Katolški cerkveni list* Vrctluik : fir. mJanrz Mtrico.slom Pof/acar, • 21* V Čete rt i k 24. Velkitnmia. !*4f>. Kratki (imiiisliki iz s. evangelija za hi n kostno nedeljo. ( Jan. 14, 23-31.) — ae zares srcein stan je bil stan nedolžnosti naših penili staršev, preden so skoz nevošljivost hudičevo zapeljani. božjo zapoved prelomili, in s tem božjo prijaznost zapravili. V nedolžnosti in prijaznosti z Bogam nista Adam in Eva v paradiži nobene nadloge , nič hudiga poznala. Boga sta imela vedno pri sebi, in sta z njim kakor prijatel s prijatlam govorila, in veselo čakala, de bi jih bil k svojim zvestim angelam v nebesa vzel. Pa kmalo se je bilo z njima vse strašno premenilo: nevošljivost satanova ju je, ko bi z očmi trenil, v greh in pogubo pripravila, in tako božje dobrote in ljubezni nevredne sturila. Pa vender neskončna milost božja je sklenila v greh zapeljanimi! človeku na pomoč priti, in ga po prečudnih potih svoje ljubezni in modrosti ne le v pervi stan nedolžnosti postaviti, temuč ga še v vikši stan svetosti vzigniti. Božji Sin je človeško naturo nase vzel. je v podobi hlapca za grehe celiga sveta tcrpel in umeri, jc s svojim vstajenjem od smerti premago greli,\ in smerti častitljivo potcrdil, in svojim nebohodam v svojim telesu človeško naturo notri do božjiga trona povik-šal. Zato pravi sveti Leon, papež: ..Skoz neizrečeno milost Kristusovo smo obilniši dobrote dosegli, kakor smo jih skoz hudičevo novošljivost zgubili: zakaj, ktere je strupeni sovražnik iz sreče perviga prebivališa pregnal, tiste je Sin božji, po telesu z njim sklenjene na desnico nebeškiga Očeta postavil". Xa to vižo je Zveličar človeško naturo in na* v njej prečudno visoko povzdignil, vender pa to ni edin sad njegoviga odrešenja, temuč od druge strani se hoče tudi Bog sam do odrešenih ponižati: zato pravi Jezus: „C*e kdo mene ljubi, bo mojo besedo spolnoval, in moj Oče ga bo ljubil: k njemu bomo prišli, in pri njem prebivali". Te besede nam naznanijo dohrotljivo in milostljivo ponižanje božje do tistih duš, ktere Jezusa ljubijo, in njegove nauke v djanji spolnujejo. Bog Oče. Bog Sin in sveti Duh pridejo k taki duši, trojedini Bog prebiva v njej, jo zveličuje s svojo pričjočnostjo. in sturi. de je tak kristjan živ tempelj svetiga Duha. Zalo pravi sveti Pavi: ..Ali ne veste, de ste tempelj božji, in sveti Duh v vas prebiva ?- — Svoje prebivanje pa v bogoljuhni duši sveti Duh s tem na znanje daje, de jo s svojo lučjo v znanji in v veri čedalje bolj uterjuje , de jo v vsim dobrim iu v ljubezni božji čedalje bolj unenia . de jo s svojo milostjo in gnado čedalje bolj posvečuje, Bogu vedno podobniši in prijetniši dela. 0 kako blag in srečin je toraj stan tega kri-stijana. kteri Boga ljubi, njegove zapovedi zvesto spolniije, in se skerbno greha varuje! Gotovo je srečniši, kakor je bil stan Adama in Eve v paradiži. Le posvetni človek, kteri Jezusa ne ljubi, in za njegove nauke ne mara, ne more zapopasti te rcsnice. Sveti Pavi pravi: „Živa1ski (posvetni) človek ne čuti, kar je od božjiga Duha, njemu je to neumno, in ne more zapopasti, ker se mora to po d u bo v no razumeti". Kdor pa Jezusa resnično ljubi, dobro čuti svoj srečni stan že na tem svetu, tudi med tcrpljenjem in med britkostmi čuti duhovno veselje in notrajno sladkost, ker ve, de ga terplje-nje. ki mu ga Nog pošilja, Zveličarju vedno bolj cuakiga in dopadljiviga dela. Ljubezen je namreč moentji, kakor smert, ljubezen božja premagaš svojo .sladkostjo vse nadloge tega sveta; v ljubezni do Jezusa unete duše pravijo s sveto Terezijo: „Ali terpeti. ali pa umreti-4. Jezus (udi daljej poterdi resnico, de kdor v njega veruje in njega ljubi, je čez vse srečin in prav iga miru deležin: on pravi: „Mir vam zapustim, svoj mir vam dam: ne kakor svet daje, vam jest dam-. — Kteri je pač listi mir. ki gaje Zveličar iz nebes prinesel, in aposteljnam svojim zapustil in dal? To ni bil tak mir, kakorsniga svet daje, ali marbolj le obeta, ni bil mir, kakorsniga si posvetni ljudje žele, de bi nič ne terpeli, in vse dobro vživali: mir, ki ga je Jezus svojim ljubljenim dušam zapustil iu dal, je duhovni, nebeški mir, je mir dus, ki je med njimi in med Hogam vsta-novljen, ki večno terpi, iu se nikoli več nerazdere. .Mir med llogam in človekam je to, de človek, kakor stvar božja z njim svojim stvarnikam v prijaznosti iu ljubezni sklenjen živi. Ta mir je bil satan v paradiži razderl, pa Jezus Zveličar ga je skoz svoje zasluzenje vsim ljudem, kteri vanj ve-rujejo in njega ljubijo, spet zadobil, in jim ga dodelil. Kar nam cel svet ni mogel dali, ker sam tega ni imel, nam je Zveličar dal. Greli namreč je začetik in vir vsiga budiga, kteri je nemir napravil med božjo pravico in med grešnim elo\ekain, ravno tako pa tudi med grešnikam in njegovo vestjo. Kjer je toraj greh, tam ni pra-viga miru. Jezus, naš Odrešenik pa je grehe ce-liga sveta nase vzel, in je s svojim tcrpljcnjcni in s svojo smert jo božji pravici za nje zadostil; je grešni svet z božjo pravico spravil, in vsim ljudem božjo milost in ljubezen pridobil, in