlevskimi izdelki odvisna od mlinske industrije v žitorodnih
V ponedeljski številki »Mariborskega Večernika« z dne 4. t. m. je izšla notica, ki poroča, da so intervenirali vojvodinski mlini preko Združenja mlinske industrije v Beogradu na pristojnih mestih za to, da bi se predelovanje pšenice v moko dodelilo predvsem le onim mlinom, ki leže v pokrajinah, kjer je bila pšenica pridelana.
Z drugimi besedami, mlini, včlanjeni v Združenju mlinske industrije v Beogradu zahtevajo, da bi oni sami predelovali odn. mleli skoraj vso pšenico ter s tem zahtevkom samim istočasno odrekajo vsem ostalim mlinom, njih nameščencem in delavcem pravico do eksistence.
S tem bi seveda bil podan dominanten in privilegiran položaj mlinarstvu v Vojvodini. Ker bi pa
krajih. Na dalekosežne in nepopravljivo škodljive posledice take odvisnosti ne samo iz gospodarskega in socialnega, temveč predvsem tudi iz narodno obrambnega vidika, je bilo že ponovno opozorjeno in so .ta opozorila merodajni faktorji tudi pravilno pojmovali. Zaradi akcije vojvodinskih mlinov pa je umestno in potrebno še ponovno najcnergičncjc protestirati proti podobnim naklepom.
Istočasno zahtevajo ti mlini, da se brišejo vse dosedaj izrečene kazni po uredbi o preskrbi prebivalstva in vojske s kruhom. To se pravi, država naj sankcionira nepravilnosti, ki so se godile, naj se
Gibanje cen v oktobru
Oddelek za proučevanje gospodarskih vprašanj pri Narodni banki je objavil indeksne številke cen na debelo za oktober, ki kažejo v primeri s cenami v septembru t. 1. in oktobru 1939. naslednje spremembe:
sept. okt,
proizvodi	okt.
	1940.
rastlinski	176’5
živalski	113-4
mineralni	127'5
industrijski	121'1
splošni indeks	1321
izvozni pred-	
meti	13C8
uvozni pred-	
meti	126B
Cene v oktobru so	
173"8
1051
127'5
120'9
129'4
76"8 7T0 98"9 82 "9 80"1
126-7 75*4 1241 86"9
sle, vendar v manjši meri prejšnje mesece. Še vedno pa n bolj rastejo cene agrarnim pro vodom. Tu je tudi draginja ved bolj neznosna.
Cene rastlinskih proizvodov narasle v enem letu od 76"8 : 176"5 odstotkov, torej so se znati več ko podvojile. Tu se najjasne vidi, do kakšnih neinožnosti pride, če bi bile za prodajalce o vezne le nabavne cene.
Pomagajmo otrokom, ki gladu jejo!
V Sloveniji je po zbranih podatkih okrog 70.00 šolo obiskujočih otrok, ki nimajo zadostne hrane. Med njimi je nekaj desettiso-čev, ki dobesedno gladujejo. Unija za zaščito otrok prejema skoro vsak dan številne obupne prošnje od svojih krajevnih odborov, šolskih upraviteljstev, občin, društev, javnih mladinsko zaščitnih delavcev itd., naj bi se nakazala njihovemu kraju ali šoli podpora, bodisi v denarju ali živilih. Dolžnost vseh nas Slovencev je, da tem otrokom pomagamo. Sredstva Unije so premalenkostna, da bi bilo mogoče zadostiti vsaj najnujnejšim prošnjam. Javnih kreditov v te svrhe doslej ni.
Tako nam ostaja na pragu letošnje negotove zime edina pot prositi vse one, ki bi lahko kaj dali, da prispevajo. Zato apeliramo na vso slovensko javnost, ustanove, društva, zasebnike itd., da pomagajo tešiti glad otrokom svojega naroda. Pošljite svoje prispevke ali v denarju, ali v živilih. Karkoli je uporabljivo, vse se bo hvaležno sprejelo. Denar nakazujte na poštno ček. račun št. 13.882 s pripombo: »za šolske kuhinje«. Količino in vrsto hrane, ki ste jo pripravljeni nakloniti stradajočim otrokom, nam sporočite, da Vam takoj dostavimo obvestilo, kam naj bi jo poslali. Vse, kar koli boste poslali, se bo porabilo izključno za prehrano stradajočih otrok.
Vse prizadete prosimo, da vzamejo ta apel na znanje. Posebne prošnje se ne bodo pošiljale. Imena darovalcev bomo objavili v dnevnem časopisju.
Jugoslovanska Unija za zaščito otrok, sekcija za dravsko banovino, Ljubljana, Aleksandrova cesta 4.
Uredba o ustanovah za
preskrbovanie
Politične vesti
m
mm
Ministrski svet je predpisal na-. pri Direkciji za proučevanje in
Obnovitev plačilnega sporazuma z nezasedeno Francijo
. Devizna direkcija Narodne banke je izdala naslednjo okrožnico:
Obveščajo se vsi pooblaščeni zavodi za poslovanje z devizami in valutami, da morejo znova sprejemati vplačila v kliring s Francijo, toda zaenkrat samo za koristnike v nezasedeni Franciji. Pri vplačilih in izplačilih se morajo uporabljati naslednji tečaji:
1. Za vsa vplačila in izplačila, ki se bodo nanašala na izvoz in uvoz po 1. novembru 1940. se uporablja tečaj 119 din za 100 fr. fr., ki ustreza pariteti zadnjega kotiranja fr. fr.
2. Ves uvoz, izvršen do konca meseca oktobra 1940. se plača na bazi tečaja 120 din za 100 fr. fr.
3. Za klirinška vplačila, tako novega ko starega uvoza, naj uporabljajo pooblaščeni denarni zavodi dosedanji obrazec št. 328.
Italijanska družba za železniško zvezo med Jugoslavijo in Albanijo
V Rimu se je s kapitalom 5 milijonov lir ustanovila delniška družba za zgraditev železniških zvez v južnovzhodni Evropi, predvsem med Jugoslavijo in Albanijo. V družbi so zastopane zelo pomembne italijanske industrijske družbe. Italijanski industrialci so namreč mnenja, da se more rešiti problem železniške zveze Italije' z Balkanom samo z železniško zvezo med Albanijo in Jugoslavijo, z železnico iz Drača v Ohrid in nato v Skoplje.
Ze v	Uurah
barva, plesira in homifno 9 n a ž obleke, klobuke itd. Škrobi in svctlolika srajce, ovrat uike in manšete. Perc, suši. monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICF
Poljanski nasip 4 6. Selenburgova ul. Telefon št. '22-72.
slednjo uredbo o ustanovah za preskrbovanje:
Čl. 1. (1) Zaradi preskrbovanja prebivalstva s hrano in kurivom morajo v naslednjem odstavku imenovane občine v desetih dneh po uveljavljenju te uredbe ustanoviti svoje urade za preskrbovanje v skladu s predpisi te uredbe.
(2) Te urade morajo ustanoviti naslednje občine v dravski banovini: Ljubljana, Jesenice, Kranj, Maribor, Trbovlje, Celje in Škofja Loka.
Nato navaja uredba vsa mesta v drugih banovinah, ki morajo ustanoviti te urade.
(3) Tudi druge občine morejo ustanoviti svoje urade za preskrbovanje v smislu predpisov te uredbe.
(4) Ban more odrediti, da se dolžnost ustanovitve preskrbovalnih uradov razširi tudi na druge občine.
(5) Ban določi okoliš poslovanja posameznih občinskih uradov za preskrbovanje. Ti okoliši morejo segati tudi čez območje občinskega ozemlja.
