Leto X. 1912.
St. 12.
		Suoii k svojim! Svoje cenjene odjemalce opozarjani tem potom, naj se nikar ne dajo prevariti po bahati reklami tuje konkurence, ki večkrat ne izpolni svojih obljub. Naj se torej | vsakdo pri nakupu urt uerižic in druge zlatnine zaupno obrne na podpisanega in gotovo bo zadovoljen. 3661 ex 1911 Liubliana. Kopitarjeva ulica 4. L. Vifihar, iirar.	
			
nrrir^nrn^nnrinr^rnnrnnnr^rinnnrinonnnnririnnr^nrTinnt-it-int-it-in
I Haše gospodinje!88	I
1 Kolinsko kovino primes |
i» v korist obmejnih Slovencev. S
d	a
anapnpgnpnt lt *nr T vni-ir-innnr-innnt 11 irinnnnnnnnnnnnnnn
^SO^EDB
I Denarni promet do 31. decembra 1911 čez 82 milijonov kron.
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje!
Stanje vlog dne 31. decembra 1911 čez 22 milijonov kron.
Ljudska posojilnica
registrouana zadruga z neomejeno zaoezo
. j
Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 6, pritličje, v lastni hiši nasproti hotela »Union" za frančiškansko cerkvijo \
I
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od F. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po 4 in pol odstotkov brez
kakega odbitka, tako da prejme vlolnik od vsakih vloženih 100 kron čistih K 4-50 na leto.
Lastna glavn. K 704.939-27
Za nalaganje po pošti so poštno-hran. položnice na razpolaganje. Sprejema tudi vloge na tekoči ra-Cun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z In brez amortizacije, na osebni kredt (proti poroštvu) n ziastavi vrednostnih papIrjev.Menjicesenaj-kulant. eskomptlrajo.
AIARI.iim TRG-
Fran Povše, komercijalni svetnik, vodja, grašCak, državni in deželni poslanec, predsednik. Josip Šiška, stolni kanonik, pod predsednik Odborniki: Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v Št. Vidu n Ljubljano. Dr. Josip Dermastta. Hnton Kobi, posestnik in trgovec, Breg p B. Karol Kauschegg, veleposestnik v Ljubljani. Matija Kotar, stolni dekan v Ljubljani. Ivan Kregar, hišni pos. v Ljubljani Fran Leskovic, hišni pos. In blagfdnik .Ljudske posojilnice". Ivan Pollak ml.,
tovarnar. Karol Pollak, tovarnar in pos. v Ljubljani. Gregor Sltbar, župnik na Rudniku	^
»SLOVENEC", sobotna izdaja, stane 7 kron na leto
največjo češnn turana
za
cenesa posieijnesa pisno!
S. Benisch
1 kg novtga, sivega, skubljenega, dobrega gosjega perja 2 K, 1 kg boljšega 2-40 K, polbelega 2-i-0 K, belega 4- K, belega skubl,enega 5 10 K. 1 kg izredno finega snežnobelega, skubljenega 6-40 K in 8K; 1 kg sivega puha D K in 7 K: 1 kg belega puha 10 K, najfinejši prsni puh 12 K. — Pri b kg se pošlje franko. — Dovršene postelje bcpato napolnjene, iz zelo gostega, iako trpežnega, rdečega, modrega, belega ali rumenega nankinblaga, 1 pernica 180 cm dolga, liti cm široka, z dvema blazinama, vsaka 80 cm dolga in ^8 cm široka, napolnjena z lepim, mehkim rafc»im perem 16 K. z izreano finim polpuhom 20 K, z najfinejšim sivim puhom 24 K-posamezne pernice po 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; Dlaarrre3K, 3'50 K, 4 K. - Pošilja proti povzetju od 12 K više franko. S. BENISCH v Dešenici 766 Sumava Češko. - Zameniava in frankovrnitev dopuščena
za neuga'aioče se vrne denar. — Ceniki na zahtevo zastonj in franko.
Grozno
visoke cene se plačujejo pogosto za moška in ženska sukna, česar se pa vsak zasebnik na popolnoma lahek način ubrani in sicer če direktno naroča sukna, kakor tudi vse platneno blago izključno le iz šlezijskega tvorniškega trga.
Zahtevajte toraj, da se vam brezplačno dopošlje moja jesenska in z mska zbirka vzorcev. Trgujem samo s prvovrstnim blagom.
Razpošiljalnica sukna
FRANC ŠMID
Jagerndorl Nr. 211 avstr. Šlezija.
Pozor! U51 ČitaJ!
BIIjinsKI eliksir
je napravljen iz najboljših zdravilnih gorskih bilin in po zdravniških stiokovnjakih preizkušen kot najboljše zdravi lo proti vsem boleznim želodca,črev,jeter, ledvic in vranice. Zdravi najbolj zastarele bolečine vželodcti, odstranjuje krče, dajeslastin pospešuje prebavo, čisti kri, pomirjuje živce ter jači in krepi ves život. Zato naj ga naroči vsaka hiša. Na razpolago mnogo pri-znanic in zahvalnic. Pošilja se ali predplačilu
po povzetju zneska:
3 vei. ali I ! n;al. stekl. Iranko vsaka pošta 5'2U K 6 .2* -	. 8*8 K
J , 36 , ,.	., 12 80 K
12 „ 48 „	, „ s6 20 K
Dobiva se samo pri meni. Prosim naj se točno naslavlja:
Lekarna pri Spasitelju. Koprivnica, Hrvatsko.
2682 15
Pri nakupu gvantnega blaga v Ljubljani
najdete veliko zalogo za moške in žens e obleke, kakor tudi peril-nega blaga, novosti v rutah in šernah, kakor tudi vse drugo v to stroko spadajoče blago v doli imenovanih trgovinah
kjer |e vsakdo dobro in prijazno postreže«
R. Miklauc
Stritarjeva (Spltalska) ulica št. 9
Pri Škofu
odslej Pred škofijo štev. 3
poleg knezoškofijske palače
Pri Miklavžu
Medena ulica zraven loterije
Priložnostni nakup!
Lepa žepna ura z verižico K 3-50. 30.000 komadov
kupljenih, zaraditeqa pošiljam l lepo 36 u idočo (nc )2 ur) „Gloria" srebrno anker reni uro, švic. kolesje z lepo gravir oklopiem, sekundnim Kazalcem in lepo pozlačeno ali posrebr. verižico natarčno idoCo le za K o 50 nadalje ponudim eno pravo pozlačeno 36 ur idočo anker-rem prve vrst švic. uro s pozlač. verižico za K 5 Triletno pismeno amstvo za vsako uro. Razp. proti povzetju S. ohane, razpošiljalnica švicarskih ur, Krakov .t. 78. Neštevilno priznanj in aročil. Za neuqaiaioče denar nazai.	,-,301
Koledar in nameni apostolstva molitve.
L Namen molitve od sv. Očeta odločen za december: Republika Argentinija v
južni Ameriki. II. Posebni nameni za vsak dan:
1	Nedelja	1. adv. Natalija, Eligij	Adventne spovedi, češčenje bi. Device Marije
2	Ponedelj.	Bibijana (njena sestra in stariši)	Grešne nevarnosti, reši nas, o Gospod!
3	Torek	Frančišek Ksav.	Misijoni med neverniki
4	Sreda	Barbara	Vredno prejemanje sv. zakramentov pred smrtjo
5	Četrtek	Saba	Da bi nas sladnosti življenja ne zapeljale v greh
6	Petek	Miklavž (Nikolaj)	Ljubljanska stolnica in cela škofija
7	Sobota	Ambrož	Srčnost in odločnost v dobrem
8	Nedelja	2. adv. Brezm. spočetje bi. D. Marije	Marijine družbe, vsi Marijini otroci
9	Ponedelj.	Peter For.	Spreobrnenje izgubljene mladine
10	Torek	Lavretanska Mati božja, Melhijad	Marijina svetišča
11	Sreda	Damaz	Sv. Rimska cerkev
12	Četrtek	Epimah	Bogoslovne vede
13	Petek	Lucija	Bolni na očeh
14	Sobota	Spiridijon	Dar molitve
15	Nedelja	3. adv. Kristina, dekla	Hlapci in dekle
16	Ponedelj.	Evzebij, Adelajda	Bralci in sotrudniki Bogoljuba
17	Torek	Lazar	Večne smrti, reši nas, o Gospod!
18	Sreda	f Kvatre Gracijan	Naši izobraženci
19	Četrtek	Nemezij	Organizacije obrtnikov in delavcev
20	Petek	f Kvatre Liberat	Krščanski tisk
21	Sobota	t Kvatre Tomaž	Mlačni in slabi v veri
22	Nedelja	4. adv. Demetrij	Trdovratni grešniki
23	Ponedelj.	Dagobert	Domači reveži
24	Torek	Adam in Eva	Otroci, ki so v nevarnosti brez sv. krsta umreti
25	Sreda	Božič (Rojstvo Gospodovo)	Društva malega Jezusa
26	četrtek	Štefan	Prava ljubezen do vseh ljudi,tudi do sovražnikov
27	Petek	Janez Ev.	Otroška ljubezen do bi. Device Marije
28	Sobota	Nedolžni otročiči	Vsega pohujšanja, reši, o Gospod, ned. mladino j
29	Nedelja	Tomaž Beket, muc.	Ponižanje sovražnikov sv. cerkve
30	Ponedelj.	David, kralj	Zaupanje v božjo previdnost
31	Torek	Silvester	Vsi letos umrli. Zahvala za vse milosti
Odpustki mesca dec. 1912.
1. Nedelja, prva v mescu. Udom rožnovenške bratovščine trije popolni odpustki:
1.	če obiščejo bratovsko kapelo in tam molijo po namenu sv, očeta; mesto molitve v bratovski kapeli more spovednik naložiti drugo dobro delo;
2.	če so pri mesečni procesiji; 3, če je v bratovski cerkvi izpostavljeno sv. Rešnje Telo in tukaj nekaj časa molijo. — Popolni odpustek udom bratovščine presv. Srca Jezusovega.
3. Torek. Sv. Frančišek Ksav. Popolni odpustek udom bratovščine sv. Rešnjega Telesa v bratovski cerkvi; če te ne morejo obiskati brez velike težave, pa v farni cerkvi.
5.	Četrtek, prvi v mescu. Popolni odpustek udom bratovščine sv. Rešnjega Telesa kakor 3. dan tega mesca.
6.	Petek, prvi v mescu. Popolni odpustek: a) udom bratovščine sv. Rešnjega Telesa kakor 3. dan; b) udom bratovščine presv. Srca Jezusovega, če ga niso že dobili v nedeljo; c) vsem, ki prejmo svete zakramente in nekoliko premišljujejo dobrotljivost presv. Srca Jezusovega.
8. Nedelja. Praznik brezmadežnega Spočetja Marije Device. Po'
polni odpustek: a) udom bratovščine sv, Rešnjega Telesa kakor 3, dan; b) udom bratovščine presv. Srca Jezusovega kakor 1. dan; c) udom bratovščine naše ljube Gospe presv. Srca v bratovski cerkvi; d) udom bratovščine preč. Srca Marijinega; e) udom rožnovenške bratovščine v bratovski cerkvi; mesto molitve v bratovski cerkvi more spovednik naložiti drugo dobro delo; f) udom škapulirske bratovščine karmelske Matere božje v bratovski ali farni cerkvi; g) onim, ki nosijo višnjev škapulir; h) udom molitvenega apostolstva v javni cerkvi; i) udom Marijine družbe; j) udom družbe krščanskih družin; k) udom bratovščine za duše v vicah; 1) tretjerednikom. — Tretjerednikom vesoljna odveza.
13. Petek. Zvel. Janez M a r i n o n i j, Popolni odpustek onim, ki nosijo višnjev škapulir.
2 5. Sreda. Božič. Popolni odpustek: a) udom bratovščine naše ljube Gospe presve-tega Srca v bratovski cerkvi; b) udom bratovščine kakor 8, dan; c) udom škapulirske bratovščine karmelske Matere božje v bratovski ali farni cerkvi; d) onim, ki nosijo višnjev škapulir; e) udom Marijine družbe; f) udom družbe krščanskih družin; g) udom družbe za duše v
Leto X.	Stev. 12.
Več zmisla za pobožnost!
»Bogoljub« je končal svoj deseti letnik.
Sodbe o njem so, kakor o vsaki stvari na svetu, različne. Splošno, kolikor se sliši, so ž njim zadovoljni. Sempatje se sliši tudi kaka želja, naj bi se na to ali ono stvar še bolj oziral. Uredništvo je za take migljaje hvaležno in jih rado sprejema. Več oči več vidi. Nobena reč na svetu ni taka, da bi ne mogla še boljša biti.
Od neke strani se je zaslišala želja, naj bi se list bolj oziral — kako bi rekli? — na strogo pobožnost, recimo podomače: na pobožne duše, njih želje in potrebe.
Dobro! Uredništvo je tudi za to. Namen Bogoljuba je voditi ljudi k Bogu, gojiti v njih bogoljubnost, pobožnost. Toda Bogoljub želi, da bi bili pobožni vsi, ne samo nekateri. In zato se je oziral na vse, na veliko večino bravcev, ter jim skušal podajati tako hrano, ki se jim prilega.
Sv. Pavlu — če smemo tega velikega moža za primero navesti — se je svoj čas tudi tako godilo. »Kakor otročičem v Kristusu sem vam dal mleka piti, ne jedi,« pravi v 1. listu do Korinčanov (3, 2), in He-brejcem (5, 12) je rekel: »Ste taki, ki mleka potrebujejo, in ne močne jedi.« Tudi sv. Peter govori o duhovnem mleku: »Kakor novorojeni otroci poželite duhovnega, neska-ženega mleka, da boste rasli po njem v zve-ličanje, ako ste le že pokusili, kako sladak je Gospod« (I, Peter 2, 2).
Saj razumete, kajne, kaj hoče to reči, »mleka«; to je: lahke, prebavljive dušne hrane, ne pretežkih in previsokih reči. — Bogoljub bi rad zbral okoli sebe ne samo ozke-
ga kroga posebno izvoljenih, ampak širok krog, veliko množico ljudstva in jo potem vodil polagoma od stopnje do stopnje na strme višave popolnosti.
»Bogoljub« bi lahko pisal bolj za notranje duše; toda saj še ta lahka hrana, ki jo podaja, mnogim — ne diši. Pomislite, da ga niti takoimenovane »Marijine hčere« ne marajo vse brati. In pa še koliko je takih! Gospodje vodniki večkrat potožijo uredniku: »Ne marajo brati!« Seveda bi gospodje vodniki morali takim nakratko reči: »Pa tudi v družbi ne boš!« Vse take bi bilo treba — bodi povedano enkrat naravnost — kratko-malo iz družbe izbrisati, ker to je sama plaža po družbah, ki je družbam le za »balast« — teža — nikdar pa v veselje. Naše dekliške Mar. družbe bi bilo še vedno jako potrebno bolj izčistiti. Potem bi jih bili lahko bolj veseli. In eno izmed jasnih znamenj, da kdo niza družbo, je brez dvoma to, če kdo družbinega glasila noče brati. V tem se vendar čisto jasno razodeva duh človekov. Povej mi, s kom občuješ, in jaz ti povem, kdo da si; ali pa: Povej mi, kaj rad bereš, in jaz ti povem, kdo in kakega duha da si, v kako družbo sodiš.
Če se torej to godi na svežem (frišnem) lesu, ali na lesu, ki bi vsaj moral biti svež, koliko manj moremo zahtevati od drugih, ki niso v cerkvenih družbah. Mnogi sicer trdijo, da ga »težko čakajo«. Večkrat pa leže tudi na kaki mizi po farovških vežah kupi starih »Bogoljubov«, — ker ljudje ne pridejo ponj.
Premalo veselja za duhovno branje, premalo smisla za pobožnost.
Pomislimo: Če je zdaj »Domoljuba«, ki stane 3 krone, in je — ker ima vsaka slovenska pokrajina svoj političen list ali celo več listov -— je torej »Domoljub« v prvi vrsti namenjen' Za Kranjsko, pa ima zdaj 30.000 naročnikov; če ima »Slovenec«, ki stane 26 kron na leto, vsak dan blizu 7000 naročnikov, ob sobotah pa se ga tiska 10.000 in zdaj v vojskinem času celo 12.000, — potem vidimo, da »Bogoljuba«, ki je namenjen vsem slovenskim pokrajinam brez razločka ter ima za seboj močno organizacijo in stane samo 2 kroni, — 22.000 izvodov, po desetih letih izhajanja, ni posebno veliko.
Napačno bi bilo, če bi kdo mislil, da govori iz nas morda malo nevoščljivosti. Napačno, pravim. Uredništvo »Bogoljuba« resnično veseli napredek vseh naših listov in ga po svoji moči samo pospešuje. Ker nič ni bolj žalostnega za človeka, ki naše ljudstvo ljubi in mu dobro želi, kakor videti, koliko je med tem sicer vernim ljudstvom še tega nesrečnega liberalstva! Čimbolj se bodo torej katoliški listi širili, bolj se bodo tla izpodmikala liberalstvu. Ako torej navajamo številke drugih listov, hočemo reči, da v primeri z njimi »Bogoljub« ni preveč razširjen.*
Odkod to? Premalo smisla za pobož-nost, premalo veselja do duhovnega branja.
Sedanji svet je zunaj raztresen, površen. Vse premoiriva in pozna, sam sebe pa noče poznati in motriti. Z vsem se peča, sam s seboj se neče. Vse boljša, !e sam sebe noče boljšati.
»Bogoljub« je že večkrat klical- >Bolj
Ta odstavek je bil predložen, preden se je tiskal, v pregled g. uredniku »Domoljuba«, ki ga je popolnoma odobril.
na globoko!« Pa njegov klic se ne sliši, ali če se sliši , se ne upošteva. Preveč vnanji smo, preveč površni. L z kar je pred svetom velikega in veljavnega, to cenimo. Na notranje u t r j e n j e pa časih pozabimo. — Bolj na globoko!
Nikakor nočemo zavirati napredka v vnanjih rečeh. Ne, na vseh poljih in koncih moramo napredovati, — toda na polju pobožnosti tudi ne smemo zaostajati. Napredek v krščanskem življenju mora iti vštric z drugim napredkom. Tega ne pozabimo! Drugače nam bo drugi napredek v škodo.
Da bomo na duhovnem polju napredovali, treba je po vseh močeh podpirati in širiti duhovno, nabožno branje.
»Bogoljub« je srečno dokončal svojih prvih deset letnikov. Smer in vsebina mu tudi vprihodnje ostane približno taka, kakor je bila dosedaj. »Bogoljub« je in ostane ljudski list. Ni namenjen za neki ozek krog, ampak za široke plasti krščanskega ljudstva, za krščanske družine. Na one, ki hrepene po popolnejšem življenju, se bo pa tudi rade volje oziral in bodo dobili v vsaki številki kaj zase. Upamo, da se da oboje združiti.
Če ljudje niso še vajeni takega branja, take dušne hrane, naj se je polagoma vadijo, naj berejo iz lista le nekaj — in sča-som se jim bo morda priljubila.
Vse, ki so z nami enih misli, pa prosimo: Preskrbite nam za začeti drugi desetletnik veliko naročnikov, da se naš krog vedno bolj razširi indavveliki množici polagoma korakamo na višino vedno lepšega krščanskega življenja!
Za križ sveti in svobodo zlato.
Odkar je izšla zadnja številka »Bogoljuba«, pa do danes — v tem kratkem času — se je zgodil na jugovzhodu od nas, na Balkanu, svetoven dogodek največjega pomena. Oči celega sveta so te dni obrnjene tja doli. Štiri male balkanske države; Črnagora, Srbija, Bolgarija in Grčija, ki mejijo na Turčijo, so se združile in na enkrat udarile na Turka, In kako so zaplesali ž njim! Štiri tedne in Turčin leži na tleh! Ves svet strmi. Tako kratke vojske in tako junaške borbe še ni videl, kakor jo bijejo krščanski vojaki v teh dneh tam doli.
»Bogoljub« nima poklica, svojim bralcem prinašati podrobnih novic z bojišča; to berete
drugod. Vendar ne more, da bi tudi ne razodel one radosti, ki v teh dnevih navdajajo vsa krščanska in slovanska srca. — Države, ki se vojskujejo s Turki, sicer žalibog niso katoliške, a so vendar krščanske. Gre se za boj križa proti polumesecu; boj krščanstva proti turški divjosti in grozovitosti. Ko so se pripravljali na vojsko, so se vsi sklicevali na Boga in na križ, za katerega hočejo iti v boj in če treba tudi v smrt. In da v tem boju križ tako sijajno zmaguje, to nas mora v srce veseliti. Če se posreči — od česar nismo več daleč — da Bolgari zavzamejo Carigrad in postavijo na vrh sv. Zofije mesto polumeseca križ, bi bilo pač vredno, da zapojemo po vseh
cerkvah Te Deum laudamus. Po 500 letih vendar enkrat konec turškega gospodarstva in grozovitosti v Evropi!
Našim bralcem priporočamo:
1.	Molite;
a)	za popolno zmago krščanskega orožja;
b)	za u bo g e t r p i n e , ki tam doli prenašajo nepopisne težave in umirajo v groznih bolečinah;
c)	za duše v boju padlih vojakov. — Smrt kosi v teh dnevih kakor kosec na travniku.
2.	Pomagajte po svoji moči ranjencem in drugim revežem (družinam padlih očetov in sinov) v denarju.
Seveda želimo — in tudi za to hočemo moliti in delati—da bi ta veliki politični preobrat bil v korist tudi katoliški stvari. Vojskujoči se narodi Bolgari in Srbi — nam sorodni po krvi — so žalibog od nas versko razklani; so razkolniki, ločeni od edinoprave Cerkve katoliške. Toda po veri nas loči malo, silno malo. Zato bi ne bilo nemogoče, doseči to zedinjenje. Bolgari so se že večkrat nagibali h katoliški Cerkvi. Posebno nam daje upanje ena vesela prikazen, ki jo vidimo pri razkolnikih: goreče častijo Marijo.
Daj Bog in Marija — ki je kači glavo strla — da bi bil ta nesrečni razkol enkrat izravnan! Potem bo naše veselje popolno, neizmerno.
Gori! —
O Vseh svetih, ko nam trpljenje ubogih duš v vicah bolj živo stopi pred oči, se mi je zazdelo, da je »Bogoljub« doslej premalo skrbi in pozornosti obračal tem ubogim trpečim dušam.
To napako moramo takoj popraviti! — In zato danes tukaj malo pouka, kako skrbimo in delajmo za duše v vicah.
Pa kako to? Danes? Zdaj ko sta praznik vseh svetnikov in spomin vernih duš že pred enim mesecem minula, danes vend.-r ni primerno pisati o dušah v vicah! Za to bi bil čas v zadnji številki!
In vendar hočemo pisati danes. In morda danes ni nič manj primerno in potrebno o tem pisati, kakor pred enim mesecem, Zakaj?