tako tisti nebeški mir na zemlji ustanovil, kteriga so pri njegovim rojstvu angelci veselo oznanovali: Slava llogu v visokosti, in mir ljudem na zemlji. Spoznajmo tedej, kristjanje, kaj je naša prava sreča, kaj je pravi mir za nas. \ikar ne išimo sreče in miru pri svetu, zakaj svet nam tega ne more dati, kar sam nima. Vse, kar nam svet daje, je le vži-vanje, ktero pa človeka nikoli ne zadovoli, je le prazno upanje, ktero se pa nikoli ne spolni, zakaj rsvet in njegovo poželjcnje preide", kakor govori sveti Janez. — lsimo prave sreče in praviga miru le v stanovitni veri v Jezusa, in v goreči ljubezni do njega, zakaj on je sprava za naše grehe, pa ne le za naše, temuč za grehe celiga sveta. Po-dajmo se k njemu, in učimo se od njega ponižnosti in krotkosti, posnemajmo njegove nauke in zglede, de bomo mir našli svojim dušam. Potočnik. Zakonsko postavodanjc. fKonec.) Kako se pa bo tedej deržava proti vsim tem veram zaderzala, ker se je na lepo pot enakopravnosti podala, to je: ker je sklenila, vsim svojim podložnim, naj si bojo vere, kakoršne hočejo, enake dolžnosti naložiti, pa tudi enake pravice jim dati? Mi mislimo takole: Peržavna vlada da vsim veram , ktere njenim namenam niso škodljive, enako svobodo in enake pravice: pri vsim tem pa ima vender pravico in zavolj lastniga blagora tudi dolžnost, tisto izmed vsili ver narbolj podperati, ktera ji je narbolj koristna, tedej katolško. Tako postavim, imajo po 7. . podstavnih pravic vsi der-žavljani pravico, družtva osnovati, kakoršne hočejo . de le niso blagom deržave škodljive, postavim kmetiške, obertniške, učene, Ijudomilc, pobožne družtva. Deržava vse enako varje in da vsim enako svobodo in enake pravice; vender pa sme, brez de bi se zoper enakopravnost pregrešila, tiste izmed vsili družtev narbolj podperati, ktere so njej narbolj koristne: zakaj zavol j lastniga korista je to storiti dolžna, in mislim, dc noben, kdor zdrave možgane ima, tega tajil ne bo. Obcrnimo zdej te besede na sklepanje novih zakonov. Deržava bo vsim veram po enakopravnosti narbolj zadostila, če bo le tiste zakone pri Judih za veljavne spoznala, kteri so od judovske duhovske gosposke poterjeni, pri katolčanih tiste, kteri so po postavah rimsko-katolške cerkve sklenjeni itd. Ker bi pa nekteri zakonski zaderžki katolške cerkve načclam ali mislim nove vlade utegnili narbolj navskriž biti. je vender sama zavolj sebe toliko bolj dolžna, jih spoštovati, in med katolčani, dokler so katolčani, nobeniga zakona za veljavniga spoznati, ki ni po cerkvenih postavah sklenjen, ker je katolška vera za blagor deržave narbolj koristna, kakor smo zgorej pokazali, iu ker bi vlada svojim podložnim nobeniga lepiga izgleda ne dala, ako bi se sama z duhovskimi gosposkami vedno grizla in vjedala. Ali bomo pa z tem morebit terdili, de hi deržava pri sklepanji novih zakonov nobene besedice govoriti ne smela in de bi dolžna bila, le kar cerkvene zakone poterdovati? To smo že rekli, de se terjati ne more. Deržavna vlada naj samo izreče, kterim deržavljanani de brez lastne škode in nevarnosti v zakon stopiti dovoliti ne more in s. cerkev, ki uči, vsim deželskim postavam tako dolgo pokornim biti, dokler niso bo/Jim zapovedani nasproti , bo gotovo svoje verne tudi tu učila. te postave spoštovati in gotovo nobeniga zakona žegnala ne bo, kteri bi deržavi v škodo bil; kakor je že tudi do zdaj storila, ker ni nobeniga zakona po-žegnati hotla, ee je bil deželskim postavam nasproti, ako ravno bi ga bila po svojih postavah skleniti pravico imela. De bi pa v tej reči popolnama nobene pomote In zmešnjave ne bilo, ampak skozi in skozi lepa zastopnost, bi bilo narbolj želeti, dc bi sc deželske zakonske postave s. Očetu predložile in s cerkvenimi zakonskimi postavami lepo zravnale (Concordat). Tako bi bila med duhovsko in deželsko gosposko lepa zastopnost in mir, v prid in lepi izgled vsim podložnim. Scer ne dvomimo, de bi sc bili nekteri pobožni in pravični poslanci ravno v tem zmislu čversto v zboru oglasili, ali bi bil pa njih glas deržavni zbor poslušal? Tega pa kar misliti ne smemo; ampak popolno prepričani smemo biti, de bi bila ta krivična , nespametna in cerkvi sovražna postava gotovo obveljala. Zato še enkrat ponovimo, hvala Bogu, de je naš pogumni vladar ta deržavni zbor razpodil, ki ni imel ne serca ne glave. — Ali nikar se ne motimo! Xaši sovražniki so zdej le ponižani, pa niso pokončani; skoz ta neprevideni prigodlej omamljeni so scer potihnili, ali zmiram molčali ne bojo! Spet bojo, kakor od njih očeta s. Peter (I. 5, 8. J piše, kakor rjoveči levi okrog hodili in ljudi motili in šuntali; spet bojo sebe in sebi enake po raznih novicah za poslance k prihodnimu zboru priporočali ; spet bojo v prihodnim zboru svoj glas povzdignili in si prizadevali, svoje vražje namene izpeljati. Molimo tedej neprenehama in Boga prosimo, dc hi nas nikar zavolj naših grehov ne štra-fal, amp k zavolj rešne kervi svojiga Sina s. cerkve se usmilil in njene sovražnike ponižal! Prizadevajmo si pa tudi sami kolikor moremo, in glejmo, koga dc bomo