Čl. 2. (1) Naloga občinskih uradov za preskrbovanje je, da organizirajo pravilno in neovirano preskrbovanje prebivalstva svojega okoliša z najnujnejšimi živili in kurivom. V ta namen morajo dognati potrebe svojega okoliša in podvzeti potrebne ukrepe za pravilno preskrbo prebivalstva z živili in kurivom.
(2) Pri izvajanju svoje naloge morejo občinski uradi za preskrbovanje nabavljati, vskladiščevati in prodajati posamezne predmete prehrane in kuriva. Te predmete prodajajo ali po trgovcih ali po obstoječih zadružnih ustanovah, pri tem jih nadzirajoč, ali po pro-dajalnicah, ki bi jih sami ustanovili. Po potrebi morejo ustanoviti tudi ljudske kuhinje.
(3) Občinski uradi za preskrbovanje morajo skrbeti za pravilno razdelitev nabavljenih predmetov prehrane in kuriva. Če bi se pojavilo pomanjkanje posameznih predmetov prehrane in kuriva, morejo občinski uradi za preskrbovanje v okviru veljavnih predpisov izdati potrebne ukrepe za enakomerno razdelitev živil, ki jih imajo.
Čl. 3. (1) Občinski uradi z. p. so samostojne ustanove dotičnih občin. Imajo svojo upravo, ki odgovarja za pravilno opravljanje poverjenih ji nalog po predpisih ie uredbe.
(2) Upravo OUZP (kakor bomo v tej uredbi nadalje vedno imenovali občinske urade za preskrbovanje) tvorijo predsednik ter do 6 članov. Predsednik urada je po položaju predsednik občine, njegovega namestnika določi občinski odbor iz vrst občinskih svetnikov, ostale člane določi občinski odbor iz vrst svojih članov in gospodarstvenikov, uradnikov, nameščencev, delavcev in drugih potrošnikov. Podrobnejše določbe o sestavi in delu OUZP, ko tudi o nadzorstvu nad njimi, predpišejo s pravilnikom občine, pri katerih se ustanove ti uradi. Ta pravilnik mora potrditi upravna oblast 1. stopnje, oz. za mestne občine ban.
(3) Delo OUZP nadzoruje v mestih ban, v drugih občinah pa upravne oblasti prve stopnje.
Čl. 4. (1) Finančno poslovanje OUZP je popolnoma neodvisno od financ dotične občine in finančnih predpisov, ki veljajo za poslovanje občin. OUZP vodijo posebne računske knjige o celotnem svojem poslovanju.
(2) Za kritje svojih izdatkov razpolagajo OUZP z denarnimi sredstvi, katera jim dajo na raz-
17 ounitr
organizacijo kmetijstva zaradi prehrane (Direkciji za prehrano) ali na kateri drug način. Sredstva, dobljena s posojilom zaradi finansiranja OUZP, se ne smejo uporabiti za druge namene.
Čl. 5. — (1) Za sklenitev posojila pri Direkciji za prehrano v smislu prejšnjega člena ni treba občinam zaprositi za posebno dovoljenje notranjega in finančnega ministra. Občine morejo brez posebnega dovoljenja notranjega in finančnega ministra odstopiti svoje dohodke in doklade, v kolikor so svobodni, in založiti svoje nepremičnine Direkciji za prehrano kot jamstvo za sklenjeno posojilo.
(2) Vsi pravni posli in vloge ter sodni postopki v zvezi s sklenitvijo teh posojil se oproščajo vseh državnih in samoiupravnih taks.
Čl. 6. — OUZP morajo prodajati nabavljena živila po nabavni ceni, kateri morejo priračunati dodatek za režijske stroške. Poleg tega imajo OUZP pravico, da pobirajo največ 2% od nabavne cene kot prispevek za rezervni fond, ki služi za kritje eventualnih izgub.
Čl. 7. — (1) OUZP morajo dati mestna poglavarstva oz. občinske uprave na razpolago potrebno osebje iz vrst svojih nameščencev. Po potrebi smejo uprave teh uradov nastaviti tudi drugo osebje proti nagradi. Uprava vodi posle po poslovodji, ki je njen izvršilni organ in ki skrbi za izvajanje sklepov uprave ter za pravilno poslovanje urada.
(2) Kadar Direkcija za prehrano kreditira s posojilom delo OUPZ, ima pravico neomejene kontrole nad njih poslovanjem. Če se ugotovi, da je slabo poslovanje OUZP, ki jih kreditira Direkcija za prehrano, more Direkcija odrediti na delo v OUZP svoje knjigovodstveno, blagajniško in kontrolno osebje.
(3) Nagrade honorarnega osebja OUZP gredo v breme režijskih stroškov.
Čl. 8. — Člani uprave ter osebje OUZP se smatrajo pri opravljanju poverjenih ijim nalog odgovorni kot javni nameščenci. Osebe iz vrst občinskih nameščencev ter od Direkcije za prehrano delegirano osebje odgovarja po disciplinskih predpisih, ki veljajo zanje, kadar so v redni službi.
(4) Potrošniške zajednice se preskrbujejo z vsem potrebnim bla-
Molotov je odpotoval iz Moskve
I v nedeljo ob 16.50. Predsednika sovjetske vlade spremlja 32 oseb, med njimi več vodilnih sovjetskih
gom na trgu, po potrebi pa po uradnikov. Z istim vlakom je od-
občinskih uradih za preskrbova- P™ Be,rl£i tu,di nemški vele-■ ,	.	,.U	„ ni„„„ Pnsmmk grof Schulenburg. Na po-
nje, na katerih okolišu so. Blago staji so se poslovili od predsednika morajo prodajati po nabavni ceni. vlade številni narodni komisarji
C. 10. (!) Potniške zajednice
gospodarskih podjetij imajo svojo nemški zunanji minister v. Ribben
upravo, v kateri so: kot predsed- trop do Konigsberga.
nik oseba, ki jo določi uprava Ko* naŠye®3i politični dogodek
nrvdietin starešina delavskih va zadnJ«£.a casa °™ačujejo nemški podjetja, starešina delavskih za jjSy pnhod sovjetskega predsed'
upnikov in dva do štiri člani iz nika vlade v Berlin. S tem priho-
vrst delavcev in nameščencev, ki dom je dokumentirano, da sta se
jih določi predsednik.	Nemčija in Sovjetska Rusija, vrnili
J	.	k tradicionalni Bismarckovi poli-
(2) Uprava potrošniške zajedni- tiki. Zlasti naglašajo nemški listi ce predpiše pravilnik o delu za- zaslugo Hitlerja, da je z dobrimi jednice, ki ga odobri občna uprav- odnošaji s Sovjetsko Rusijo pre
, i , t ,	prečil nevarnost, da bi se morala
na oblast 1. stopnje.	Nemčija boriti na dve fronti. Listi
(3) Delo teh potrošniških zajed- pišejo, da bo SSSR odslej gospo-nic nadzira pristojna občna uprav- darsko bolj sodelovala z državami
.	.	. .	. I , osi, da pa ostane se nadalje nev-
na oblast prve stopnje ter inspek- trajna
cija dela.	Predsednik sovjetske vlade Molo-
Čl. 11. — (1) V kolikor pri za- 3e.bil sprejet v Berlinu z veli-
sebnili gospodarskih podietjih io	iSVKSU?
obstoje nabavi jalno-potrošniške za- pa, a je bil obisk bolj formalnega druge njihovih delavcev in name- značaja.. Popoldne pa je sprejel
ščencev, ta podjetja niso zavezan, fe,	g£V
ustanoviti potrošniške zajednice deve Dekanozova. Sestanek, kate-po čl. 9. te uredbe. Če ni včlanje- remu je prisostvoval tudi v. Rib-no v teh zadrugah znatno število bentrop, je trajal dve uri in bil delavcev in nameščencev more pl}f“^enu obiska Molotova ter o pristojna upravna oblast II. stop- vsebini njegovih razgovorov so obuje na predlog inšpekcije dela javljena v listih razna mnenja. Iz odrediti ustanovitev potrošni-1 vseh poročil pa je mogoče kot naj-
ških zajednic pri takšnih podjetjih zaradi oskrbovanja delavcev, ne včlanjenih v zadrugi.
