4S» Stev.
Uu&lisfti. sebota 26. ctevembra 1621i.
Izhaja tedensko. Poštnina plačana v gotovini.
Uredništvo:	Narodni	dom.
Tajništvo Narodno - socijali-otičse stranke. Teief. št. 77. fenserati po dogovoru.
NOVA PRAVDA
J.
P"
Š
Uprt *
dišče i,
Karata: Uta*..
-*>ne H 1*60.
Brez zamere — pogumno naprej S
Proti koncu leta smo! Vsak dober gospodar,, vsako podjetje hoče ob zaključku leta ugotoviti uspehe svojega dela v dotičnem letu. Zato gleda, da spravi do takrat svoje račune v red. Tako hočemo storiti tudi mi in smo že pričeli z delom.
Vse one cenjene naročnike, ki so imeli zaostanke na naročnini, smo z navedbo zneska pismeno na to opozorili ter jim obenem poslali položnice, da tako vplačajo zaostanke.
Veliko se jih je že odzvalo naši prošnji, vendar jih še nekaj pogrešamo. Vse te prosimo, da store to istotako čimpreje. S tem bodo napravili veliko uslugo naši stvari, nam pa olajšali delo.
Nikdo naj se ne čuti s tem užalje-nega! Tudi mi ne jemljemo nikomur tega v zlo, kajti nič ni lažjega, kakor pozabiti na take stvari, ker ima vsak človek dosti drugih vsakdanjih skrbi in dela, poleg tega pa marsikomu tudi manjka denarnih sredstev.
Vsem našim naročnikom pa kličemo ter jih prosimo, ostanite nam zvesti, tudi ako gre trda za denar! Podpirajmo naš list, ki hoče biti res-m opora najrevnejšim plastem na-
šega naroda; zatiranemu in zapostavljenemu duševnemu in ročnemu delavcu, malemu kmetu in obrtniku.
Pričeli smo in hočemo v bodoče brezobzirno nadaljevati najhujši boj proti vsem našim izkoriščevalcem, verižnikom, oderuhom, špekulantom in onim pijavkam, ki nas izsesavajo, ki nas tirajo v propast. Brez par-dona hočemo tudi započeti najhujši boj proti sedanjemu koruptnemu sistemu, ki je skrajno nevaren in po-gubonosen naši dragi domovini, naši državi ter proti vsem onim, ki ta sistem vzdržujejo, podpirajo in ščitijo.
V	to pa rabimo gmotne opore. Zato še enkrat; ostanite nam zvesti in pridobivajte nam novih naročnikov!
Vsakogar pa, ki ga kaj boli in mu leži na srcu žalost vsled krivice ali trpljenja, ki ga je doletelo, pozivamo, da nam to zaupa in sporoči. Nikomur se ne bo ničesar žalega zgodilo, ker ga bo ščitila stroga uredniška tajnost. Poročajte pa nam le resnico, ker hočemo biti pošteni in ne delati krivice nikomur, tudi nasprotniku ne\
Zato pogum in naprej! UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO.
KSe prične meja med malim in večjim kmetom?
Mi smo vedno naglašali, da spada tudi kmet v našo stranko. Pri tein smo seveda mislili vedno le malega kmeta, ki sam dela, ne pa morebiti velikih kmetov, katerih zastopnica je Samostojna kmetijska stranka. Vsaj kot taka se je izkazala v Beogradu, sicer bi sc ne vsedla z grajščaki iz Bosne k eni in isti mizi. Ne oporekamo, da se nahajajo tudi v SKS mali kmetje, toda ti tjakaj ne spadajo. Bili so zapeljani, kar dan za dnevom bolj »videvajo. Nikdar ne bo mogla »Samostojna kmetijska stranka« izbrisati žalostnega madeža, da je na ljubo agov in begov (velikih grajščakov iz Bosne) izdala svoje tovariše v Zemljoradniškein klubu s tem, da je iz kluba izstopila in šla v vlado bankirjev in grajščakov. To se bo jasno pokazalo že pri prihodnjih volitvah. »Kmetijski list« sc tega očividno dobro zaveda, zato napada narodno-socijali-stično stranko kot zastopnico delavstva in malih kmetov. V štev. 46 »Kmetijskega lista« čitamo napade na na-rodno-socijalistično stranko, ker je v »Novi Pravdi« razložila svoj program po katerem mali kmetje ne spadajo v Samostojno, marveč v nar.-soc. stranko. Tam čitamo naivno vprašanje: »Ali spada tudi mali kmet v stranko tvorniških delavcev, ker dela tudi on z roko? Kje prične potem meja med malim in večjim kmetom?«
Na ta vprašanja hočemo »Kmetijskemu listu« radevolje odgovoriti. Predvsem povdarjamo, da mi nismo stranka samo tvorniških delavcev, marveč vsega delavskega ljudstva, bodisi da dela z roko ali glavo, ki si na pošten način služi svoj kruh. Med delavsko ljudstvo pa spada brezdvomno tudi mali kmet, kajti tudi on dela in
Tedenske vesti.
Zahtevo koroških Slovencev. Politično in gospodarsko društvo za koroške Slovence je predložilo deželnemu glavarju spomenico s sledečimi zahtevami: 1. Razpust »Hei-matsdiensta« in ustavitev vsakega političnega delovanja istega. 2. Otvoritev slovenskih zasebnih šol v Št. Jakobu, v Rožu in v Št. Rupertu pri Velikovcu. 3. Ljudske šole koroških Slovencev naj se preosnujejo jezikovno tako, kakor odgovarja ljudskim potrebam. 4. Zastopstvo koroških Slovencev v deželnem
bili primorani poiskati si svojo eksistenco v Jugoslaviji. 8. Zagotovitev servitutnih pravic ob priliki razmejitve, ki jih imajo obmejni prebivalci onstran državne meje. — Ta spomenica je bila predložena že 18. avgusta t. 1., a do danes še ni odgovora.
Kdor se ni odzval pozivu na 6-te-denske orožne vaje, bo za kazen poklican naknadno k 6-tedenskim orožnim vajam ter prideljen k aktivnim četam. Za čas njihovega službovanja bo odpuščenih na dopust enako število aktivno služečih vojakov v prvi vrsti iz kmetskega stanu. Onim, ki so se pozivu na orožne vaje pravočasno odzvali, sc šteje 6 tednov orožne vaje, četudi so bili takoj odpuščeni domov.
Ze zopet verižijo! Kako se izognejo trgovci maksimalnim cenam? Pred trgovinami vidimo nabite cenike za blago, pri tem pa je prazno mesto za predmete, ki jih nočejo dati po določenih cenah n. pr. mast, slanino itd., kakor da bi tega blaga ne bilo v zalogi. Seve, ako stopi kupec v prodajalno, mu radi postrežejo z mnogo višjo ceno.
Tvornica mesnih izdelkov v Mariboru »Mesna« je dobila dovoljenje, da sme vsaki teden 5 do 6 vagonov svežega mesa v posebnih vagonih izvoziti v švico. V Švici stane 1 kg govejega mesa v naši valuti 150 do 200 kron.
Sfabo gospodarstvo vzrok draginje.