volili! Zakaj prigovor pravi: Pomagaj si sam — in pomagal ti bo Bog. Ako bi sc pa vender zgodilo, de bi ta nespametna postava kedaj obveljala, in ako bi se našli brezvestni in razvujzdani katolčani, ki bi se te postave prijeli in v zakone stopili, kterili s. cerkev požegnati ne sme; ali pa če bi elo s. cerkev za-ničvaje, še h poroki priti ne hotli, kaj bo pa potem s. cerkev, kaj bojo naši prečastiti škofje storili ? Taki zakoni v očeh s. cerkve ne bojo nič veljali, ampak taki ljudje so po nau^u s. cerkve kakor vsi drugi nečistniki: njih grešna zaveza ostane vedno prešestvanje (Concubinat) in očitno pohujšanje: in vesoljni Tridentinski zbor jc v 24. seji (c. 8. dc ref.J zapovedal, de če taki ljudje po trojnim opominvanji svojiga škofa saksebi nc grejo, jih morejo škofje iz zaveze s. cerkve pah- niti , to jc, v pano djati, kakor taki pa tudi po smerti ne smejo po cerkveni šegi pokopani biti. Tako je cerkev že tudi od nekdaj ravnala. Že s. apostel Pavi je nekiga moža iz cerkvene zaveze pahnil, ki se je zoper cerkveno zapoved v pohujšanje cele soseske oženil. I. Kor. 5. Kavno to pričata tudi Justin Mart. in Atenagor. Tertullian ( Oe Matr. C. 23. pr. 3.) pa pravi: ^Poroka posveti zaročene. Zato se nikar ne ženimo z ueverniki, dc nas v malikvanje ne zapeljajo, od kteriga pri njih zakoni začnejou. In s. Ignaci Mart. (fcp. .td Polic, c. 5.) tako lepo kristjane opominja: -Spodobi se pa, de se ženini ino neveste po dovoljenji škofa v zakon podajo; de bo njih poroka po (iospouu, nc pa po mesenim poželenji-. Bodi si pa kakorkoli rado, de bi le mi vsi terdno stali v veri, vsi pristopili k sveti vojski pod bandero svetiga križa, in ne premagala bi nas nobena sovražna moč! Be bi vsi starsi svoj otroke lepo učili, gospodarji iu gospodinje svojim podložnim Ic lepe izglede dajali, odrašcui mladih nikdar ne pohujšali, vsi svoje truplo v svetosti ohranili, besedo božjo z veseljem poslušali, s. zakramente pogosto prejemali: kakor ovce rade glas svojiga pastirja poslušajo in veselo za njim hitijo, tako bi tudi mi radi glas s. cerkve in njenih pastirjev poslušali in vbogali, in nobena deržav na postava, naj bi bila cerkvi še tako sovražna, bi nam škodvati ne zamogla. Saj nam tudi cerkvene zgodovine pričajo, de še ni cerkev nikoli lepši cvetela in nikoli več svetnikov imela, kakor ravno ob času nar hujšiga preganjanja. Tudi te leta sem niso katolčani zavolj svoje vere nikjer več prestali, kakor na Irskim, in vender niso katolčani v sedanjim nevernim času nikjer sercnejši in v veri stanovitnimi, kakor ravno tam. Tako sc zmiram dopolnuje, kar v s. pismu pisano stoji: ..dc tem, kteri Boga ljubijo, vse k dob rimu služi. — ..Kdo nas bo tedej ločil od ljubezni Kristusove? Terplenje? ali strah? ali lakota? ali nagota? ali nevarnost? ali p r c g a nj a n j e ? a 1 i meč? — Zakaj jaz sim zagotovljen, de nc smert, ne življenje, ne angeli, ne gospostva, ne moči, ne priče j oče, ne prihod n o , n c sila, ne visokost, ne n i z k o s t, nc ktera druga stvar nas ločiti z a more od ljubežni božje, ktera je v Kristusu Jezusu , Gospodu naši ni-. Bim. 8, 28. 35. 38 —39. Košar. Piuite. vojsko* kugo od verni od 11» s milostIjivi Oeei -Nič ni pod solncam noviga", tako je govoril kralj Salamon nar modrejši človeških otrok, in jc prav imel. Sedanji čas namreč je poln perčakova- nja reči, ki imajo priti, ljudje govor r od množili prerok vanj. Huda vojska je bila preteeeno leto na halianskim, je še zdaj na Ogcrskim; puntje ker-\avi so bili na Kraneozkim v mescih Svečanu in Hoznicvctu , v Sicilii, vNeapoli, v Monaku, Frank-furtu, v Berolinu, Levovu itd. in zlasti na Dunaji v Sušcu, Malotravnu in Kozopcrsku. Zdaj je po »vetu kakor po leti, kadar černi oblaki polni bliska in groma solnce zakrijejo in s točo in viharjem žugajo. Le Bog je v stanu take hude oblake razpo-diti: zato opomni v tacili napadih verne znamnje z zvonam, de bi Boga prosili za odvemenje hude ure. — Slišalo se je dalej pretočeno leto od kolere, de ona, ki je bila I. 1KI6 na Krajnskim, zlasti v Ljubljani, v Tirknici. Ribnici in na Vcrhniki toliko ljudi vzela, so ni iz zemlje prišla, ampak v izhodnih deželah po Turškim, Basovskim iu Poljskim ravno I. IMS veliko ljudi usmertila; to leto IS49 je bila po malini že na Dunaji, na Irskim, in je še na Francozkim, kjer je iz med več družili ljudi Orlcanskiga škofa Janeza Jakoba Favet pred majhnim časam vzela. Vojska in mnoge bolezni so pa rade v zvezi. - Le Bog vsigamogočni zamorc serca razdvojenih narodov, ki se med sa-boj koljejo in davijo, ukrotiti in jim mir, edinost dati: le 011 je v stanu angela smerti ustaviti, kugo, bolezni ljudem odvzeti, iu jim zdrave, v esele dni podeliti. K njemu kliče torej katolška cerkev po pravici per popoldanski službi božji: ^Punte, vojsko, kugo odverni od nas miloslljivi Oče Kadarkoli so ljudje zabredli globoko v hudobije, (in kdo ne bo teh zdaj videl, če le nekoliko pomisli, kako se sv. vera in njene postave po Nemškim in drugod zaničujejo), je Bog vselej pošiljal hude šibe, jih opomnili, de je 011 Gospod, in jih \abit h poboljsanju , preden padejo v roke njegove kaznovavne pravice. — Ker Bog zdaj z takimi stras-nimi znamnji očitno h pokori kliče, stojite tu dve žalostne pergodbi. namreč tridesetletna vojska v 17. in cerna kuga v 11. stoletji v resnoben pre-mislik. a) Tridesetletna n.jska (IMS IG4S). V 1. 