(2) V primeru, da so pri posameznih podjetjih delavski oz.
bolj verjetno označiti naslednje: Predvsem gre za večje gospodarsko sodelovanje Nemčije in SSSR, na kar kaže tudi to, da so v spremstvu Molotova zlasti gospodarski strokovnjaki. Na podlagi gospodarskega sodelovanja se bo skušala dose-
nameščenski konsumi, niso pod- či tudi podlaga za novo veliko sve-jetja zavezana ustanoviti potrošni- SjePliSaftaaSiSanlhh, ske zajednice po čl. 9. te uredbe, verjetJno tudi 0 sprednje-azijskih
vprašanjih, zlasti pa o sporazumu med SSSR in Japonsko. Nekateri tudi govore, da se bo govorilo o | vseh vprašanjih južnovzhodne Evrope ter balkanskih držav. Koliko je resnice na teh vesteh, se bo v kratkem pokazalo.
Kot glavni vzrok za poslabšanje
v kolikor se delo teh konsumov prilagodi predpisom te uredbe
Občne določbe
Čl. 12. — (1) V primeru, da občine, ki majo dolžnost ustano
polago dotične občine iz svojih sredstev, pri nezadostnosti teli sredstev pa s sklenitvijo posojila | sladkor.
Potrošniške zajednice pri
gospodarskih podjetjih
d 9 — (l) Vsa gospodarska podjetja, ki zaposlujejo več ko 50 delavcev, morajo v 10 dneh po uveljavljenju te uredbe ustanoviti svoje potrošniške zajednice z nalogo, da skrbe za živila in kurivo delavcev in nameščencev tega podjetja. Obratni kapital za poslovanje teh potrošniških zajednic daje na razpolago dotično podjetje. Dvoje ali več gospodarskih podjetij v istem kraju more sporazumno ustanoviti eno potrošni-ško zajednico za svoje delavce in nameščence, če občna upravna oblast prve stopnje to odobri.
(2) Za državna in samoupravna podjetja določi pristojna oblast, katera od njih morajo ustanoviti potrošniške zajednice za svoje delavce in nameščence po predpisih te uredbe.
(3) Potrošniške zajednice podjetij si morajo pravočasno zagotoviti potrebne količine krušne moke, oz. pšenice in koruze ter drv oz. premoga za svoje delavce in nameščence ter njihove rodbine. Ta obveznost se more z odlokom upravne oblasti II- stopnje oz. ujirave mesta Beograda razširiti tudi na druga živila, v prvi vrsti na mast, jedilno olje, krompir in
viti svoje urade za preskrbovanje, I odnošajev med Londonom in Wa-J ,	j , v	, shmgtonom na eni ter Moskvo na
teh ne ustanove v določenem roku drUgi strani navajajo nekateri listi
ali če ti uradi ne opravljajo pra- nejevoljo Moskve, ker nočejo Zdru-
vilno svoje naloge, more postaviti žene države Sev. Amerike in Vel.
nristoina oblast II stomiie na Britanija priznati novih sovjetskih pristojna omast 11. stopnje osvojitev Po naziranju ameriške
predlog	Direkcije za _ prehrano	in lond0nske vlade	naj	bi	se defi-
v breme občine	komisarja, da	vodi	nitivno odločalo o	usodi	Poljske,
OUZP.	baltiških držav ter	ev.	tudi Besa-
‘	,	,	.	.	.	rablje šele po končani vojni na
(2) Prav tako more pristojna mjrovni konferenci. Ko je prišla občna upravna oblast II. stopnje vest, da je Anglija že pripravljena na predlog inšpekcije dela posta- deblokirati baltiško zlato, je kaza-
viti v breme podjetja komisarja M«. kakor da 50 nasprotja o tem vin v uiMuo	j	vprašanju ze premagana. Sedanji
pri zasebnem gospodarskem P»d- prihod Molotova v Berlin pa dojetju, ki bi v nasprotju s čl. 9. te kazuje, da je bilo to mnenje zmot-uredbe ne ustanovilo v določenem no. To potrjujejo tudi sovjetske
rnkn nntrnšniške zaiednice za Pritožbe, ker Angleži še vedno no-roku potrošniške zajeamce za	zaseženih parnik0v, ki
svoje delavce in nameščence ali so last baitiških držav.
ki ne bi pravilno izvrševalo svoje Francoski zunanji minister Laval
naloge. Naloga komisarja je, da je izjavil, da se bodo začela nem-
notrnšniško zaiednico ter ško-francoska mirovna pogajanja ustanovi potrošniško zajea	končani	vojni med Nemčijo
da vodi	njene	posle zaradi	Pre'	jn Anglijo.
skrbovanja delavcev in nameščen- Laval se je sestal z maršalom cev podjetja s hrano in kurivom. Goringom. Francoski listi pravijo,
da je imel sestanek samo ta na-Čl. 13. — Občinski uradi za pre- meib da se ustvari med Francijo skrbovanje ter potrošniške zajed-1 in Nemčijo ozračje vzajemnega niče pri zasebnih podjetP morep =«=£»* - PoP™o odkloniti prodajo živil, ki Jih na General De Gaulle je zasedel s bavijo, osebam, za katere se ugo- SVojimi četami mesto Llbreville v tovi, da so prodajale dobavljena afriški provinci Gabon, živila naprej zaradi Spekulacije ali
da so kupičile živila.	Med drugim je zahtevala, da za-
£j 44 _ po prenehanju delo- sedejo japonske čete tudi Končin-
vani« niT7P unorabiio občine osta- čino ter da se izkrcajo v Saigonu. vanja D U /A upora j	Guverner Indokine admiral De-
nek rezervnega londa iz tie ■ CQUX je	kakor se istočasno
uredbe za podpiranje revežev poroča.
brezposelnih delavcev.	Predsednik	Roosevelt je imel prvi
zu 1 * Pooblašča se minister govor po svoji izvolitvi. Med dru-Cl. 15. - Pooblašča	de.al>	da Je sed b?rba
za kmetijstvo, da v spoiuzuum z mefl diktaturami in demokracijami
notranjim, trgovinskim in nuni- na višku Ameriška javnost ni niti
5trom za socialno politiko in ljud- trenutek premišljala, kje je njeno
■ i ozrlo nredpiše podrobne do- mesto. Amerika je v tej borbi so-sko zdravje predpise | d imne ao ude,ežena ter je ponosna na svoj
ločbe za izvajanje te uredbe.	doprinos v tej borbi. Ta vojna se
£j 40. — Neodvisno od te ured-1 bo končala tako, da .bosta dobili
be morejo banovine v smislu § 19.1
zakona o banski upravi ustanav- zume pa SGj da se mora tudi demo-1 jati na svojem območju posebne kracjja sama popraviti, da se mora banovinske ustanove za preskrbo- osvežiti in pomladiti, ce hoče o prebivalstva ter tudi po-	je	pozval	v	svojem pr-
vanje
družnice teh ustanov.
Cl. 17. — Ta uredba stopi v veljavo z dnem njene objave v »Služ benih novinah« (t. j. 9. novem bra 1940).
vem govoru po radiu po predsedniških volitvah vse svoje volivce, da podpirajo notranji in zunanji program predsednika Roosevelta,
ki je sedaj tudi njegov in vseh njegovih volivcev predsednik.