(Poročilo iz zborovanja v Dolu pri Hrastniku).
sicer trdo dela za svoj obstanek. Malega kmeta in delavca združuje isto trpljenje. Meja med malim in velikim kmetom, ki jo želi vedeti »Kmetijski list«, pa obstoji v sledečem:
Po našem naziranju so mali kmetje, ki spadajo v našo stranko, vsi oni kmetje, ki delajo sami s svojo družino brez služinčadi (hlapcev in dekel). Ni pa zabranjen vstop v našo stranko tudi večjim kmetom, ako podpirajo naša stremljenja in kar je. glavno, ako s tem soglašajo njihovi delavci, t. j. hlapci, dekle itd. Ako so delavci voljni biti s svojim gospodarjem v skupni organizaciji, je to znamenje, da lepo postopa z njimi. Taki kmetje, četudi večji posestniki, so lahko člani nar.-soc. stranke. Izstopiti pa morajo iz nje takoj, ko to njihovi delavci zahtevajo, kar bi pomenilo, da. ne postopajo z njimi v duhu našega programa. Da ponovimo: v našo stranko spadajo vsi kmetijski delavci in delavke, nadalje kmetje, ki svojo zemljo sami obdelujejo (brez najetih delavcev) in končno tudi oni kmetje, s katerimi so njihovi delavci zadovoljni in pripravljeni biti z njimi skupaj organizirani.
To je menda zadosti jasna slika tudi za »Kmetijski list«, ki hoče dokazati, da kmet nima ničesar skupnega z delavstvom. Pa to stališče odgovarja popolnoma resnici, ako mislimo na velikega kmeta! Ta vsekakor nima ničesar skupnega z delavstvom. Tega prepuščamo z lahkim srccin Samostojni kmetijski stranki. Toda vsi ostali, ki zemljo v resnici obdelujejo in ki tvorijo ogromno večino, spadajo v nar,-socijalistično stranko,
Živelo delo! Doli z agi in begi!
šolskem svetu. 5. Sprejem v deželno ozir. v državno službo vseh duhovnikov, učiteljev, uradnikov, nameščencev in delavcev, ki imajo domovinsko pravico na Koroškem, a so bili po plebiscitu zavrnjeni. 6. Ureditev poštnih razmer na slovenskem Koroškem na ta način, da se bo dalo poštni upravi strogo naročilo dostavljati adresatom tudi slovenske pošiljatve (časopise) in sicer pravočasno. 7- Odstranitev vsakoja-kih težkoč glede potnih listov, zlasti tudi za take koroške Slovence, ki so
Že dolgo smo si želeli tudi mi Dolenci kakega shoda, kjer bi imeli priliko slišati, kako se vrti politično kolo v Beogradu, odkod ta neznosna draginja, kje so njeni krivci in kje vzroki. V nedeljo pa se je vršil tukaj javen shod narodno-socijalistične stranke, ki se je kljub slabemu vremenu za tukajšnje razmere sijajno obnesel. Poročal je o političnem položaju, o neznosni draginji itd. tov. Dobovišek iz Celja. Shod je otvoril ob določenem času tov. Logar ter po kratkem nagovoru oddal besedo poročevalcu. Le ta nam je v zanimivem, nad poldrugo uro trajajočem govoru izčrpno poročal o našem zunanjem in notranje-političnein položaju, o vzrokih draginje; razložil nam je pa tudi program narodno - socijalistične stranke, katera edina more spasiti zatiranega delavca — duševnega, kakor ma-nuclnega — malega obrtnika in malega kmeta. Med drugim sc je spomnil tudi naših bratov, katere tlači na severu peta oholega Nemca, na jugu pa strahuje italijanski fašizem. V Korotanu — zibelki slovenstva— so poboji in požigi plačilo vsem tistim, ki so ostali zvesti sinovi svoje matere, vsem tistim, ki še niso pozabili, da jih je rodila slovenska mati; na jugu pa gorijo naša. zavetišča narodni domovi — naše najboljše ljudi pa pobijajo, oziroma zapirajo v ječe italijanski fašisti. In mi? Mi pa se doma prekljamo med sabo, mesto, da bi posvetili vse svoje moči delu, delu za osvobojenje naših zasužnjenih bratov; naša vlada pa nam daje v tem oziru najboljši vzgled. Tudi njej, ki je prva poklicana in ima tudi za to potrebno moč, je uboga slovenska raja na severu in jugu deveta briga, ona je zadovoljna, da lahko komodno in mirno sedi na ministrskih stolčkih v Beogradu, ki so baje zelo mehki! Splošna nesposobnost in nedelavnost naše vlade se je pa pokazala najbolj ob priliki za nas nesrečnega koroškega plebiscita. Mesto, da bi posvetila vso pažnjo — v duševnem, kakor tudi materjelnem oziru — ubogemu koroškemu ljudstvu, ki je desetletja trpelo pod nemškim jarmom in bilo torej tudi v čisto nemškem dulni vzgojeno, je pa pošiljala tja le razne maršale in vojaštvo, ki je Korošce le še bolj odtujilo našej državi. Aprovizacijo pa je izročila ljudem, ki so zlorabljali poverjeno jim nalogo, ter za mastne dobičke prodajali tnoko, : sladkor, tobak itd. v Celovec, in tako je prišlo, da so potem Nemci z našo moko in z našim tobakom agitirali za nemško Avstrijo. V Istri pa, kjer je značaj naših ljudi močnejši, tam si naša vlada, ki ne vživa ne doma in ne v tujini potrebnega rešpekta, tam pa si ni znala priboriti plebiscita. Francoski in angleški generali so vedeli, da bi to glasovanje izpadlo nam v korist, in so rekli: tu ne bo glasovanja! — in naša vlada je zlezla pod klop in kar je še hujše, privolila je v nas ponižujočo ra-pnllsko pogodbo.
Isto nesposobnost, iste neuspehe kot
v	zunanji politiki, občutimo tudi v naši notranji — na gospodarskem polju naše države. Imamo sicer svojo ustavo, svojo vlado, vladne stranke celo trdijo, da je Jugoslavija konsolidirana država, toda neprestano padanje naše valute in vedno raztoča draginja, ki ogroža eksistenco neposedujočega človeka, nam dokazuje, da še nismo konsolidirani, da je naša ustava slaba — bila je pač kupljena — ter da naša vlada ali ne zna gospodariti, ali pa ima samo en cilj: na račun ubogega ljudstva okoristiti sebe in svojo žlahto. Res pa bo oboje! Padanje valute je najboljše zrcalo vladine nesposobnosti, rapidno rastoča draginja pa zrcalo totalne ko-rumpiranosti in dobičkaželjuosti naše vlade. Mesto, da bi pozaprla zagrebške in beograjske borze, ter na ta način onemogočila raznim temnim elementom špekulacije z našo valuto, iste še podpira (dokaz denarna pisma na ljubljanski pošti); mesto da bi zahtevala, da plačujejo tujci naše blago v našem denarju, s tem bi naraslo povpraševanje po našem denarju* kar bi brezdvomno dvignilo kurz krone, oziroma dinarja, pa celo zahteva, da plačujejo tujci v tuji baje »zdravi« valuti. Ali ni torej edinole vlada kriva, da stane danes ena lira 16 naših kron? Medtem, ko vlada z najnovejšo naredbo prepoveduje vsak najmanjši nakup ma-uufakturnega blaga v nemški Avstriji in s tem zadene izključno le malega človeka, da dovoljuje milijonarjem izvoz in uvoz kar na vagone, da potem še lažje odirajo naše že do skrajnosti dognano ljudstvo. Našel se bo pa kdo (v vladni stranki seveda!), ki bo to trdil: ja, saj je izvoz vendar v našo korist, saj ž njim umetno dvigamo našo valuto! To je res! Toda takrat bi morali ravnati in gospodariti drugače; ne bi smeli pripustiti, da se naše izvozno blago plačuje v tuji valuti, česar posledica je. da nam Italijan diktira kurz krone, oziroma denarja, mesto, da bi bilo narobe. Morali bi tudi najprvo domači trg napolniti s živežem in šele potem, ko bi bilo tudi revnejšim slojem za dostojno ceno dovolj živeža na razpolago, odpreti meje. Posledica brez-glavnega gospodarstva naše vlade je, da hnajo Italijani naše blago, boljše in ceneje, kakor pa mi, ki ga pridelamo. Drugi pa bodo zopet trdili, da je draginje v veliki meri kriv tudi kmet, ki svojim pridelkom neprestano zvišuje cene. Toda če pomislimo, da mora kmet — mislim pa tukaj le malega kmeta — plačevati tako ogromne davke in da mora za vsekdanje potrebščine sebi in družini plačevati — enako drugim delavcem — tako visoke cene, vidimo, da on sam nima pri podraženju svojih izdelkov nikakega dobička, temveč le tisti, ki mora z nami vred prenašati posledice in sadove brezglavnega gospodarstva gospodov v Beogradu, ki jih on z davki sam plačuje!