1517 je bil Or. Martin Luter v Vitcm-bergu začel novo vero učiti. Nemci dozdaj ene vere, so bili tako razdvojeni. Pridige in listi luterških pastorjev so vero katolčanov imenovali malikvanjc, papeža pa antikrista. Pisma. ko jih jc Luter iz Vartburga na svitlo dajal, so k piintanju zlo svet-vale. ..Kdor se rimske cerkve derži, ta se mora z slehernim orožjem napasti iu v njegovi kervi naj si verni f to je Luterani) roke umivajo-, so njegove besede ! *) >) \aihle>c am l)r. M. Luthers skhrifien S. 235. Tako je razpertija le rastla. Premoženje katolške cerkv e je Luteranam dišalo, tistiga se polastiti, so vedno iskali prilike. Katolčani so se bolj in bolj za svoje bali; Luterani, de bi bili močnejši so posebno zvezo med saboj storili. Ta zveza (Union) je zmiraj hujši perhajala, nje poslane knez Kristian iz Anhalta se je že prederznil katolškimu cesarju Rudolfu II. žugati, de se mu zna goditi, kakor Rimljanu Juliju cesarju (kteri jc bil prehoden). Vidili toliko nevarnost od Luteranov, so bili Rožnika 1609 tudi katolčani v 3Ionaku zvezo med saboj storili in jo sv. ligo imenovali. Mir v veri ohraniti in katolško vero varovali je bil namen sv. lige in bavarski vojvod Maksimilian nje glava. Tako je bilo vse k vojski nastavljeno, in ta se je bila perčela I. 161H na reškim, ko so bili češki Luterani cesarske katolške vradnike skozi okno trešli, in kakor pravi puntarji cesarja Ferdinanda II. zavergli in si Kalvinca Friderika plalškiga za kralja izvolili *). I11 odslej je gromela vojska po vsim Nemškim skozi HO let. Danci, Švedi in Francozi so pomagali Luteranam, ker so iskali tako kaj nemškiga sveta v last dobiti; katolčani pa so se po muči vstavljali, ker so vidili, de Nemško je za kat. cerkev zgubljeno, ako se bojvati nehajo. — Koliko zlega je bila ta vojska pernesla nam ta zgled pokaže: Na lleškim je bilo 17 mest, 47 gradov in 300 vasi podertih in požganih: v Vir-tembergu je S mest, 45 vasi in 36.08(5 hiš bilo v pepelu; na lleškim je bila samo četertinka ljudi še per življenji: na reškim od 3 milijonov le 7S0.000 Divjost, ktere so se bili v tako dolgi vojski vojaki navadili, je bila tako velika, de je šc švedski general Baner, ki je bil Luteran, enkrat zavpil: „Nc bilo bi čudo, ako bi se zemlja odperla in tolikegro-zovitneže požerla**. Od Valenstajnov ih v ojakov pravijo zgodbe, de se oni ljudi iz njih pohištva gonili, jih kakor divje živali lovili, jih per ognji pekli, jim jermene iz lierbta rezali, roke, noge, ušesa, nosov e in doječe persi odsekali, podplate naseko-vali in z solijo potresali. otroke iz maternih rok tergali in ob tla metali! Vojaki švedskiga generala Bernarda Vaimarskiga so ljudem toliko časa vodo v usta vlivala, de jiin je, koso potlej jim na trebuh stopili, zopet per ustih ven šla. Pijančvati, plesati, ljudi pa tepsti, bosti, sekati, moriti, nedolžnost spriditi itd. jim je bilo kratki čas. Švedi so ljudem gnojnico v usta vlivali, de bi od njih izvedli kje imajo še kaj denarjev ali blaga. Kdor je imel denarje, je bil martran, in kdor jih ni imel, je bil tudi martran, de bi jih dal. Ohdivjani vojaki so tako delali z sovražnikam in nesovražnikam, kamor so peršli. * ) Cilcj Zgodnja Danica Nr. S. «». ) \a to gnusobo opomni Ncmcc šc današnji dan beseda rSchvv cdeiitrunk-. Tolika vojska je perpeljala tudi neznano lakot. Cele širjave sveta so bile brez obdelovanja kakor pušava. V I. 1636 in 1637 so ljudje tako stradali, de se jim merbovino jesti ni studilo: trupla obešenih in obglavljenih, merliei iz pokopališ so bili jed ljudi. Brat je jedel svojo mertvo sestro, hči svojo rajnco mater, stariši so od glada morili svoje otroke in tiste vživši od obupanja pergnani sami sebi živ-ljcilje jemali. Trume roparjev so lovile ljudi kakor divje zveri, in ko jih je bilo nekaj iz Vormske okolice spodenih, kjer so ravno krog vrelih kotlov sedeli , so se dobile tam človeške roke in bedra za jed perpravljene! Tako pišejo verjetni možje Gei-jer, Raumcr, Mailath itd. od tistih časov. Fran-cozka vojska v Vandeji (Vendee) v 1. 1793 — 1794 nas opomni na enake gnusobe, in kolike gnusobe in grozovitnosti ima sedajna vojska na Ogerskim pokazati! /t) Kuga ali černa smert (1347—1350). V 14. stoletji so se mnoge naturnc prikazni godile, povodnje, slabe letine, lakot in sosebno potresi, kteri so cele gradove in vasi v groblje spreminjali, ali to so bile le znamnja druge in še iicizmirno hujši šibe božje, namreč kuge, ktera tudi pod imenam černa smert v zgodbah stoji. Geno-vanski kupci so jo bili v 1. 1347 iz Jutroviga na Italiansko zanesli, in od tam se je kmalo razširila po vsi Evropi. Nar huji je divjala po Franeozkim, Anglcžkim, Poljskim, v Avstrii in Nor-vegnu. V 1. 