Denarstvo
Nacionalizacija Jugoslo-venske udružene banke
V zadnjih dneh je dosegla jugoslovanska skupina v Jugosloven-ski udruženi banki Beograd—Zagreb sporazum s tujimi delničarji te banke, oz. s švicarsko in angleško bančno skupino o odkupu njunih delnic. Na ta način bo prišel ta veliki denarni zavod v jugoslovanske roke.
Jadransko-podunavska banka se je odrekla zaščiti
Na seji upravnega odbora banke dne 9. novembra je bil soglasno sprejet sklep, da se banka odreče zaščiti, ki jo je dobila pred petimi leti. Ta sklep je tudi že potrdil trgovinski minister. Banka bo odslej izplačevala vse vloge na hranilne knjižice in na tekoče račune v neomejeni višini. V petih letih zaščite je Jadransko-Podunavska banka likvidirala starih vlog za več kot 65 milijonov din. Nove vloge na hranilne knjižice in na tekoči račun v zadnjem času stalno naraščajo.
Odkup izseljenskih deviz
Devizni odbor je v zvezi z okrožnico dd št. 64 z dne 22. jun. 1940. odločil, da se morejo dovoliti ugodnosti v smislu odloka fin. ministra št. 31.838/VIII z dne 30. maja 1940 v naslednjih primerih:
1.	Vsa nakazila naših izseljencev v čekih ali brzojavna (ne pa v efektih) v korist izseljenskih rodbin v naši državi za njih podpiranje in vzdrževanje, v kolikor se vnesejo v našo državo na naslednje načine:
a) z nakazili (pismenimi) po domačih pooblaščenih zavodih v svobodnih devizah po nalogu naših izseljencev v inozemstvu v korist izseljenskih družin v naši državi.
b) V čekih, katere prejmejo pooblaščeni zavodi po nalogu in za račun izseljencev iz inozemstva, v kolikor se dotični čeki glase na na-redbo izseljenskih družin ali pooblaščenih zavodov v naši državi v korist izseljenskih družin (poseben nalog pošiljatelja).
c) V čekih, katere prejmejo neposredno iz inozemstva izseljenske družine, toda samo v kolikor se dotični čeki glase po naredbi oseb, ki so bile družina izseljenca In v kolikor jih v plačilo predlagajo osebe, po katerih naredbi se glase, izjemno pa tudi bližnji člani družine dotičnega izseljenca. V primeru nepoznanja prodajalca se mora zahtevati pismeno potrdilo
pristojne občine. Čeki z žirom drugih oseb, razen navedenih, kakor tudi čeki, preneseni s polnomočji in s cesijo, se ne morejo koristiti s to ugodnostjo.
č) V čekih, katere pošljejo naši izseljenci, ki se eventualno glase po naredbi sodišč v državi, izseljenskega komisariata ali katere koli državne oblasti, se morejo tudi koristiti s to ugodnostjo, toda samo, ako so poslani po nalogu in za račun izseljencev in v korist izseu ljenskih družin v državi.
2. Transferji dediščin, če gre za zneske do 1000 dolarjev.
3. Transferji delavskih zavarovanj.
4. Transferji zneskov, ki se dostavljajo v našo državo v razne človekoljubne svrhe (zgradnja šol, bolnišnic, darila raznim nacionalnim in humanim društvom in podobno).
5. Transferji odpravnin, katere prejemajo naši delavci-izseljenci po opustitvi posla ali po smrti.
6.	Za izseljence v smislu teh predpisov se smatrajo samo one osebe, ki so bile naši državljani tudi pred letom 1931.
»Službene novine« so objavile spremembo toč. 12. čl. 11. zakona o Priv. agrarni banki. Po tej spremembi sme dajati PAB posojila ustanovam, ki imajo od države oz. banovine Hrvatske nalog, da skrbe za preskrbo prebivalstva z živili.
Španski denar je po odredbi guvernerja v bodoče plačilno sredstvo v Tangerju.
Vprašan/e normalizacije
proizvodnje
Predlogi Zbornice za TOI
Pri trgovinskem ministrstvu se je ustanovil Jugoslovanski nacionalni odbor za normalizacijo proizvodnje. Glavni namen odbora je, da prouči in najde pota, kako bi se pri nas proizvodnja čim bolj normalizirala, da bi se s tem pocenila in poenostavila. Odbor je že imel več sej ter razvija pod vodstvom predsednika inž. Pavla M. Vasica razveseljivo aktivnost. Med drugim je poslal tudi na vse zbornice okrožnico z raznimi predlogi, kako naj bi se normalizacija izvedla. Jasno je, da je treba prizadevanja odbora samo pozdraviti, prav tako pa je jasno, da njegova naloga ni lahka in da se normalizacija ne more izvršiti kar čez noč, z navadnim dekreti-ranjem. Tudi tu je treba postopati previdno in pametno ali pa more vse prizadevanje več škodovati ko koristiti.
To posebno lepo dokazuje odgovor, ki ga je poslala Zbornica za TOI v Ljubljani odboru za normalizacijo na njegovo okrožnico. V tem odgovoru pravi zbornica med drugim:
Zbornica je zainteresirala za postavljeni problem največja rudarska, topilniška, elektrokemična, metalurgična, tekstilna in papirna podjetja na svojem območju. Pri obisku teh tvornic so mogli zastopniki zbornice ugotoviti, da je sedanji način proizvajanja zaradi pomanjkanja norm mnogo dražji fn mnogo bolj kompliciran, kakor pa bi bil, če bi bila proizvodnja normalizirana. To pa zato, ker zahtevajo naročniki, zvesti svojim tradicijam, posebne načine in tipe orodja in vsakdanjih potrebščin ter morajo zato posamezna podjetja izdelovati celo vrsto različnih predmetov. Tako se n. pr. izdeluje v železni industriji okoli 500 vrst istega proizvoda, kakor n. pr. lo-
pat, pri steklu pa imamo celo 5000 raznih vzorcev in vrst, kar na vsak način zelo otežkočuje delo v serijah.
Zbornica je proučevala vprašanje poenostavljenja proizvodnje ter je prišla do zaključka, da je to vprašanje zelo delikatno in zelo komplicirano in zato ne bi bilo priporočljivo, da bi se reševalo z dekretiranjem. Zbornica bo zato predložila odboru seznam oseb, katere priporoča odboru, da jih povabi k razpravi o normalizaciji proizvodnje za one predmete, za katere bi smatrali ko-mercialno-tehnični strokovnjaki, da je njih normalizacija izvedljiva. Treba je tudi pripomniti, da je današnji čas zelo neprikladen za reševanje takšnih vprašanj, ker so zainteresirani krogi zavzeti z zelo kompliciranimi vprašanji nabave surovin, vzdrževanja proizvodnje ter raznimi socialnimi vprašanji. Podjetniki komaj uspevajo, da s skrajnim naporom re-
šujejo najbolj nujna vprašanja dnevnega dela, kar je velika ovira, da bi se mogli posvetiti vprašanju normalizacije tako, kakor bi to bilo zaželeno in potrebno. Za nadaljnje delo zbornice bi bilo velikega pomena, če bi se razmnožili predlogi za izdajanje norm za proizvode, ki jih navaja odbor v svojem aktu, ker je območje te zbornice razen za kolonialno stroko velik proizvajalec vseh ostalih vrst materiala ter zato pri reševanju teh vprašanj živo interesirano.
Zbornica zato prosi odbor, da ji pošlje podrobnejše informacije, da bi se potem moglo sodelovanje podjetij iz dravske banovine organizirati čim popolneje. Končno prosi zbornica tudi za pojasnilo, če sodeluje pri delu odbora tudi banovina Hrvatska ali pa bo izdajala odloke v svojem delokrogu, ker je za dravsko banovino kot najbolj zapadno pokrajino v državi to velike važnosti.