Krivda današnjega obupnega stanja je tudi dejstvo, da sede na ministrskih stolčkih, nele korumpiranl ljudje, temveč tudi ljudje, ki nimajo o svojem referatu niti najmanjšega pojma. In tako je mogoče, da pošlje vlada v svrho vzpostavljenja trgovskih stikov na potovanju v tuje države človeka-advo-kata, ki sicer razume svoj advokatski posel, nima pa o trgovini nikakega pojma. Imam namreč v mislih našega vrlega dr. Kukovca, katerega so Angleži — ker ga niso mogli porabiti — pred kratkim poslali gratis in franko nazaj v Beograd, trgovske stike pa pošljejo najbrže po povzetju za njim. Tako gospodarjenje ne more pripeljati ljudstva do blagostanja in zadovoljstva, pač pa narobe. Z gospodo pa, ki se danes Še s silo drži na državnem krmilu in koji ni nobeno korito dovolj globoko, pa bomo pri prihodnjih volitvah temeljito pomedli.
Nato je razpravljal govornik še o drugih važnih vprašanjih, kot o starostnem zavarovanju, o samopomoči
proti draginji itd., nakar mu je koncem njegovega govora sledilo burno pritrjevanje pri vseli navzočih, neglede na stranko. — Nato se ie oglasil k besedi še g. Brinar, pri zadnjih volitvah izvoljeni, toda protizakonito nepotrjeni župan na Dolu. (ker ga je volilo tudi dvajset komunistov!), ter se v toplih besedah še posebej zahvalil v imenu poslušalcev govorniku za njegovo stvarno, vsakemu umljivo izvajanje. Ker se nato ni nikdo več javil k besedi, je tov. Logar z apelom na navzoče, da je'prostor za delavce, duševne in manuelne, kakor tudi za male obrtnike in male kmete edinole v narodno-socijalistični stranki, ki nosi na čelu svojega prapora napis: Neizprosen boj vsemu, kar je reakcionarno, nesocialistično in s tem tudi protinarodno, ob pol 11. tiri zaključil lepo uspeli shod. — Želja nas vseh pa je, da priredi narodno - socijalistična stranka še več takih zborovanj, ki niso !e zanimiva, temveč tudi poučna. Živela narodnost in socijalizem!
Socijalm vestalk.
Mestni stanovanjski urad v Mariboru
poroča, da so samo ona nakazila in sklepi glede stanovanjskih nakazil veljavni, ki nosijo podpis župana kot predsednika stanovanjskega urada. Člani stanovanjskega sosveta niso upravičeni, da bi Izdajali kaka stauo* vanjska nakazila. Uradne ure mestnega stanovanjskega urada so vsako sredo in soboto od 9.do 12. ure. Stanovanjske zadeve je poročati uradu le pismenim potom in naj se stranke le v izredno nujnih slučajih poslužujejo osebne intervencije v navedenih urah.
Učiteljski zbor okol. celjsko osnovne šole
v zvezi z občinskim odborom okoliške občine celjske je sklenil, da priredi ubogim otrokom celjske okolice božičnico. V ta namen se je sestal v nedeljo 20. t. m. posebni odbor, ki bo organiziral zbirko po okolici. Pri-
poročamo to dobrodelno prireditev in vabimo vse premožne okoličane, da se nabiralcem za božičnico revnih otrok obilno odzovejo. Ravno v neposredni okolici je med delavci in malimi kmeti stiska velika; so ubogi otroki, ki prihajajo še zdaj v polni zimi bosi v šolo-
Zveza vojnih vdov in sirot za Slo-venijo v Ljubljani
najvljudneje prosi vsa dobrotljiva srca za kako podporo v denarju, obleki, živilih itd. Darove hvaležno sprejema »Zveza vojnih vdov in sirot«, Poljanski nasip št. 10.
Zastrupljenje z alkoholom.
Hlapec pekovskega mojstra Fre-ceta iz Laškega je te dni peljal sodček žganja v Celje. Med potjo pa se ni mogel premagati in se tako napil žganja, da je drugo jutro vsled za-strupljenja z alkoholom umrl.
Š@iski vestnik.
Proti pokvarjeni šolski mladini.
Višji šolski svet je sklenil najstrožje odredbe proti razuzdanosti Šolske mladine. Notranji oddelek pokrajinske vlade se naproša, da po svojih organih nadzoruje kavarne in gostilne, kamor ne sme zahajati šolska mladina, istotako naj javni organi zasledujejo pohajkovanje mladine v večernih in nočnih urah. Gostilničarji in kavarnarji, ki bi trpeli mladino izpod 18 let v svojih lokalih, bodo strogo kaznovani.
Srbo-hrvaščina na naših šolah.
Višji šolski svet je v zadnji seji prejel resolucijo, naj se uvede pouk srbo - hrvaščine na vseh osnovnih meščanskih in srednjih šolah kot obvezni predmet, zato pa se naj omeji učenje nemščine le na višje razrede na srednjih šolah kot neob-
vezni predmet. Posebno temeljito sc naj poučuje srbo-hrvaščina na učiteljiščih, tako da bodo absolventje usposobljeni za poučevanje v srbohrvaščini na osnovnih' šolah. Proti predlogu je govoril in glasoval le stolni kanonik g. Nadrah.
Odpravljene šolske maše.
Višji šolski svet je po dveurni hudi debati sprejel predlog zastopnika staršev, naj se odpravijo, razun normiranih, vse nedeljske in tedenske maše na vseh šolah Slovenije. Istotako je bil sprejet dopolnilni predlog:	»Predsed-
stvu višjega šolskega svetajiaj služi v ravnanje, da je na željo staršev ali njih namestnikov poedine učence v smislu člena 16. ustave brez nadaljnjega oprostiti verskega pouka.«
Strokovni pregled.
lzobražovalno društvo »Bratstvo«
namerava prirediti letos svoj prvi Miklavžev večer. Da pa more biti večer sijajen in da bode zadostil našim malčkom prosi že danes, njemu naklonjeno občinstvo, da javi svoj prinos daril ali za eventuelni obisk na dom. Podpirajmo naše mlado razvijajoče se društvo, katero hoče v kratkem pokazati velik uspeh.
Krajevnim organizacijam.
Kr. policijsko ravnateljstvo v Ljubljani.
dne 23. maja 1920; št. 12-64. Preds.