1349 je bila ta kuga že po Koroškim Štajerskim in v Avstrii. Bolnik je dobil čern jezik in goltanc, bolečine v persih in per sope nji, kri je sla z kašljem iz ust, in sapa je neznan, nalezljiv smrad od sebe dajala. — Kogar je ta bolezen popadla, je bil v 3 treh dneh že mertev. Cele vasi so bile tako zgubile svoje prebivavce, po mestih so hiše prazne stale. V množili krajih po Franeozkim in Anglcžkim je komej deseti človek per življenji ostal. Poljakov je bilo umerlo četerti del, na Italianskim je bilo pol ljudi vzetih, štiri leta je ta šiba v Evropi bila, in v tim času do 25 milijonov ljudi umorila, to je četerti del tistikrat-nili Evropejcev. — Xa Dunaji je umerlo po 500, tudi 700 ljudi na en dan: ja en dan clo 960 in drugi 1200. — Nadloga je bila tako strašna, dc sc je človek človeka bal: starši so bežali od svojih otrok, zakonski eden od druziga, če so le čutili, de bi znal njih bližni kužen biti, in ti siromaki so merli brez kake postrežbe. V tej neizrečeni stiski, ktero so ljudje vsili stanov občutili, so imeli le eno samo tolažbo, namreč nebesa. Tudi je hvale vredna serčnost takratnih mašnikov, kteri so k vsakimu bolniku šli. Per tolikih nicrličih na Dunaji vcnder nobeden ni brez sv. Zakramentov umeri, pravi Cvetelski kronist. Ker nadloga le ni nehala, so ljudje iskali na mnogo vižo jezo božjo potolažiti. V velicih proces-jah so hodili od ene cerkve do druge, pa snidenje več ljudstva skupej je bolezni novo moč dalo. — Jeli so se bili ljudje neusmiljeno bičati, zmoteni od nevednosti in zapeljivcov so hodili z golim kerva-vim herbtam v tropah in se tepli. Papež Klemen VI. je bil tako očitno gajžlanje, ki jc mnogi nerodnosti streglo, po pravici prepovedal, ku«>r seje hotel ojstrejši pokoriti, je smel na skrivnim sam sebe bičati. Drugi nerodneži so Jude tolike nadloge krive dolžili, množica vsa oplašena jc njib blodenju verjela, in ua tavžente Judov sosebno v Majncu je bilo zavoljo tega abotniga in krivičniga obdol-ženja pobitih. Ali kadar sc je Bogu zadosti zdelo, po preteklih štirih letih, je bila ta kuga ali černa smert, zoper ktero so bile prazne vse zdravila takratnih zdravnikov, iz Evrope zginila. Scžiui. Zgotllic kal olike cerkve. S|'i>al Peter llicinger. (Ilaljc.i P e r v a dob a. Z a č e t i k cerkve p o K r i s t u s u i u a po s t c I j n i h. Dr m/o pog farje. Djanjc aposteljnuv in uteneov Jezusovih. Prihod .v. Duha, perra dr u i ha rernih r Jeruzalemu , *. Peter, perci vidni poglavar cerkve. Ob času popotovanja našiga Zvcličarja na zemlji je bilo po telesnim obziru tedajnjc človeštvo po velikim delu v eno združeno; Itimsko cesarstvo jc obseglo vse imeuitneji dežele stariga sveta. Gospodoval je čez to mogočno deržavo cesar Avgust od 1. 30 pr. Kr. do I. 14 po Kristusovim rojstvu; njegov pasterik Tiberi pa mu je bil naslednik v cesarstvu od 1. 14 do 37 po Kr. Judovska dežela je tisti čas stala poti tem gospostvam: bila sta oblastnika , Ponci Pilatuž v Judeji iu llcrodcž \ Galileji. — V duhovnim pogledu je Kristus o svojim odhodu v nebo zapustil namesti sebe poglavarja noviga človeštva, svoje svete cerkve, in sc drugih pastirjev v svojim imenu. P črvi v i d n i p o ga v a r svete cerkve namesti Kristusa je bil (od I. 33 do 67 po Kr.) apostelj s. Peter, drugi pastirji svete cerkve so bili drugi aposteljni in učenci Jezusovi. Ali število vernih jc bilo takrat še malo; sto in dvajset duš jc bilo vkupej zbranih. Iu apo-steljnam samim jc bilo treba obilnišiga razsvetljenja in poterjenja, preden so bili v stanu druge učiti in poterdovati. Zalega voljo jim je bil Jezus obljubil pomoč s. Duha: in po njegovim povelji so apo- steljni in učenci Jezusovi z Marijo, njegovo Materjo , vred v Jeruzalemu ostali, in so se z nepre-nehano molitvijo na prihod s. Duha pripravljali. Ker je Kristus v začetku dvanajst aposteljnov po številu dvanajsterih rodov Izraelovih izvolil, in ko je to število po nesrečnim koncu Judeža Iškarjota nepopolno bilo, je s. Peter kakor glava vsih opomnil . naj se iz med mož. ki so bili vedno z Jezu-sam. drugi namest Judeža postavi. Tedaj so vsi vknpej molili, de bi jim Gospod dal znamnje, kteriga de On hoče: ter so vadljali (lozali), in zadelo je Matija, eniga iz med dva in sedemdese-terih učeneov. iu rojeniga v Ketlehcmu: in je bil prištet enajsterim aposteljnam. Itilo je deseti dan po Jezusovim vnebohodu, Biukostni praznik, ko so Judje spomin stare postave naSinajski gori dane obhajali (1. 