Važna razsodba glede
nadurnega
Iz razsodbe kasacijskega sodišča v Beogradu, bi je razveljavilo razsodbi trgovskega in apelacijskega sodišča na tožbo nekega usnjarskega pomočnika proti nekemu trgovcu z usnjem za plačilo din 26 tisoč 802 za čezurno delo, navajamo:
Presojajoč razsodbo apelacijskega sodišča 'je kasačijsko sodišče ugotovilo:
Utemeljena je revizijska navedba, da sloni prizivna razsodba na zmotni pravni presoji stvari t. 4. § 597 civ. prav. postopnika. Kajti zmotno je pravno pojmovanje prizivnega sodišča, da v tem primeru
ni umestna presoja zahtev za odškodnino nadurnega dela po predpisih zakona o zaščiti delavcev z ozirom na občna določila predpisa § 207. in 210. obrtnega zakona, ker po mnenju kasacijskega sodišča, tudi če je obrtni zakon izdan kasneje ko zakon o zaščiti delavcev, se vendar mora vprašanje, če je bilo nadurno delo, presoditi ne po krajevnem običaju in vrsti opravljenih poslov, temveč po predpisih zakona o zaščiti delavcev oz. predpisu § 8. zak. o zaščiti delavcev, ki specialno ureja vprašanje delovne dobe nameščencev-delavcev. Ta določila zakona o za-
ščiti delavcev so ius cogens, ki se mora v konkretnem primeru uporabiti kot določba, ki odloča, katero delo se mora smatrati kot nadurno. § 210. obrt. zakona tu ni uporabljiv, ker govori ta paragraf o načinu in obsegu službe, kadar ni o tem nič govorjeno in se torej tiče le načina in obsega rednega, ne pa nadurnega dela, t. j. nanaša se na posel, ki ga mora nameščenec opravljati v mejah in pogojih samega dela, ne pa da dela čez uro v nasprotju z zakonom o zaščiti dela.
Z ozirom na to, ker niti prvo niti prizivno sodišče nista zaradi prej navedenega zmotnega pravnega pojmovanja določila vseh či-njenic, potrebnih za uporabo navedenih materialnih zakonskih predpisov, ker ni določeno, koliko ur je imel tožitelj nadurnega dela, zato kasacijsko sodišče, čeprav je1 upoštevalo revizijo tožiteljske stranke zaradi zmotne pravne ocene — t. 4. § 597. civ. prav. post. ni moglo izdati razsodbe zaradi nepopolnega dejanskega stanja ter je zato na podlagi § 604. civ. prav. post. razsodilo, da se tožba vrača prvemu sodišču v novo razpravo.
Velika proizvodnja italijanske svile v Italiji
Na zadnji seji italijanske tekstilne korporacije je bila podana zelo zanimiva uradna izjava korporacije. V tej izjavi pravi korporacija, da je zaradi državne pomoči proizvodnja svile v Italiji tako narasla, da more kriti potrebe vse Evrope, ki znaša 4 do 5 milijonov kilogramov. Na prvem mestu v proizvodnji svile je danes Japonska s proizvodnjo 45 milijonov kg, nato sledi Kitajska s 4,8, na tretjem mestu pa je Italija s 4,7 milijona kg. Domača potrošnja svile v Italiji znaša samo 0,7 milij. kg. V 1326 italijanskih tovarnah za svilo je zaposlenih 160.000 delavcev.
»Službeni list«
kr. banske uprave dravske banovine z dne 9. novembra objavlja: Uredbo o nadzorovanju parnih kotlov in posod pod pritiskom — Spremembo klasifikacije predmetov postavljenih pod kontrolo cen (v »Trgovskem listu« že bilo objavljeno) — Pojasnilo glede takse na kolonjsko vodo (da se mora šteti za dišečo vodo, tudi če se daje v promet s priloženimi etiketami brez kakršnega koli priporočila in posebne zaobale) — Tečaje državnih vrednostnih papirjev pri sprejemanju za kavcije — Odločbo o plačilnem prometu s Holandsko, Norveško in Belgijo — Pojasnilo o pobiranju prispevka za narodni zdravstveni sklad od dišečih olj.
Amerika na prehodu
Ch. A< in M. B. Bcard
(Nadaljevanje.)
V začetku hude preskušnje ni bil nihče dovolj preroški, da bi Predvidel, kako daleč bo segla industrijska kriza in kakšen kaos bo povzročila; — niti ne predsednik Združenih držav in gospodarji sveta, ki so »vladali Ameriko«. Ali najavlja borzna katastrofa gospodarski polom ali le drastično Presnavljanje likvidnih terjatev in Papirnih manipulacij? Skupno z gospodarskimi voditelji, ki so bili na glasu kot največji in najboljši, i6 predsednik Hoover spočetka navzel to stališče, da je industrijski razvoj zdrav in da so padci borznih tečajev le prehodni. Najbolj potrebno se jim je zdelo zaupanje v to vero. Ravnajoč v skladu s to domnevo je predsednik poklical v Belo hišo voditelje industrij©, prevozništva, kmetijstva, °bčekoristniJi naprav in delavskih °rganizacij ter jih naprosil, naj Privatno ukrenejo vse potrebno, kar bi moglo vzdržati gospodarska podjetja v ravnotežju in mezde, ki pomenijo kupno moč, neokrnjene. Objavil je tudi razglas,
da se ustanovi stalen svet gospodarskih izvedencev, katerih naloga bo, opazovati smeri narodnega gospodarstva in doseči sodelovanje vseh prizadetih strank, da se vzdrži produkcija na zadovoljivi višini.
Kaj naj bi še naredila vlada Združenih držav? Kakšen izhod so kazali prejšnji (precedenčni) primeri in gospodarska filozofija? Ali naj bi predsednik samo sledil precedenčnim primerom ali naj jih sam ustvarja? Kot podlaga za presojo so bili Hooverju na razpolago zapiski o treh velikih panikah (1837., 1873. in 1893. leta), prav tako kakor nauki nekaterih manjših kriz. Dve izmed velikih kriz sta se primerili pod demokratsko vlado in ena pod republikansko. Malo manj ko sto let pred letom 1929. je bil Martin Van Buren nastopil svojo predsedniško službo pod toplim soncem blagostanja in je v svojem nastopnem govoru z zaupanjem govoril o sposobnostih ljudstva in o neizčrpnem bogastvu ter se poklonil blagoslovu svobodne državne ureditve. Kljub temu se je že en mesec pozneje začela uničujoča kriza, ki je trajala več ko šest let in širila bankrote, brez-
poselnost, bedo in lakoto. Kaj je takrat ukrenil predsednik Van Buren? Najprej je bral ljudeni levite o njihovi neumnosti; povedal jim je, da so izdajali preveč bančnih papirjev, povečevali kreditne olajšave, preveč denarja nalagali v neproduktivno zemljo, ustvarjali fiktivne vrednosti in da so »prehitro naraščale med vsemi razredi, posebno v naših velikih trgovinskih mestih razkošne navade, temelječe prepogosto na zgolj dozdevnem bogastvu, in škodljive enako za industrijo, za bogastvo in za moralo.«
Potem ko je ljudem dal to lekcijo, je Van Buren, govoreč v imenu vlade, odklonil vsako odgovornost, ki bi bila tega imena vredna, za vso stisko, v kateri je bilo ljudstvo. »Vsa občestva«, je dejal, »rada preveč pričakujejo od vlade. Celo v naši deželi, kjer so moč in dolžnosti vlade tako strogo omejene, to radi delamo, posebno v časih nenadne zadrege in bede. To bi ne smelo biti tako. Ustva-ritelji naše odlične ustave in možje, ki so jo bili z mirno in močno odločnostjo sprejeli, so delali v svojem času po bolj zdravem načelu. Modro so sodili, da čim manj se vlada vmešava v privatne po-
sle, tem bolje je za obče blagostanje ... Prva dolžnost vlade ... je, da izda in izvaja sistem splošnih zakonov, skladnih in ne presegajočih namene njene ustanovitve. Dovoliti vsakemu državljanu in vsakemu interesu, da žanje pod njeno blagohotno zaščito plačilo za krepost, pridnost in modrost.« V resnici so seveda ustvaritelji ustave ustvarili vlado, katere namen je bil, da se prav obširno vmešava v gospodarske zadeve. Toda do leta 1837. so bili že podtaknili ,demokratsko** fikcijo ustave na mesto resnične stvari; samo nezadovoljni, stari federalisti* in Whigi* bi utegnili oporekati Van Burenovi ustavni teoriji.