Predsedstvo poverjeništva za notranje zadeve je glasom razpisa, z dne 17. maja 1920, 5057/pr-, dovolilo v smislu točke 2 naredbe ministrskega sveta, z dne 20. maja 1919 »Uradni list« št. 98, ustanovitev društva:	Izobraževalno društvo
»Bratstvo« v Ljubljani po navedenih pravilih:
PRAVILA IZOBRAŽEVALNEGA DRUŠTVA »BRATSTVO«.
1. Ime in sedež, delokrog in na« men društva:
a) Ime društva:	Izobraževalno
društvo »Bratstvo«; b) Sedež društva je v Ljubljani; c) Delokrog društva je Slovenija; d) Namen društva je izobraževati člane.
2. Sredstva v dosego tega namena so:
a) Predavanja v svrho izpopolnitve izobrazbe članov; b) Ustanavljanje čitalnic in knjižnic; c) Prirejanje poljubnih zabav in izletov; tl) Gojenje glazbe, petja, dramatike in športa.
3. Člani društva so:
a) Redni; b) Podporni; c) Ustanovni; d) Gojenci.
Kot gojenci se lahko javijo člani brez razlike spola, stari vsaj 14 let,
ki plačajo vpisnino 1 D in mesečni prispevek 50 para.
Redni član postane lahko vsak jugoslovanski državljan brez razlike spola star 18 let, kateri plača vpisnino 1 D in se zaveže plačevati mesečni prispevek, katerega določi občni zbor z večino glasov. Podporni član je lahko vsak, kateri plača letnih 10 K.
Ustanovnik postane, kdor plača enkrat 50 kron.
4. Pravico voliti in voljeni biti imajo samo redni člani- Podporni in ustanovni člani imajo pravico na občnih zborih staviti predloge in nasvete.
Vsak član ima pravico uporabljati in posluževati se društvenih institucij, udeleževati se društvenih prireditev in občnih zborov.
5. Vsi člani so dolžni z dostojnim vedenjem varovati čast društva, pridobivati novih članov, udeleževati se društvenih prireditev in plačevati določene prispevke.
6. Član neha biti: a) Kdor prostovoljno odstopi; b) Ne plača tri mesece prispevkov; c) Katerega odbor radi društvu Škodljivega vedenja izključi.
Izključen član se lahko pritoži na občni zbor.
7. Redni občni zbor se skliče vsako leto januarja ali februarja me-soca, izredni pa na željo odbora ali tretjine članov. Za občni zbor je potrebna ena četrtina članov.
V	slučaju, da se ne snide dovoljno število članov, se vrši pol ure kasneje občni zbor ob vsakem številu članov. Sklepa se z večino glasov: za spremembo pravil in razpust društva je potrebna dvetretjinska večina navzočih članov.
Kraj in čas občnega zbora naznani odbor vsaj 8 dni prej v časopisih, ki jih določa odbor.
8. Občni zbor izvoli za nastopno leto odbor in 3 pregledovalce računov, odobri ali odkloni poročila od-štopivšega odbora, sklepa o izpre-membi pravil in določa mesečni prispevek.
9. Pravico zastopati društvo na zunaj ima predsednik, podpredsednik ali tajnik v denarnih zadevah pa blagajnik.
Število odborniških mest znaša 5 do 9, sorazmerno s številom članov; število namestnikov naj ne presega števila 4. Takoj po izvolitvi še društveni odbor sledeče konstituira:	predsednik, podpredsednik,
tajnik, blagajnik, ostali so odborniki. Odbor je sklepčen, ako je navzoča večina odbornikov. Odločuje se z nadpolovično večino navzočih odbornikov. Odbor se sestane enkrat na mesec. Odbor sprejema in izključuje člane in razpravlja o tekočih društvenih zadevah.
10. V svrhd točke 2.) nevedenih smotrov se ustanavljajo v okviru društva odseki. Načelnike volijo člani odsekov iz svoje srede in so člani odbora.
11. Društvena razsodišča se sestanejo v slučaju sporov med člani. Vsaka stranka imenuje dva zastopnika, tl volijo izmed društvenih članov predsednika, kateri odločuje v slučaju jednakosti glasov. Proti odločitvi društvenega razsodišča ni priziva.
12. V slučaju razpusta društva določi občni zbor z dvetretjinsko večino navzočih članov komu naj pripada društveno premoženje. V slučaju oblastvenega razpusta društva pade društveno premoženje Narodni-socijalni Zvezi v Ljubljani.
13. Društvo ustanavlja podružnice širom Slovenije, katere se imenujejo istotako »Bratstvo« s pristavkom krajevnega imena.
14. Podružnice vežejo z osrednjim društvom enotni cilji in skupna pravila. Podružnice poslujejo sicer samostojno, vendar so vezane na sklepe in direktive osrednjega društva.
O p o m b a. Navedena pravila so polnomočna in se na podlagi navedenega razpisa poverjeništva za notranje zadeve lahko ustanavljajo
podružnice izobraževalnega društva »Bratstvo« širom Slovenije.
Krajevne organizacije, ki nameravajo ustanoviti podružnico izobraževalnega društva »Bratstvo« v svojem delokrogu naj naznanijo to Osrednjemu odboru društva v roke tajnika R. Šimnovec, Cerkvena* ulica št. 21, Ljubljana.
Odbor.
Vsem podružnicam narodno - soci-jalne zveze sporoča tajništvo, da ima Zvezna knjigama v Ljubljani veliko zalogo raznih knjig, posebno za mladino. Te knjige so najlepša in najbolj pripravna Miklavževa, božična in novoletna darila. Tudi je dobiti v Zvezni knjigarni jako lepih božičnih razglednic in iičnih žepnih koledarčkov. Ker daje Zvezna tiskar«;* naši centrali in podružnicam gotov popust, kupujte vse ie potrebščine izključno pri isti. Tovariši, svojH k svojim!
Podružnica N ar od no- soeij alne zveze na Jesenicah
je imela* v nedeljo 20. t. m. v prostorih tov. Ravhckarja svoj izvanredni občni zbor. Občnemu zboru, ki je bil precej dobro obiskan, je predsedoval tovariš Čufar. Tov. predsednik je uvodoma podal predsedniško poročilo in pozdravil zborovalce. Spomnil se je tudi vrlih umrlih članov NSZ tov. Franca Potočnika in Franca Cegnarja. Zbo rovalci so jima stoje zaklicali »Slava«. Tajniška in blagajniška poročila so zborovalci soglasno sprejeli na znanje. Sledilo je poročilo osrednjega vodstva, katerega je jako izčrpno poda! centrani tajnik tov. Kravos iz Ljub iljane. Izvoljen je bil nato sledeči <;d-bnr: Predsednik tov. Janko Ravnik, podpredsednik tov. Hlebanja Franc, tajnik tov. Šor'i Matevž, blagajnik Jože Ravnik, odborniki:	tov, Ivan
Sporn, Anton Čufar, Andrej Globočnik, Jakob Bartorino in Ivan Šnajdar. Pri slučajnostih je tov. Kravt-s "Stro Žigosal gnjile razmere, ki vladajo v jeseniških tovarnah, kjer se še dandanes zapostavlja narodnozaveden de iavec in kjer še vedno prednjači nem -čur. Po dolgotrajnih debatah je tovariš Čufar zaključil lepo uspeli občni zbor. Novemu odboru čestitamo in želimo mnogo uspeha v svojem delovanju. Tovariši! Pogumno naprej!