O Vseh svetih že itak vsako leto mislimo na verne duše in molimo zanje. Ko pa enkrat Vsi sveti minejo, si pa mislimo: No, zdaj so pa uboge duše za eno leto opravljene, — zdaj pa lahko nanje pozabimo in jih pustimo trpeti. Le kako drobtinico oziroma kako kapljico vode jim od časa do časa spustimo doli.
To pa je velika in usodepolna zmota. V vicah neprestano gori. Zato moramo tudi mi imeti neprestano, trajno in stanovitno skrb in pobožnost za duše v vicah. Noben mesec in noben dan ne smemo pozabiti na uboge duše!
Pa kako in koliko jim moramo pomagati?
V vicah gori. Kako pa delajo ljudje, kadar hiša gori? Ali se obračajo počasi in le sempatje malo posežejo v ogenj s kakim drogom ali kakim škafom vode? Ali celo mirno gledajo v ogenjT
Gasimo!
Ne! Nikdo ne sme mirno stati! Vsak dela in gasi; in sicer gasi kar najhitreje more: prinaša vodo, goni brizgalnico, izganja živino itd. Vsakega trenutka je škoda zamuditi; ker vsak zamujen trenutek se godi nova škoda.
Ali zdaj veste, kako moramo skrbeti in delati za rešenje duš iz vic? — Primera s požarom vam je povedala. — Tudi v vicah je ogenj. Gasimo! In sicer g a s i m o k a r n a j-bolj urno in pridno moremo!
To edino je pravo ravnanje nasproti dušam v vicah. Medtem ko mi dneve in mesece mirno (v duhu) gledamo ta ogenj, se tam neizmerna škoda godi ...
Toda kako moremo vedno za duše v vicah moliti, ko imamo pa toliko drugih skrbi in dolžnosti na zemlji?
No če že ne moremo neprestano na vice misliti, vsaj nobene priložnosti nikar ne opustimo in zamudimo, ko bi jim lahko pomagali. In končno lahko z dobrim namenom vsa svoja dejanja, posebno vse svoje trpljenje obrnemo za duše v Kačah, in tako jim pošiljamo pomoč tudi takrat, ko na to naravnost ne mislimo.
Par zgledov:
Ti nimaš prav daleč do cerkve. In po zimi imaš čas. Samo mraz je zunaj; morda tudi dež in sneg in plundra. Lahko bi šel k sveti maši, — toda doma pri peči je bolj prijetno. Morda se sam s seboj vojskuješ, ali bi šel ali ne. Že si se odločil, da ostaneš rajši doma pri gorki peči — kar se spomniš, kako v vicah gori, kako duše tam trpe, tudi tvoji domači, medtem ko ti v gorki sobi sediš; kako bi jim lahko pomagal, če greš k sveti maši. In res, ta misel ti ne da miru, — vzdig-
neš se, greš, in daruješ rad sv. mašo, pa še mraz, dež, sneg in plundro za duše v vicah.
Ali: pri sveti maši si. K sv. obhajilu bi šel — si misliš — pravico imam, priložnost tudi, — pa kaj bodo ljudje rekli? Pa se spomniš na duše v vicah ali na katero tebi posebno drago dušo, — in še popolni odpustek ji z vsakim sv. obhajilom lahko dobim — si misliš in greš — k božji mizi. To pa, kar sem zdajle povedal, velja ravno tako zate, Janez, kakor za vašo Micko. Če bi moški kaj pomislili, kako trpe v vicah duše njih staršev, bratov, sorodnikov, prijateljev, in kako bodo tudi oni sami trpeli zaradi svoje verske mrzlote in vnemarnosti, bi hodili pogosteje k sv. obhajilu, tudi v delavnik, in bi ne bilo videti pri obhajilu samo ženskih.
Ravno tako nas vzpodbuje to k potrpežljivosti. Boli te glava ali zob, roka, noga ali oko, ali te ljudje krivo sodijo, obre-kujejo. Naturi je težko prenašati, — pa si misliš: če je meni hudo — bo pa dušam v vicah vsled tega dobro. Potrpeti hočem njim na ljubo!
In tako daruj vsako, prav vsako trpljenje! Njim boš pomagal in sam boš ložje nosil. — Posebno darujte tudi vso žalost, ki jo imate ob smrti svojih rajnih, njih dušam v prid. Povejte to tudi drugim, kadar jih tolažite! Tako ta žalost ni izgubljena, ampak prav dobro obrnjena.
Ravno tako ne zamudi nobene druge priložnosti, kjer jim lahko kaj pomagaš. Poslužuj se posebno pridno odpustkov in vse odpustke, katere je sploh mogoče, daruj dušam v prid! Če boš več dal, več boš sam imel.
Tudi ubogaime dajaj v korist dušam v vicah! Obudi vselej sproti ali pa enkrat za vselej ali vsaj enkrat za večkrat namen: z vsakim darom, ki ga dam, želim pomagati dušam v vicah.
Pri rožnem vencu se zdaj navadno 6, odstavek »Usmili se vernih duš v vicah!« opušča in se moli navadno le pet odstavkov. To se marsikomu napačno zdi. Pa nič ne de. Moli — ne samo en odstavek — ampak celi rožni venec za duše v vicah, ali daruj vsaj vse odpustke, ki jih pri rožnem vencu dobiš, dušam v korist.
Pa morda si misliš: kako bom samo za rajne molil, ko imam še toliko drugih potreb
in želja; moliti moram tudi za žive: za otroke, za starše, za tega ali onega, ki je v posebni potrebi, Prijatelj, glej to dvoje lahko združiš: lahko moliš za mrtve in za žive obenem. Naredi takole:
Kadar imaš kakršnokoli stvar na srcu, moli in daruj za duše v vicah, — naj bi se Bog najprej njih usmilil, potem naj bi pa one prosile za tvojo zadevo pri Bogu, Tako si lahko pomagaš pri vseh rečeh.
Tako se mora delati in skrbeti za duše v vicah — vedno in povsod. Ne samo kak očenaš na dan zanje, ampak kar največ moremo! »Treba je moliti in ne jenjati,« ta beseda sv, pisma velja posebno za duše v vicah, »Moliti« se pa tukaj razume vsaka po-božnost in vsako dobro delo,
Razen teh rednih dobrih del, ki jih lahko vedno in povsod vršimo, so pa izredna sredstva, s katerimi se da vernim dušam pomagati.
Za svete maše dati za duše v vicah je gotovo posebno dobro. Seveda se to mora ravnati po razmerah premoženja. Če ne moreš dati za sveto mašo, — križev pot moliti te pa ne stane nobenega vinarja, in ravno ta pobožnost je za duše v vicah zaradi obilnih odpustkov tako koristna in vabljiva.
Posebno izvrstno sredstvo je »junaško dejanje« vernim dušam v prid, s katerim darujemo vsa svoja dobra in zado-stivna dela ubogim dušam, »Bogoljub« je pisal o tem že posebe in bo še.
V Ljubljani pri stolni cerkvi je bratovščina s v, D i z m a za duše v vicah. Udje dajejo po 24 vinarjev na leto; za to se opravljajo svete maše za rajne vsak dan.
Ravnokar smo brali v nemškem listu, da imajo nekje po Marijinih družbah odseke tudi za duše v vicah. Morebiti drugikrat kaj več o teh odsekih.
Ravnokar se pa tiska v Katol, tiskarni nov Tiolitvenik za duše v vicah Dasi imamo raznih molitvenikov že dosti, morda preveč, tega bi pa še priporočili iz ljubezni do duš v vicah, da se bo zanje še več storilo. Ko knjiga izide, bo že naznanjena.
Toliko naj za danes zadostuje. Duš v vicah ne smemo pozabiti — nikoli, noben mesec, noben dan! Treba je moliti in ne jenjati! Treba je gasiti, in ne rok križem držati! Hitimo, gasimo urno in pridno silni plamen vic, — da tudi nas ne bo žgal predolgo! Ljubezen Kristusova nas priganja!
Vseh mrtvih dan — na grob materi.
O, zlata mati! Ali je resnica? Ta grob, ta novi grob — tvoj dom je novi? Kdaj vanj si šla? Odšla si brez slovesa. Dejala si še včeraj: »Jutri pridem.« In jaz sem čakal s težkim upom. In danes pridem k tebi sam — pred grob —
vseh mrtvih dan.
En spev v gomilo. Kolikrat si rekla: »Zapoj! in spet bo tvoje čelo jasno; zapoj! in spet bo tvoja duša mirna; zapoj! in spet ti bo srce veselo.« Saj pojem, mati. Tebi večni mir. A moje čelo in srce mrači
vseh mrtvih dan.
Kako sem čul? Je res, da duše rajnih
nocoj na tihe pridejo gomile?
Je res, da prah svoj — zibel del nekdanjih —
v obisku skrivnem pridejo pozdravit?
O prav! Na grobu sreča se nocoj
duh moj in tvoj, moj spev in tvoj pozdrav
vseh mrtvih dan.
»O, mati, čuj! Kar tebe ni na svetu, ves svet odveč je žalostnemu srcu. Je nekaj lepih rož na mojem potu, a trnja toli, da do rož ne morem.« »Poslušaj, sin! Smrt trnje osuši. In onkraj groba nima vstopa več
vseh mrtvih dan.«
Ne, mati, nisva srečati se mogla. Nikjer na zemlji tebe več ne srečam; saj se na grob ne vračajo duhovi, teles trohljivih duše niso željne. Ni svidenja na žalostnih grobeh, dokler ne sine vanje večni žar:
vseh živih dan.
Silvin Sardenko.
Šola krščanske popolnosti.
Drugi tečaj.
13. Srčne strune.
Ker se je zadnjič v naši šoli začel pouk o srčnih strunah, pa zdaj, dragi bogo-Ijub, gotovo pričakuješ, da ti tudi povem, kako se na te strune prav brenka, kako je treba zanje prijeti, da lepo zapojejo. Prav tako. Ali pri vsakem inštrumentu je najprej treba, da ga godec tudi skozi in skozi dobro pozna, da ve za ves njegov ustroj, za vsa njegova svojstva, kajti le potem bo znal tako nanj delati, da ga bo inštrument res rad in točno ubogal. In ker moraš ti sam, dragi bo-goljub, postati dober godec na svoje srčne strune, si pa danes ta prečudni inštrument, človeško srce, še malo pobliže oglejva!
»I kako je to, da bi bilo le enajst strasti?« boš po zadnjem pouku morebiti najprej vprašal, »saj je izven zadnjič imenovanih še toliko drugih; eden n, pr. je strasten lovec, drugi strasten i g r a v e c , tretji strasten pijanec, četrti strasten plesa-v e c, peti je udan nečisti strasti itd. Torej bo vse polno raznih strasti, in ne samo zadnjič naštetih enajst!«
Ne tako, dragi bogoljub! Lov, igranje, ples itd. so le posamezni predmeti, posamezne
stvari, ob katerih se lahko vnema zadnjič imenovanih enajst strasti, ljubezen do njih, hrepenenje po njih, .veselje nad njimi itd. Strasti je torej res le enajst, stvari pa, ob katerih se ukrešejo, sevfeda lahko brezštevilno veliko.
No, pa naj bo po vašem, no! Ali kako je pa to, da ste zadnjič strasti tudi hvalili, češ, da morejo biti tudi dobre? Ponavadi si mislimo ob besedi strast vedno kaj slabega, kolikortoliko pregrešnega.«
Vidiš, to je zato, ker so človekove strasti k slabemu nagnjene, ker človeka kaj rade in pogosto pahnejo v greh: zato so prišle že skoraj čisto ob dobro ime. Ali s tem še ni rečeno, da ne more biti nikoli nič pridnega iz njih. Ravno nasprotno: če boš, dragi bogoljub, dobro delal tudi prav prisrčno, če bodo tvojo dobro in trdno voljo spremljala tudi prav močna čuvstva srca, če se boš za dobro tudi vsrcu vnel, in se navdal s prav krepko m r ž n j o do vsega slabega — to se pa ne pravi nič drugega, kakor če boš v službo svojega krščanskega življenja vpregel tudi svoje strasti —, o, potem boš veliko laže krščansko živel in boš
lahko veliko storil za čast božjo, za blagor bližnjega in za zveličanje duš. Največji svetniki božji so bili prav posebno krepkih strasti. Kakšne silne in ognjene duše so bili n. pr. sv. mučenci, sveta apostola Petelin Pavel, sv. Frančišek Ksaverij in toliko drugih! Nasproti pa mrzel in kisel človek ne stori sicer veliko slabega, pa tudi bogve kaj veliko dobrega nikoli ne. Samo urediti je treba te srčne strune in jih uglasiti po najsvetejši volji božji, da ne gospodujejo, ampak da nam služijo, potem so pa izvrstno sredstvo v dosego popolnosti,
»Pravkar ste omenili tudi č u v s t v a. Ali so ta tudi kaj v žlahti s strastmi?«
Pa še hudo. Tem srčnim strunam pravimo namreč v vsakdanjem govoru le tedaj strasti, kadar se oglase posebno močno; drugače pa jim pravimo čuvstva, ki torej niso nič drugega, kakor pojavi strasti v manjši meri in milejši obliki. V tej razpravi pa rabimo besedo strast tudi za čuvstva, kajti tudi manjša gibanja strasti mora imeti človek, če hoče biti popoln, toliko v oblasti, da se jim slepo ne vdaja, z drugimi besedami: tudi čuvstvovanje človekovo mora biti urejeno in uglašeno po najsvetejši večni božji volji.
»Ali niste zadnjič nekako tako govorili, kakor da bi bila ta čuvstva ali strasti, kakor jih imenujete, nekako vsajena v telesnost? Jaz sem bil pa zmiraj takih misli, da pride vse to od d u š e;«
Da, tako je bilo rečeno, toda morava se umeti.
Najboljši dokaz, da so te strasti res vsajene v čloVeško telesnost, je ta, da se začnejo takoj gibati, ko jih čutila in domišljija (fantazija) spomnijo prijetnosti ali neprijetnosti kakih stvari; za čutnimi prijetnostmi gredo, vsako čutno neprijetnost pa odbijajo. Vzemimo dečka, ki že ve, kako sladke so črešnje, zrele slive ali vinske jagode. Le omeni mu jih in mu jih obljubi, pa ga fantazija takoj spomni, kako dobro je bilo takrat, ko je te dobrote zobal in jedel, in želja po njih se mu vzbudi, morebiti se mu celo — kakor pravimo — sline začnejo cediti, da na Nemce v takih slučajih želja po dobrih stvareh še bolj vpliva, ker pravijo, da se jim od takih želja celo zobje podaljšajo.*)
Res je sicer, da tudi duša sama zase ljubi, sovraži, hrepeni, beži pred zlom itd., toda tako, da ost-ane pri tem popolnoma mirna; zgolj notranja dušna dejanja so to, in čisto lahko se zgodi, da jih v srcu prav nič
*] Er bekommt lange Zahne.
ne čutimo. Duša sama zase ne more čuvstvo-vati, ker nima čutov.
A zgodi se tudi, in sicer se to ponajvec-krat dogaja, da se zavoljo najtesnejše zveze, ki spaja dušo in telo, ta notranja dejanja, ki navdajajo umno dušo, nekako prelivajo v čutno srce, da n. pr. zgolj dušna ljubezen do čisto duhovnih stvari, do Boga, do čednosti itd. prekipeva tudi v čuteče srce, da zgolj dušnažalost, recimo, ker smo Boga razžalili, prevzema tudi telesno srce.
Da torej vse to kratko povzamemo, moramo reči, da more človek ljubiti, sovražiti, se veseliti itd.
a)	najprej samo s svojo umno dušo, ne da bi moral to občutiti tudi v srcu, da, mnogokrat tudi ne more, če bi tudi hotel;
b)	pač v svoji umni duši, ali sočasno — vsled prekipevanja zgolj dušnih dejanj v čutnost — tudi v srcu;
c)	naposled pa se morejo vzbuditi ta čuvstva, te strasti same od sebe samo v naši čutnosti, ali če ne pazimo in se jim ne ustavimo, vzbude ta čuvstva tudi v naši umni duši nagnjenje do čutnih dobrin, oziroma vzbujajo v nji vse odbijalne sile proti temu, o čemer nam domišljija vpije in kriči, da je slabo za nas.
Ne zameri, dragi bogoljub, da ti govorim tako suhoparno, toda še enkrat: če hočeš znati na srčne strune tako dobro igrati, moraš prej inštrument, svoje srce, skozi in skozi kolikor moči dobro poznati.
Sicer pa sledi iz tega, kar smo ravnokar povedali, par jako važnih in praktičnih resnic.
Prva je ta, da more človek imeti n, pr, čisto dobro in pravo k e s a n j e , popolnoma dobro in pravo ljubezen v svoji duši, ne da bi to čutil tudi v srcu (telesno). Lepo in modro pravi sv. tridentski cerkveni zbor, da je kesanje »dušna bol«. Seveda je to, če kesanje, ljubezen in druga taka dušna dejanja še povrhu tudi v srcu (telesno) čutimo, tem bolje, toda neskončno modri Bog že ve, kaj dela, če nam včasih to čutno po-božnost odvzame. Torej mir in potrpljenje!
Druga je pa ta, da se včasih vzbude v človeku strasti (nagnjenje do čutnih prijetnosti, jeza, sovraštvo itd.) kar same od sebe, ne da bi človek to hotel, da, celo proti njegovi volji, Kaj je o tem misliti? To, da nimaš nobenega greha, če se le tedaj, kose teh samovoljnih gibanj strasti zaveš, resno upreš, pa naj bi bile nastopile še s tako grozno silo, da, celo zaslugo imaš pred Bogom, ker se jim s svojo svobodno voljo nisi podal. Torej tudi tu mir in pogum in nič bati!
»Zdaj imam pa še eno važno vprašanje! Včasih stoji po kakšnih protiverskih spisih, da človek nič ne more za to, če ga njegova naravna nagnjenja tirajo do kakšnih takih dejanj, ki jih duhovniki in država obsojajo kot grehe in zločine. Torej vprašam: ali sploh moremo strasti tako pod svojo oblast spraviti, da sejim lahko upremo, kadar nas tirajo do grešnih dejanj?«
Nekateri, dragi bogoljub, so na tole vprašanje, ki je bilo že velikokrat stavljeno,
Brezmadežna.
odgovorili: Ne samo pod oblast spraviti, ampak tudi popolnoma iz sebe iztrebiti moremo in moramo svoje strasti. In glej, ta odgovor je neumen. Zakaj? Zato, ker so strasti tako nekak dopolnilni del našega srca, kakor so n. pr. oči, ušesa, jezik itd. dopolnilni deli naše glave. Modri Stvarnik jih je ustvaril v naše srce, in že zgoraj smo videli, kako važno sredstvo krščanskega in popolnega življenja da so, če jih znamo prav rabiti. Ta odgovor je torej neumen.
Drugi odgovor na zgorajšnje vprašanje pa se glasi takole: Ne samo izruvati ne moremo strasti iz svojega srca, ampak tudi pod svojo oblast jih ne more noben človek nikdar in nikoli dobiti, — in ta odgovor je ravno tako neumen. In zakaj?
Demokrat Martin Kačur n. pr. trdi in se roti, da je človek že take krvi, da mora tako delati, kakor mu strasti velevajo, in nič drugače, in da je imel Martin Luter čisto prav, ki je baje dejal, da bi mogel človek prej zvezde klatiti ali pa sam sebi nos odgrizniti, kakor da bi se mogel ustaviti poželenju po poltenosti. Tudi spolna ljubezen da je taka prešmentana in zacoprana stvar, da je vse zastonj, se ji ustavljati, če se je enkrat človeka lotila.
Liberalec dohtar Jaka Lahkoživ je tudi prav takih misli, samo da kakor pred učen človek stvar še bolj temeljito in duhovito razloži. On pravi, da, kakor so možgani v človekovi lobanji zgneteni, tako mora pa človek delati, ki potem ni nič odgovoren, če ga ti njegovi nesrečni, premalo ali pa preveč zgneteni možgani tirajo k jezi, k poltenosti ali k raznim zločinom.
Kaj je odgovoriti na to, kar učita tale dva čedna bratca?
Prvič, da ima gospod dohtar čisto prav, če pravi, da včasih kakšnega človeka neka sila kar žene, da n. pr. krade, hiše požiga, da je maščevalen in raznim drugim škodljivim strastem udan. Toda, gospodine, to so ljudje, ki so bolj ali manj na umu bolni, ljudje z bolnimi možgani, in ker so bolnih možganov, zato se jim je omra-čil um in zato je tudi njihova svobodna volja zvezana, da za dejanja takega človeka ni odgovorna. Toda poleg takih ljudi z noro pametjo je na zemlji, hvala Bogu, vendar še tudi nekaj takih — ali ne? — ki so zdrave pameti. In ker so zdrave pameti, imajo tudi popolnoma svobodno voljo, s katero se lahko odločijo ali za ali pa zoper neredno teženje svojih strasti.
Drugič pa uči prava veda in vsestranska izkušnja proti enostranski, da ne rečemo; samo osebni izkušnji Martina Kačurja, da človek zdrave pameti nima nikdar tako »hude krvi«, da je ne bi mogel ustrahovati, če le hoče. Seveda pripomočkov v to se je treba pridno posluževati. Ali ker nam teh pripomočkov nudi posebno veliko naša sveta vera in ker ljudem a la Kačur sveta vera nič kaj ne diši, se pa teh pomočkov nočejo posluževati, potlej pa seveda ostanejo hlapci in sužnji svojih strasti. Toda — saj vedo to čisto dobro: glavni vzrok
takega govoričenja je čisto drugi, namreč tale: z ene strani hočejo naslad svojih strasti in jih ne marajo zapustiti, z druge strani jim pa njih duša — ki je že po svoji naravi vedno krščanska — o č i t a , da je tako življenje živalsko, ne pa človeško, in samo zato, da uduše v sebi ta nadležni glas vesti, jim je
Predgovor uredništva, V tem letu, ki se nagiba h koncu, so se na mnogih krajih slovenske zemlje obhajale slavnosti na čast škofu Slomšku, posebno po Štajerskem. 24. september je dan njegove smrti; in ker je bil ta dan neki zadržek, je bila dva dni pozneje, v četrtek, 26. septembra, po ukazu premilost-nega knezoškofa pri vseh dekanijskih cerkvah cerkvena slavnost za dotično dekanijo. V šmarski dekaniji pa je bila slavnost na Ponikvi, rojstveni župniji Slomškovi. Ob tisti priliki so tudi odkrili spominsko ploščo na starem košatem orehu, pod katerim je Slomšek kot šolarček izvrstno prestal prvo skušnjo in dobil lepo darilo. — Primerno bi bilo, da bi se bil »Bogoljub« že takrat tudi spomnil velikega slavljenca. Ker pa je ravno takrat evharistični kongres vso pozornost nase obrnil, zato skušamo vsaj v zadnji številki tega leta izpolniti svojo dolžnost nasproti blagopokojnemu škofu in z veseljem objavljamo sledečo kratko pa pomenljivo razpra-vico:
Letošnje leto se je po vsem Slovenskem imenovalo Slomškovo ime. Obhajali smo 50-letnico njegove smrti. Kdor je primerjal slovesnosti ob lOOletnici rojstva Slomškovega leta 1900 z navdušenjem in ljubeznijo, ki je prešinjalo letos verno slovensko ljudstvo, bo pritrdil, da je bilo letos slavje neprimerno
dobro vsako slepilo, da ga sebi in drugim čez oči privežejo.
