Izteka se tretji delegatski mandat
Ob izteku tretjega mandatnega skupščinskega obdobja in pred volitvami za četrtega se sprašujemOi koliko smo bili uspešni. Kako naj merimo uspešnost delegatskega sistema_ in razmerij? Po tem, koliko, v kakšni meri uresničujemo temeljna ustavna načela, koliko delavec, delovni človek in občan zares odločata o pogojih, sredstvih in rezultatih dela, koliko in v kakšni meri sta zares ustvarjalca, kovača svoje sreče, tvorca današnjega in ju-trišnjega dne, razvoja.
hkušnje v naši občini, v mestu, republiki infederaciji nam ka-Žejo, da brez razvitih socialisričnih samoupravnih odnosov v te-meljnih samoupravnih skupnostih — v lemeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in samoupravnih intere-snih skupnostih — kjer naj bi delovni človek sam neposredno odločal o vseh področjih svojega dela in življenja, razen o tistih, ki jih poveri občini kot temeljni samoupravni skupnosti — ne moremo govoriti o uspešnosti, o učinkovitosti socialističnega samoupravljanja oziroma delegatskega sistema in razmerij; torej o tem, koliko in v kakšni meri zares odloča on sam v temeljnih samoupravnih skupnostih in ne kdo drug v njegovem imenu — bodisi posamezniki, poslovodni organi ali izvršilni organi, celo strokovne službe — in o organski povezanosti prek delegacij in delegatov v delegatskih skupščinah v občini, mestu in republiki. Izkušnje prav tako kažejo, dapovsod tam, kjer delegacije ne de-lujejo, kjer delegati ne odločajo, se ne sporazumevajo in dogo-varjajo, kjer nekdo drug odloča v njihovem imenu, o sredstvih, pogojih in rezultatih dela, o razvoju v izobraievanju, kulturi, komunalnem gospodarstvu Ipd., delegatski sistem in delegatska razmerja niso razvita, dekgatske skupščine, delegacije in konfe-rence delegacij niso iive; večkrat niso niti sklepčne. To je še po-sebno pomembno v Ljubljani, kjer o mnogih zadevah, o katerih drugod v celoti odločajo v občinah, odločajo pri nas v mestnih samoupravnih interesnih skupnostih in v mestni skupščini. Prav glede mesta odločanja, sporazumevanja in dogovarjanja o neka-terih bistvenih področjih življenja in dela imamo v Ljubljani pomembne spremembe, ki so določene v statutih občin in mesta. Zato se bomo morali v novem mandatnem obdobju delegati, se-veda tudi delovni Ijudje in občani, spoznati s temi spremembami. Statute sprejemamo ie na februarskih zasedanjih mestne in ob-činskih skupščin, tako da bomo natanko poučeni, o katerih za-devah odločamo v občini, o katerih pa v mestu, da ne bomo de-lovali v prazno, da bomo vedeli, kdo je za kaj odgovoren.
Čejeprvi temeljni pogoj učinkoviiega delovanja delegatskega sistema in razmerij razvitost samoupravljanja v temeljnih sa-moupravmh skupnostih, je drugi organična povezanost občin-skih in mestne delegatske skupščine in delegacij z republiško in zveznoskupščino, zlasti prek programov, kijih moratno vsebolj tudičasovtio usklajevati, kajtipravtamsprejemamotemeljne, si-stemske odločitve.
Razvitega delegatskega sistema si prav tako ne moremo za-mišljati brez učinkovitejšega uveljavljanja in razvoja druž.be-noekonomskih odnosov: nagrajevanja po delu in rezultatlh dela, svobodne menjave dela, dohodkovnih odnosov ipd.
Prav zdaj, ko kritično motrimo naše dosedanje delovanje in se pripravljamo na volitve, je čas, da na teh osnovah oblikujemo takf dclefiuciii1. skupine in kanjerence ttelvgucij zu skupščinc samoupravnih interesnih in druibenopolitičnih skupnosti, v ka-terih bodo delovali delegaii, ki poznajo posamezna padročja dela in sc bodo zavzemaliza uveljavljanje tcr nadaljnjirazvojso-cialističnegu samoupravljanja.                          NIKO LUKEŽ