Dobrava pri Bledu-
V našem kraju se je vršil v nedeljo 20. t. m. v restavraciji »Stol* jako dobro obiskan ustanovni občni zbor Narodno-socijalne zveze. — Občnemu zboru je predsedoval tov. Anton Kremžar, ki je po pozdravu pojasnil, zaikaj sc je delavstvo zateklo pod okrilje NSZ. Podal je nato besedo centralnemu tajniku Kravosu iz Ljubljane, kateri je podal izčrpno poročilo o dedovanju NSZ in ostro žigosal terorizem »internacijonalnih« sodrugov. Po-jasnil je pomen strokovne organizacije NSZ in prečital pravila iste. Po poročilu vodstvenega odposlanca se je vršila volitev novega odbora. Izvoljen je bil sledeči odbor: Predsednik tovariš Anton Kremžar, tajnik Ivan Art-nik, blagajnik Jakob Bratuš odborniki: Josip Artnik in Ivan Stankovič. Po volitvah se je oglasil k besedi »so-drug« Jeran, ki je s še štirimi sodrugi prišel z namenom, da onemogoči občni zbor NSZ. Možakar je dobil tako temeljito lekcijo, da se kmalu ne bo upal več na javna zborovanja. 2 njim vred je bil tudi »sodrug« Rekar, ki je pridno Jeranu sekundiral in mu pomagal odnesti — blamažo.
Klub javnih nameščencev.
V Kranju se je ustanovil klub javnih nameščencev in upokojencev, ki bo zastopal v sporazumu z stanovskimi organizacijami in osrednjo zvezo svoje interese. Ta klub ima tudi namen, da se vsi nameščenci v Kranju in okolici vsaj enkrat na mesec sestanejo in tako bližje spoznajo. Že prvi sestanek, dne 12. novembra 1921 je pokazal, da se vsi važnosti tega kluba v' polni meri zavedajo, ker je bil nad vse pričakovanje sijajno obiskan. Po stvarnih govorih in zelo burnih debatah o neznosni draginji in uradniški bedi so se sprejele sledeče resolucije, ki se predložijo merodajnim faktor-
Itiu. i. Da st čim preje izvede v usta-
vi	zajamčen zakon državnih uslužbencev (službena pragmatika). 2. Da se pri določitvi posameznih krajev v dravinjske razrede uvrsti mesto Kranj v isti razred kakor mesto Ljubljana ker (e draginja radi bližine državne meje, industrijskih krajev in letovišč dosti kakor v Ljubljani. 3. Protest proti zopetnemu 10 % odtegljaju za Save?, potrošačkih zadrug in zahteva, ■la sc dosedaj v Kranju in okolici nabrani denar odstopi nabavijalni za-Irupi v Kranju.
Krivica orožništvu.
Med pristojbinami oženjenih orož-•oikov obstoji ta krivica, da dobivajo oženjeni podoficirji (naredniki in pod->;uredniki), kateri so v garniziiah nastavljeni zimsko kurjavo v blagu in oni, ki so izven garnizije nastavljeni, .pa dobivajo odškodnino v denarju. Oženjeni titl. naredniki pa te pristojbine ne dobe, k«;r se ne smatrajo za podoficire. V orožništvu služi večje število oženjenih titl. narednikov, ki MiKtjo že po 10, 20 in več službenih let, ■m ki se nahajajo pri sedanji draginji direktno v obupnem položaju, ker ne morejo s to malo plačo niti svoje dru-Hine primerno preživljati in oblačili. Titulami naredniki imajo za 25 dinarjev manjšo mesečno plačo kod podoficirji in si morajo zimsko kurjavo iz lastnega žepa nabaviti — to so gotovo žalostne razmere v orožništvu, ki povzročajo nezadovoljnost in pripravljajo osobito mlajše moči ob veselje do stanu in dela. — Opozarjamo naše gg. komandante, ki tudi od nas zahtevajo službeno dolžnost, da upoštevajo klic pozabljenih oženjenih kapi. titl. narednikov in uvedejo na merodajnih mestih potrebne korake za pošteno zboljšanje našega položaja.
Iz orožništva.
SliSalo se je pred kratkim, da dobimo orožniki kmalu 11 o v o obleko in vrhutega Se neke posebne funkcijske znake, da pa ostanek) dosedanja činovna znamenja še v veljavi. ‘Čeravno ni sedaj ugoden čas <>e s takimi malenkostmi ukvarjati, vsekakor je pa na mcitu, da podamo nekaj kritike glede obleke, katero se nam po dolgem čakanju namerava podeliti. Barva službene obleke je postranska stvar; glavno je, da se bode ta od odela vojakov razlikovala. Obsojamo pa, da ac nam spet vsiljuje kratke hlače z »vojkami. Te vrste hlač so zimskemu času prikladne, toda v vročini učinkujejo zelo slabo; posebno starejšim .■orožnikom, kateri imajo že bolj občutljive noge, ne upliva trdna obveza lovojk ugodno na njih vzdržljivost. Naj se torej še uvedejo dolge hlače, da si mož lahko pomaga v tem oziru. Nadalje se nikakor ne strinjamo z dosedanjimi činovnimi znaki, ker ti niso v ..nobenem skladu z orožniškimi dolžnostmi, še manj pa so praktičnega pomena. Mi želimo, da se podeli definitivnemu orožniku dejstviteljni čin pod-flarednika; toda postajni komandir moja v činu nadkriljevati vojaškega narednika, to zahteva ugled orožništva. Činovni znaki naj se nosijo na rokavu pod funkcijskimi znaki, nad temi pa državni grb. Omeniti je še vredno, da zasluži neomejeno kritiko gospodarstvo, namreč, da se nam sedaj na zimo izda letno perilo. Celo poletje, smo bili primorani zimsko perilo nositi, katero je vsled močnega potenja sprhnelo na šašem životu — sedaj, ko bi ga bila nujna potreba, pa dobimo 1 garnituro jetnega perila. Vzdramite se, naši predstojniki, in ne rešujte vaših nalog ter dolžnosti po šabloni, ampak v interesu države, namreč: delujte, da postanejo orožniki v resnici steber miru, reda in javne varnosti. V to svrho je treba zadovoljiti njih vitalne želje. — Orožnik.
K vzgoji finančne kontrole.
Menim, da nihče tako gorostasno ne molči in potrpežljivo ne nosi svojega sarma kot v naši stroki se nahajajoče »sobje. Reči moram: Blagor mu, ki je vzdržljiv, a tudi — gorje mu! Čeravno vem, da bodo ostale te vrstice klic vpijočega v puščavi, vendar ne morem dalje molčati, ker je naše materijelno stanje do skrajnosti izčrpano. Slika na-
šega življenja je približno tale: Plače so iste kakor pred M meseci; a cene življenskih potrebščin so za najmanj 100% višje. Drugi državni nameščenci so prejeli s 1. majem nekoliko zboljšanje svojih prejemkov; mi nismo prejeli ničesar, kot bi ne bili v Jugoslaviji. Pravnik za fin. kontrolo je izšel v »Sl. Novinah« s 1. oktobrom t. 1., s katerim so plače baje nekoliko izboljšane, vendar pa do danes o kakem naknadnem prejemu pripadajočih prejemkov ničesar ne vemo. Meseca maja, ko so bili drugim drž. nameščencem zboljšani prejemki, se je reklo:	plače	finančni
kontroli so urejene s pravilnikom, ki je odobren že pred mesecem majem. To pa menda ne velja za sedaj, ker je pravilnik odobren pred mesecem majem, izšel v »Službenih Novinah« 1. oktobra, veljaven z istim dnem — kakor vejeva ustava — a kdaj bo stopil v veljavo, je vprašanje dobre volje naših višjih oblasti. Pristojne oblasti vprašam: Cernu to
’ zapostavljanje in obetanje? Zares obljubiti in dati znači dvojno. Vendar pa, ako smo že prikrajšani napram drugim dr/, nameščencem za 5 mesecev poviška, zakaj nam niti sedaj ne daste, kar je predvideno postavnim potom? Mogoče hočete, da se tudi to izgubi? Prepričan sem, da nihče od nas ne zavida nikomur, ako je boljše plačan kot mi, vendar pa zapostavljanje na ta način pospešuje le korupcijo in izpodbija avtoriteto državne uprave. Opozarjam vse merodajne kroge, naj delujejo po svojih močeh na tem, da se storjena krivica poravna. - - Finančni uradnik.