Tako, dragi bogoljub, zdaj pa ustroj in lastnosti srčnih strun že poznava toliko, da se prihodnjič lahko pomeniva o tem, kako jih je treba uglasiti, da bodo pele tebi in Bogu v veselje in čast.	Dr, An t. Zdešar,
vrh zemlje; je morje.
Fr. Pavšič.
večje, globljeje. In če so nas tujci povpraševali: »Kaj, spomin smrti obhajate s slo-slovesnostjo? smo jim odgovorili: »Svetni-k e slavimo na dan njihove smrti in Slomšek je bil svet mož.« In nihče nam ni ugovarjal.
Ali smemo res škofa Slomška častiti kot izvoljenca v nebesih? Na oltar ne smemo še postaviti njegove podobe, njemu na čast se ne more brati sveta daritev; a na pomoč klicati ga smemo, njegovi priprošnji se smemo priporočati; ko pa smo uslišani, bomo to povedali svojim dušnim pastirjem, in ti bodo zabeležili, kar se jim bo zdelo vredno, in kadar bo dovolj gradiva, bomo prosili v Rimu, naj preišče sv, stolica vse vzroke, katere navajamo, in naj usliši prošnjo slovenskega ljudstva, da se prišteje veliki naš škof med svetnike.
Ali je doslej že kdo klical škofa Antona Martina Slomška na pomoč? Ali je bil že kdo uslišan?
Ko je Slomšek umrl, so ga verniki lavan-tinske škofije klicali na pomoč in se priporočali njegovi priprošnji. Slovenskemu ljudstvu še na um ni prišlo, da bi molilo za škofa, o katerem je trdil vsak, da je bil svet mož. Tudi na njegov grob so hodili molit. Vdova pokojnega Slomškovega uradnika, ki mi je bila osebno znana, mi je pravila: »Kadarkoli
Vzdihljaj k Mariji.
Trpi zemljan,	Trpi srce,
miru ne najde noč in dan;	nikjer ni sreče
nikjer ga ni,	strasti besne,
povsod le divji boj besni.	in grehov celo
Marija ti,
nesrečne Eve srečna hči,
ti čuvaj nas,
varuj nas greha vsaki časi
Anton Martin Slomšek,
naš pr.prošnjik v nebesih.
sem v stiski in potrebujem tolažbe in pomoči, grem molit na Slomškov grob. O, Slomšek mi je že mnogo izprosil v nebesih, on je svetnik.« Spominke, ki jih je dobil njen mož od pokojnega škofa, malo podobico in lep brušen kozarec, hrani še danes hčerka dotičnega uradnika kot dragocenost, svetinjo, ker je iz Slomškove roke.
Poznam tudi druge osebe v Mariboru, ki hodijo često v velikih zadevah molit na Slomškov grob in zatrjujejo, da so uslišane. Ko se je obhajala stoletnica Slomškovega rojstva, je bilo sveto leto in mnogo Slovencev je romalo na božjo pot v Rim. Tako tudi neka, meni dobro znana oseba. V Rimu je zbolela na strašni črevesni bolezni. Zdravnik in strežnica, neka zdravnica, sta trdila: »Bolezen je smrtna, morebiti pripeljejo prijateljice ubogo bolnico še srečno na dom, a doma bo kmalu umrla. A bolnica se je spomnila, da je ravno Slomšek veliko trpel na črevesni bolezni, in da je smrtno bolan potoval v Rim in se srečno vrnil v domovino. K njemu se je
zatekla, njegovi priprošnji se priporočala, isto je storila njena družica. O blaženi škof Slomšek, ti izprosi pri Žalostni Materi božji, ki si jo tolikanj častil, da se vrnemo srečno v domovino, da se vrne zdravje« — tako približno se je glasila prošnja stiskanih romaric, — Smrt je stala takorekoč pred durmi, a obrnilo se je na bolje. Dotična oseba še danes živi in je docela ozdravela od strašne bolezni, akoprav ji je zdravnik pri odhodu iz Rima dejal: »Četudi ozdravite, sledovi bolezni vam bodo ostali cplo življenje.«
Kličimo zaupno blagopokojnega škofa Antona Martina Slomška na pomoč posebno v onih težavah, ki jih je Slomšek v svojem življenju sam nosil: dijaki v raznih stiskah, matere pri vzgoji svojih otrok, mladeniči v svojih zadevah in dekleta v svojih težavah, da ne pozabim vernega slovenskega učitelj-stva, ki ima gotovo v nebesih najboljšega zagovornika v svetem prijatelju mladine A. M, Slomšku,	M.
Memento mori!
(Resna dogodba.
1.
Bilo je v nedeljo pred Vsemi svetniki, Jesensko solnce je sijalo tako prijetno, kot da ne misli še dolgo izgubiti svoje toplote, Množice ljudstva so hitele iz mesta ven na prosto, da se odškodujejo za tiste žalostne zimske dni, ki bodo prišli in ko bo treba ostati le notri med zidovjem, v sobi, ob peči.
Tri deklice, stare od osemnajst do dvajset let, so hitele tisto popoldne venkaj v naravo, na izprehod. Bile so vse tri služkinje v mestu: tako jih je izdajala obleka. In služkinja v mestu — kedaj naj izrabi tisto malo prostosti, ki jo ima, če ne v nedeljo popoldne? Nauk v samostanski cerkvi je bil minil; do večera je bilo še nekaj ur — torej!
Vsem trem je bilo poznati, da jim služba v mestu, kakor je že bila morda težavna in polna trnja in potrpljenja, vendarle služi k zdravju in zadovoljnosti. Odkritosrčna vese-lost, ki jim je sijala iz mladih oči in se kazala v vsej njihovi obnaši, je bila priča, da tistega, kar je na tem svetu edino pravo hudo, še niso okusile — namreč greha, zlasti smrtnega. In, hvala Bogu, tak človek je lahko zadovoljen in vesel. In če je povrhu še mlad in zdrav — tembolj!
Vendar, kakor so si bile podobne med seboj; Kristina, Jerica in Cilka — vendar so
— Priobčil P. P.)
bile po svojem značaju in po svoji naravi različne in nepodobne.
Kristina, ki je hodila na desni, je bila visokorasla, malo zagorele polti in črnih oči, ki so gledale zamišljeno v svet in pričale, da živi deklica poleg zunanjega sveta še neki drugi, notranji svet ... In res! Kristina je bila med vsemi tremi najpobožnejša. Ko bi bila kateri večer opustila svojo večerno molitev, drugi dan bi jo bila pekla vest in ji ne dala miru poprej, da gre in opere svoj madež tam, kjer se madeži — veliki in majhni — pero . . . In ko bi se bil kdo predrznil v njeni navzočnosti grdo govoriti ali celo nespodobno obnašati se — hu! — kako bi bila hitro proč iz tistega kraja ali iz tiste družbe . . , Dekliška sramežljivost je bila pač sad njene pobožnosti, dasi tega Kristina sama ni toliko vedela in razumela, kakor drugi, ki so imeli priliko, da so jo lahko opazovali ob različnih priložnostih.
Jerica — na njej si lahko spoznal na tisoč korakov: to bo enkrat vzorna in pridna gospodinjo, da je po ure daleč naokrog ne bo njej enake. Z mirnim in pozornim pogledom je opazovala vse, kar ji je prišlo pred oči, če morda česa ne manjka, kar bi moralo biti; in če bi se ne dalo tu in tam še kaj popraviti in izboljšati. Vsaka guba na njeni
obleki je bila v redu; vsaka beseda, ki jo je izpregovorila, je bila pametna in premišljena, polna spodobnosti in sočutja. Iz obraza ji je sijala duša, ki je bila pripravljena trpeti in žrtvovati se ne zase, ampak za druge.
Tretja — Cilka — je hodila v sredi in je bila za spoznanje manjša. Lepe, vitke rasti — skoro pregosposka za deklo ali služkinjo. Bela polt in žive, modre oči bi jo bile izdajale za gospodično, ko bi oblekla — dasi po najnovejšem kroju vrezana — ne bila izdajala, da Cilka sedaj še služi in da bo šele .. Ej, kaj bi tisto! Vsak je pač vedel, da tja po Novem letu, ko bo Tone iz Podkraja dobil zapisano domačijo, da tedaj Cilka ne bo več služila, ampak gospodinjila na lepem in obširnem posestvu ... In ravno danes se imata sniti s Tonetom, da se domenita o tem in onem . . . Zato so pa te modre oči gledale v svet tako veselo in brezskrbno, kot da bi povsod rožice cvetele in angelci peli.., »Slišite, kam naj gremo! Ura je šele tri; par ur je še do večera. Nocoj je plesna veselica pri »Levu« in midva s Tonetom sva domenjena —,«
»Ne govori tega,« jo je prekinila Kristina. »Danes je zadnja nedelja pred Vsemi sveti. Vernih duš dan je tako blizu ... Ti pa misliš na ples in na veselico! Cilka, to ni lepo.«
Cilka je malo zardela. Nekoliko iz sramu, nekoliko morebiti iz nevolje. Pogledala je Jerico, kaj poreče ona. In ker je videla, da je Jerica resna kakor Kristina, si ni upala ugovarjati. Le to je pripomnila:
»I, saj gostilna pri Levu je vendar na dobrem glasu. In s Tonetom —«
»To gori ali doli, Cilka, ne spodobi se. Pojdimo po polju in ko solnce zaide, so lita-nije v nunski cerkvi, odtam pa gremo domov in po večerji k Jerici — jeli? — da nama pokaže sliko svoje sestre usmiljenke, ki jo je dobila včeraj s pošto.«
»Tako naredimo, res!« je dodala Jerica. »Ampak, jaz sem nocoj prosta, ker gospa se je odpeljala na deželo k sorodnikom. In ravno nocoj . . , Ne, nocoj ne morem z vama. Besedo sem zastavila, da pridem . . . Sliko sestrino mi pokažeš drugič. Moram, ni drugače.«
»Cilka, Cilka,« sta jo svarili obe, »kdaj boš pustila svojo lahkomišljenost? Glej, v najbolj nevarnih letih si in ponoči v gostilno — na ples . . , Cilka, pojdi z nama domov!«
»Ej, saj vendar ne bom sama! Doktor-jeva Malka bo tudi tam in po veselici greva z Malko skupaj domov. Kaj je to takega! Sicer bo pa kmalu advent tu in potem pride Novo leto. Po Novem letu pa —le bodi pt>
tolažena, Kristina — po Novem letu poštar nem vsa resna in pametna . . .«
Smehljaje je segla v roke prijateljicama in izginila v predmestni ulici, odkoder je šumela godba in kjer jo je čakala doktorjevo Malka.	'<. c
2.
Veselica je bila privabila polno dvorano gostov iz mesta in iz predmestja. Godba in ples sta bila tako izvrstna — se je zdelo Cilki — da kaj takega dotlej še ni videla in doživela. Vse tako izbrano, bogato in gosposko. In ljudje, zlasti moški, tako vljudni in prijazni , . .
Toda, kaj drugi! Tone, — ah, to je bil danes — ne fant z dežele — to je bil gospod, ki se je po obleki in obnaši lahko meril s komer si bodi izmed navzočih. Veselo in poskočno sta drsela po dvorani, kakor na pero-tih. Človek ni čutil niti tal pod seboj, niti trudnosti v nogah. Oči so ji blestele v nekem posebnem žaru; lica so ji žarela, ustnice so se smejale vsemu temu veselemu svetu . . . Ura za uro je ginila in kazalci so drveli kot bi jih kdo podil. Ravno sta se bila domenila, da ob Novem letu ona zapusti službo in si da delati poročno obleko šivilji v mestu —-belo in po najnovejšem kroju. In po svetih Treh kraljih se dasta oklicati in — Ah!
V tem je bila ura dve čez polnoč.
»Cilka, pojdiva! Čas je!« je prihitela Malka vsa vesela in razgreta. Ah, da! Bilo je čas oditi. Toda imela se je pomeniti še toliko in toliko.
»Veš kaj, Malka, pojdi! Jaz pojdem tudi kmalu. Za sedaj me pusti!«
»Ne, ne Cilka! To se ne spodobi! Ti moraš! Veš, kaj si obljubila?«
Te besede so Cilko streznile. Da! Morala je iti. Treba se je bilo posloviti.
Težko je bilo slovo! A v tolažbo so ji bile besede ob slovesu: »Vse je lepo napeljano! Nobena stvar na svetu nama ne more razdreti načrtov, ki sva jih sestavila. Še par mesecev in potem —«
Zunaj je bilo temno in hladno. Jesenska megla je bila legla nad mesto in okolico. Podnevi tako gorko v solncu; zvečer megla in mraz — tako je jeseni.
»Ali te zebe?« je vprašala Malka, ko je videla, da se je Cilka tresla in se tesneje zavila v ogrinjalo.
»Zebe me. Pomisli: ples in soparica. Zunaj pa jesenska noč ... Že vem: ko pridem v svojo sobico, si zakurim peč in se ogrejem. Ah, kako hitro je minilo, jeli Malka?«
Na pragu sta se ločili in malo pozneje je bila Cilka v prijazni svoji podstrešni sobici.
Soba je bila hladna in bilo je kot da jesenska vlaga sili iz kamenitih sten in stresa noter do kosti. Toda mala železna peč, šele pred kratkem nova, je stala pripravljena v kotu in drva so bila zložena zunaj pod streho. Hitro ogenj, drva gori — tako! Sedaj pa gori in prasketaj! Še par očenašev in prišel bo spanec in sanje, lepe sanje jo poneso morda tja, kjer je bila. Ah, kako prijetno je življenje in kako lepa je mladost! V naslednjem tre-notku je že spala in nekaj kakor lepe sanje se ji je razlilo po obrazu . . .
*

Ogenj pa je prasketal in toplota je puhtela od peči in se razširila po sobi. S toploto vred pa se je širilo po prostoru nekaj težkega, spolzki soparici podobnega in vse to je leglo — težko kot svinec — na usta in prsa,
3.
Solnce je bilo že skozi obe okni obsve-tilo podstrešno sobico, a v sobi se še ni zganilo in ključ v ključavnici se še ni bil obrnil. Gospa je bila dospela z dežele z jutranjim vlakom in se čudila, da so sobe vse zaprte in da Cilke ni mogoče sklicati.
»Cilka, kaj vendar delaš! Vstani!«
Ključ je bil vendar znotraj v ključavnici! A da bi Cilka spala tako dolgo? To vendar ni bila njena navada!
Gospa je potrkala, še enkrat in močneje.
»Cilka! Jaz sem. Odpri vendar!« Nič.
Gospo je začelo skrbeti.
»Pa se ji vendar ni kaj primerilo? Za božjo voljo!«
Nič ni pomagalo: ne trkanje, ne klicanje, ne razbijanje.
Prišli so drugi, ki so stanovali v hiši. Ko ni pomagalo drugo, so vdrli vrata po sili. Neki posebne vrste oster in prodirljiv vonj -— rezek in težak — jim je udaril nasproti...
Prva je vstopila gospa.
Cilka je ležala na postelji, oči zaprte, lica rdeča, ustnice napol odprte — nobena poteza na obrazu ni bila izpremenjena. Človek je mislil: zdajinzdaj bo pogledala in iz-pregovorila , . .
» Cilka, vstani vendar!«
Toda! Oster krik se je izvil gospe iz prsi in vsa bleda je omahnila nazaj. Roke Cil-kine so bile mrzle kot led, telo trdo in brez življenja . . .
»Kako je to mogoče? Kako je to prišlo?«
Da, tako je bilo. Cilke ni bilo več med živimi. Zadušila se je bila ob plinu, ki je puhtel iz peči. Železne peči še ni bila vajena in je bila pozabila odpreti zaklopnico . . . Ah seveda, kdo bo mislil na to, ako pride domov s plesa, truden in veselo razburjen!
Zdravnik, ki je bil poklican, je mogel spoznati le toliko, da je smrt nastopila vsled vdihanja strupenih plinov. Smrt — mirna sicer in brez bolečin — a nenadna in nepričakovana . . . Doktorjeva Malka, ki je prihitela med drugimi, je sicer zatrjevala, da se je vedla Cilka ves večer na veselici spodobno in dostojno. Ampak — so tudi grehi, ki se store le v mislih, in za nekatere takih je zapisana večna kazen ... Ali je bila Cilka prosta tudi teh? Kdo ve? Kdo bo razbral in povedal, kar se je v zadnjih dvanajstih urah vršilo v srcu mlade in tako nesrečne deklice?
4.
Ko je ležala na mrtvaškem odru, je bila oblečena v belo. Obraz je ostal ves čas svež in nadahnjen z rdečico. Vstala naj bi bila in izpregovorila — in vsak bi bil rekel: »To je nevesta!«
Nevesta —. Po Novem letu je imela biti, V beli oblrki, vrezani po najnovejšem kroju.
A smrt jo je prehitela in ji vsilila poročno krilo svoje vrste . , .
Na Vernih duš dan pa se je dvigal iznad svežega in lepo ozaljšanega groba preprost, a lep spomenik. Na spomeniku je stalo poleg imena Cilkinega dan in leto njenega roj-
stva in njene smrti. Pod letnicami pa so se svetile zlate, velike črke, ki so klicale mimoidočim resen in svarilen klic: Memento mori! — Pomni, da boš umrl! — Spomenik in napis sta bili dali napraviti njeni prijateljici Kristina in Jerica-
Iskre.
(Piše Angelar Zdenčan.)
16. Še dvanajst let!
Življenjepis č. o. Ludovika La Nuza pripoveduje, da sta živela v mestu Palermo na Laškem dva iskrena prijatelja. Nekega dne sta bila skupaj na izprehodu. Eden od njiju — ime mu je bilo Cezar in je bil gledališčni igralec — pravi svojemu tovarišu, ki je hodil poleg njega molče in zamišljen: »Jaz stavim, kar hočeš, da si bil ti danes pri spovedi in si zato tako resen in nemiren! Poslušaj, kaj mi je nekoč povedal o. La Nuza. Rekel mi je, da mi bo Bog dal še dvanajst let življenja in če se v tem času ne izpreobrnem, da umr-jem nesrečne smrti. Prehodil sem že veliko sveta, bil velikokrat bolan in enkrat celo v veliki smrtni nevarnosti, a ta mesec, ko doteka dvanajsto leto, se čutim boljšega kot sploh kedaj v svojem življenju.« Nato ga še povabi, naj pride v gledališče v soboto gledat igro, katero je sam zložil. Nato se prijatelja ločita. V soboto, dne 24. novembra 1668. je igralca zadela kap v trenutku, ko je hotel stopiti na oder. Izdahnil je dušo naenkrat v naročju neke igralke. In konec je bilo igre .*.
17. Ali odrešenik ali sodnik.
Imenitna dama je prosila slovečega jezuita p. Abela, naj bi se zavzel za njeno hčer in jo skušal spreobrniti, ker že ni bila osem let pri sv. zakramentih in je živela ločena od svojega moža. Že skozi osem let se ni nikdar več prekrižala, nikdar ni stopila v cerkev. Pater je ravno takrat potoval z Dunaja v Belgijo skozi ono mesto, kjer je ta neverna mlada gospa živela. Zato jo obišče. Toda komaj jo vpraša: »Milostljiva gospa, koliko časa že niste bili pri spovedi?« jo tako grozno napade, da so morali zdravnika poklicati, Zdravnik je izjavil, da se je moralo nekaj nenavadnega pripetiti, da je gospa tako razburjena. Seveda ji pater potem ni več govoril o spovedi. Ob slovesu ji je še dejal:
»Gospa, ostanite zdravi. Toda eno si zapomnite. Gospod Bog vas naposled vendarle dobi, ali kot usmiljen odrešenik, ali kot strašen sodnik. Z Bogom!«
Čez poldrugo leto potem je prejel Abel od matere pismo, kjer mu piše: »Visokoča-stiti, pomislite! Moja hči se je izpreobrnila in je šla zopet k svojemu možu.« Na nekem potovanju se je sešel s to gospo in jo vpraša: »Milostljiva, kaj vas je nagnilo, da ste se iz-preobrnili?« —Ona odgovori: »Tista beseda, katero ste mi rekli ob slovesu, mi ni dala več miru: Gospod Bog vas vendarle dobi: ali kot usmiljen odrešenik ali kot strašen sodnik, Bolje pa je vsekako priti v roke usmiljenega odrešenika kot v roke strašnega sodnika.«
18. Morda prvi greh.
Bilo je na Tirolskem, Kmetiški otroci so se v neki vasi igrali tako, da so se skrivali, kakor je ta igra povsod v navadi. Dva otroka: deček in deklica, sta se skrila v neko veliko, staro skrinjo; težki pokrov je padel in zaprl otroka. Drugi otroci ju iščejo, a nikjer ne najdejo. Pridejo tudi do skrinje. Vse tiho in mirno. Poskusijo tudi odpreti pokrov, toda ne gre, ker je pretežak. »Tukaj ju ni,« pravijo in gredo dalje. Preteče prvi dan, otrok ni dobiti; preteče drugi, zopet ju ne najdejo. Tretji dan pa se začne po hiši razširjati čuden in neprijeten duh. Ljudje gredo za njim in pridejo do skrinje, iz katere se je širil mrtvaški duh. Poskusijo odpreti pokrov, a ne gre. Pride ključavničar. S silo odvzdig-nejo pokrov in kaj zagledajo! Grozno! Tu ležita deček in deklica v nesramnem položaju — mrtva! Deček devetih let in deklica stara osem let! Koliko grehov bi pač mogla ta dva narediti razen morda tega edinega, in Bog ju je k sebi poklical —--
Starši, pazite na svoje otroke in čuvajte njih nedolžn

Vedni rožni venec ali ura sv. rožnega venca.
Letno poročilo.
V evharističnem letu smo še. Bliža se koncu. Gotovo se je med nami utrdilo in razširilo evha-ristično kraljestvo. Nekak vrhunec ali cilj doseže to kraljestvo v celodnevnem, še bolj v nočnem češčenju presv. Rešnjega Telesa. Ta način češčenja je že med nami; naj se še vedno bolj izpopolni.
Vzporedno s tem evharističnim kraljestvom je Marijino kraljestvo: Sin in Mati sta neločljiva, v najtesnejši zvezi. Nekako izpopolnjenje doseže to Marijino kraljestvo v vednem rožnem vencu. Tudi ta način češčenja se je med nami Slovenci vpeljal. Že se časti Marija noč in dan, vsako uro v letu z molitvijo sv. rožnega venca.