33 po Kr.), in nova postava je bila po prihodu s. Duha dopolnjena. Tamkcj per oznanjevanji stare terde postave je bil grom in blisk, ljudstvo s straham navdati; tukej . ker je nova postava le postava milosti, je sicer hil šum kakor veliciga piša, in plcmeneč oginj, pa ne silin in grozovitin. teniuč le v znamnje razsvetljenja. ocišenja. ogrejenja in poterjenja: v podobi ognjenih jezikov je namreč s. Duh prišel nad a postelj ne in zbrane učence. Čudno prestvarjeni so začeli Boga hvaliti, in velike njegove dela oznanovati. Bilo pa je zavoljo praznika veliko Judov in spreobernjeneov v Jeruzalemu zbranih iz vsih strani sveta, iz Perzije in Arabije, iz Egipta in (Vene. iz Male Azije in Grecije. celo iz Kima. Ko se je šum po mestu raz-sel. se je velika množica zbrala, in vsi so slišali v svojim jeziku aposteljne govoriti, in so se silno nad tem čudili. In s. Peter je vunkej stopil. in je od Duha vnet ljudstvu razkladal, od kod de to čudo pride. in kako de je Bog Kristusa. kteriga so oni umorili, povišal, in postavil sodnika živih in nicrtvih. Globoko je beseda poslušavcam v serce sc^la. iu ginjeni so jeli prašati: Kaj nam je storiti? In odgovoril jim jc apostelj : Storile pokoro, in vsak iz med vas naj se da kerstili v imenu, to je po nauku Jezusovim. In bilo jih je tri tavžent, kteri so vero v Jezusa sprejeli, pokoro obljubili, in v imenu Oeeta in Sina in s. Duha keršeni bili, in so s tem v družbo Jezusovih učeneov stopili. S prihodam s. Duha se je cerkev Jezusova od zunej prav vidna pokazala, in je bila za vse čase do konca sveta uterjena. A posteljni so tukej zadobiii obljubljeno pomoč od zgorej: s. Duh jih je učil vso resnico, de so popolno spoznali in povsod oznanovali, zakaj de je Kristus na svet prišel, namreč svet od zmote in greha rešit, in z Bogam spravit: namesti poprejšne boječnosti so skazovali zdaj neprestrašeno serčnost, de so bili pripravljeni, vse za Kristusa prestati; tudi so bili zdaj v stanu med vsimi narodi s. evangeli oznanovati , zakaj mnoge jezike so govorili in čudeže delali; zmešanje jezika je kdaj narode po zemlji razkropilo, dar jezikov pa je pomagal vse v eno ljudstvo zbrati. Daljej pa je božji Duh tudi poslušavcam aposteljnov serca odpiral; padla je slepota spred njih oči, in terdovratni so se radi s. evangeliju vdajali: polni verne misli so bili privzeti v družbo svetnikov, in iz edinosti vere se je rodila edinost ljubezni; vsi so se ko brate in sestre spoznali , in vse svoje so med seboj delili. Božje kraljestvo na zemlji se je začelo razrašiti, sad odrešenja in posvečenja božjih otrok sc je jel razodevati. Tudi razverstenje udov božjiga kraljestva se je razravnavalo, cerkev učijoča, apostelstvo s svojo oblastjo in podložnost vernih prot postavi Gospodovi, delitev nebeških gnad in prejemanje božjih darov, vse to je vsako na svojim mesti jelo biti. Verni so bili stanovitni v nauku aposteljnov, in v družbi molitve in lomljenja kruha nebeškiga; in zraven so še tudi tempelj obiskovali, dokler se ni o razdjanji Jeruzalemskima mesta Kristusova cerkev popolnama samosvoj na pokazala. (Dalje sledi.) Kaj žganje stori človeku? (Dalje.) 5. Ž g a n j e vero in keršansko življenje zatira, in vsakim u grehu pot perpravlja. Če kdo še iskro vere v svojim sercu ima. jo ravno žganje nar prej in do čistiga pogasi ali zaduši. Kdor je žganju ali pijančevanju sploh vdan, mu moliti več mar ni. božjo besedo poslušati ali brali se mu kar ne perleže; od svetih zakramentov se mu že slišati studi. zato sc pa tudi velikokrat zgodi , de taki brez njih, brez te milosti in dobrote božje umerjo. Ko so drugi ljudje v cerkvi, so dostikrat žganjepivci v kerčmi, in nikjer se vera hujši ne zasramuje, in nikjer se njeni oznanovavci in služabniki hujši ne opravljajo in ne zaničujejo, kakor za žganjarskimi mizami. — V človeku so marsikterc hude želje, kijih pa pravični po pameti in po vesti kroti, de se ne vnamejo , in ga v greh in nesrečo ne perpravijo. Žganje pa je vsim greham perjatel, jim vrata odpira, in jih obudi, de toliko hujši razgrajajo. Kar se je že semtertje pretepov in vbojev zgodilo, jih je večidel žganje in pijančevanje sploh napravilo. En vbijavec je enkrat sam obstal, de, ko je sklenil, svojo ženo umoriti, in je ravno vboj storiti hotel, mu je serce upadlo, in se mu je roka tresti jela. Gre, in en glaž žganja popije; pa ta hudobni naklep spolniti, še serčnosti ni imel. Tedej še en glaž žganja izpije; ali notranji glas ga še svari, in mu strah dela pred neznano hudobijo. Nato še tretji glaž v se izlije; in zdaj ga jc gnalo, kakor bi bil od sedim hudičev obseden, in je res ženo ob življenje djal. — Ravna taka je tudi z drugimi pregrehami. Vsak žganjepivec je nečistnik — če ne s svojim telesam , pa gotovo s svojim gerdim, nesramnim jezikam. s svojimi radoglednimi, nesramnimi očmi, s svojimi nesramnimi mislimi in željami, s svojo hudobno dušo. Vsak žganjepivec je tat; on okrade in goljfa druge ljudi, ali okrade svojo družino, ker ji zapravlja, ali krade vsaj svojimu Bogu, ker po volji božji denarjev nima in ne dobiva za žganje. Žganjepivec in pijanec sploh baha, roti, preklinja laže, če mu kaj dobiti kaže, clo krivo persega — gerdo ravna z ženo in otroci, ki jih dostikrat sam vse spridi in pohujša, de se tudi oni že v mladosti po njegovim slabim izgledu spreveržejo, ali pa na duši in na telesu vsi revni in popačeni že na svet pridejo. In kdo bo per tacih otrocih skerbel za molitev, za potrebno podučenje in za pošteno, keršansko življenje, ko so za dušo in telo tako zanemarjeni, in nad svojimi starši le slabe izglede imajo, ker jih s svojim govorjenjem in s svojim hudobnim življenjem in zadcržanjciu le k hudimu napeljujejo, in se s tem sami njih spačenosti in razujzdauosti krive storijo? 