Na podlagi napačne premise je prišel Van Buren do sledečega zaključka: »Če torej ne predlagam kongresu nobenega določnega načrta za ureditev borz v deželi, za olajšanje trgovinske krize ali vmešavanje v običajno poslovanje tuje ali domače trgovine, se odločam za to v prepričanju, da takšni ukrepi niso v ustavnem področju zvezne vlade in da bi njih sprejetje ne povečalo resničnega in trajnega blagostanja ti-
* Mišljene so stranke s temi nazivi.
stih, katerim naj bi bilo poma-gano.«
Ko je tako odločno' odklonil vsako pomoč trgovini in industriji, je Van Buren prepustil brezposelne v mestnih središčih, katerih bedo nam tako drastično popisujejo spomini Horaca Greeleya, privatni dobrodelnosti. Primeru, ki ga je zapustil Van Buren, so z majhnimi spremembami sledili predsedniki Grant in Hayes v krizi, ki se je bila začela leta 1873., in predsednik Cleveland dvajset let kasneje. Razen nekaj predlogov, nanašajočih se na finančno ministrstvo, so njihove novosti sestajale samo iz ukrepov, ki naj bi omejili kredit in obtok denarja, kakor so to predlagali izkušeni bančniki, in iz uporabe zveznih čet v industrijskih sporih. Takšen je bil v širokih obrisih sistem teorije jn prakse, ki je mogel služiti kot primer in vzor predsedniku Hooverju, ko je jeseni leta 1929. izbruhnila nova, velika kriza.
Toda Hoover je zavrgel to negativno politiko, tako tujo duhu socialne dobrodelnosti, graditeljstva in pionirstva, in se je lotil programa pozitivne dejavnosti, ki naj bi omilila, če že ne preprečila zle posledice krize.
(Dalje prih.)
Štev. 129.
8.11.	31.10.
1-82	1*99
8*80	7*55
. 3*03	2*69
48*54	49*02
2*10	2*02
42*15	29*48
18*75	18*75
4*96	5*02
26*81	26*67
55*13	64*10
14*44	12*76
15-78	7-43
Naš dolg Nemčiji narašča
Naš dolg Nemčiji se je povečal po zadnjem izkazu o stanju naših kliringov od 8'3 na 15*8 milij. RM ali za več kot 101 milij. din. Tudi naš dolg Madžarski je močno nara stel. Gibanje naših kliringov kažejo naslednje številke (vse v milijonih dotične valute)
Aktivni kliringi:
Bolgarska din Francija fr. fr.
Franc, kolonije fr. !
Italija din Holandska fl.
Pasivni kliringi:
Madžarska din Poljska din Romunija din Slovaška Ks Ceško-Moravska Kč Turčija din Nemčija RM
Da se prepreči nadaljnja cepitev drž. gospodarskega ozemlja
Z uredbo o kontroli gospodarske proizvodnje jie' dobil ban Hr-valske posebno velika pooblastila glede intervencije na gospodarskem področju. Takšna uredba za vso državo pa se je pripravljala že dalj časa, vendar do njene izdaje ni prišlo. Sedaj je dobil ban Hrvatske ona pooblastila, ki bi jih naj dobil trgovinski minister za vso državo. Na ta način nastaja disharmonija v že itak močno omajani enotnosti državnega gospodarskega ozemlja. Sedaj se pripravlja na pristojnih mestih najožje sodelovanje med banovino Hrvatsko in oblastmi na ostalem državnem ozemlju, ki bodo dobile enaka zakonska pooblastila ko banovina Hrvatska, da se prepreči nadaljnja cepitev enotnosti državnega ozemlja.
Obresti za dolgove, nastale od uvoženega blaga
Finančni minister je izdal pod št. 62.705/VIII z dne 31. oktobra 1940 naslednji odlok, ki je bil objavljen v »Službenih novinah« z dne 9. novembra:
1. Domači uvozniki blaga smejo brez predhodnega pooblastila priznavati v svojih knjigah obresti za dolgove za uvoženo blago iz tujine, če obrestna mera ne presega 4% letno in če ne gre za dobo, daljšo od 3 mesecev, na katero se nanašajo obresti.
2. Za priznavanje obresti tujim dobaviteljem za blagovne dolgove se mora v vseh primerih, ki niso obseženi v prejšnji točki, dobiti pismeno dovoljenje devizne direkcije.
3. Izplačevanje obresti od blagovnih dolgov se sme izvrševati samo na podlagi predhodnih pismenih dovoljenj devizne direkcije Narodne banke, ki bo za vsak konkretni primer določila način plačila ter opravičbe.
4. Pooblašča se devizna direkcija, da izda potrebna navodila za izvrševanje tega odloka.
Komu	v
Srbijanski listi posvečajo posebno veliko pozornost kriminalnim dogodkom. Če je prijet hajduk, če je obsojen na smrt morilec, objavljajo njegovo sliko, cele kolone o njegovih izjavah ter jim izkazujejo pozornost kakor je po šteni in delovni ljudje v njih listih nikdar niso deležni.
V skladu s to kriminalno reportažo objavlja »Politika« tudi red no in na široko vsako obsodbo trgovca, obrtnika ali podjetnika zaradi špekulacije in podobnih prestopkov. Nič ne bi rekli, če bi imelo to objavljanje namen, da zatre to zlo, toda tega namena nima, ker služi samo pohlepu po senzacionalnosti. Indirektno pa se s tem objavljanjem ustvarja prava gonja proti trgovcem, kakor da bi bili ti krivi vseh nesreč in krivci, kakor jim ni primere. Ta očitna krivica, ki se dela trgovcem, je napotila »Narodno odbrano«, da je ostro in javno nastopila proti tej gonji, ki je škodljiva tudi za celoto. Vrhu tega pa skrajno neobjektivna, ker čisto prezre, da je bil obsojen le neznaten odstotek trgovcev, dočim je velika večina prosta vsake krivde. Zlasti v Sloveniji se to jasno vidi. Nad 9000 trgovcev ima Slovenija, dosedaj pa je bil zaradi navijanja cen obsojen le en trgovec na resno kazen. To pač zadosti jasno dokazuje, da niso trgovci krivi draginje in pomanjkanja blaga, temveč čisto drugi činitelji. Zakaj pa o teh nihče nič ne piše? Zakaj par-donirajo listi te glavne krivce?
Po »Politiki« je začel sedaj še mariborski »Večernik« ponatisko-vati obsodbe in v svoji številki z dne 7. novembra poroča svojim bralcem o obsodbah v Šidu, Biha-ču, Novi Gradiški in Krivi Palan-ki. Komu v korist poroča o tem »Večernik«? Ali se morda njegovi bralci res tako zanimajo za dogodke v Bihaču, Krivi Palanki in drugih krajih na jugu in vzhodu države?