Da more ta ali ona družba uspevati, so neobhodno potrebni večkratni shodi; ti so duša družbi. Krajevnih shodov naša družba ne more imeti, ker so njeni udje raztreseni po raznih krajih. Zato pa prosim si. uredništvo, da nam dovoli vsaj enkrat v letu, da se pismeno pogovorimo med seboj, da se tako vsaj v duhu združimo. Voditelj ima marsikaj povedati, morda tudi udje kaj. To je posebno potrebno v začetku, ker je naša družba še mlada, podobna nežni cvetlici, ki lahko usahne, ako se ji kaj ne priliva. To bi bilo nekako letno poročilo, naš občni zbor.
Oglasili so se udje za celo leto. Samo dva dni: 20. in 21. november sta ostala prazna. Namenjena sta bila za župnijo Rovte v vrhniški de-kaniji. Morda bi se v kaki župniji te dekanije
dobila še dva venca, da bi ostala ta dva dneva v dekaniji, kot je sedaj razdeljeno to češčenje. Za 15 dni se je nabralo udov, da molijo na dan po dva venca. Pridruženi so stalnim dnevom posameznih župnij. To so letni udje. Oglasila sta se dva venca, ki opravljata uro vsak mesec v letu, t. j. 1. in 5. dan. En venec je z Goriškega, iz Zatomina, drugi iz Logatca. To je še bolj hvalevredno. Mnogo udov je tudi pristopilo v dominikansko bratovščino. Pri tej se molijo vsak teden vsi trije deli. To bi bilo želeti, da bi vsi udje pristopili v prvotno bratovščino, to uro v letu ali v mesecu pa le navrgli.
Voditelji in voditeljice posameznih vencev ste prošeni, da skrbite, da so venci vedno polni in delavni. Ako kdo odstopi, se drugam preseli ali umrje, naj se take spremembe sporočajo glavnemu vodstvu ali precej ali vsaj enkrat v letu.
Tiskani so tudi posebni zapisniki udov za vlč. duhovnijske urade. Morda bo tem ustreženo, da dobijo zapisnik udov, ki so v njihovem kraju vpisani. Prosi se v tem oziru tudi blagohotne pomoči.
Zahvalim se vsem voditeljem in voditeljicam, da so pomagali. Kraljica presv. rožnega venca naj vsem obilno povrne! Priporočam se še nadalje.
Glavno vodstvo družbe vednega rožnega venca v Studenem pri Postojni.
Naše cerkveno petje domačega značaja je
naroden zaklad.
Dne 17. septembra t. 1, smo brali v poročilu o evharističnem kongresu na Dunaju tele besede: »O, wie die Slowenen schon singen! Mehrstimmig. Wunderbar! Wir Wiener miis-sen uns schamen, dal3 wir so was nicht zu-stande bringen. Hochwurden, Sie konnen auf Ihre Slowenen stolz sein!« (»O, kako Slovenci lepo pojejo! Večglasno! Čudovito! Mi Dunajčani se moramo sramovati, da kaj takega ne spravimo skupaj. Velečastni, lahko ste ponosni na svoje Slovence!«) Nadalje pravi poročevalec: Da, naše cerkveno petje domačega značaja je za nas same veselje vzpodbuda, pred tujci pa naša čast; je naroden zaklad, ki si ga pri vsem opravičenem cerkvenem glasbenem napredku in moderniziranju ne smemo dati vzeti

za nobeno ceno in ga ne zanemariti, marveč skrbno gojiti.
Žalibog da ni tako, kot pravi poročevalec: naše cerkveno petje domačega značaja je naroden zaklad. Žalibog, pravimo. Bil bi lahko še vedno naroden zaklad, kot je bil, kar pa dandanes ni več. Po pravici hvalijo tujci naše domače cerkveno petje, ki ga pa bomo kmalu izgubili. Kje pa zadonijo s kora domače pesmi? Lahko rečem: skoro nikjer. Le reci organistu, naj zapojo kako staro n. pr. Riharjevo pesem; posmejal se bo in se odrezal: ta ni moderna. Katere pa so moderne? Tiste, ki niso vzete iz ljudske duše — ne rečemo, da niso lepe in umetne, da se bomo razumeli — in ker niso iz ljudske duše, ne segajo v ljudsko dušo; gredo mimo
nje, ljudje ostanejo pri njih mrzli, silno mrzli; dolgočasijo se pri njih. Verniki nimajo prilike pri sv. maši sodelovati. »Naj se v duhu postavijo pod sv. križ, naj pazijo na glavne dele sv. maše,« praviš. Vse lepo! Prijatelj, najprej sam poskusi! Samo v duhu moliti je težko še celo za onega, ki je vajen premišljevati, koliko bolj še za navadnega vernika. Človek je razumno bitje, — vsak ima dušo in telo, Bog in Cerkev sta ravno to upoštevala. Čemu cerkveni obredi, lepota in lesk pri obredih, cerkvene slavnosti, procesije, ustna molitev? Vse zato, ker imamo dušo in telo, oboje od Boga; če pa je Bog oboje ustvaril, zakaj bi oboje ne poveličevalo Boga?
Kaj pa je cerkveno petje? Nikoli ne smemo pozabiti, da cerkveni kor ni koncertni oder, kjer bi se pevci producirali, ampak kor je kraj, kjer naj bi se Bog častil. Cerkveno petje je molitev. Zakaj ne bi smeli v cerkvi vsi na isti način moliti: peti? Pri nas je tako daleč prišlo, da ljudje mislijo, da sploh ne smejo v cerkvi peti. No, saj na tem je tudi res nekaj resnice! Cerkev hoče in ukazuje, da se mora Bog s petjem častiti. Ali naj ga časte samo pevci na koru? Ne, in trikrat ne! Vsi naj pojo, kajti sv. pismo nas uči: »Vse, kar sope, naj hvali Boga!« In sicer kako? »Hvalite ga s trobentinim glasom; hvalite ga z brenkljami in citrami! Hvalite ga z bobni in v vrstah; hvalite ga s strunami in piščalmi! Hvalite ga s prav glasnimi cimbali (Ps. 150.). Sv. pismo hoče z vsemi temi izrazi reči: vsi pojte Bogu hvalo! Torej vsi!
Pa bo kdo rekel, kakšna zmešnjava pa bo v cerkvi, če bodo vsi peli! Gotovo, zmešnjava bo, če verniki ne znajo pesmi, ki jo na koru pojo. Če pa ljudje znajo pesem, pa je nekaj veličastnega, ako doni iz vseh grl navdušeno petje. Srca vseh se dvigajo nehote do Boga in neko rajsko nepopisno veselje navda vse navzoče. Ko sem bil še doma, sem šel časih v sosednje Češnjice k sv. maši. Oh, kako lepo je bilo! Rajni župnik Kepec je jako ljubil skupno petje v cerkvi. In res, cela cerkev je pela. Stal sem zadaj med fanti; niti eden ni govoril in se smejal, ampak vsi so peli na glas mašne pesmi. Kako so romarji veseli na božjih potih, kjer kako domačo za-pojo, najrajši »Marija, k tebi, vboge reve ...« Priča sem bil, ko so se vrnili pred dvema letoma slovenski jeruzalemski romarji, ter se zbrali v ljubljanski stolni cerkvi. Dasi trudni in mokri od dežja so peli kakor zamaknjeni. Urednik tega lista je stal sredi med njimi in pel navdušeno z njimi. Pri zahvalni pesmi pa sem videl, da so tekle temu in onemu solze veselja in ginjenosti. Kedaj se je pa že kedo
solzil, ko so peli na koru latinski »Te Deum«? Navadno je tako, da ljudje komaj čakajo, da bo konec, pri tem pa zdehajo.
Kako pa doseči, da bodo vsi peli? Vsi bodo peli, če bodo znali; znali pa, če jih bomo naučili. Naučijo naj se že otroci navadnih pesmi. Največ pa lahko storijo društva. Naj ne bodo društva samo za parado in za popivanje !
Kedaj pa naj vsi pojo? Vedno? Ne! Cela cerkev naj bi pela semtertje pri navadnih mašah in pri litanijah, kajti če je večji praznik, gotovo ne morejo ljudje latinsko peti. Pa tudi to sem videl, in sicer v Lurdu. Tam domačini pojo latinsko mašo in popoldne latinske večernice. Naj bi pri nas pela cela cerkev ob navadnih nedeljah, n. pr.: Pred stolom tvoje milosti; Pred Bogom poklek-nimo; Bog, pred tvojim veličanstvom itd. Marijine: Marija k tebi vboge reve; Lepa si Marija; Za Bogom častimo Marijo najprej (od Vel. Šmarna; zakaj bi se ta ne pela; ljudstvo jo jako čisla); Zapojmo na glas itd. Pri blagoslovu: Sveto; Najsvetejši, tebe počastimo; O kam Gospod; itd. Zakaj bi se po litanijah mesto »laudate« ne pelo slovensko »Hvalite« ali pa kaka druga, času primerna pesem? »Laudate« je sicer krasen, pa le za onega, ki latinski razume, ljudje pa nimajo nič od njega; med tem, ko se to poje, in je še duhovnik pri oltarju, gredo ljudje že iz cerkve, česar bi ne storili, če bi sami kaj peli. »Te Deum« je tako lep in pomenljiv hvalospev, pa nimajo ljudje od vsega skupaj nič, če se latinsko poje. Zakaj bi ne peli slovensko: Hvala večnemu Bogu? In kako ljudje to radi pojo! Časih so veseli in se že med potjo menijo: danes bomo pa »zahvalno pesem« peli.
Ohranimo stare cerkvene pesmi našemu narodu! Te pesmi imajo nekaj izrazitega; točno izrazijo dotični praznik, in kdor jo enkrat sliši, si jo bo za zmeraj zapomnil. In ravno tega moderne pesmi nimajo, zato nimajo vstopa v ljudsko dušo, pa ga tudi nikoli dobile ne bodo. Zato, Če hočemo, da bo ljudstvo tudi s skupnim petjem častilo Stvarnika, gojimo skrbno cerkveno petje domačega značaja! To petje je bilo, glejmo, da bo tudi ostalo naroden zaklad!
Kaplan Erzin,
* * *
Dodatek uredništva. Razume se, da nič
nimamo, nič ne moremo in ne smemo imeti zoper tisto latinsko petje, ki ga Cerkev pri božji službi strogo zahteva. Ravno tako bi bilo nespametno zahtevati, da mora naše petje ostati vedno na isti stopinji, kakor je bilo pred mnogimi leti. Napredek mora biti. Zato
je bilo rečeno; »Pri vsem opravičenem cerk veno g 1 a sbenem napredku in moderniziranju ne smemo zanemariti domačega petja.«
Res pa je dvoje:
1.	Naši skladatelji naj bi se -— kolikor le glasbena pravila dopuščajo — ozirali na značaj, na dušo in na želje našega ljudstva. Ne sme se vse delati po nemškem vzorcu. Naše ljudstvo je v tem vse kaj drugega kakor nemško. Kje imajo Nemci tako lepe, melodi-jozne, v srce segajoče narodne in druge domače pesmi kakor mi? Zato naj se tudi umetne pesmi kolikor mogoče prilagodijo temu narodnemu duhu in značaju. »Naj pesem umetna, naj merjena bo, nikdar ni prijetna, ak' žali uho.« — Mislimo, da te edinosti med umetnostjo in poljudnostjo ni nemogoče doseči. Odpev »0 Jezus, tvoje sladko srce ,..« je gotovo glasbeno pravilen, pa tudi za uho prijeten, da se lahko poje.
2.	Naj bi zlasti naši glasbeni veščaki poleg umetnega tudi gojili domače, ljudsko petje. Veliko časa že pišemo in govorimo o ljudskem petju. In kam smo prišli z našim ljudskim petjem? Nikamor! Tam smo, kjer smo bili. Sempatje kako lepo zapojemo, da se sami sebi čudimo, kako znamo, in drugi nas občudujejo, — potem je zopet celo leto tiho, Ali ni škoda tega »narodnega zaklada«, da je tako zakopan? Kje je krivda?
Oprostite, ne želimo nikogar žaliti, a resnica je pa le, da umetni pevci in orgljarji niso
brez krivde. Bili smo že večkrat priča, ko so — če se je ljudstvo oglasilo — nalašč vzeli take pesmi, ali pa tak takt, ali tako hitro iz-preminjali, da ljudje niso mogli zraven. To gotovo ni modro. Petje ni monopol nekaterih. Saj bodo imeli umetni pevci še vedno veliko prilike, peti sami, četudi ljudstvo malo do glasu pride. Vsa čast cerkvenim pevcem, ki veliko časa in truda žrtvujejo za božjo čast in službo! Vendar naj ne bodo nevoljni, če se časih oglase tudi drugi, ki jim je Bog tudi glas ustvaril zato, da ga ž njim časte. Se bodo pa oni takrat malo oddahnili. Saj imajo časih res toliko petja, da že težko dihajo. In ne le tolerirati bi se moralo skupno petje, ampak tudi naravnost pospeševati. In tega pogrešamo. Organisti naj bi časih po Marijinih družbah in društvih učili cele velike skupine peti bolj lahke pesmi. Pa že pri korenini naj bi se začelo. Cecilijino društvo, orglarska šola in Cerkveni glasbenik naj bi vzeli v svoj program poleg umetnega tudi gojenje ljudskega petja. Dokler tega ne bo, ne bo popolne zadovoljnosti in ne zaže-ljene edinosti med ljudstvom in glasbenimi umetniki.
Da, naše ljudsko petje je naš naroden zaklad! In kdor bo ta zaklad dvignil, bo imel ravno take zasluge, kakor tisti, ki so naše cerkveno petje in glasbo povzdignili na višjo stopnjo. Kdor bo to storil, bo storil veliko delo Bogu v čast in cel narod mu bo hvaležen.
Šola krščanske omike.
(Konec.)
Danes napravimo sklep vadbe in šole za to leto. Spoznali smo dobro, da je moč satanovega kraljestva velika in grozna. Satanovi vojaki so besni in zvijačni ter se ne ustrašijo nobene, tudi uajhujše reči.
Nasproti satanovemu kraljestvu stoji sv. Cerkev, kraljestvo božje na zemlji. Z vsem potrebnim orožjem za ta hudi boj je obilno preskrbljena od Jezusa Kristusa samega, ki stoji na strani vse dni do konca sveta. Da bi le tudi kristjani kot vojaki Kristusovi storili svojo dolžnost in šli s tako srčnostjo v boj, kakor nasprotniki, in se držali hrabro in modro.
Vojska med tema kraljestvoma ne poneha nikdar in boji med dobrimi in hudobnimi se bijejo srdito vsak dan po vseh krajih sveta. Zmagujejo zdaj ti, zdaj drugi, pa žal, da večkrat hudobni kot dobri. Ranjencev in mrličev je veliko število na obeh straneh. Ko zmaga satan, dobi pekel svoj plen, množice pogubljenih duš. Koliko pa
hodi še kristjanov ranjenih, oropanih in ponižanih po svetu, ki se niso zadosti varovali in branili satanovih napadov. Pomagajmo tem revežem, dokler je še čas, pa pazimo tudi, da nas ne zadene enaka nesreča.
Kaj naj bo torej sad naše šole za to leto? — Sad naj bodo tile sklepi, ki jih hočemo zvesto držati in spolnjevati:
1. Prva in največja skrb nam bo, da se pri nas v naši fari opravlja služba božja res lepo, dostojno in pobožno. Kar še ni v redu, popravimo; ne odnehajmo prej, dokler ne bomo videli, da vsi odrasli res hodijo v cerkev k sv. maši. — Okrog farne cerkve je med službo božjo marsikje še veliko nerodnega. Ne čakajmo na župnika, naj on vse to odpravi, saj dostikrat še ne more ne, ker je v cerkvi pri sv. opravilih zadržan. Mi pa vse to vidimo in trpimo in h grehu molčimo, kar gotovo ni lepo za nas. -— Duhovniki se bodo od svoje strani potrudili na vso moč za
veličastno službo božjo in za dobre pridige in nauke.
Ako tega ne storimo, vse drugo ne bo veliko izdalo.
2. Vsaka fara naj ima dobro zasnovano društveno organizacijo. Središče vsega naj bosta Marijina družba in III. red s potrebnimi odseki. Kjer zmorejo več, naj store več, vendar lepi uspehi niso toliko odvisni od množine društev in društvenikov, kakor od pravega življenja, snovanja in delovanja vseh, ki so v društvu.
Vodstvo ima pri vsakem društvu najimenitnejšo pa tudi najtežjo nalogo. Poglejmo po naših društvih, ali je res vse v redu. Bojim se, da ni. Saj gotovo ni dobro spričevalo za družbo, ki šteje 200 a 1 i 300 udov, ki obstoja že štiri ali pet let, pa še ne more pokazati na eno polje, na
katerem se kaže vpliv njenega delovanja.
Prenovimo se torej nemudoma, vojska je pred vratmi!
3. Za temeljito preosnovo javnega življenja v zmislu krščanske omike je treba modrega, složnega in urejenega sodelovanja od strani cerkve in svetne oblasti. Najprej in najložje se to doseže po farah in občinah na deželi, kjer so župani in odborniki pošteni in razumni krščanski možje, ki bodo to delo z veseljem sprejeli in krepko vršili.
To so torej najimenitnejši sklepi v šoli krščanske omike. Ako se trdno poprimemo, jih v dejanje spraviti, nas bo podpirala milost božja, ki bo tudi poroštvo dobrega sadu. Sv, Jožef, ki je bil naš zavetnik v šoli, naj bo tudi naš varuh pri snovanju krščanske omike.	Dr. J, J,
V Rim pojdemo — če bo božja volja.
Na vprašanje v zadnji številki »Bogoljuba«, ali naj bi šli drugo leto v Rim ali ne, ni bilo slišati nobenega ugovora, pač pa več glasov za to, da gremo. Zato se je tudi napravil sklep, da pojdemo, — če bo božja volja.
Razen navedenega razloga so bili za ta sklep merodajni še sledeči razlogi:
1.	Ko so se Slovenci vračali pri zadnjem romanju iz Rima, se je slišala želja, naj bi se napravilo romanje v Rim vsaka t r i leta. Zdaj bo pa minulo spomladi že trinajst let, kar smo zadnjič bili tam.
2.	Sv. očeta Pija X., dasi vladajo že deseto leto, še nismo videli in se jim ne poklonili.
3.	Meseca aprila bo svetovni evharistični kongres na Malti. Slišalo se je že sempatja, da utegnejo tudi nekateri od nas iti doli. Rim pa je na sredi pota proti Malti. Torej se lahko Rim in Malta združita.
4.	Prihodnje leto se bo v Rimu obhajala 1300 letnica milanskega edikta, s katerim je cesar Konstantin po tristo letih preganjanja krščanstva dal in dovolil katoliški Cerkvi prostost. Zato bodo prihodnje leto prihajali v Rim romarji iz vseh krajev; tudi Dunajčani bodo napravili svoj romarski vlak.
5.	Nekateri imajo še od lanskega leta denar, ki so ga poslali za romanje, shranjen v Ljubljani, in za gotovo pričakujejo, da se jim bo letos želja izpolnila.
To je toliko razlogov, da ni nobenega pomisleka več proti, in če bo božja volja, — pojdemo.
Natančneje določbe prihodnjič. Opomnjeno pa bodi že danes, da se bo treba zglaševati hitro, ker prihodnje leto bo zelo zgodaj velikanoč, po velikinoči pa brž odrinemo.
ob začetku vojske poslal sledečo brzojavko zveznim državam na Balkanu: »Molitve štirih združenih držav se dvigajo k Bogu vsemogočnemu, ki prosijo pobožno in goreče za zmago novemu križarskemu pohodu. Naj Gospod v svoji dobrot-ljivosti blagoslovi napore skupnih armad . . . Moje ljudstvo, moji vojaki in jaz — pošiljamo bul-garskemu in srbskemu narodu, kakor tudi črnogorskim junakom pozdrav bratske ljubezni. Oči imamo uprte na križ ter si volimo bojno gesloi »V tem znamenju bo naša zmaga!«
Po svetu.
Križarska vojska. Katoliški svet se raduje zmagoslavnega prodiranja zveznega krščanskega vojaštva proti turškemu polumescu. Prišel je vendar enkrat čas, ko bo turški hlačar prejel plačilo za vse krivice, ki jih je prizadejal tekom stoletij krščanskemu imenu in krščanskim Slovanom. Sedanja vojska proti Turčiji je moderna križarska vojska. Želimo le, da bi za krščanstvo imela popolen uspeh. — Grški kralj je


Zmagonosno prodiranje krščanskih armad proti krutemu zatiralcu krščanskih narodov, proti mohamedanskemu in barbarskemu Turčinu, ki je dolga stoletja tlačil krščanske podložnike, prelival nedolžno kri in izzival nevoljo vsega omikanega sveta, pozdravljajo zlasti vsi tisti, ki krščansko čutijo in žive. Dnevi plačila za vse krivice, ki jih je turški polumesec prizadjal krščanstvu in krščanskim narodom, so nastopili. Upamo, da bo Turek polagoma izginil iz Evrope, da bo moglo krščanstvo na Balkanu zopet zavladati. Želimo pa tudi in prosimo Boga, da se naši pravoslavni bratje, ki se v verskem oziru malo ločijo od nas, povrnejo h katoliški Cerkvi.
Ganljiv prizor. V glavnem mestu Bolgarije in v okolici je tudi dokaj katoliških kristjanov, ki so seveda šli tudi v vojsko zoper Turčina. Prof. Bezenšek, naš rojak, piše, kako so vsi ti čvrsti katoliški mladeniči (nad 50 po številu), ki so bili poklicani pod orožje, prejšnjo nedeljo skupno pristopili k sv. obhajilu pri oltarju sv. Jožefa. Bil je ganljiv prizor, pravi slovenski poročevalec.
Nekaj številk. Za evharistični kongres je bilo naročenih 226 posebnih vlakov. Na teh in na rednih vlakih se je pripeljalo na Dunaj v dneh od 9. do 16. septembra 365.108 oseb, v kolikor je bilo moč sešteti. V tem številu pa niso obseženi tisti udeleženci, ki so se pripeljali na ladjah, v avtomobilih, vozovih, ali ki so prišli peš. Legitimacij za znižano vožnjo je bilo oddanih 930.000. Dunajska električna železnica je prevozila dne 14. septembra 1,213.000 potnikov. — V sprevodu pred in za Najsvetejšim je korakalo v treh vojih 85.000 mož.
Trajen spomin na dunajski evharistični kongres bo cerkev presv. Rešnjega Telesa, ki jo bodo zidali na Dunaju z dohodki, ki so preostali od skupnega računa. Bilanca stroškov in dohodkov izkazuje okroglo 300.000 K prebitka. En del tega denarja se bo porabil še za knjigo o kongresu, ki jo bodo dobili vsi deležniki, ako so si bili oskrbeli vstopnico za 10 K.