6. Žganje vleče in p e r p r a v i človeka v pekel. Ako hi se pregledati in prerajtati hotlo, bi se najdlo, de v vsakim kraju od časa do časa, kteri pijanec nagle smerti umerje. In ko bi vse pijance, kteri nagle smerti umerjo, po vsih krajih sošteli, bi sc jih neznano veliko število nabralo; in ko bi vse, kar jih nagle smerti umerje, preiskali, bi najdli, de jih je med njimi pijancov nar več. Če pa Bog pijance tolikrat nagle, neprevidene smerti v njih grehih umreti pusti, si jc lahko misliti, kakšna de je z njimi pred božjim Sodnikam. Ne de hi kdo rekel. de jih jez obsoditi hočem; pijanci se sami obsodijo, se obsodijo po nauku Kristusovim, po besedah sv. aposteljna Pavla, ki pravi, de „nobcn pijanec v nebeško kraljestvo n c p o j d e" — in ..kdor v mesu seje, bo tudi v mesu t r o h-n o bo žel." Pa če tudi marsikteri pijanec le po dolgi bolezni umerje, vender sploh kar pijanec umerje; zakaj če pijančevanje le v bolezni pusti, to še ni nobeno spreobernjenjc, ker ga le sila in nezmožnost k temu perpravi. To je ravno tako spreobernjenjc, kakor de v mertvaški trugi in v grobu več ne pije, ker mu mogoče ni. Marsikteri v bolezni že sami per sebi mislijo, ali če so od-kritoserčniši, tudi očitno obstanejo, de če se ozdravijo, bodo spet pijančev ali, kakor poprej. Sploh reči, bi vsi bolni pijanci in žganjepivci, ako bi se ozdravili, gotovo spet po svoji ljubi sladčici segli, čeravno tega sami nc obstanejo iu spoznati nočejo; ja nekteri clo tako hudo navado imajo, de še v bolezni od žganja ali druge enake pijače nikakor ne odjenjajo. Dc to nobeno v zveličanje potrebno spreobernjenjc ni, naj tudi s sv. zakramenti previ-deni bodo, že zdrava pamet pove. Kakšna je tedej za njih duše, če tudi po dolgi bolezni — pa brez spreobernjenja umerjo, po nauku Kristusovim zdaj sami razsodite. Iz vsiga tega zdaj sklenem: Ni je kmalo na svetu stvari, ktera bi za premoženje, za mir in edinost, za um in pamet, za zdravje, za vero in keršansko življenje in za izveličanje človeku toliko škode in nesreče napravila, kakor vražno žganje; prida pa nobeniga nima. Zatorej jc žganje v resnici strup za dušo in telo, in zna ljudi časno in večno nesrečne storiti. (Dalje sledi.) Razgled po kersanskim svetu. Iz Rim ski ga. Stiskanje cerkve na Bimskim če dalje bolj raste. Častiti nadškof Kamerinski g. T o m b a, je mogel pred grozo vlado pobegniti: njegov veliki namestnik, ki ga je hotel zagovoriti, je bil v stegno ostreljen. V Rimu so na povelje vla-darstva bogoslovske šole na vseuceliši zaperte. Že pa tudi govore, kako de bi se Lutrova vera v Rimu vpeljala. Vsini tem nepostavnostim in silovitostim nasprot se je pa že tudi božja pravica nad hudobneži po samim jela kazati. Takrat, ko je puntarska dru-hal papeža Pija IX. v njegovim gradu oblegvala, je bil eden njegovih višili duhovnikov, G. Palma, ustreljen. Nihče takrat ni prašal za ubijavca: ali čez mesec po tem je umeri mož, ki je bil od ti-stiga časa uiutast; na smertni postelji je spregovoril in spoznal, de on je g. Palma usmcrtil. — Ko so pozneji sveti Oče puutarje iz cerkveniga družtva ločili, in jih kakor z duhovsko sodbo preklicali, si je neki mladi Rimljan v kavarnici kave rekel dati, in je posmchovajc še pristavil; »takošne s duhovskim preklicani". On norčevaje se izpije sklcdico, in — pivo je po njegovi besedi storilo; mertev sc je sosedih — Pisatcl poklica v puntarski rimski narodni zbor je umeri na mertvudu. — Xeki oficir Rimske narodne straže je zasmehoval papežev duhovski preklic; še tisti dan jc padel iz konja , in si je čepino razbil. — V Orvietu je neki minili na priznici za novo vladarstvo in zoper papeža govoril. Po končani pridigi je pregrešni govornik na spodnji stopnjici pod priznico smert storil.— Xeki duhoven v mestu Riclijc sani začel podpise za novo puntarsko vladarstvo. Potem se jc podal v neki nunski klošter v mestu. Noter gredoč se posmehuje, kako de so ga noter pustili. ker je v duhovskim preklicu; pa to rekoč je že stal per vratih grozne večnosti; še tisti večer je namreč svojo dušo izdihnil. Zraven tega pa se tudi marsikterc druge znani-nja kažejo. Potni pert, kicriga je Veronika Jezusu na križevim potu podala, in v kterim jc obličje njegovo presveto vtisnjeno, se hrani v cerkvi s. Petra v Rimu. Na večer pred s. treh kraljev praznikam se je pokazal ta pert korarjem te cerkve svitel, in kakor de bi bil ravno takrat s kervavo podobo Zve-ličarjeviga obličja zaznamovan. To je te dobro misleče mašnikc močno poterdilo. — Kaj dc jc Xea-politanskiga kralja v sedanjih zmedah tako stano-vitniga storilo, pravijo, de je bila neka prikazin. Eniga dne namreč pride prediuj mašnik. ki mu ni bil pred oglašen, in ga opominja k stanovitnosti, in ga tudi posebniga hožjiga varstva zagotovi. Kralju se to čudno zdi, in ko je duhovnika spred sebe spustil, popraša stražnika pred stanovanjem, zakaj dc mu mašnik, ki je ravno odstopil, ni bil razglašen; in odgovor dobi, de ni nihče memo šel. Kralj tedej pošlje v bližno faro, iz ktere je tisti mašnik rekel de je, ter pokliče ondašnjiga fajmoštra. Leta pride, in