Doma in po svetu
Kaj hoče torej doseči »Večernik« s temi objavami? Ali bi tudi sam hotel pomagati pri gonji, ki jo je Narodna odbrana tako krepko in tako pravilno obsodila? Ali pa se hoče na posebno nečudovit način priporočiti trgovcem?
Ali pa je morda še danes istega mnenja, kakor ga je v »Večerni-ku« razvijal g. inž. Teržan, da so trgovci danes samo zajedavci v gospodarstvu?
Bi res želeli, da »Večernik« svoje mnenje že enkrat jasno pove in da začne tudi najostrejšo kampanjo proti trgovcem, če je prepričan, da so res trgovci zajedavci v gospodarskem življenju.
Mi se odkritega boja prav nič ne bojimo, ker takšne napade trgovstvo vzdrži, kar je naša polemika tudi še vedno dokazala. Siti pa so trgovci večnih zbodljajev in neodkritega boja in zato pozivamo »Večernik«, da že enkrat avno pove svoje stališče in da odkrito nastopi proti trgovcem, če smatra to za potrebno!
Avtobus pred novimi nalogami
Reorganizacija avtobusnih podjetij nujno potrebna
Ni dvoma, da je avtobus v po- funkcij, ki jih zahteva ta važna
vojnih letih postal pravo ljudsko I panoga prometa. V vsakem okoli-
Izvozni in uvozni odbor pri Nar. banki se likvidirata
Narodna banka je sklenila, da likvidira izvozni in uvozni odbor ter bo njuna kompetenca prenesena na Direkcijo za zunanjo trgovino, pri kateri se ustanovita izvozni in uvozni odbor. Ta odbora bosta izdajala v bodoče izvozna in uvozna dovolila, ki jih bosta pošiljala Narodni banki, da da potrebne devize.
vozilo, ki je že skoraj popolnoma izpodrinilo kočijo in je danes važen gospodarski činitelj. Tudi Jugoslavija se vedno bolj motorizira, čeprav ima na tej poti premagati še mnogo velikih ovir. Brez avtobusa si dandanes ne moremo več misliti prometa na naših cestah, ki žal še zdaleka ne ustrezajo modernim prometnim prilikam. Toda tudi tu bo sčasoma boljše.
Da pa se vse to doseže, je potrebna koncentracija sil, kakor se je pravilno te dni poudarilo. Zveza avtobusnih podjetij Jugoslavije je imela te dni važno sejo v Mariboru ob svečani otvoritvi novih garaž Mestnih podjetij in je temeljito razpravljala tudi o važnem vprašanju reorganizacije celotnega avtobusnega prometa v naši državi. Ugotovili so, da današnje stanje avtobusnega prometa nikakor ne ustreza javnim potrebam in tudi ne interesom podjetij samih. Zato bo treba ves obrat temeljito spremeniti, predvsem glede organizacije prometa.
Vodstvo Zveze se je postavilo na stališče, da je treba predvsem vso državo v pogledu avtobusnega prometa na novo razdeliti, in sicer na manjše število avtobusnih območij. Treba bo osnovati velika podjetja na zadružni ali delniški podlagi, ker le velika podjetja morejo biti, kakor učijo dosedanje izkušnje, kos svoji nalogi. Ta cilj bi se mogel brez večjih težav doseči s fuzioniranjem dosedanjih malih podjetij, ki nikakor ne morejo vršiti v zadostni meri javnih
Koliko trgovcev gre na letni dopust in odmor?!
I—2°/aU Vsi drugi pa se mučiio in delajo brez ozira na zdravje! Zato vsai doma pijte
RADENSKI ZDRAVILNI VRELEC
asivgn » rdečimi srci.
našo naibolišo prirodno mineralno vo do. Zdravje in užitek)
šu, ki jih mora biti v vsej Jugoslaviji le nekaj, naj bi se poveril avtobusni promet le enemu samemu velikemu podjetju. Ker bi šlo prav za prav le za sedanja podjetja, bi več ali manj obratovala sedanja podjetja, toda na novi, širši bazi in z boljšimi sredstvi. Le na ta način bi se dal avtobusni promet postaviti na zdravo podlago. Stvar dobro zasnovane reorganizacije sedanjih podjetij je, da organizira razna podjetja v eno celoto in jim omogoči brezhibno funkcioniranje. Velika podjetja, pri čemer bi imela važno besedo tudi sedanja občinska avtobusna podjetja, bi bila z lahkoto kos prevzetim nalogam, zlasti glede finansiranja novih nabavit in obnovitve parka.
"Vsi ti lepi načrti pa bodo izvedljivi le tedaj, ako se predvsem državni erar postavi na stališče, da avtobus ni konkurenca, železnici, ampak da drug drugega izpopolnjujeta. Lep zgled v tem pogledu imamo v Nemčiji, kjer smatrajo avtobus za donosača potnikov in blaga železnici. Dokazano je, da je tam, kjer je avtobusni promet dobro razvit in kjer oba činitelja tesno sodelujeta, veliko bolje razvit tudi železniški promet in da število potnikov neprestano raste. To bi se dalo doseči tudi pri nas, če bi padli predsodki proti motoriziranemu prometu. Tesno sodelovanje med avtobusom in železnico je kardinalna zahteva za zboljšanje našega prometa.
Zunanja trgovina
Trgovinska pogajanja s Švico so bila v soboto končana ter je bila začasna trgovinska pogodba podpisana. Kasneje se bo ta pogodba še na podlagi izkušenj izpopolnila, nakar bo dobila svojo definitivno obliko.
Italijanska paroplovna družba Fiumana iz Reke je po dolgem času obnovila stalno potniško in tovorno zvezo med našimi in italijanskimi pristanišči.
Nj. Vis. knez namestnik Pavle je
izrekel brzojavno svoje sočustvovanje ob veliki potresni nesreči romunskemu kralju.
V nedeljo je bil v Zaječaru odkrit spomenik padlim žrtvam timo-ške vstaje. Pri tej priliki je imel predsednik vlade Cvetkovič velik govor, v katerem se je najprej spominjal srbskih bojev za svobodo. Nato pa je prešel na sedanje čase in opominjal na dolžnosti, ki jih imamo vsi do onih mučenikov, ki so nam omogočili svobodo in neodvisnost. Danes se moramo vsi zaobljubiti, je nadaljeval, da bomo svojo svobodo in neodvisnost varovali. Samo v svobodni domovini morejo biti zagotovljene državljanske svoboščine. Samo v svobodni domovini moremo doseči boljše življenje, boljše razmere in samo v svobodni domovini more človek ohraniti ono, kar mu pripada. Ni večje dolžnosti za človeka, kakor zvesto služiti svojemu narodu in velikim narodnim idealom. Govor predsednika vlade so navzočni navdušeni pozdravili. Nato so govorih med drugimi za Hrvate finančni minister dr. šutej, za Slovence pa minister dr. Krek.
Kr. namestniki so podpisali uredbo o policijskih prekrških v banovini Hrvatski. Z novo uredbo se na Hrvatskem policijska določila znatno poostrujejo. Kakor dostavlja »Hrvatski dnevnik«, ima nova uredba na sebi pečat sedanjih časov, a je še vedno mnogo bolj liberalna kakor pa so določila, ki veljajo v mnogih drugih državah.
Podpredsednik vlade dr. Maček je dal 40.000 din za žrtve bi tol j-skega bombardiranja, finančni minister dr. Šutej pa 10.000 din.
Za podbana bo baje imenovan na Hrvatskem bivši poslanec JRZ dr. Krunič, javni notar v Petrinji, kakor poroča splitski »Novi list«. S tem bi dobili Srbi na Hrvatskem svojega podbana.