Sadovi evbarističnega kongresa. Veliko lepega smo že culi o kongresu na Dunaju. Širši svet je bolj dovzeten za zunanje slavnosti in slavnostne govore; koliko milosti pa je Sv. Duh razlil za časa kongresa na posameznike, to je javnosti prikrito. Koliko se je spovedovalo tiste dni, koliko grešnikov se je spravilo po dolgem grešnem stanju z Bogom, o tem bi vedeli povedati zlasti dunajski spovedniki. Neki vnet dušni pastir dunajski je štiri kongresne dneve spove-doval po 13 in 14 ur na dan. V neki samostanski cerkvi notranjega mesta je sedelo veliko patrov od petih zjutraj do devetih, da celo do 11. ure zvečer v spovednicah. Prenehali so samo opol-
dne za nekoliko časa. Pri sv. obhajilu je bilo toliko vernikov, da je zmanjkovalo hostij, dasi-ravno so se bili povsod poprej dobro preskrbeli. Kar je pa največ vredno, je to, da so prišli k sv. obhajilu možje, ki so se bili poprej več let zanemarili ter opuščali celo velikonočno dolžnost. Neki dunajski župnik sreča po kongresu meščana, ki mu reče: Odslej boste, gospod župnik, z menoj bolj zadovoljni, kajti bil sem pri spovedi, kar sem že 40 let zanemarjal.« O drugem zakonskem možu smo brali, da je šel k spovedi, dasi že od svoje poroke ni bil; priznal je: »Moja stara mi je prigovarjala, naj še jaz grem, ko gre toliko drugih mož.« Tolažilno je zlasti tudi to, da se je mladina skoraj polnoštevilno udeležila sv. obhajila. V eni župniji, kjer je 2500 otrok sposobnih za sv. obhajilo, jih je manjkalo samo 50; v neki drugi z enakim številom, so skoraj vsi prišli. — Še celo v jetnišnicah so imeli evharistične pobožnosti. — Vseh sv. obhajil je bilo okoli 300.000.
Sv. oče Pij X, so podelili avstrijskemu nauč-nemu ministru dr. Hussareku veliki križ sv. Gre-gorija, županu dunajskemu Neumayerju ter policijskemu predsedniku Brzesowskyju veliki križ Salvatorjevega reda, princu Liechtensteinu kom-turni križ z zvezdo Gregorijevega reda, podžupanu dr, Porzerju pa komturni križ Salvatorjevega reda. — Avstrijski cesar pa je odlikoval papeževega legata in vse spremstvo z raznimi redovi.
Kardinal-legat van Rossum je na povratku v Rim obiskal mesto Trient, kjer je blagoslovil temeljni kamen za ondotno cerkev najsv. Zakramenta; nato se je pomudil tudi v Briksenu. V Rim je došel 4. oktobra ter je takoj osebno poročal sv. očetu o dunajski slavnosti na čast sv. Rešnjemu Telesu.
Malta. Za prihodnje leto je določen otok Malta, kjer se bo vršil evharistični kongres. Malta je otok v Sredozemskem morju, 94 km južno od Sicilije. Politično pripada otok Angležem; glavno mesto, mesto prihodnjega kongresa, se imenuje Valetta, ki šteje 22,680, s predmestjem Floriana pa nekaj čez 50.000 prebivalcev. Vseh ljudi na otoku je okrog 200.000. Otok je bolj ka-menit ter ima nizko gričevje, koder se pridelujejo oranže, fige, sadje, volna, nekoliko žita itd. Katoliških prebivalcev na Malti je 160.000, ki so porazdeljeni na 39 župnij. Škofijski sedež je v glavnem mestu Valetta, ki je zidano na severovzhodni strani, in sicer na grebenastem pomolu, ki ga na obeh straneh obdaja globoka morska zareza. Mesto je utrjeno, ima precejšnjo vojaško posadko, vseučilišče, več raznostrokih šol, lepo škofijsko cerkev, muzej, botanični vrt, glavni arhiv joha-nitskega reda in lepo pristanišče. Ker bo 24. mednarodni kongres že meseca aprila, bo krasno pomladno vreme in prijetna gorkota, ki
je ob tem času na Malti, morda tudi koga izmed nas zvabila na proslavo evharističnega Jezusa pod južno podnebje.
Čudež sv. Januarija. Ob velikanski udeležbi domačih in tujih vernikov se je zopet obnovil dne 19. septembra, na god sv. mučenca Januarija, čudež, da je kri tega sv. mučenca-škofa, ki je strjena v mali steklenici, zopet zavrela in postala tekoča, ko so približali stekleničico glavi sv. Januarija. Ljudstvo je bilo navdušeno ter prepevalo sv. pesmi. — Sv. Januarij je bil škof v Beneventu. Mučeniško smrt je prestal 1. 305., za časa trinoga Dioklecijana.
Novejši mučenci. Kongregacija sv. obredov je započela obravnavo, da proglasi za svetnike 22 zamorskih mladeničev, ki so živeli na dvoru kralja Mwanga sredi Afrike ter so žrtvovali svoje mlado življenje za sv. vero na grmadi v letih 1885. do 1887.
pl. Hartmanna, ki je bil šele lani posvečen za škofa v Miinstru.
V Kalkuti v Indiji so imeli meseca novembra prvi severoindijski katoliški shod pod predsedstvom nadškofa Meulemann S. J. Število navzočih je bilo do 10.000. Posledica tega znamenitega zborovanja je tudi to, da se je ustanovila »Katoliška zveza za prospeh katoliških zadev«.
400 angleških romarjev je bilo sprejetih 22. oktobra v avdijenci pri papežu Piju X.; med njimi je bilo deset angleških škofov.
Breslavski knezoškoi kardinal Kopp je praznoval 20. oktobra 50 letnico mašništva in 25 letni jubilej svojega škofovstva. Katoličani so mu priredili veliko proslavo. Na večer je bila bakljada s sprevodom, ki se je je udeležilo 8000 mož. Pismene pozdrave je prejel kardinal od sv. očeta, od avstrijskega cesarja, ki mu je podelil briljante k velikemu križu reda sv. Štefana. Častital je ju-
Odrin (Adrianopel).
Velikansk pogreb je imel f kardinal Coullie v Lyonu. Občinstva se je zbralo okrog 200.000. Vidi se, da Francozi še vedno spoštujejo svoje višje pastirje.
Prelat Anton de Waal, vodja nemškega zavoda »Campo Santo« v Rimu, je praznoval 11. oktobra petdesetletnico mašništva. Pri slovesnosti je bilo navzočih mnogo Avstrijcev in Nemcev.
Ško! dr, Krapac iz Djakova je bil sprejet od sv. očeta v Rimu v posebni avdijenci.
Kardinal Netto, ki se je bil odpovedal patriarhalni časti v Lizboni in šel zopet v samostan (bil je frančiškan), se je umaknil strupeni portugalski vladi na Špansko.
Metropolit v Kolinu. Dne 29. oktobra je kolinska nadškofijska prestolica dobila novega nadpastirja. Kolinski kapitel je izvolil dr. Feliksa
bilantu tudi nemški cesar, avstrijski zbornični predsednik, naučni minister in dr.
Umrla je princezinja Marija Terezija, edina še živeča sestra španskega kralja Alfonza v 28. letu starosti. Omožena je bila s princem Ferdinandom bavarskim. Ravno je bila že na tem, da bi zapustila otroško posteljo, pa jo je prehitela smrt. Umrla infantinja si je bila s svojo pobož-nostjo in z veliko radodarnostjo pridobila srca vsega ljudstva. Sv. oče Pij X. so kralju izrazili sožalje.
Po domovini.
Duhovski naraščaj. V I. letnik bogoslovja v Ljubljani je letos sprejetih 23 kandidatov; v oddelek za tržaško škofijo v goriškem semenišču je vstopilo 11 novih bogoslovcev, — VI. letnik raa*
riborske bogoslovnice je letos sprejetih 14 gospodov, v III. letnik pa dva.
Smrtna kosa. Dne 30. septembra so pokopali v Kranju duh. svetnika, č. gosp. Jakoba Mrak, bivšega župnika iz Naklega. Zadnja leta je živel v Kranju v pokoju. — Na Skaručini je 5. oktobra umrl umirovljeni župnik Ludovik Jenko. N. p. v m.!
Novo mašo v Brockway, Minn. (Sev, Amerika) je imel meseca septembra rojak Slovenec g. J. Oman, doma iz Stare Loke. Po prvi sveti maši je poročil svojo sestro Rozalijo z Andrejem Blenkuš.
Blagoslovljenje deškega semenišča. Dne
6. oktobra so otvorili in blagoslovili v Gorici novozidano poslopje deškega semenišča. Cerkveni blagoslov je izvršil knezonadškof dr. Sedej, ki je tudi maševal v novi kapeli. Ostala slovesnost in nagovori odličnih gostov so bili v seme-niški dvorani. Za goriško škofijo je deško semenišče izredne važnosti, ker je namenjeno tudi zasebni gimnaziji. Poslopje je krasno ter opremljeno z vsemi modernimi napravami. Prostora ima za 200 gojencev.
Škofovska zborovanja. Dne 12. novembra so se zbrali slovenski škofje, ki spadajo pod nad-škofijo goriško, v Ljubljani kot gostje presvetlega knezoškofa k vsakoletnemu jesenskemu zborovanju. Predmet posvetovanja: Novi kodeks cerkvenega prava. — Na Dunaju so bila splošna škofovska posvetovanja od 5. novembra dalje. Navzoči so bili kardinali Skrbensky, Kačtaler, Bauer in Nagi ter 12 škofov, med njimi eksce-lenca dr. Napotnik, knezonadškof dr. Sedej in škof dr. Mahnič. — Istodobno so imeli skupne konference škofje iz Nemčije v mestu Fulda.
Pri sv. Jožefu nad Celjem se bodo začele duhovne vaje za dekleta 21. decembra zvečer ob 6, uri. 22., 23., 24. decembra bo presv. Rešnje Telo izpostavljeno v večno molitev, in 25. decembra zjutraj bo sklep. Dekleta, pridite v prav obilnem številu na cele duhovne vaje. Ako bo mrzlo, bodo v romarski hiši že dobro zakurili, da nas ne bo zeblo; v kapeli sv. Vincenca pa tudi.
Dunaj. V nedeljo, dne 20. oktobra se je tukaj ustanovila »Dekliška zveza«, ki bo imela redna zborovanja vsako prvo nedeljo v mescu v prostorih slov. kat. izobraževal, društva »Straža« v VI. okraju, Webgasse 17. Vabimo vse narodno misleče, za sveto vero vnete Slovenke, naj se združijo v skupino, ki bo delovala v prid svete vere in domovine. Čim več nas bo, tem lepše sadove bo obrodila naša novoustanovljena »Dekliška zveza«. Ako ima kdo izmed rojakov v domovini tukaj na Dunaju sestro, prijateljico ali znanko, naj ji sporoči, kje da se zbiramo, Slovenke, na svidenje dne 1. decembra!
Pilštanj. Tudi naša župnija se je veselila evharističnega kongresa. Po naročilu preč. gosp. župnika smo se vsako nedeljo in sleherni praznik že ob petih zjutraj zbrali okoli tabernakeljna ter z združeno molitvijo in s pobožnim petjem počastili Jezusa v najsvetejšem Zakramentu. Te ure zbrane molitve so nam postale tako ljube, da jih ne bomo več opustili. — Tri dni dunajskega kongresa je bilo pri nas sv, Rešnje Telo izpostavljeno že ob petih zjutraj. Molili smo in peli, da je bilo veselje. Ob pol šestih je bila pridiga in ob šestih sveta maša z blagoslovom. Da se preč. gospod župnik niso trudili zaman, dokazala so mnogobrojna sveta obhajila. Videl si te dni pri mizi Gospodovi tudi take, ki se sicer le enkrat v letu tam prikažejo.
Komenda. Naša župna cerkev se je lani in letos skoraj vsa prenovila. Veliki oltar in priž-nico je prebarval in prezlatil podobar in po-zlatar Karol Hrovat iz Domžal prav okusno. Poslikal je cerkev slogu primerno naš sosed Matija Koželj; lani prezbiterij s poglavitnimi dogodki iz življenja sv. apostola Petra, letos ladjo z jako zanimivo izvirno skupino. Na vrhu kraljuje presv. Trojica, pred katero moli kronana Kraljica nebeška. Angeli strme obdajajo ta veličastni prizor in molijo temeljno skrivnost naše svete vere. Nižje doli pa molijo ter hvalijo tro-edinega Boga in časte svojo Kraljico tile nebe-ščani: na desni presv. Trojice kleči sv. Jožef, deviški ženin prečiste Device Marije, z lilijo v roki; zraven njega kaže sv. Janez Krstnik, zavetnik maltežkega viteškega reda, na Sina božjega nad seboj, katerega znak je jagnje poleg predhodnika Gospodovega; za njim drži angel meč. Na levi strani gledata kvišku prvaka apostolov, sv. Peter s ključi in sv. Pavel z listno knjigo v roki pa z angelom, držečim meč, za seboj. Znamenji papeške časti sv. Petra: tiaro in trikrižno palico, pa nosita spodaj dva angela, sredi med njima drži tretji križ sv. Petra. V vznožju slike pa se vidi vatikanska cerkev, stoječa na skali, v katero se zaganjajo silni valovi hudih viharjev, provzročenih po raznoterih sovražnikih Jezusovega imena, toda cerkev svetega Petra kljubuje nepremakljivo vsem peklenskim močem po obljubi Gosopdovi. V stranskih kapelah obdajajo znaki štirih evangelistov to veliko sliko, ki dela čast mojstru in cerkvi. — Ob sklepni slovesnosti na žegnansko nedeljo je letos prvič vihrala iz zvonika dolga zastava, znak patronstva maltežkega viteškega reda, rdeča z belim križem, spomin na križarske vojske. ■— V teku tega leta je vstopilo v Marijino družbo več novincev obojega spola. Poleg udov Marijine družbe so imeli tudi Orli dvakrat skupno sveto obhajilo, v veliko spodbudo ostali mladini.
Zahvala. Podpisani se srčno zahvaljuje preč. gosp. misijonarju Mihaelu Klančniku, ker je od
njega prejel 15 lir v dar za zidanje nove cerkve presv. Jezusovega Srca na Beneškem. — Št. Lenart, 20. oktobra 1912. — Janez Petričič, župnik. Prošnja, »Bogoljub« ima sicer mnogo prošenj, pa nam je vendar dovolil, da smemo poprositi podpore za revne, pridne dijake, ki jih podpira ljudska kuhinja. Letos se je število prosilcev zelo pomnožilo in odklanjati bi morali pridne dijake, ki so podpore vredni. Ker nc zadoščajo naša sredstva za toliko število, zato se obračamo do dobrih src, da nam pridejo na pomoč. Odbor bo hvaležen za vsak, tudi najmanjši dar. Darove prosimo pošiljati na naslov: A. K r ž i č, častni kanonik in profesor, Ljubljana. — Uredništvo »Bogoljuba« nam je blagohotno obljubilo objaviti zneske in imena darovalcev. — Odbor ljudske kuhinje.
Književnost.
Žene in dekleta, ali že imate prepotrebno in prekoristno knjigo »Sadje v gospodinjstvu«, spisal Martin Humek?! — Ženski spol neizmerno veliko trpi vsled pijančevanja moških: koliko žena je strašnih revic, ker imajo može pijance; koliko deklet pa očete in brate, pijači vdane! Zato so ženske na vso moč poklicane, delati z vsemi silami zoper pijančevanje. To se pa ne da vselej kar naravnost, ampak p o ovinkih je treba cilj doseči. Sadje moramo spraviti bolj k veljavi in ga znati pri gospodinjstvu bolje uporabljati, pa bo počasi pijančevanje pojenjavalo. Kaj vse se da iz sadja dobrega in sladkega napraviti, to malokatera ženska ve. Ta knjiga vam pove. Zato je za vsako sedanjo ali bodočo gospodinjo potrebno, da si to knjigo oskrbi. Krajcarji, ki jih bo zanjo izdala, se ji bodo pri gospodinjstvu stokrat izplačali. Knjiga se dobi v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani in stane 1 K 20 vin., vezana v platno 1 K 80 vin., po pošti 15 vinarjev več. Če je še nimate, brž pišite ponjo, pa jo tudi preštudirajte in po nji ravnajte!
Tolažba dušam v vicah. Priredil župnik Fr. Bleiweis, Ta knjiga, ki je napovedana na strani 404, bo preden dobite »Bogoljuba« v roke, že izšla. Naslov nam pove, kako blag namen ima knjiga, ki je zares potrebna in nadvse koristna. Moliti za duše blagih ranjkih, ki si same ne morejo pomagati in nas milo prosijo pomoči, je res sveta in dobra misel; koristna je pa tudi nam; svet plačuje dobrote večkrat z nehvaležnostjo, duše ranjkih nam bodo pa za vsako pomoč gotovo hvaležne in ne bodo pozabile svojih dobrotnikov. Zato kupi to knjigo, da se tembolj vna-meš za delo usmiljenja, po katerem dosežeš
usmiljenje. Molitvenik ima nizko ceno, to je samo 1 K 20 vin. za vezan izvod z rdečo obrezo, po pošti 20 vinarjev več, Molitvenik ima prav priročno in prikupljivo obliko in se dobi v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani,
Pot v nebesa ali življenje udov tretjega reda sv. Frančiška Serafinskega, ki živijo med svetom. Šesti natis. Cena: z rdečo obrezo 1 K 80 vin., z zlato obrezo 2 K 40 vin., v šagrinu z zlato obrezo 3 K 20 vin. — Ta molitvenik je izšel ravnokar v šestem popravljenem in izpopolnjenem natisu. Dobi in naroča se v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
Stenski koledar za leto 1913. je izšel v lepi izpeljavi v tiskarni J, Krajec nasl, v Novem mestu. Cena 40 vinarjev, s poštnino 10 vinarjev več. Za Ljubljano in okolico ima zalogo prodajalna »Katoliškega tiskovnega društva« (prej Ničmanj v Ljubljani.
V molitev se priporočajo:
Neka duhovnija, da bi se v nji posvečevale nedelje in prazniki. — Štiri osebe za zdravje. — Neki mož, da bi ne bil tako hudoben. — Neki mladenič, silno vdan pijančevanju in razuzdanosti. — Neka Marijina hči za ozdravljenje. — Neka žena priporoča moža, da bi ga Bog na pravo pot pripeljal. — Neka žena za razsvetljenje, potrpežljivost in pomoč. —- Neko dekle za spoznanje pravega poklica in za stanovitnost v dobrem, — I. Rakušček iz Nagozda pri Kobaridu. — Neka Marijina hči za ozdravljenje hude živčne bolezni in pravo stanovitno pobožnost. — Dve Marijini hčeri za pravo spoznanje, zmago v skušnjavah, stanovitnost in dosego samostanskega poklica. — Neka mati za zdravje in vsa njena družina v veliki potrebi. — Zgubljeni naši rojaki, ki so pri delu v Nemčiji. — Vse priporočene in še ne uslišane zadeve.
Zahvale.
Za razne od Boga prejete milosti se zahvaljujejo: S. V. in S. A. v Ljubljani. — A. Novak, Dragatuš. — M. K., Železniki, — M. Gantar, Malenski vrh pri Poljanah. — Podpisana poročam vsem čitateljem »Bogoljuba«, da sem ob času kongresa na Dunaju hudo zbolela. Morala sem ostati tamkaj. Dne 4. oktobra so me privedli moji ljubi sorodniki domov, da tukaj laže okrevam. Zahvaljujem se vsem čitateljem, zlasti častiti "duhovščini, ki se me je ob času bolezni spominjala. Bog plačaj! Frančiška Stranjšak, c. kr. poštnega poduradnika soproga v Mariboru.

Iz knjige življenja.
(Resnične zgodbe.)
Sledeča zgodba vam kaže, kako mora družbenik biti pripravljen in znati zagovarjati pravice Cerkve, njene naprave itd.
I.
Na vlaku.
Sedel sem v kotu kupeja in molil svoj brevir. Naenkrat splošno glasno začudenje med potniki. Vlak je peljal ravno mimo krasnega velikega avstrijskega samostana, ki je mogočno stal na visoki pečini. Jeziki so se razvezali potnikom in skrite misli so privrele na dan. Posebno glasna sta postala dva go-spodka — z izrazitim judovskim obrazom. »Klerikalno bahaštvo!« — »Paradiž duhovnih lenuhov!« — »Te zvite buče si znajo priboriti najlepše prostore!«
V odgovor se sliši glas nekega mladeniča: »Na vsak način so si izbrali kraj prav dobro. Imajo pač izredno dober okus in zmi-sel za lepoto. In znano je, da pravo zmisel za naravno lepoto kažejo le blagi ljudje.«
»Pa ravno tako«, odgovarja židovski go-spodek, »bi se lahko reklo, da to velikansko poslopje kaže nenasitno vladoželjnost duhovnov. Ali ni to kot kak velikanski prisilni robotni grad?«
»Seveda!« se oglasi isti mladenič, ki je videti star kakih 18 let, »Seveda, in hvala Bogu, da so nekdaj v naši deželi toliko teh »prisilnih gradov« zidali. Kajti iz vsakega takega »gradu« (= samostana) so nekdaj menihi divjo goščavo in puščavo s težkim delom »prisilil i«, da je začela roditi in je dandanes rodovitna lepa zemlja za kulturo in blagostanje pridobljena.«
»No, morebiti je to »svoj čas« res bilo tako. Pa dandanes nimajo ti meniški zavodi nobene pravice več. So popolnoma nepotrebni. Ali mislite morebiti, da bo tak rejen črnuh rdečih lic še dandanes hotel tam na polju delati?«
»Tega se še manjka,« se zasmeje mladenič, »da bi ti, kakor pravite, dobro rejeni benediktinci v svojem črnem talarju tam zunaj na polju delali. Potem bi jih taki ljudje šele zasmehovali. Sicer pa poznam tudi kakor trlica suhe duhovnike.« In kakor slučajno je na mene pogledal.
»Bi vsaj svojega športa, lenobe, ne gojili, če bi na polju delali.«
»Športa (zabave)?« zakliče mladenič. »Prav imate. Benediktinci že stoletja gojijo velik šport, — pa vse drugačen je ta šport, kakor lenoba. Benediktinci vzdržujejo in množijo namreč velikanske knjižnice in zbirke umetnin. In zraven tega še — kar je v današnjih sebičnih časih že precej redko drugod najti — benediktinci gojijo tudi čudovito velikodušno gostoljubnost — zlasti reveži in bolniki ne trkajo nikdar zastonj. Vse to pa stane velikanske vsote denarja, truda in skrbi.«
»Hm, torej pravzaprav vendar lenarijo! Take lenuhe bi morala država že enkrat za vselej razgnati!«
»In iz samostanov napraviti kasarne, kajne, in prisilne delavnice za potepuhe? Kakor bi že zdavnaj ne bilo preveč onih hiš, kjer se mesto molitve sliv le večna kletev in klafanje! Ali bilo bi še bolje, kajne, da bi država te samostane za prav malo ceno prodala par velikim kapitalistom in bi kak ma-
sten debel jud svoj tron v njih postavil in se naslajal od lenobe in dobrega življenja?« Pri besedi »jud« so se duhovi ločili. Nekateri sopotniki so prijazno se smehljaie mladeniču prav dali — a gospoda juda sta postala še bolj temnih obrazov, in iz oči se je bliskalo.