kralj sc začudi, dc ni tak kakor uni, suh in dolg mož. Tu odgovori poklicani fajmošter: Njih veličanstvo: Takošin je bil moj stric in prednik na ti fari, ki jc pred nekterimi letini v glasu svetosti umeri. Kralj pravi: Imajo kako podobo od njega? In fajmošter odgovori: Veličanstvo ! de, in prav zadeto. Kralj reče: ljubo bi mi bilo jo viditi. Fajmošter obljubi, jo pokazati; in ko jo kralj zagleda, izusti: Res, ta je ! Iz Amerike. G. Henni, pervi škof v Mil-vavkii (to je škofija, v kteri jc naš slavni rojak g. Baraga misijonar) pripoveduje o svojim potovanji skozi Nemčijo nekoliko od Amerikanskih zadev zastran vere in drugiga. Mesto Milvavkiga se jeko-mej pred dvanajstemi letmi začelo, in že zdaj šteje I ?.kih rečeh terdo derže po cerkvenih postavali: in vladarstvo jim nič ne stopa nasprot. In kar je tudi pomniti, katolška duhovšina in katolške šole so v Ameriki tudi per krivovercih bolj v imenu, kakor pa duhovšina iu šole nekatolčanov. Od tod se izhaja, de tudi marsikteri nekatolški starši svoje otroke v katolške šole pošiljajo, in nekatolški ženini svoje zakone raji pred katolškim mašnikam na znanje dajo. Koliko to s časa m k rasti katolške cerkve pripomoči zamore. si je lahko misliti. (Iz Tirolskih kat. listov). Zastran zbora A vst rijanski h škofov na Dunaj i se v več krajih zlasti na Tirolskim očitne molitve napravljajo, dc bi Bog hotel zbranim cerkvenim očetam svojo pomoč obilno podeliti. Važne reči so namreč. zavoljo kterih se tamkej posvetovajo: in vsim, kolikor nas je v Avstrii udov prave cerkve, mora na tem ležeče biti. de bi se tamkej taki sklepi storili, kakoršni so v prid cele cerkve in posameznih udov. V Parizu je bilo un dan več kot 40 skrinj na colu zaderzanih, ktere so bile polne svetih posod. dražili marmorskih in malaiiih podob. Pun-tarska vlada v Itimu je te reči v Vatikanu (papeževim prehivališi) pobrala, in truma nemških J ud o v. kterih glava je neki Brucker. se je v Kini perklatila. ki tako drage reči od roparskih puntarjev vkup kupuje, in jih proč odpeljava! Število po-ropanih reci je 2500. za ktere so Judje 3 milijone frankov dali. vredne so bile pa nar manj lO milijonov! — Tako so Judje povsod per rokah, kjer sovražniki vere cerkvi kaj vzeti imajo. — Darila za papeža Pija I\. Od poprej . . .531 gld. 20-4 kr. Iz va-i llrušovn v Dobrav>ki fari 1 „ 23 n (■ospa F. B. v Ljubljani . . . . 4 T, rt Gospod M. T., kaplan 2 r rt Kn neznan v Kočevji..... 1 T) •j .1. M. J. Služabnik Gospodov 1 r rt Poglavarju cerkve en kaplun 3 rt rt Gospod Martin Narobe. kaplan na Studencu ....... o rt n 1/. Zelezcnkov...... . . 18 r n Kn duhoven ....... r> rt Znesik . . ■ . . 5«S gld. 13- 4 k7. Prenesik . . . 568 gld. 4 3 2/4 kr. Mestna fara v Loki zopet .... 29 » 25 p Iz gore s. Miklavža na Jančim : ..Go- spod . otel si vernim Petra, ohrani nam tudi Pija'*...... 12 n — r) Gospod Valentin Bergant. fajmošter v Sent-Vidu per Ziljčah . . o o rt 10 _ Farna sose>ka v Sent-Vidu per Ziljčah o n 20 n Ena dekla......... 2 — Ena dekla......... — „ 20 n Gospod Matevž Svetličič. fajmošter per s. Petru v Ljubljani . . . i rt — rt — Anton Gregorc, kaplan . . . 3 — rt Valentin Sežun, kaplan 2 „ — — Luka firer....... 3 j? — r Farna soseska v Horjulu .... 1 t — Gospod M. Mladič, penz. fajmošter o 5) 30 — Janez Globočnik. vladar Kranj- skih šol in ueenik keršanskiga nauka: nOtroci luči! kjer je pa- stir. ta in naj se zbere čedau 1 T) — rt Učenci 3ga . 2ga in l ga klasa v Kra- nji: „ Verjemo, de je en hlev, ena čeda, en pastir, kteriga se bomo deržali do smerti ;u in scer: Franc Reichel...... 2 JI JJ — n Frančiška Dolšein s svojo materjo 1 10 ji Kari Holcar 8 sestrami . . 1 JI 5 rt Jakob .Jalen 8 sestrami . . . 1 » — Ignac Florjančič 8 stestrami . . 1 V — rt Drugi šolarji ekupej .... ti J7 53', rt Iz Moravske fare....... 5 T) — n Gospod Franc Košar, duhoven v Braz- lovčah......... 2 rt — rt — J. B.. duhoven v Sent-Vidu nad Ljubljano........ 3 rt — v — Andrej Mali, po domače Bohinc, strojar v Radolci..... — r) 30 "> — Valentin Irevc. niežnar v Radolei — rt r> — Lorenc Stupic-a . fajmošter v Go- dov i ca h ......... 5 n — rt — J. K., duhoven...... 5 rt — rt Ena dekla......... — rt 20 rt Gospod Janez Krivic, dehant v Gorjah 25 rt — rt — J. B. Kovačič, duhoven, en cekin 1 rt 30 rt — Mihael Potočnik, škotski kaplan 5 n — rt — Anton Potočnik, duhoven . . . 2 T) — rt — Anton Pokoril, fajmošter v Krasni 3 » — rt — Jakob Poličar. kaplan v Podbrezjah 2 iJ — „ — Jernej Medved, fajm v Kopriv niku 10 rt — rt — Anton Smrekar, fajmošter v Zla- timpolji......... 2 jj 40 rt — Andrej Mostar, fajmošter v Sred- nji vasi v Kočevji..... 2 jj — rt — Janez Kapus , kaplan v Srednji 2 v — rt — Jožef Erker (mlajši), ueitel . . — rt 30 rt Mariana.......... — n 20 rt Nekej farmanov iz Srednje vasi v Koč. 4 r> 7 V« rt Ena gospa......... 2 n — rt Maria Sporn v Vokarjah .... 4 r> — rt Duhovšina per s. Martinu na Igu: rNar- višiinu pastirju Piju IX. v poniža- nje sovražnikov Rimske cerkve" 9 — r> Skupej . . . . 760 gld. 24'C kr. \atiskar Jožef Blaznih v Ljubljani.