Kranj.
f V zadnjem času je opažati jako veliko gibanje med tukajšnjimi delavci za Narodno-socijalno Zvezo. Obstoji že tukaj pripravljalni odbor, ki pripravlja vse potrebno za ustanovni občni zbor podružnice NSZ, ki se bo vršil v nedeljo, dne 27. t. m. Ker je zanimanje veliko, upamo na uspeh občnega zbora. O poteku istega, kakor tudi o delavskem gibanju Vam sporočimo posebej in obširneje. Vabimo pa vse narodno-zavedne delavce naj se nam pridružijo in obiščejo Občni zbor.
Izobrazba babic.
Za letošnji babiški učni tečaj na državni babiški šoli v Ljubljani se je priglasilo nad 100 prosilk, sprejeti pa jih je bilo mogoče samo 40, ker ni dovolj prostora niti za internat niti za šolske sobe. Pri sprejemu se je oziralo v prvi vrsti na prosilke iz onih okrajnih glavarstev, kjer primanjkuje izučenih babic. Pomanjkanje dobrih babic je posebno veliko v Prekmurju in v brežiškem okraju. Internat je nastavljen v nekdanji prisil-nici in ima prostora za 30 postelj. Večina učenk dobiva v internatu poleg brezplačnega stanovanja tudi brezplačno hrano. Ker je upravičeno upanje, da preide azil na Stari poti kmalu v last Zdravstvenega odseka, bo mogoče .irihodnje leto boljše preskrbeti za bolniški naraščaj. Tudi z ozirom na od-gojo dobrih, na modernem zasodu izučenih babic je nujno potrebno, da pride ljubljanski porodniški oddelek čim-prej v zadostne, njegovim namenom odgovarjajoče prostore.
Državna posredovalnica za delo.
Pri vseh podružnicah Drž. posredovalnice za delo v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti je iskalo v času od 6. do 12. novembra 1921 dela 181 moških in 54 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 131 moških in 32 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 98. Promet cd 1. januarja do 12. novembra 1921 izkazuje 29.566 strank in sicer 14.599 delodajalcev in 14967 delojemalcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 8869. Dela iščejo: pisarniške moči, rudarji, kovinarji, peki, mlinarji, mesarji, trgov, sotrudniki, prodajalke, sluge, viničarji, šivilje, vzgojiteljice, služkinje, kuharice, postrežnice, vajenci, vajenke itd. V delo se sprejmejo: usnjarji, gozdni delavci, ključavničarji, mizarji, zidarji, tesarji, čevljarji, kovači, kolarji, kleparji, služkinje, kuharice, vajcnci, vajenke Hd.
Iz stranke.
Vsem krajevnim organizacijam NNS
so se te dni dostavila obvestila o v tekočem letu v prid centrale vplačanih zneskov na strankinem davku, o plačilih za razpečane znake in bloke za milijonski sklad z zaprosilom, da glede prispevkov delujejo po danih jim navodilih. Pričakujemo, da se vsaka krajevna organizacija brez izjeme zaveda velike in težke naloge, ki jo ima vršiti naša centrala in da bo vse potrebno »krenila, da centralo čim izdatneje tudi gmotno podpre. Organizacije, ki so — kot je razvidno iz pregleda o plačilih — še v zaostanku, naj skušajo zamujeno nemudoma naknaditi! Ako se je glede vplačanih zneskov minila nehote kaka neljuba pomota, naj se jo blagovoli oprostiti in čimpreje pojasniti! Ko-nečno se poživljajo vse krajevne organizacije, da vsaka v svojem delokrogu organizira nabiranje strankinih prispevkov, ki intezivno in smotreno izvedeno, ne bo brez-učinka in uspeha! Cim bolj se bodo krajevne organizacije zavedale svojih dolžnosti, tem hitrejši bo naš razmah, tem višji naš polet!
Vse tovariše in somišljenike,
ki so prejeli obveznice za nar.-socija-listični sklad, opozarjamo, da jim v najkrajšem času dostavimo poštne položnice narodno-socijalistične stranke. Do dostavitve položnic vplačane obroke naj blagovolijo tovariši(ce) in somišljeniki po poštnih nakaznicah poslati centrali odnosno na čekovni račun štev. 12.618. One tovariše(ce) in somišljenike, ki dosedaj še niso podpisali nobene obveznice, pa poživljamo, da to čimpreje store pri najbližnji krajevni organizaciji ali pa pri centrali v Ljubljani. Podpis vsaj ene obveznice bodi dolžnost vsakega našega somišljenika.
Vsem krajevnim organizacijam NSS
sporoča centralno tajništvo, da je izdala Zvezna tiskarna jako lepe knjige, posebno za mladino in ki so jako prikladne za Miklavževa, božična in novoletna darila. Zvezna knjigarna je izdala tudi jako lepe božične razglednice in koledarčke. Vse naše krajevne organizacije imajo pri nakupu gotov popust in priporočamo za to vsem članom, da si vse nabavijo pri Zvezni knjigarni. Tovariši! Podpirajmo svoje — svoji k svojim.
Seje načelstva NSS.
Pri načelstveni seji dne 16. t. m. je bilo sklenjeno, da se vršijo odslej redne načelstvene seje vsak četrtek ob. 8. uri zvečer v strankinem tajništvu.
Tovariši se opozarjajo na zanesljivo in točno udeležbo pri sejah.
Log pri Brezovici
Gospod urednik! Gotovo nas slabo sodite, ker se Vam nič ne javljamo, pa Vaša sodba ni pravična. Mi delamo. Naše vrste so se nekoliko zmanjšale ob odhodu par naših dobrih članov k vojakom. Sedaj se polagoma vračajo in ž njimi novo življenje. Mi delamo in delamo.
V	kratkem bomo imeli tu članski sestanek in se bomo ob tej priliki marsikaj pogovorili. Takrat pa tudi našega dobrega glasila »Nove Pravde« ne pozabimo in bomo sigurno dobili nove naročnike. — Pozdravljeni!
• Zborovanje zaupnikov NSS v Mariboru.