»Res je pa vendarle,« je kričal en jud ves iz sebe, »da se ljudstvo zelo pohujšuje nad temi sijajnimi samostani in da 80 do 90 menihov v teh palačah brezskrbno živi brez haska.«
»Ljudstvo? V tem se pač silno motite. Ljudstvo se pohujšuje nad vse drugačnimi stvarmi. Pohujšuje se ljudstvo in godrnja zavoljo velikanskega denarja, ki ga požrejo razna velikomestna zabavišča, razni pevci in pevke, plesavci in plesavke, dirkališča, vedno večje vojaške potrebščine, kajti krščansko ljudstvo — večina ljudi, ki še krščansko misli in čuti, dobro ve, kako neizrekljivo veliko koristijo samostani. Oni zavod n. pr,, ki smo se peljali mimo njega, vzdržuje na lastne stroške celo gimnazijo (srednje šole), menihi so brezplačni profesorji na teh šolah. Oni samostan skrbi s svojim denarjem za 20 do 30 župnij, vse to plačuje namesto ljudstva. In tako je samostansko premoženje obenem ljudsko premoženje. Saj so tudi benediktinci večinoma sinovi preprostega naroda. Navzlic vsemu temu pa mora samostan seveda velikanske davke plačevati. Ohraniti to velikansko poslopje tako lepo, tudi nekaj stane in 80 do 90 menihov vendar tudi mora stanu primerno živeti. In koliko revežev se tukaj nasiti dannadan, o tem nimate seveda pojma.
Le čudež božjega blagoslova je v samostanu, da morejo še tako izhajati. Pa krščansko ljudstvo, ki čita dobre katoliške liste, še nekaj drugega ve.«
Mladi junak se je pripravljal za odhod, ker se je bližala njegova postaja, vzel je nahrbtnik in klobuk — a eno, zadnjo in najboljšo si je še prihranil za sklep in jo zabrusil judovskima že itak razkačenima gospodoma: »Ljudem je tudi dobro znano, da imata dva juda Rotšilda sama večje dohodke na leto, kakor vse kapele in cerkve na Avstrijskem; več obresti, kakor tisoč samostanov; petkrat večje, kakor vsi avstrijski škofje skupaj — in vendar ta dva juda niti tisoči del tega ne storita za ljudstvo, kakor en sam katoliški duhovnik, bodisi že debel ali suh.«
Glasno so mu ploskali potniki, on je kratko pozdravil in šel proti vratom. Jaz pa sem pristopil naglo k njemu in mu izrekel svoje hvaležno priznanje,
»Velečastiti, ste bili menda nekoliko iz-nenadeni, da sem mlad fant upal judom ugovarjati?«
»Seveda, čestitam Vam prav iz srca!« »O, hvala, ni vredno. Jaz sem namreč ud mladeniške Marijine družbe na Dunaju. Ravno pred kratkim smo se pri odseku za govorniške vaje pogovarjali o samostanih, zato sem nekoliko seznanjen s tem predmetom,« — Vlak je obstal, — »Z ljubim Sinom nas blagoslovi!« je pozdravil v slovo,
»Devica Marija!« sem vesel klical za
njim.
Iz nemškega prevel Fr, S,
Kako bi mogla po tej poti...
Kako bi mogla po tej poti, pa da bi k tebi ne prišla, saj si od blažene mladosti kraljica mojega srca!
Kako bi mogla mimo tebe molčečih ust in praznih rok? Pozdravov tisoč nosim v duši in cvetja, glej, mi dal je log.
Pozdravi vsi so zate, Mati, in cvetka vsaka je za te ,., S pogledom enim me nagradi in srečno moje bo srce.
En sam pogled mi zadostuje, en sam pogled in blagoslov, in tega duša se raduje bolj kot bi carskih se darov.
En sam pogled, nebeška Mati, potem na svoje delo grem ... Ti misliš name, ti me ljubiš, dovolj mi je, da le to vem.
M. Elizabeta,
Življenje v Marijini družbi.
(Dopis z Bleda.)
Majhna je po številu naša dekliška družba, ter pri nas so razmere tako neugodne, da se je treba skoraj za vsako novinko posebej boriti, a vendar se giblje dovolj živahno.
Naj omenim najprvo odsekov.
1. O b h a j i 1 n i odsek ima namen pospeševati pogostno sv. obhajilo. Razdeljen je na dva dela: tiste, ki se obvežejo pristopati k obhajilni mizi vsaj vsakih štirinajst dni, tvorijo prvi oddelek; one, ki prejemajo sv. obhajilo vsaj vsak
teden, drugega. Hvala Bogu, velika večina hodi večkrat na teden, prav veliko vsak dan. Odsek ima vsak mesec še poseben shod; nagovor pri teh shodih se vedno nanaša na najsvetejši Zakrament. Da se ve, v koliko članice izpolnjujejo odsekova pravila, so vpeljani mali tiskani listki, na katere zapiše vsaka članica, kolikokrat je bila na teden pri sv. obhajilu — seveda brez podpisa. Zavit listek mora oddati vsaka pri mesečnem obhajilnem shodu.
2. Cvetlični odsek skrbi za olepšavanje cerkve. Predvsem ima v oskrbi vzgojo cvetlic; da zna vsaka vzgajati lepih cvetlic, se vrše mesečne seje, kjer se pogovorimo o tekočih zadevah glede olepšanja cerkve in oltarjev in koncem seje predava vedno ena članica kaj splošnega o vzgoji cvetlic ali kake rože posebej. Odsek si je v ta namen preskrbel slovenskih in nemških knjig, in res so nekatera predavanja tako lepa,
da bi se jih tudi strokovni listi ne sramovali prinesti. Odsek je tudi oskrbel, da se je krog nove župne cerkve, kjer je bilo še od zidave zelo zanemarjeno, na njegove stroške zasadil park, ki se bo pa še izpopolnil. Odsek je dosedaj imel v vzgoji do 90 različnih cvetlic, katerim je poizvedel tudi pravilna imena. Tajnica odseka vodi sejni zapisnik. Cvetlični odsek je eden najživah-nejših odsekov. (To je kaj hvale vredno, da se tudi okoli cerkve skrbi za lepoto. Ur.)
3.	Bolniški odsek skrbi za zapuščene bolnice in za take, katere radi pomanjkanja domačih moči nimajo zadostne postrežbe. Odsek je še mlad in je doslej pomagal pri oskrbi treh bolnic. Poleg tega imajo članice dolžnost pridno obiskavati predvsem zapuščene bolnike.
4.	Cecilijanski odsek oskrbuje cerkveno petje. Skušnjo ima vsak teden dvakrat po poldrugo uro.
5.	Otroški odsek obdeluje »Vrtec«, ki šteje kakih 50 šolskih deklic, in skrbi za prireditve in zlete »Vrtca«. Deklice imajo vsak mesec skupno sv, obhajilo in shod. Govore pri tem shodu ima vedno voditeljica »Vrtca«, ki je članica Marijine družbe in obenem predsednica otroškega odbora. Otrokom se včasih zastavijo koristna vprašanja (n. pr.: Zakaj sem stopila v »Vrtec«; zakaj je pokorščina tako potrebna?), katera odgovore pismeno. Tista, ki brez vsake
tuje pomoči najboljše odgovori, dobi darilo. Pa-tron »Vrtca« je sv. Stanislav. Članice otroškega odbora imajo paziti na lepo obnašanje otrok in nanje vplivati z dobro besedo. Seje, o katerih vodi tajnica zapisnik, so na vsaka dva meseca. Voditeljica piše tudi kroniko »Vrtca«. Sad »Vrtca« je zlasti ta, da so se obhajila otrok zelo pomnožila.
6. Za razširjanje dobrih časopisov ni sicer stalnega odseka, toda ob novem letu gredo posamezne članice od hiše do hiše agitirat. Na ta način se je samo »Domoljub« v enem letu podvojil. Ta pot od hiše do hiše na Bledu ni lahka, ne gladka, pa so vendar vesele. Družba skrbi tudi za dostavljanje časopisov na dom.
Novinke imajo vsak mesec še poseben shod. Ker se mora pri nas marsikatera proti svoji volji veliko gibati v ne ravno najboljši druščini, so se vpeljale za novinke »Rafaele«. Vsaka novinka si mora namreč izmed deklet, ki so že nekaj časa v družbi, izbrati prijateljico, s katero veliko občuje. Te prijateljice se imenujejo »Rafaele« in imajo vsako leto vsaj dva shoda, kjer jim družbeni voditelj kliče v spomin njihove dolžnosti. Voditelj ima seveda pravico »Rafaelo« odvreči.
V štirinajstih letih svojega obstoja je imela družba trojne duhovne vaje. Zadnje so se vršile pred dvema letoma, in sicer štiri dni s tremi govori na dan. Dva sta bila obvezna. Članice so hodile silno točno do konca. — Obiskavanje mesečnih shodov se natančno nadzira potom kontrolne tabele. Predstojništvo ima mesečne seje. Vsako pomlad roma družba na bližnje Brezje, jeseni pa priredi kak daljši zlet. Pozimi sta ena ali dve igri in tombola za članice.
Družba se je udeležila po štirih odposlancih mednarodnega marijanskega shoda v Solnogradu in po sedmih zastopnikih evharističnega kongresa na Dunaju. — »Bogoljuba« bero vse članice.
Dekletom je veliko do družbe, in članicam, katere služijo v tujini, ni toliko dolgčas po domu, ampak po domači družbi in družbeni dvorani, ki jim je pravi drugi dom. Duh v družbi ni slab, dekleta se v ogromni večini zavedajo, da so Marijini otroci, dasi morajo zato poslušati neprestane psovke od ne ravno maloštevilnih nasprotnikov in prenesti marsikak posmeh in norčevanje celo od naših ljudi, ki imajo razne krive predsodke o Marijinih družbah. Ko bi bilo v družbi včasih še malo manj občutljivosti, bi bila družba v vsakem oziru vzorna,
Kako se gibljemo.
Kamnje na Vipavskem. Dne 23. oktobra iz-nenadila nas je žalostna novica, da je naš preč, g. župnik Jožef Kosec umrl v goriški bolnišnici usmiljenih bratov. Nismo sicer upali, da bi kdaj popolnoma ozdravel, ali tako naglo si nismo mislili. Velika je zguba za našo faro, na eni strani, ker je pomanjkanje duhovnikov, na drugi strani pa, ker smo zgubili dobrega, za vse skrbnega dušnega pastirja in ljubeznipolnega očeta do vseh faranov. Marijina družba je v njem zgubila skrbnega voditelja. Ob pogrebu, ki se je vršil tukaj, bila je splošna žalost, vse je žalovalo in jokalo, kakor dobri otroci za svojim dragim, nepozabnim očetom. Spremilo ga je 21 duhovnikov in neštevilno ljudstva. Osmi dan po njegovi smrti smo skoraj vse družbenice brez izjeme pred sv. mašo prejele sv, obhajilo in je darovale za našega rajnega voditelja. Spominjale se ga bomo vedno, ker bil nam je dober svetovalec v dušnih in svetnih zadevah. Bil nam je učitelj lepega zmernega življenja, posebno v pijači; bil je dolgo let popoln abstinent. Bil je goreč častilec Srca Jezusovega v sv, Rešnjcm Telesu. Umrl je v najlepših letih, star šele 46 let, a dopolnil jih je veliko kot neutrudljiv delavec v vinogradu Gospodovem, Šel je po plačilo k ljubemu Bogu, kakor upamo, in se že raduje nad zvezdami. Naj počiva v miru!
Evharistična slavnost, ki jo je priredila Marijina družba v Lichtenturničnem zavodu (Ljubljana), se je vrlo obnesla. V nedeljo, 13. oktobra, je bilo v ta namen celodnevno češčenje presv. Rešnjega Telesa, katero so družbenice pridno obiskovale in molile. Predpoldnem je bilo šest sv. maš, pri katerih so domače go-jenke lepo popevale evharistične pesmi. Popoldne ob 3, uri pa se je vršila ob najlepšem vremenu procesija z Najsvetejšim po lepo okrašenem domačem vrtu, katere so se udeležile z gorečimi svečami čč. ss, usmiljenke, čč. šolske sestre iz Marijanišča, polnoštevilno zunanje in notranje Marijine družbenice, Marijin vrtec in šolska mladina, ki je nosila banderčke z napisom litanij presv. Srca. Z zahvalno pesmijo v domači kapeli se je zaključila lepa slovesnost. — Za Slomškovo slavnost je priredila družba v nedeljo, 22. septembra, igro »Slomškovo rojstvo«, med katero se je slišalo ubrano petje Slomškovih pesmi. Gospod voditelj pa je imel v družbeni dvorani o Slomškovih vrlinah in njega posnemi za družbenice primeren govor.
Šmartin blizu Slovenjgradca. Naša dekliška Marijina družba si ne more očitati kake lenobe, saj je napredovala vseskozi, • Družbeni red je dobil vsestransko močno podlago. V teku leta se je priglasilo okoli 40 deklet za Marijino družbo,
a sprejeti se jih je dalo le kakih 20. Torej drugih 20 si je premislilo iz bogve kako »modrih« vzrokov. Morebiti se boje, da bi postale preveč pobožne in popolne, ker bi ne smele več rajati in po krčmah veselja iskati. Ali morebiti ne zaupajo družbi, ker se imenuje »Marijina« družba; morebiti pa so tako »previdne«, da so si za letos premislile, ga se bodo prihodnje leto dale sprejeti. Le to zadnje bi bilo nekoliko opravičljivo. One pa, ki so bile sprejete, so pa zdaj vesele in prav dobro se jim zdi, da so se pridružile Mariji. — V teku leta je Marijina družba storila marsikaj dobrega. Omenim samo dvoje. Dekleta so priredile igro in čisti dobiček porabile za nabavo novega krasnega ciborija v spomin na evhari-stično leto svojemu nebeškemu Ženinu. Skoraj polovico so pripomogli tudi fantje, udje vednega češčenja, kateri so tudi v ta namen priredili eno igro. Tukaj moram omeniti, da je naša Marijina družba tudi vsa v bratovščini vednega češčenja in ima molitveno uro vsako drugo nedeljo v mescu po večernicah. Drugič je družba priredila igre z namenom, da si za čisti dobiček nabavi dosedaj pogrešano družbeno zastavo (bandero). In zopet je njih požrtvovalnost storila, da se je izvanredno krasno bandero, umetnosti bogato delo čč. šolskih sester v Mariboru, takoj moglo izplačati. Na rožnovenško nedeljo je bila velika družbena slovesnost, slovesno blagoslovljenje bandera, in pod novim banderom najslovesnejši ginljiv sprejem novih Marijinih deklet. — Zdaj v zimskem času pa namerava Marijina družba z vso vnemo se posvetiti izobraževalnemu delu, Pogum in veselje vlada v naši Marijini družbi.
Iz Kanala. Družba treznosti ima v Kanalu med dekliško Marijino družbo udov: I. stopnja 6, II. stopnja 73; skupaj 79. Družba se vedno bolj širi. — Za praznik Brezmadežne bodemo imeli devetdnevnico, na praznik sam pa slovesno blagoslovljenje zastave za dekliško Marijino družbo. — Družba je naročila šest iztisov »Zlate dobe«. (Naj bi jo posnemale tudi druge družbe! Ured.)
Iz dekanije Novo mesto. Dragi »Bogoljub«! Nekaj si nam dolžan in zdaj imaš priliko, da v zadnji številki letošnjega leta svoj dolg poravnaš. Imaš namreč dolžnost poročati, kako razne Marijine družbe delujejo ali »gibljejo«. Mi smo tudi letos nekaj storili, kar je vredno omeniti, pa nisi omenil. Dolgo je že sicer od takrat, a vendar ne smeš opustiti, saj to ni kaka dnevna novica, ampak kaj boljšega. — Dne 21. avgusta smo napravili skupni zlet Marijinih družb naše dekanije ,v Marijino svetišče na Zaplaz. Kdor je videl ta veličasten shod, ta vesela mlada srca, to navdušeno pobožnost, je moral biti ginjen. Skoro vse družbe dekanije so bile številno udeležene. Zjutraj jih je vlak potegnil do Velike Loke, nekaj pa jih je prišlo peš, pridružile so se dekleta domače
družbe čatežke in nekaj iz Dobrniča, tako da se je od Čateža po hribčku proti Zaplazu pomikala impozantna procesija kakih 800 Marijinih hčera. Vsaka fara pod svojo zastavo ali banderom, vsaka s svojim duhovnom, vsaka družba je pela zase litanije in Marijine pesmi, vmes slovesno zvonenje — nebeško lep prizor, ki se ti je nudil, ako si stal na hribčku in gledal prihajajoči sprevod. V novi, še ne dodelani cerkvi je bila slovesna sveta maša, ki jo je daroval g. dekan prošt dr. Elbert ob azistenci mnogih duhovnov; na koru ubrano petje Marijinih deklet; cerkev polna mladega ljudstva, okoli Marijinega oltarja pa v polkrogu zastave in bandera! In ko so se pri povzdigovanju te zastave uklonile Najsvetejšemu, ti je moralo biti milo pri srcu. Po sv. maši je gospod škofijski voditelj Marijinih družb pridigal, kakšna mora biti Marijina družba in kakšna ne sme biti. Po končani božji službi se je vršilo prijetno zborovanje pred cerkvijo. Šaljivo-poučen govor gospoda kaplana iz Prečne, dekla-maciji dveh prečenskih deklet, Marije Erjavc in Ane Petrič, nenavadno lep in navdušen govor Medletove iz Šempetra, vmes pa pevanje Marijinih pesmi — vse to nam je tako kratilo čas, da bi skoro pozabili, da smo ljudje in da moramo tudi jesti. Pa kako smo kosili! Poldne je bilo proč, pa se je dež vlil, kakor nalašč. Pod streho v gostilno je moglo le malo deklet, druge so použivale svoje kosilce kar zunaj, ene pod kapom, druge pod zidarskim odrom pri cerkvi, tretje pod marelo itd. Človek bi mislil, da je zdaj vse skaženo; toda ne! Dež nam je vzel lepo vreme, veselja in dobre volje pa nam ni vzel. In če si gledal te vesele obraze in poslušal živahno čebljanje, si bil prepričan, da Marijini otroci iz ljubezni do Marije tudi z veseljem kaj potrpe, in tako je prav. Popoldne smo ob lepem vremenu veselo tekli po hribu navzdol na železnico in domu. Vse je govorilo: »Lepo je bilo!« Ne samo lepo, ampak taki shodi poživljajo, močno poživljajo duha in gorečnost Marijinih družb. (Morda bi bilo dobro, ljubi »Bogoljub«, če prineseš tudi fotografično sliko tega lepega shoda?) (Pošljite jo. Ured.)
Zaplana. Pri nas in menda tudi drugod je grda navada, da se pri metju prosa gode nerodnosti. Teh nerodnosti se udeležujejo tudi dekleta Marijine družbe, in še prav rade. Pri tem delu ni staršev in sploh starejših ljudi ne, ampak ga izvršujejo paroma samo mladi ljudje. Po končanem delu se mečejo po skednju in potem plešejo do štirih zjutraj. Navado je težko odpraviti, ker starši sami nečejo tega opustiti. Če duhovnik dekletom kaj reče, niso jezne samo te, ampak še bolj starši. Že štiri leta si prizadevam to reč odpraviti, pa ni mogoče. V nedeljo imam shod in hočem izključiti one, o katerih vem, da so se teh nerodnosti tudi letos udeležile. Če hočem biti
dosleden, moram jih izbrisati vsaj tri četrtine. Saj ste, g. urednik, o takih rečeh že večkrat pisali, toda ne bo odveč, če o tej grdi navadi posebej prav krepko poveste svoje mnenje, ker dekleta mislijo, da smo samo domači gospodje tako sitni. Ako je mogoče, naj bi že v prihodnji številki »Bogoljuba« prišla tozadevna majčkina pridiga.
Št. Peter pri Novem mestu. Pozdravlja te in ti častita naša Marijina družba, veliki naš prijatelj »Bogoljub«, k tvoji desetletnici, ki jo boš srečno dovršil z današnjo številko. Tudi naša Mar. dr. obhaja svojo desetletnico na praznik Brezmadežne. Ker sta ta dva mala jubileja enake starosti, zato sprejmi naš dopis, četudi ti mogoče ni pogodu. Saj si bil vedno prijazen, danes pa upamo, da te najdemo še bolj pri dobri volji kot sicer, kljub vsem sitnostim in težavam. Čuj torej! Naša Mar. dr. je bila ustanovljena ob času sv. mi-sijona pod vodstvom tedanjega župnika J. Boršt-narja 8. decembra 1902. Ob desetletnici jo vodijo peti voditelj Franc Češarek in peta prednica. Vse prejšnje prednice so stopile v zakon. (No vidite, saj gre dobro! Ur.) Novo zastavo si je družba preskrbela pod vodstvom g. Andr. Ste-novca in je bila blagoslovljena od milostnega g. prosta 17. maja 1908. Imamo skozi celih deset let vsako prvo nedeljo, oziroma na bližnji Marijin praznik skupno sv. obhajilo in vsak mesec shod. Imamo tudi več odsekov. Izobraževalni odsek je priredil sledeče predstave: Fabiola in Neža, Sv. Cita, Marijin otrok in Strahovi. Zunanje shode smo imeli tri na Trški gori s sosednimi družbami, posebno pa nam ostane v spominu letošnji dekanijski shod na Zaplazu, Božjo pot smo imeli dvakrat: prvič na Zaplaz, drugič na Žalostno goro, kjer smo se obenem udeležili blagoslova nove zastave v Mokronogu, Pri taki slav-nosti smo bili tudi v Brusnicah in Prečini. — Pri-zanesljivosti proti slabim družbenicam je malo, ker geslo naše družbe je: Rajši samo pet dobrih, kakor sto slabih! Zato pa imamo dobre družbe-nice, ki se z veseljem zatekajo pod varstvo svoje nebeške Matere. Posebno veselje so jim družbeni shodi, katerih se redno udeležujejo. Domov grede se večkrat sliši: Hvala Bogu, da imamo Mar. dr., kako bi nam bilo dolgčas, ako bi je ne bilo, saj bi potem ne imele nobenega veselja! Spoštovani »Bogoljub«! V zadnjih številkah si hotel tudi našo obleko nekoliko okrtačiti, a v naši družbi, ne vem, če si dobil kaj mnogo tega opravila, ker potratnosti pri nas še ni, pač pa so dostojno oblečene vse družbenice, in gotovo tudi ti ne bodeš zameril, če se ob posebnih praznikih in slovesnostih malo bolje oblečemo, kot sicer, saj se tudi cerkev včasih bolj praznično obleče in tudi obleka se lahko obrne v božjo čast. (Dobro znate govoriti. Ur.) Da nam ni samo za svojo obleko, to priča velum, ki ga je Mar. dr.
kupila domači cerkvi in tudi za druge stvari rada prispeva po svoji moči. Precejšnje število druž-' benic je stopilo v zakon, umrlo jih je šest in pet jih je šlo v samostan. V zadnjem času smo dve naglo zgubili: 28. oktobra smo spremili k poroki cerkveno pevko Terezijo Florjančič in 29. k pogrebu 14 letno Alojzijo Rifelj, ki je umrla v bolnišnici usmiljenih sester v Novem mestu, odkoder smo jo spremile na domače pokopališče. — Tu imamo nekoliko opisano našo kongregacijo skozi deset let. Ne vidi se iz teh vrstic kaj prav posebnega, vendar je pri nas veliko dobrega storila in veliko slabega odpravila. To mora priznati vsak, ako se ozre nazaj v prejšnja leta. Seveda brez vseh težav tudi ni bilo, posebno od začetka je bilo treba večkrat katero dobro spraviti, vendar smo srečno prišli do desetletnice, ki jo bomo obhajali z duhovnimi vajami. O da bi obhajali srečno še več desetletnic z vedno večjim uspehom, to želimo tudi tebi, naš slavljenec »Bogoljub«! Usliši nas Bog in Mati Marija!