Na seji sveta za zunanjo trgovino je vložil zastopnik banske uprave v Zagrebu svoj veto proti ustanovitvi privilegirane uvozne družbe, ker da je sicer zunanja trgovina skupna, ne pa tudi trgovinsko poslovanje. Zato naj se prepustita uvozna in izvozna trgovina Prizadu, na Hrvatskem pa Pogodu.
Poravnalna razprava, ki jo je sklicala banska uprava v Ljubljani na zahtevo organizacij zasebnih nameščencev zaradi izplačila dra-gjnjskih doklad zasebnim nameščencem, je bila po dveumi razpravi odgodena.
Zavod za južno sadje namerava Prizad ustanoviti v Dubrovniku. Zastopniki Prizada so se v Dubrovniku že pogajali za nakup primernega stavbišča.
Naš parnik »Vis«, ki je bil že dolgo izločen iz prometa, je odplul v Smirno, nato pa bo krenil v Ameriko.
Dosežen je bil sporazum z bor-skim rudnikom ter se bo baker prodajal vsem domačim potrošnikom po enotni ceni.
Nova uredba o koruzi bo izdana, kakor se poroča iz Beograda, prihodnji teden. Nova uredba bo določala maksimalne cene za koruzo ter bo dovoljevala tudi prisilni odkup koruze.
Med srbskimi kmetijskimi zadrugami je nastal razkol ter je 140 zadrug izstopilo iz Glavne zveze srbskih kmetijskih zadrug ter ustanovilo svojo osrednjo zvezo.
Iz Bosne poročajo o velikih povodnjih. Nad 1000 ha njiv in travnikov je pod vodo.
Preseljevanje Nemcev iz Besarabije skozi Jugoslavijo je bilo v petek končano. Od 28. septembra do 5. novembra je potovalo skozi Jugoslavijo 90 tisoč besarabskih Nemcev.
Mariborski peki, ki so jih ovadili pekovski pomočniki, češ da so kršili uredbo o preskrbi prebivalstva z živili, so bili pred mariborskim sodiščem oproščeni.
Italijani trde, da so znova osvojili mesto Galabat. Italijani priznavajo, da so bili najprej vrženi iz mesta in da se tudi njih prvi napad na mesto ni posrečil, ker so izvršili napad s premajhnimi silami, nato pa so dobili nove cete ter z njimi znova osvojili mesto. Angleško poročilo pa pravi, da je Galabat še vedno v njihovih rokah. Po grških poročilih so dosegli
Grki ob Pindu popoln uspeh ter so se morale italijanske čete umakniti nazaj za reko Kalamas. Tu so branili mostobrane italijanski tanki, ki pa niso mogli vzdržati grškega napada.
Grki poročajo, da sta dve tretjini italijanske divizije »Venezia« (t. j. 12.000 mož), ki je prodirala ob pogorju Pindus ujeti, ubiti ali ranjeni.
Z jugoslovanske meje sc poroča,
da se pripravljajo Italijani na ofenzivo proti Korci.
Prejšnji albanski poslanik v Turčiji je ponudil grškemu poslaniku v Ankari, da organizira iz albanskih emigrantov legijo 2500 mož, ki bi se na grški strani borila proti Italiji.
Angleški bombniki so v noči na nedeljo leteli tudi nad mestom Gdansk ter bombardirali železniška križišča iz višine samo 200 metrov.
V isti noči so posebno hudo bombardirali tudi Dresden.
Romunijo je zadel drugi potresni sunek, ki sicer ni bil tako hud ko prvi, ki pa je povzročil veliko škodo, ker se je sedaj podrlo mnogo hiš, ki so prvi sunek še prenesle. Bukarešta je tako zelo trpela od potresa, da je podobna mestu, ki je doživelo najtežje bombardiranje.
V palači Carleston je v kleti zasutih nad sto ljudi, ki so bili po prvem potresnem sunku še živi in po telefonu v zvezi z zunanjim svetom. Po drugem potresnem sunku pa je bila zveza pretrgana, v kleti se je vnela zaloga nafte in nastala je silna eksplozija. Od takrat ni več znakov življenja iz kleti. Računati se mora, da so vsi prebivalci palače Carleston mrtvi.
Zelo so trpeli od potresa tudi vsi kraji v petrolejskem revirju Plesti. Okolica mesta je baje tako razdejana, da se več ne pozna, kje so stale hiše. Nastali so veliki požari in cele čete gasilcev so na delu, da bi požar omejili. Nekatera podjetja so že ustavila vsako pridobivanje nafte. Boje se, da so uničeni tudi vodi in vrtalne naprave in da bo proizvodnja nafte za dalj časa zelo omejena.
Vse prometne zveze v Romuniji še niso mogle biti obnovljene, čeprav so cele divizije romunske vojske in nemških čet na delu, da vzpostavijo promet. Poleg Bukarešte je trpela od potresa še cela vrsta mest. Vse bolnišnice so prenapolnjene z ranjenci.
Kakor poroča romunsko notranje ministrstvo, so bile vesti o škodi, ki jo je povzročil potres, precej pretirane. Iz tega poročila sledi, da so od potresa najbolj trpeli Bukarešta in 19 mest. Ubitih je bilo 267 oseb, ranjenih pa 476. V Bukarešti so morali izprazniti 183 poslopij, 402 hiši pa sta poškodovani. Od nebotičnikov se je podrl samo eden, graditelji pa so bili aretirani, ker so uporabljali preslab beton. Petrolejski vrelci tudi niso bili posebno težko poškodovani.
Po napovedi italijanskega seizmologa Bendantija je sedanji potres v Romuniji šele uvod cele serije potresov, ki bodo v kratkem. Italijanski profesor napoveduje, da bo manjši potres v Švici, nato pa večji potresi v Sredozemskem morju ter Južni in Severni Ameriki. Prof. Bendanti pravi, da so ti potresi posledica velikih peg v soncu.
De Valera je govoril v irskem parlamentu in reagiral na zadnji govor Churchilla, ko je ta dejal, da Anglija zelo trpi, ker ne more uporabljati irskih pristanišč kot pomorska oporišča. De Valera je dejal, da londonska vlada še ni zahtevala odstop teh pristanišč, da pa Irska takšni želji nikakor ne bi mogla ustreči, ker hoče ostati nevtralna, če bi odstopila pristanišča, bi tvegala, da jih Nemci bombardirajo.
Predsednik Roosevelt bo po poročilih iz Londona najbrže posredoval med Irsko in Anglijo zaradi oporišč, ki naj bi jih dobila Angli-a na irski obali.
Ameriški veleposlanik v Tokiu je imel na prošnjo japonskega zunanjega ministra z njim daljši razgovor.
Končni rezultat ameriških predsedniških volitev je naslednji: volilo je 48,9 milijona volivcev. Za Roosevelta je bilo oddanih 26,36, za Willkieja pa 21,86 milijona glasov. Roosevelt je dobil 449, Willkie pa 82 volivnih mož.
Kitajci poročajo, da so njih obrežne baterije v pokrajini An-hvej potopile japonsko križarko in japonsko transportno ladjo, katero je spremljala ta križarka.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja delodajalce
Ja so v prejšnjem mesecu dostavljeni plačilni nalogi zapadli v plačilo Prispevki morajo biti poravnani v osmih dneh po prejemu plačilnega nalogal
Za čuvanje pravice zavarovancev do pokojnine je potrebno, da so zavarovani prispevki dejansko plačani!
To opozorilo je smatrati kot opomin! Proti delodajalcem, ki ne bodo poravnali prispevkov, mora urad uvesti prisilno izterjavo brez predhodnega opomina Urad izvršuje važne socialne dolžnosti, ki ne dopuščajo odlašanja
tzaajatei • Konzorcij rrguvsKega moa« njegov predstavnik dr. Ivan Plese, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d. njen predstavnik Dtmai Minaies vsi v L,jum.ianl.