Preteklo nedeljo dopoldne in popoldne se je vršil v »Narodnem domu« v Mariboru sestanek naših zaupnikov, na katerem so se obravnavala važna organizacijska vprašanja, Sestanek je vodil predsednik krajevne organizacije tov. Jarh. Poslanec tov. Brandner je podal sliko sedanje politične situacije. Obrazložil je, zakaj je naš parlament dela nezmožen in v kakem stadiju se nahajajo pogajanja med radikalci in demokrati, od katerih je odvisno, ali bo sploh parlament sploh še kaj delal pred prihodnjimi volitvami. Zavedajoči se, da ljudstvo ni zadovoljno z njihovo strankarsko politiko, si bodo skušali obdržati svojo moč s pomočjo v njihovo korist prikrojenih volilnih zakonov. Vidi se, da jim je kontrola četudi majhnih strank zelo neprijetna, zato bi se hoteli izogniti vsaki kontroli, da bi delali povsem neopaženo, kar bi se jim poljubilo. Poskrbelo se bo, da njiliova pšenica ne bo šla v klasje. Strankin tajnik tov. Žnuderl je poročal o našem organizacijskem delu in o naših bodočih nalogah. V debato je poseglo nebroj zaupnikov. Konstatirala se je popolna soglasnost in velika ljubezen do narodno-soci-jalistične ideje. Na tem sestanku se je govorilo tudi o postopanju soci-jalnih demokratov napram našim organiziranim članom. Osobito se je obsojalo nastop župana Grčarja, ki je na zahtevo socijalnih demokratov odpustil iz mestne plinarne koroškega begunca tov. Baldhauserfa iz političnih razlogov. Ako župan Grčar tov. Baldhauserja ne sprejme nazaj v službo, bo nar. soc. stranka izvajala dalekosežne posledice,, ki bodo socijalnim demokratom zelo neprijetne. Tov. Jarh je ob 6. uri zvečer zaključil to važno zaupniško zborovanje.
Dopisi.
»Veliki rdeči teden.«
iPrisp@va|t@ m „Ti$koimi sklac3“9
Bum, bum, čintara ... so peli cele dva tedna vsi socijalno-demokratski listi. »Rdeči teden« je tu, sodrugi na delo! — Tako so vpili in kričali, da smo res mislili, da bo sedaj ves svet naročal »Naprej« in glej, danes beremo uspehe »velikega rdečega tedna«. »Naprej« piše: »Pridobili smo 47 naročnikov in razen tega še 3 naročnike za .Volksstlmiue’!« Tako, domovina je rešena, dobili smo 3 naročnike za »Volksstimme«. 7-ivela »nemška« inter-nacijonala v jugoslovanski državi!
Nov delavski Mesija.
Pred kratkim je prinesel »Naprej« pod zgornjim naslovom vest o bližajočem se novem delavskem Mesiji. Mi tega »Mesijo« dobro, prav dobro poznamo in vemo, da čisto po nepotrebnem prihaja med nas. Ce povemo našemu delavcu, da sc je rodil ta novi Mesija v jugoslovanski demokratski stranki, v stranki bankokratov in ve-rižnikov, smo mu s tem vse povedali. Vprašamo naše delavce, če se bodo res pajdaših z bankirji in verižniki? Prepričani smo, da ne! Novi Mesija pa tudi ne bo itak imel sreče, ker si je postavil vrlo »nadarjene« tajnike, ki opravljajo poleg službe še »špiceljstvo« in ki dobro poznajo vse lokalne stranke! Mi želimo novemu Mesiji srečen prihod in čim hitrejši odhod. Delavstvo za enkrat
noče biti pri eni mizi z bankirji. Dol verižniki, dol lažnjivi preroki in Mesije!
Inteligenca, kje si?
Tako vprašuje »Slov. Narod« sedaj, dve leti po tem, ko je Nar. socijalistična stranka zapisala na svoj prapor združitev in skupno delo inteligence in širo-kili plasti naroda. Takrat je NSS za svoj trud, ki dosega danes že jasno vidne uspehe, našla pri gospodih okolo »Sl. Naroda* le pomilovalen smehljaj in g. minister dr. Kukovec, ki je šef demokratske stranke, je jasno na shodu uradnikov v Mestnem domu v Ljubljani pred volitvami v konstituanto prosil in rotil uradništvo, da naj ne hodi med proletariat, ker tjakaj ne spada, ker:	»Go-
spodje uradniki, vi ste gospodje in zavedajte se tega!« Da, da — inteligenca po dr. Kukovčevem receptu si pač ne bo s svojo puhloglavostjo pridobila zaupanja med narodom. To se svita polagoma tudi v glavah pri »Sl. Narodu«. Da bodo pa dobili demokratarji malo pojma o resnični demokraciji in izobraževalnem delu za narod, jim kličemo v spomin besede, ki jih je izrekel češki buditelj Havliček o demokraciji: » ... Demokracija pomeni enakost, enakopravnost vsega naroda, a dandanes vidimo več vrst demokratov. Zato se moramo vprašati, v katero vrsto sodimo mi. So dernokratje, kateri delajo v dosego enakosti na ta način, da bi vse,
kar je višjega, omikanejšega napravili prostaško, kateri vse odzgoraj dol rušijo; k tej vrsti demokracije, ki se tudi fahko naziva prostaška demokracija, »e pripadamo in nočemo pripadati. Ampak mi hočemo enakost tako doseči, da bi se nižji od višjih povspeli, da bi se neizobraženec izobrazil (er se tako z izobražencem zenačil. Takšna je naša demokracija; a ne simpatiziramo s tistimi, kateri imajo samo onega za pravega demokrata, ki ž njimi po gostilnah zapravlja zlati čas cele dneve in večere.«
Z Jeseuic.
Gospod urednik! Dovolite tudi pri-prosteinu delavcu mal kotiček. Ne morem si kaj, da ne bi nekoliko orisal tukajšnjih jeseniških razmer, ki kriče že do neba. Pri nas imamo še vedno sila mnogo sem pritepenih tujcev, ki se še ne zavedajo današnjega položaja in imajo nadvlado v rokah. V vsaki tovarni dobite sila mnogo samo nemških inženjerjev, n. pr. Hoffmanu, Heisser Hd., samo pristna »švabska« imena. Ti gospodje, ki izpodjedajo slovenskim inženjerjem kruh, so pri tem še celo oblastni, fin sam slučaj, je pa takih na stotine: Neki že nad par let uslužben tovarniški delavec se je pritožil pri inž. Bachmaimu, češ, kako to, da ta in ta, ki je Šele kratko dobo v tovarni, ima isto mezdo kot pa stari delavci. Ker pa je ta novodošii delavec »nemčur«, je naš slovenski delavec dobil od gospoda inž. Bachmanna sledeči odgovor:	»Der	ist	mir lieber, als alle an-
derc!« O, nismo delavci tako neumni, da ne bi vedeli, kam to meri. Seve je Nemcu najljnbši Nemec, ampak nam ni vseeno, če ima Neinec kake predpra-▼Ice v naši zemlji, zato ker je Nemec! — Je pa takih slučajev, kakor rečeno, na stotine. Slovenski delavci, ki so nad deset let uslužbeni, imajo ravno take plače kot nemški delavci, ki še niti dve cefl leti niso v tovarni. Upravičeno je; da smo zaradi tega vsi narodno-zavedni delavci silno ogorčeni in zahtevamo, da se tem škandaloznim razmeram napravi konec. Pred kratkim nas je obiskal centralni tajnik narodno-socijalne zveze tov. Kravos iz Ljubljane. Njemu smo opisali naš bedni položaj in obljubil je, da sporoči io kompetentnim faktorjem. Mi se ponovno obračamo na njega, kot našega strokovnega tajnika in ga prosimo, tiaj nas podpira v naših upravičenih težnjah. Zahtevamo pa tudi tem potom, naj se merodajni faktorji zbudijo in napravijo škandaloznim razmeram — konec. Energično zahtevamo, naj se po nepristranski komisij! pregledajo žalostne delavske razmere na Jesenicah. Zahtevamo ureditev oziroma revizijo naših prejemkov in odločno zahtevamo, da bodi naroden delavec na svoji zemlji — svoj gospod! Hlapčevali smo dolgo in nočemo več. Nemcem pokažite pot, če se nočejo prilagoditi današnjim razmeram. Mi smo jih siti in jih ne moremo več trpeti med nami. Po-
magajte nami Mi hočemo biti neodvisni od vsakega v našemu življenju. Hočemo, da nas tujec na naši zemlji spoštuje. Dajte delavcu njegove pravice in ne ubijajte mu — narodnosti.