Iz Cerkelj na Dolenjskem. Dne 12. oktobra so delili v naši lepi novi župni cerkvi presvitli1 knezoškof zakrament sv, birme, dan, ki je bil tudi za nas družabnice Marijine zelo pomenljiv, ker so namreč nam vsem v veselje imenovali visoki cerkveni knez našega voditelja g. župnika duhovnim svetnikom. Daj jim Bog trdnega zdravja, da bi nas mogli še mnogo let uspešno voditi po pravi poti življenja! — Takoj drugi dan smo obhajali drugo slovesnost, ko smo namreč spremljali kip nebeške Matere, ki so mu korakali ob strani domači Orli v krojih, z domačimi gospodi med lepim petjem v dolgi procesiji iz župne cerkve v Račjotvas, kjer so postavili va-ščani svoji Zaščitnici prav lepo kapelo. Veselja nam bije srce, ko vidimo, da se tako javno širi po naši župniji češčenje Matere božje, da hoče imeti skoro vsaka vas v svoji sredi Njo, ki je pomoč kristjanov. V Zupečivasi imajo celo dve prav krasni novi kapeli. Letos so bile blagoslovljene kar tri: na Borštu, v Mraševem in zdaj v Račjivasi. To kaže, da vlada lepa edinost med vaščani in da gore njih srca vroče ljubezni do Marije. Toda prizadevajmo si, da to češčenje vedno bolj širimo, da vzplamti ogenj večje ljubezni do Marije tudi pri mladeničih. Tega te prosimo, Marija, zaščitnica cerkljanske župnije!
Šmihel pri Šoštanju. Dan 10. septembra je bil vesel in pomenljiv dan za našo mladeniško Marijino družbo. Po nasvetu duhovnega voditelja napravili smo romarski izlet k sv. Križu pri Belih vodah. Že na predvečer so bile male večernice. Drugi dan so imeli duh. voditelj cerkveni govor in sv. mašo, med katero smo prejeli sv. obhajilo. Po cerkvenem opravilu imeli smo v farovžu malo-zborovanje v spomin petdesetletnice smrti slavnega škofa Slomška. Koren Martin je govoril o življenju in pastirskem delovanju Slomškovem,
Koren Jožef pa je slikal Slomška kot zvestega častilca Matere božje. Duh. voditelj naštevajo Slomškove zasluge za slovenski narod in nam kažejo njega kot neumornega delavca v vinogradu Gospodovem. Pogledali smo tudi v spominsko knjigo, kjer je Slomšek lastnoročno zapisal pesem o sv. Križu. Tako smo se vsi navdušeni za posnemanje slavnega škofa ločili od prijazne romarske cerkve.
Iz črnič pri Gorici. Naša Marijina družba prav lepo uspeva. Mesečne shode redno obiskujemo, sv. zakramente pridno prejemamo, skupnih romanj nismo imeli, odkar smo bili skupno na Sveti Gori sedaj leto, kjer nam je — samo nam — pridigoval sam prevzvišeni nadškof, ki je bil slučajno tam navzoč; razen cerkvenih shodov smo imeli tudi več podučnih predavanj, ki so sicer poleti izostala, a se sedaj v jeseni in čez zimo ponovijo; včasih smo se udeležile ali pomagale pri kaki pošteni veselnici, česar nam — upamo — pač ne zamerite. Družba je tekom leta dobila nekaj novih družbenic, nekaj jih je pa zgubila, ker so se poročile, oziroma izselile. Kako jim je pa Marijina družba pri srcu, so pokazale najlepše s tem, da so celo iz daljne Aleksandrije poslale lepe prispevke za novo zastavo. — Na rožnovenško nedeljo smo blagoslovili novo družbeno zastavo; lepa zastava je to in še lepši ste na njej sliki Brezmadežne in sv. Alojzija, naših patronov. Imenovano nedeljo smo se pred popoldansko službo božjo zbrale v župnišču, odkoder smo skupno z duhovščino spremljale zastavo k blagoslovu. Ko smo stopile čez cerkveni prag, smo vse skupno zapele našo himno: Kvišku, krščanska dekleta, — kliče nas Mati presveta! — Slovesnost se je začela z rožnim vencem; po rožnem vencu je preč. gospod dekan ob azistenci drugih gospodov blagoslovil novo zastavo. Ko je bila zastava blagoslovljena, nam je č. g. oče vikarij Celestin iz Sv. Križa v lepem in navduševalnem govoru razložil namen in pomen naše zastave.
Sv. Vid pri Planini. Tudi naša Marijina družba se dobro razvija in deluje, kolikor je mogoče pri naših razmerah. Dne 22. in 23. svečana smo imeli celodnevno češčenje presv. Reš-njega Telesa. Zato smo se cela dva dneva vrstile kot častna straža pred Najsvetejšim. — Dne 13. junija so praznovali naš č. g. duhovni voditelj svoj god. Ta dan smo zjutraj pred sv. mašo molile celo uro. — Na Malo gospojnico je bilo v Marijino družbo slovesno sprejetih 27 deklet. Zdaj nas je že res lepo število. Želeti bi bilo, da bi se ustanovil kak odsek. Tudi na »Bogoljuba« so skoraj vse članice naročene. Katera ga pa nima, si ga pa izposodi, tako da ga preberejo vse.
Iz Štange. Letos smo obhajali desetletnico naše Marijine družbe. Pri ustanovitvi leta 1902 je bilo sprejetih 32 deklet; potem jih je vstopilo
vsako leto nekaj nanovo, tako da znaša število deklet, ki so bile ali so še v naši družbi, 79. Od teh jih je par umrlo, zelo veliko jih je pa odšlo po svetu, nekaj jih je bilo izključenih. Sedaj šteje družba 45 članic. Dekleta imajo redno shode, pri katerih se jim poleg nabožnih stvari razlagajo tudi poučne praktične stvari: Navajajo se k pametnemu gospodinjstvu, priporoča se jim dobro berilo, poučujejo se po knjigi: »O lepem vedenju«, priporoča se jim zdržnost od vpijanljivih pijač. Družba ima lepo zastavo, ki jo je polovico plačala cerkev, in za družbene shode lep kip, posnet po Murillovi »Immaculati«. Shodi se vrše v novi zakristiji ki je za to kakor nalašč prirejena. Pripravlja se sedaj tudi vsprejem fantov v Marijino družbo, ki je bila letos ustanovljena. — Na angelsko nedeljo ter prejšnji petek in soboto smo imeli tridnevne duhovne vaje. Vodil jih je p. frančiškan Feliks Tavčar iz Ljubljane. Poleg tega je imel domači g. župnik govore za vsako starost posebej.
Podgrad v Istri. Naša Marijina družba je priredila na Mali Šmaren v dvorani »Narodnega doma« krasno igro »Dve materi«. Dasi so bile igralke — deklice od 10 do 14 let! — večinoma prvič na odru, so igrale zelo lepo. Lepo je bilo videti drugi dan: naši vsi veseli, nasprotniki pa, ki so komaj pričakovali naše blamaže, poparjeni, kot bi jih s kropom polil. — Za igro se je največ trudila prednica naše družbe, tukajšna vrla gospodična učiteljica, kar naj ji dobri Bog povrne! Da bi imeli na Slovenskem mnogo takih učiteljic!
Hoče pri Mariboru, Glede duhovnega življenja ne capljamo preveč daleč za drugimi. Zdaj je v župniji že več takih, ki pristopajo že bolj pogosto k sv. zakramentom, kakor poprej. Imamo ustanovljen že dolgo zaželjsni tretji red, ki se je ustanovil 23. junija t. 1., za kar gre preč. gospodu dekanu presrčna zahvala. Zdaj šteje 98 udov, pa je upanje, da se bo hitro razširil po župniji. — Velikega dekliškega shoda v Cirkovcah dne 8. septembra smo se tudi me udeležile. Marijina družba vpliva zelo na versko življenje in šteje sedaj 128 družbenic. Neka mati se je izrazila: Naša je zdaj veliko boljša, odkar je v družbi. Žalibog, nekaj je pa še tudi takih — saj na vsakem drevesu najdemo suhih vejic; zato bo treba malo pre-pajtlati, da bodo pleve odletele. Bodo že druge stopile na njih mesta; jih je že nekaj, ki se pripravljajo za sprejem, ki bo 8. decembra slovesen. Lani na dan sprejema mi je ena rekla: »Oh, kaka sem srečna, da sem sprejeta v Marijino družbo. Zdaj mi pač nič ni, če mi Marija izprosi, da takoj umrjem.« Poglejte, predraga dekleta, če Marija že zdaj v življenju tako tolažbo deli nekaterim, koliko bolj nas še bode Marija takrat tolažila, ko se bomo poslavljale iz tega sveta, ako ji bo-demo iz mladega služile. — Ustanovil se bo tudi oevski odsek, da nas bo razveseljeval z lepim
petjem. »Bogoljubov« imamo letos 61 iztisov, lani pa 40. Zdaj bodemo agitirale zanj, pa tudi brale, da nam ne bode treba v nebesih za vrati klečati. Vsaka ga bo morala imeti, ki je v družbi. Naročniki se že še dobe, samo jeziček je treba malo obrniti. Dekleta, ki so pri »Dekliški zvezi«, so tudi članice bralnega društva. Udnine je na leto 1 krono. Imamo dobro urejeno knjižnico. Je že blizu 300 knjig.
Reka. Povsod se društva gibljejo in pripravljajo za zimsko notranje društveno delo. Tudi naše društvo je pri zadnji seji sklenilo važne stvari za zimsko delovanje. Dne 10. novembra je bila v društvenih prostorih tombola, govor, deklamacije in pri tem se je zapelo tudi par milih slovenskih pesmi. — Od 10. novembra se je pričelo tudi poučevanje v različnih tečajih. Poučuje se sociologija, nemščina, računstvo, petje in tudi z igrami smo pričeli. Ves ta pouk je za člane brezplačen. Kdor ima kaj veselja za te tečaje, naj se javi v društvenih prostorih in obenem naznani, kdaj ima čas. Vsi tečaji so v večernih urah in pa v nedeljo. Tudi naša zavedna dekleta naj se priglase v čim večjem številu ter imajo pravico, da se udeleže vseh zgoraj navedenih tečajev. Dekleta, ne na ples, ne na K a n -trido in v Zamet, ampak v naše društvo! Agitirajte, da bode vsaka Slovenka naša članica, ker le v edinosti je moč. Fantje kot dekleta naj se udeležujejo posebno socialnega tečaja! Reški Slovenci in Slovenke, vedite, da naše društvo vrši važno kulturno nalogo. Boj oštarijam! Izpraznimo oštarije in privedimo naše že zapeljane ljudi v slov. kat. izobraževalno društvo »Liburnia«. — Naše člane opozarjamo, da se je tudi knjižnica uredila, kjer morete dobiti res krasne knjige. Segajte marljivo po njih! Knjižnica je odprta vsako nedeljo in vsak praznik. — Katoliški Slovenci in Slovenke, agitirajte za naše društvo »Liburnia«! Tisti člani in članice, kateri še niso poravnali članarine, naj to v kratkem času store in s tem izpolnijo svojo narodno dolžnost.	A. P.
Posnemanja vredno. Pred kratkim se je vršilo nekje na Vipavskem ženitovanje, na katero je bila povabljena tudi ena Marijina druž-benica. Kakor običajno, je sledil tudi ples, in bi si človek mislil: Glejte, Marijina hčerka in se ne brani plesa, ki je sicer v pravilih prepovedan .., Toda počasi! Ker se je bilo dotični težko odpovedati prisostvovanju, je menda že prej storila trden sklep, da ne prestopi niti za las pravil, ki se jih zaveda kot družbenica. Bilo se ji je treba pokazati odločno, kajti posmehovali so se ji vprek in še nalašč silili vanjo, češ: »Saj to vendar ni javen ples,« in jo tako skušali pregovoriti. Toda zaman, zvesta sklepu je vztrajala, ne meneč
se, kaj drugi govorijo. Tudi posmehov je bilo konec, še občudovali so njeno trdno premagovanje, Naj omenim še, da je ista vrla abstinentka in je ob tej priliki pri pristni vipavski kapljici ostala popolna. Želimo iskreno, da bi sledila njej vsaka Marijine hčerka in pokazala ne le v tihi molitvi, ampak tudi javno pred svetom, da je vredna Marije, svoje izvoljene Matere.
Nismo osamljeni. Poleti, meseca avgusta so imeli na Holandskem, v deželi, kjer so si katoličani priborili popolno versko svobodo, že drugi marijanski kongres, in sicer v mestu Maastricht. Za to slovesnost je bilo mesto bajno okrašeno; vsaka ulica je imela nekaj posebnega okraska. Udeležencev, Marijinih kongreganistov, je bila cela armada — do 80.000; med njimi so bili naj-odličnejši gospodje, celo dva ministra, pravosodni in trgovinski. Posebno globok vtisk so napravile na zborovalce besede katoliškega guvernerja, ki je navzoče tisoče navduševal za iskreno in pobožno češčenje Marijino. Višek slovesnosti je bilo kronanje Marijinega kipa »Morska zvezda«; vse slavlje je bilo zaključeno z veličastno procesijo sv. Rešnjega Telesa.
Marijine družbe in misijoni. V Ljubljani se je 20 Marijinih družbenikov in družbenic prostovoljno oglasilo, da hočejo zbirati izredne darove za naše misijone. Posnemanja vredno!
Dekleta, ne hodite v Gradec! Tukaj je slabo. Mnogo jih je brez službe. Tako se godi tudi meni. Dva mesca sem že brez zaslužka. Rada bi šla domu, pa me je sram. Kako srečna sem bila doma pri starših in v Marijini družbi! Ljuba dekleta, ostanite doma, da se ne boste prepozno kesale!	Mladenka.
Škofijski vodnik Marijinih družb po slovenskih župnijah na Koroškem je postal č. gosp. d r. Ivan Arnejc. Upati je, da bodo kongregacije med koroškimi Slovenci napredovale in da se bo omejilo toli razširjeno in grešno veseljačenje po plesih.
ABSTINENCA:
Ljubljana — Lichtenturn . . . I. st. 13, II. 8;. Čemšenik, mladeniška M. D. . I. st. 1, II. 8.
Čemšenik, dekliška M. D. . .	I, st. 2, II, 53.
Čatež pod Zaplazom......I, st, 1, II, 26.
SPOMINJAJTE SE UMRLIH SOSESTER:
Zofija Kozman, v Zapužah pri Vipavi. Roza Buser, 2. septembra, na Sladki gori. Katarina Vodlan, 23. oktobra, na Vranskem. Alojzija Sever, Sv. Križ pri Litiji, majnika. Jožefa Tomažič, Sv. Križ pri Litiji, majnika. Marija Bevc, Sv. Križ pri Litiji, 3. oktobra.

Vojska in naši misijoni.
Na balkanskem polotoku, v evropski Turčiji, ni bilo nikoli popolnoma mirno; skoraj vsako leto so se ponavljale vstaje krščanskih narodov. Pred enim mesecem se je pa vnel velikanski požar, kakršnega že dolgo ni bilo. Krščanske države, Bolgarija, Srbija, Grška in Črnagora so z združenimi močmi planile na Turka, da svoje brate na Turškem rešijo neverniške sužnjosti in starejo moč ne-verniške turške države. Kakor vse verske vojske, tako je tudi sedanja zelo krvava; krščanski narodi se z velikim navdušenjem vojskujejo za zmago svetega križa, Turki se pa obupno branijo. Ko pišemo te vrstice, so Turki izgubili že skoro vse svoje evropsko ozemlje in Bolgari stoje že pred Carigradom, da preženejo Turke v Azijo. Kot kristjani se moramo veseliti zmage krščanskega orožja; veseliti še posebno, če pomislimo, koliko hudega so Turki že prizadejali raznim krščanskim narodom, koliko grozovitosti so nekdaj počenjali tudi v naših deželah. S skrbjo nas pa napolnjuje pogled na naše misijone, ki se nahajajo v krajih, koder divja najhujša vojska in bodo torej vsled vojske neizmerno veliko trpeli.
Macedonija.
Iz Macedonije so naše usmiljenke že pred vojsko pisale o veliki nevarnosti, ki preti misijonom. Macedonski možje so bežali v gore, druge so vzeli Turki k vojakom, doma so ostale le nekatere žene, starčki, bolniki in otroci. Ljudje se v trumah gnetejo okoli katoliških samostanov, šol in bolnišnic, izstradani otroci prosijo kruha, a ubogi misijonarji in usmiljenke v svoji revščini ne morejo vsem pomagati. Te grozne prizore so še razsvetljevali požari macedonskih vasi, ki so jih Ma-cedonci nalašč zažgali, da bi turški vojaki v njih ne našli zavetja.
Za življenje naših misijonarjev in usmi-ljenk se nam splošno ni treba bati, ker so pod varstvom Francije in Avstrije, ki bodeta po svojih zastopnikih (konzulih) že poskrbeli za varnost katoliških misijonarjev. Po ne-
sreči se seveda lahko primeri, da v tistih krajih, kjer se vršijo hudi boji, kaka sovražna kroglja zadene katoliške misijonarje. V Ma-cedoniji se je vršila huda bitka pri J a n i c i, kjer imajo svoj misijon lazaristi in usmiljenke; a doslej nismo od tam še nič hudega izvedeli. Solun se je Grkom vdal brez posebnega boja in zato mislimo, da misijon lazaristov v Zeitenliku pri Solunu ni razdejan. Pri K u -k u š u , kjer je središče macedonskih misijo-nov in kjer je največ slovenskih usmiljenk, tudi ni pričakovati posebnih bojev. Seveda bodo vsi misijoni vsled vojske neizrečeno trpeli in dosedanja revščina se bo še zelo pomnožila. — Iz misijonov e v h a r i s t i n k v Macedoniji nismo mogli dobiti nobenih poročil, a zdi se nam, da so ti misijoni posebno veliko trpeli, ker so najbolj oddaljeni od Soluna v najbolj nevarnih krajih. — Mesto Ka-valo, kjer v misijonu lazaristov deluje naš rojak Matevž Korošec, so že zasedli Bolgari.
Splošno bomo mogli šele po končani vojski presoditi vso neizmerno škodo, ki jo bo vojska prizadela našim misijonom. Ravno iz onih krajev, kjer je divjala najhujša vojska, dobivamo najmanj poročil. Vendar se da iz raznih poročil sklepati, da bodo največ škode trpeli misijoni v odrinski okolici.
Odrin,
Odrinska škofija si še ni opomogla od groznega potresa, ki je dne 8. in, 9. avgusta razdejal in poškodoval več katoliških cerkva in vasi, a že jo je hudo zadela sedanja vojska. Okoli Odrina se že cel mesec vršijo najsrditejši boji med Bolgari in Turki. Odrin je namreč glavna turška trdnjava; Bolgari ga že dolgo oblegajo in napadajo, Turki pa skušajo udreti iz mesta in predreti bolgarsko vojsko. Zato si lahko mislimo, da bo okoli Odrina vse požgano in poteptano.
V Odrinu samem sta dve katoliški cerkvi, cerkev sv. Dimitrija, ki je bila podrta po potresu dne 9. avgusta (gl. sliko), in škofijska cerkev sv. Elija; obe sta leseni. Sredi mesta
imajo zagrebške usmiljenke dekliško šolo in sirotišnico. V odrinskem predmestju Kara-Agač pa imajo misijonarji asumpcionisti samostan, šolo in dekliško semenišče. Vsi ti zavodi so spremenjeni v bolnišnice za ranjence. Redovniki in redovnice noč in dan strežejo ranjencem ter prenašajo vse težave obleganega mesta; vedno živijo v nevarnosti, da jih zadene kako sovražna kroglja, da se jih loti kaka nalezljiva bolezen ali da umro od lakote, ki vlada v obleganem Odrinu. Strašnega položaja, ki vlada v obleganem mestu, ni mogoče popisati.
Radi bi bili dobili kako poročilo o patru Hristovu, toda ravno od tam, kjer je najhujša vojska in največja nevarnost, dobimo najmanj poročil. Iz raznih poročil sklepamo, da
vas zapustiti in se izseliti v Bolgarijo; tudi Ivan Bonev je nekje v Bolgariji, pa še nismo mogli izvedeti njegovega naslova; vemo le toliko, da živi v skrajni bedi.
IzSudžaka ob bolgarsko-turški meji nam je dne 29. oktobra župnik Nikolaj Dimi-trov pisal v imenu svojih sosedov Bazilija Geševa (Derviška Mogila) in Tomaža Pribil-skega (Gadžilovo); vsi trije živijo v skrajni bedi in prosijo pomoči.
Primeroma največ smo izvedeli iz katoliške vasi M o s t r a 11 i, V tej vasi je katoliški samostan, katerega je sezidal pobožni starček Pantelejmon; v samostanu delujejo misijonarji iz reda asumpcionistov in misijonske sestre istega reda (gl. sliko). Poročilo iz Mostratlija se glasi:
Po potresu podrta cerkev sv. Dimitrija v Odrinu.
je P. Hristov v Kara—Agaču pri Odrinu in tam streže ranjencem ter tolaži redovnike in redovnice. Gojenci deškega semenišča so se že okoli 20, oktobra preselili v Carigrad; tam stradajo in s strahom čakajo, kaj bo še vojska prinesla.