Kulturen škandal na Jesenicah.
Z mirno vestjo lahko imenujemo kulturen škandal to, kar se dogaja na Jesenicah. Tamkajšnje ravnateljstvo to-varen K. 1. D. je odprlo delavcem in vajencem obrtno šolo. Tak velezaslu-žen čin bi mi z veseljem pozdravili, če se ne bi bilo pri tem zgodilo nekaj, kar je neodpustljivega. Ravnateljstvo je namreč izročilo to obrtno šolo v roke sledečim »pristnim« Jugoslovanom: inž. Hoffmann, Bachmann, Schiiller, Heisser in Moreiner. Ker so pa ti »pristni« Jugoslovani' iz Nemčije doma, seveda našega jezika ne poznajo in je zato v šoli n e m š č i n a obvezen jezik. Ljudje božji! Slovenskemu delavcu, slovenskemu vajencu vsiljujejo nemško izobrazbo in ga pri tem skušajo germanizirati. Narodno-zavedni delavci odločno protestirajo proti temu kulturnemu škandalu in zahtevajo odstranitev tujih germanizatorjev. Jesenice imajo precej jako zmožnih slovenskih, narodnih strokovnih učiteljev in tem dajte šolo v oskrbo. Ne odtehtajo mar naši jeseniški rojaki gg. Zupančič, Pibrovec in Gospodarič, k nam pritepenih nemških agitatorjev? Naš delavec Nemcu ne zaupa, zahteva zato najodločneje, da vzame vso stvar v roke politična oblast in da šoli narodno obeležje -— Švabov smo siti! Dajte slovenskemu delavcu slovenske izobrazbe. Dol z germanizatorji naših delavcev! Živeli narodno-zavedni trpini!
(Op. uredništva: Temu škandalu bomo posvetili v prihodnji številki poseben članek. Odgovornost za ikandal pa nosi začasno še vladajoča policajdemokracija, ki je podkupljena z nemškim in židovskim denarjem!)
Litija.
Pred časom smo poročali o pogajanjih delavstva z ravnateljstvom predilnice in poročali o sporazumu, ki smo ga dosegli. Takrat nam je obljubil S- ravnatelj še 20 % draginjskih doklad kakor hitro mu to dovoli dunajska centrala. Delavci že dolgo čakamo na odgovor iz Dunaja, ta pa noče nikakor priti. Upravičeno smo zaradi tega vsi ogorčeni in vprašamo javno g. ravnatelja, kaj vendar misli? Dunaj ne pozna oziroma noče poznati naše bede in neznosnih razmer, zahtevamo torej od njega, da obljubo izpolni. Izplača naj nam obljubljeni povišek draginjskih doklad in svobodno mu potem Čakati na Dunaj. Mi smo lačni in raztrgani in zima je tu. Dunajski mogotci sedijo na gorkem In jim naša beda ne beli glave. Apeliramo na g. ravnatelja šc enkrat in najodločneje. Zahtevamo svoje in ne tuje. Dajte nam, kar nam gre. Ne tirajte nas do skrajnosti. Trpin hoče in mora imeti svoje.
lioce pri Mariboru.
Gospod urednik! Naj se Vam zopet nekoliko javim. Tu smo imeli č lanski sestanek, na katerem smo sklenili, da pričnemo popolnoma z novim delom. Delo smo že zapričeli in že se kažejo lepi uspehi. V naše vrste pristopajo vedno novi člani; sicer pa ni nič čudnega, saj je naša stvar edina, ki je pravična in ki ima resen namen pomagati narodnemu delavskemu trpinu v njegovem socijalnem boju. Pozivamo vse, ki vam je delavec-trpin in narod pri srcu, da se združite z nami in korakate z nami po skupni poti za udejstvovanje naših delavskih pravic, za zboljšanje socijalnega položaja našega delavstva — za probudo narodnega socijalizma.
Izdaja konzorcij »Nove Pravde«.
Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani. Odgovorni urednik Vladimir Kravos.
.. Pridobivajte
nove wošik!
• MO.' V.\ V/.V| *•	•	M/	v■ ■' '•v' (> ~-f	S
] Mast za usnjeJ
• kreme, blks, [krtače [in razno *
£ [galanterijo priporoča
| OSVALD DOBEICi !
•	trgovina	z	mešanim	blagom	na	|
l	debeio	f
|	LJUBLJANA, Sv. Jakoba	trg	9.	|
S	l
Beeilsl H9LAŠ
slaščičarna
UD8UAHA. Židovska ulita It. 3
priporoča veliko izbiro
Miklavževih daril.
h preprodajalce primeren popast.
Razširjajte in naročajte
»Novo Pravdo"!
3:
=E
n
P
Franc Bnimat ^
Ljubljana
6-12 ^
Mestni trg ^ štev. 25, I. n.
Kdor hoče imeti res s pravimi predvojnimi barvami prepleskano hišo, naj se obrne edino le na domačo tvrdko ...-
Tone Malgaj
,3~14	pleskar	in	ličar
Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 6.
Pnevmatike	M. KUŠTRIN Ljubljana Dunajska ccsta St. 20 Telefon štev. 4"0. Podružnica: Maribor /Jurčičeva ulica št. 9.	
za avto in kolesa v vseh de-mizijah, gumijeve predmete, \>:tk'<\-r».1>v. i-ioo ?a ek-Uirič- no napeljavo, elektrotehnični material in vsakovrstne potrebščine priporoča pon a j-nižjih cenah H—15		ipt
				
VEUKA IZBIRA OTROŠKIH VOZIČKOV DVOKOLES IH ŠIVALNIH STROJEV PO CEHI:
F. BATJEL, Ljubljana, Stari trg St. 28.
Sprejme se v polno popravo sa emajliranje v. ognjem in po-niklRnje dvokolesa, otroški vozički šivalni in razni stroji. Mehanična delavnica Karlovška cesta 4.
„TrIbuna“ tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovška cesta.
riporočajoS dobro postrežbo, vedno sveže pivo, domača pristna vina in dobro kuhinjo po zelo znižanih ccnah, prosim za obilen obisk —
FRANJO STIKLER
Restavracija juž. kolodvor Maribor.
Hapital: ZO,000.000 Sron. fimpve (tog 6,000.000 H.
Slovenska eshomptna banko ss?
Intima skupnost s JMsko eskemptno banfeo“ in »Srbsko bar.ho“ » Zagrebu.
Izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje.
Denarne vloge - Nakup in prodaja: efektov, deviz, valut - eskompt menic, terjatev, faktur - Akreditivi - Borza. 20-
II Ež
Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani
■Ml IMIIIMUf	...
Marijin trg 8 Wolfova ulica 1 —• Podružnica v Murski Soboti in Dolnji Lendavi
obrestuje hranilne vloge	18	II	0
in vloge na tekoči račun
i Li
čistih brez odbitka rentnega davka. ======
Ustavljen septembra 1919. Prometa v lansfcenOetu nad 120,000.000 K. neposredno pod državnim nadzorstvom.