Odrinska okolica,
V odrinski okolici se nahaja več katoliških vasi: Pokrovan, Ak—Bunar, Mostratli in Derviška Mogila, Iz teh vasi smo mogli le malo izvedeti, VAk — Bunarju je središče bolgarskega topništva proti Odrinu, zato je verjetno, da je Ak—Bunar popolnoma razdejan in porušena tudi nova cerkev, katero je župnik Ivan Bonev s tolikimi žrtvami sezidal, Prebivavci Ak—Bunarja so morali
»Ob začetku vojske se je v naši vasi (Mostratli) nastanilo 6000 turških vojakov. Turška vojaška uprava jih je pozabila (!) preskrbeti z živežem. Zato so morali ubogi kmetje dati živež za vojaštvo in konje. Ko so Turki pojedli zadnjega vola in zadnjo ovco in porabili zadnjo bilko sena, so odšli v drugo krščansko vas. Dne 24. oktobra so vas Mostratli zasedli Bolgari,«
Opat katoliškega samostana v Mostra-tliju piše: »Vsi prebivavci Mostratlija so pri-bežali v samostan, ker je vojaštvo zasedlo vse hiše. Ne preostaja nam nič drugega, kakor da od lakote pomrjemo, kajti nobenega zrnca žita, nobenega vola, nobene ovce, tudi nobene kokoši ni več v vasi. Prosim, pošljite
nam kaj pomoči. Turški častniki so se dostojno obnašali, toda vojaki, kaki razbojniki!«
Carigrad.
Bolgari stoje že pred Carigradom. Boj za Carigrad bo najbolj krvavi del sedanje vojske, Brez dvoma bo mesto v tem boju veliko trpelo. Bati se je, da bodo Turki mesto zažgali in začeli klati kristjane. Katoliški misi-joni v Carigradu so torej v veliki nevarnosti.
V Carigradu je veliko katoličanov in mnogo različnih misijonov. Tam so misijoni frančiškanov, lazaristov, usmiljenk, asump-cionistov in še mnogi drugi. Za katoliško cerkev so posebno važni misijoni asumpcionistov, ker jim je papež Leon XIII. izročil skrb za vzgojo domačih bolgarskih in grških misijonarjev vzhodnega obreda, V carigraj-sko semenišče asumpcionistov so pribežali tudi gojenci deškega semenišča iz Kara— Agača pri Odrinu. Eden izmed profesorjev tega semenišča nam je dne 5. novembra poslal naslednje poročilo:
»V velikih skrbeh smo zaradi naših misijonov; najbolj nas skrbi, kako se godi našim misijonarjem in redovnicam v Odrinu in Mo-stratliju. Od tam že štirinajst dni nismo dobili nobenega poročila. Danes (5. novembra) smo izvedeli, da so Bolgari že pred Carigradom pri Čataldži; najbrže bodo kmalu zasedli Carigrad. V Carigradu se bojimo, da bodo premagani turški vojaki začeli klati kristjane. Vse se čudi bolgarskim zmagam; turški ranjenci nam pripovedujejo, da vojaki po tri ali celo po pet dni niso dobili hrane.
Gojenci iz Kara—Agača so pred štirinajstimi dnevi pribežali k nam v Carigrad; ž njimi so prišli štirje profesorji in šest redovnic, vsi drugi so ostali v Odrinu, da strežejo ranjencem. Naši zavodi v Odrinu (Kara-Agač), Plovdivu, Jamboliju, Varni in Carigradu so spremenjeni v bolnišnice za ranjence. Iz Plovdiva je pet naših profesorjev odšlo z bolgarsko vojsko, da na bojiščih in med potjo skrbijo za ranjence. V našem zavodu v Carigradu imamo 50 ranjencev, ki jim sestre in redovniki strežejo noč in dan. Vsled draginje in vojske nam je začelo pomanjko-vati živeža. Pri jedi si moramo mi in naši gojenci mnogo pritrgovati; gojenci težko prenašajo lakoto. Molite za nas!«
Ravnatelj istega semenišča v Carigradu nam piše: »Vojska nam je napravila veliko gorja. Prosimo božjo Previdnost, da bi se kmalu končala ta grozna nesreča. Upajmo, da bo po vojski katoliška vera še uspešneje napredovala. Pri nas imamo vsak mesec slovesno peto sveto mašo za cerkveno zedinje-nje. Bog nas usliši!«
Po vojski se bo dalo šele natančneje presoditi, koliko škode so trpeli misijoni. Gotovo pa bo ta škoda neizmerno velika. Izredna pomoč bo nujno potrebna, Vse člane »Apostolstva sv. Cirila in Metoda« ter vse prijatelje naših misijonov lepo prosimo, da se spominjajo misijonov v molitvah in s svojimi darovi ter med svojimi znanci zbirajo izredne darove za naše misijone. Darovi naj se pošiljajo na naslov: »Apostolstvo sv, Cirila in Metoda«, Ljubljana, Semeniška ulica.
Potres v vzhodnih misijonih.
(Od zadnjič ostalo.)
Dne 9. avgusta je grozovit potres razdejal celo vrsto mest in vasi ob morskem obrežju južnozahodno od Carigrada. Nad 100 tisoč ljudi je brez strehe in brez živeža. Ker je politični in gospodarski položaj na Turškem že sicer zelo resen, zato je potres povzročil grozen strah med prebivalstvom.
Potres je najhuje divjal ob morskem obrežju, pa tudi drugi kraji so prizadeti. Pri tem potresu so veliko trpeli katoliški misijoni. Dobili smo poročila iz Carigrada, Odri-na, Kara-Agača in Galipolia. V Carigradu škoda ni zelo velika. Več so trpeli v Odrinu in Kara-Agaču. Misijonsko semenišče v Kara-Agaču je zelo poškodovano, vendar ga ne bo treba podreti, ampak se bo dalo še zvezati in popraviti.
V Galipoliju je pa bilo grozno. Ta misijon (asumpcionistov) je sploh že veliko trpel.
Pred tremi leti je pogorela kapela, šola in misijonska hiša. Zdaj so pa nova misijonska poslopja vsa zelo poškodovana po potresu. Najhujše je bilo pri misijonskih sestrah. Poslopje se ni moglo ustavljati silovitim in naglim sunkom. Že pri drugem potresnem sunku se je poslopje zrušilo in pod razvalinami pokopalo dve sestri in eno deklico. Dasi je vse prevzel grozen strah, so se misijonarji vendar takoj lotili dela, da bi rešili zasute žrtve. S pomočjo misijonskih prijateljev so hitro odkopavali in odmetavali kamen in les. In glejte čudo! Vse tri zasute osebe so privlekli izpod razvalin popolnoma nepoškodovane; seveda so bile polumrtve od strahu. Lesena bruna so se pri zrušenju tako uprla v zid, da so napravila trdno streho, pod katero so imele prestrašene zasute osebe varno zavetje pred padajočim zidovjem in kamenjem.
Vsi so bili prepričani, cla jih je Bog čudežno varoval. Takoj po rešitvi se je opravila zahvalna sv, maša; sestre so se pa ginjene zahvaljevale Srcu Jezusovemu in Brezmadežni Devici, h kateri so se bile v smrtni nevarnosti zatekle.
Treba bo z neomajanim pogumom in zaupanjem v Boga zopet nadaljevati misijonsko delo; poškodovana misijonska poslopja bode treba popraviti, podrta pa nanovo zidati. Darovi za po potresu oškodovane misijone naj se pošiljajo »Apostolstvu«,
Vsem prijateljem bosenskega misijona
najlepše pozdrave,od očetaPuntigama. Mudil se je krog 1. septembra tudi v Ljubljani, nam naročal pozdrave in zahvalo vsein dobrotnikom. Ko smo ga vprašali, kje ga »čevelj najbolj žuli«, nam je dejal: »Moji dijaki, to je največja skrb. Imam jih okrog 400 od najmanjšega do največjega. Revni so pa nekateri tako, da še srajce nimajo.« Obljubili smo mu torej za božičnico, da letos pošljemo za dijake srajce in spodnje hlače v razai velikosti, obuvala, žepne rute, tople jopiče, ovratnike, slovenske knjige in denar, da jim pripravi božičnico. Ker pa v Ljubljani sami vsega ne zmoremo, prosimo, da nas podpirajo vrle Marijine družbe po vsej širni Sloveniji.
Cenjeni m naročnikom! Leto se bliža svojemu koncu. Pripraviti se nam bo treba za novo. Poravnati moramo v prvi vrsti vse morebitne zastanke za prošli čas, obenem pa kot zvesti naročniki »Bogoljuba« misliti za pravočasno obnovitev naročnine. Čim preje to svojo dolžnost storimo, tem preje smo prosti te sicer male skrbi in tem bolj olajšamo ogromno delo pri upravništvu v Ljubljani. Iz tega razloga je uprava že tej številki priložila za pošilja t ev naročnine potrebne položnice. Naj bi se jih poslužil vsak pravočasno! Glede izpolnitve položnic je »Bogoljub« prinesel že obširna pojasnila; toda še vedno se dobe naročniki, ki se ne ravnajo strogo po danih navodilih, kar povzroča upravi veliko sitnosti, naročnikom pa večkrat obilo neprilik. Predvsem vpoštevajte to-le: Vsak naj zapiše na srednji del položnice natančno svoj naslov, pa ne naslov našega upravništva. Dosedanji naročniki ne pošiljajte naročnine po nakaznici, ker si s tem napravljate nepotrebne stroškei Vsak star naročnik naj se posluž, položnice. Če bi je pomotoma ne dobil, naj jo zahteva. Potem naj jo pa izpolni natančno po predpisu in zapiše poleg imena: Star naročnik! Če dobite v roke položnico, na kateri je v vijoličasti barvi natisnjena beseda »Slovenec« ali »Domoljub«, prečrtajte to besedo in zapišite mesto nje »Bogoljub«, Predvsem pa ne pozabiti našega starega
Natančnejša pojasnila daje kongregacija go-spodičin Ljubljana, Elizabetna cesta 3. Na ta naslov se lahko pošljejo tudi darovi za božičnico, ki jih prosimo do 8. decembra, cla še pravočasno vse odpošljemo v Sarajevo, Našim sotrudnikom, pospeševalcem, ki so se izredno potrudili za bosenski mi-sijon, smo poslali po naročilu P. Puntigama spominke in diplome. Ako je kdo ni sprejel, naj piše par vrstic na zgornji naslov, pa dobi diplomo. Prosimo, da nam o priliki vrnejo lepenko, t. j. papendekel, ki je bil zraven podobe. Te lepenke nam vedno zopet dobro služijo.	M.
klica; Vsak naj pridobi vsaj enega novega
naročnika!	-
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Ivan M„ R,, pošta P., Goriško. Tako »reč« je malo težko po »Bogoljubu« iskati. Morebiti se dobi v bližini doma kaj primernega. — Zaplana: Stvar je čisto kratka in jasna: Družbenice se takih reči kratkomalo ne smejo udeleževati. Katera je bila zraven, se mora izbrisati! Če so bile vse, pa vse. Bolje, da družbe ni, kakor da bi članice pri takih nerodnostih sodelovale. Naloga M. D. je delati zoper slabe navade v župniji. Čemu je potem družba, če svojega namena ne dosega, ampak pri nerodnostih sodeluje? Nerodne so dekleta lahko tudi brez družbe. Le čuditi se je, da se more še kaj takega v družbi goditi. Odločno in brez odlašanja naj se naredi konec v vseh podobnih slučajih — povsod; drugače morajo družbe zgubiti ves kredit. — Dopisi so pa danes tako dolgi, kakor bi vam bilo že velikokrat priporočeno, da delajte le dolge dopise. Zato je moralo počakati za prihodnjič celih 12 dopisov. Tudi vsi darovi so se morali odložiti. — List je sklenjen 15. novembra.
III, slovenski protialkoholni kongres je bil iz več vzrokov preložen z nedelje 17. novembra na nedeljo 29. decembra (nedelja med Božičem in Novim letom). Kar je veljalo za 17. novembra, velja zdaj za 29. decembra: Kdor se zanima za to veliko vprašanje, naj pride poslušat! Popoldne od 4. do 5. bo poseben govor za ženstvo. Pričakujemo obilne udeležbe.
Urejuje: Janez Ev, Kalan.
Poziv m prošnja našim Slovenkam!
V torek, dne 19. t. m., je imel »Balkanski odsek« Apostolstva sv, Cirila in Metoda svoje posvetovanje, Prečitalo se je tu pismo našega rojaka profesorja Bezenška iz Sofije, ki nam je na naše vprašanje, kje bi bila najnujnejša potreba, odgovoril: »Sprejemam denar, oblačila, perilo. Postelj manjka. Slovenski zdravniki so šli že prej v Srbijo, a v Bulgarijo, kolikor mi je znano, še nobeden ni prišel. Prosim Vas, storite, kar je mogoče, da se utrne vsaj nekoliko solza našim bratom ranjencem in zapuščenim sirotam!«
Te besede nam povedo dovolj, kako mora biti bolnikom tam, kjer manjka postelj in kjer žele zdravnikov, to ve posebno presoditi žensko srce. Zato je sklenil odbor, v katerem so tudi gospe in gospodične, da pošlje poziv vsem Slovenkam sirom slovenske domovine: Pošljite nam posteljne oprave: rjuh, zglavnikov z dvema prevlakama, blazin, odej, kocev! Ker ne moremo sprejeti bolnikov v lastno hišo, ker jim ne moremo postljati na našem domu, hočemo jim poslati posteljne oprave doli v Sofijo. Ako sežemo skupaj, ako da vsaka slovenska gospa en komad, bodisi iz perilne omare, bodisi iz postelje — imamo tekom enega tedna za 100 ali 200 bolnikov mehko, četudi preprosto ležišče. Izrečno naglašamo, da ni treba pošiljati le novih stvari, da je le snažno in celo, pa bo služilo dobro. Najbolje bi bilo, ako bi se v vsakem kraju, bodisi v mestu, trgu ali župniji zmenile gospe, matere, mladenke, da zlože skupaj, kar je treba za eno posteljo; pri možeh in mladeničih pa naprosijo 16 do 20 kronic za eno žimnico. Ako je v dotičnem kraju tapetnik, jo takoj naredi in vse skupaj pošlje čim prej v Ljubljano na naslov: »Balkanski odsek« Apostolstva sv. Cirila in Metoda, Ljubljana, Alojzijevišče.
Mudi se, ranjenci težko čakajo, vsak dan jih je več. Prejeli so rane v boju za sveti križ. Zato prosimo nujno, da se stori vse prav hitro. Dne 1. decembra hočemo odposlati. Naše somišljenike opozarjamo tudi, da šivamo perilo za ranjence; zato sprejmemo tudi mehkega platna, barhenta in kar je blaga za izdelovanje perila. Za otroke sirote prosimo predvsem gorkih pletenih stvari: jopic, nogavic, celih oblek v vseh velikostih itd. Tudi mehke copate za bolnike so dobre.
Nujno prosimo, da nam vsaj do torka, dne 26. novembra, poročate, kaj se je ukrenilo do tedaj v Vašem okrožju, mestu, trgu. Darove in darovalce bomo objavili potem skupno, ko bo akcija srečno dovršena. Kratka poročila bomo objavljali od dne do dne v naših listih.
Na delo tedaj, ker resnobni so dnovi, A delo in trud naj nam Bog blagoslovi!
»Balkanski odsek'1 Apostolstva sv. Cirila in Metoda.
Opomba uredništva. Uredništvo že nerado vedno nadleguje naročnike z raznimi prošnjami. Vendar ni moglo, da bi ne sprejelo tele priloge in prošnje v list, ker je potreba res izredno velika. S tem pa nočemo nikomur nikake nadlege delati. Kdor lahko da in rad da, tistemu velja ta prošnja; drugi naj jo pa mirno polože na stran.
Katoliška Bukvama
in druge knjige nabožne vsebine.
1.	Molitveniki za splošno porabo.
a)	Najvažnejši molitveniki. (Besedilo prirejeno po novih cerkvenih
predpisih.)
b)	Drugi molitveniki.
2.	Molitveniki za premišljevanja in izpodbudo.
a)	Splošni.
b)	V čast najsvetejšega Zakramenta in Srca Jezusovega.
c)	V čast Matere božje.
3.	Molitveniki za Marijine družbenike.
4.	Stanovski molitveniki.
5.	Molitveniki v čast raznim svetnikom.
Opozarjamo tudi na naš splošni cenik slovenskih knjig, v katerem so pod naslovom »Nabožno-poučni spisi« navedene še druge nabožne knjige. Splošni cenik slovenskih knjig pošljemo vsa-
kemu na zahtevo brezplačno in poštnine prosto.
v Ljubljani.
MOLITVENIKI
PREGLED,
Katoliška Bukvama v Ljubljani
Molitveniki za splošno porabo.
Z * zaznamovani molitveniki so namenjeni mladini
a) Najvažnejši molitveniki.
(Besedilo prirejeno po novih cerkvenih predpisih,)
Voditelj v srečno večnost. Molitvenik. (A, Mrkun.) Znižana cena: rdeča obreza K —'80, zlata obreza K 1'30.
Priročna žepna oblika, cena zelo nizka, vsebina posebno priporočljiva.
Molite bratje! (Molitvenik arskega župnika bi. Janeza Vianeja.) Z velikim tiskom. Cena: rdeča obreza K 1'—, zlata obreza K 1'60, fin šagrin zlata obreza K 2'20.
To je najnovejši in najlepši molitvenik z velikim tiskom za slabovidne, ima krasno zunanjo opremo, priročno obliko in je zelo tenak, da ga spraviš v vsak žep, ne da bi te količkaj oviral. Obsega tudi vse potrebne in zelo lepe molitve, povzete deloma po spisih arskega župnika. Bogu, kar je božjega! (Fr. S. Finžgar.) Cena: rdeča obreza K 1"—, zlata obreza, vatirane platnice K 1'80, fin šagrin K 2'20, fina vezava z listnico, zapono in verižico (prirejeno za dame) K 4'60, Molitvenik se odlikuje po priročni žepni obliki. "Večno življenje. Molitvenik. (Gregorij Pečjak.) Rdeča obreza K 1'20, zlata obreza K 1'60.
Ta molitvenik je namenjen v prvi vrsti dijakom srednjih šol.
*	Sveto opravilo. Molitvenik. (Jožef Čede.) Po katekizmu in obrednih
knjigah priredil. Rdeča obreza K 1'30, zlata obreza K 1'50.
*	Šolski molitvenik, po katekizmu in obrednih knjigah. (Dr. Gregorij
Pečjak.) Rdeča obreza K —"80, zlata obreza K 1'20. Za ljudskošolsko mladino. Pot k Bogu. Molitvenik za odrasle. Molitve in pesmi iz Večnega življenja in Cerkvenega molitvenika. Rdeča obreza K 1'20, zlata obreza K 1'60, fin Šagrin K 2'80, teletina K 5'—. Najbolj popoln molitvenik za odrasle.
*	češčeaa Marija. Molitvenik za polodrasle dečke in deklice. (Janez
Godec.) Zlata obreza K 1'—, (inejša vezava K 2'20.
Dušna paša za kristjane, ki žele v duhu in resnici moliti Boga. (Friderik Baraga.) Velik tisek. Rdeča obreza K 1'60, zlata obreza K 2'20.
Dušni vodnik v srečno večnost, Molitvenik za odraščene ljudi. Velik tisek. Rdeča obreza K 2'—, zlata obreza K 2'60.
Gospod, usliši mojo molitev! Molitvenik za katoliške kristjane. Velike črke. Navadna vezava z zlato obrezo K 1*10, vatirane platnice K 2'50 ali K 2'90.
Hvaljen bodi Jezus Kristus! Molitvenik. (Ant. Lesar.) Rdeča obreza K 2'48, zlata obreza K 3*40.
Jezus dobri pastir. Molitvenik. Rdeča obreza K —'72, zlata obreza K 1"—.
Jezus in Marija moja ljubezen ali nauki in molitve za pobožne kristjane. (Janez Volčič.) Velik tisek. Rdeča obreza K —"80.
Jezus, moje želje. Katoliške molitvene bukve z nauki in napeljevanjem k pobožnemu življenju. (Al. Sler.) Rdeča obreza K 1'80, zlata obreza K 2'40.
Jezus na križu, moja ljubezen! Molitvenik. Izdaja v mali obliki. Rdeča obreza K 1'20, zlata obreza K 1'60.
— Izdaja v večji obliki. Usnje K 150, zlata obreza K 2'20.
Ključ nebeških vrat. Jutranje, večerne in mašne molitve z več drugimi navadnimi molitvami in pobožnimi opravili. Večji tisek. Vez. z rd ečo obrezo K —'80.
Kvišku srca! Po svetopisemskih odlomkih sestavljen molitvenik, kateremu so dodejane litanije, nekatere z odpustki obdarjene molitve in najobičajnejše pesmi. (Janez Godec.) Navadna vezava K 1*—, finejša vezava K 2'— ali K 2'50.
Marija, kraljica vseh svetnikov in pomočnica kristjanov, prosi za nas! (Janez Godec.) Zlata obreza K —'90, vatirane platnice K 2'—.
Marija naša pomočnica in šopek duhovnih cvetic, molitvic in pesmic, posvečen milostivi Devici Mariji, češčeni na Brezjah na Gorenjskem, Rdeča obreza K 1*70, zlata obreza K 2"20.
*	Marija, varhinja nedolžnosti. Molitvena knjiga za mladino. (K.
Čigon.) Zlata obreza K 1*10, finejše vezave K 2"— ali K 2'70.
Marija, zgodnja Danica, Mati milosti božje. (Janez Volčič.) Velik tisek. Rdeča obreza K 2*40, zlata obreza K 3"—.
Nebesa, naš dom! Molitvenik. (Karol Čigon.) Zlata obreza K 1*10.
*	Nebeške iskrice za mladost pa tudi za odraščene ljudi. (L. Pintar.)
Rdeča obreza K —'70, zlata obreza K 1'60.
*	Otroška pobožnost. Molitvena in poučna knjižica za mladino in
odrasle katoliške kristjane. Zlata obreza K —'50, vatirane platnice K 1'20.
Pobožni kristjan, molitvena knjiga za kristjane vseh stanov. Zlata obreza K 2"—.
' Pravi služabnik prečiste Device Marije. Molitvenik za krščansko mladino. (Jožef Kerčon.) Rdeča obreza K 1'60, zlata obreza K 2'20.
*	Pustite male k meni, ker njih je nebeško kraljestvo! (Janez Volčič.)
Rdeča obreza K —'70, zlata obreza K 1'40.
*	Rafael ali nauki in molitve za odraslo mladino. (Jožef Kerčon.)
Znižana cena. Rdeča obreza K 1'—, zlata obreza K 1'60, fina vezava K 3'—. Rajski glasovi. Molitvena knjiga. (Karol Čigon.) Zlata obreza K 110,
vatirane platnice K 2'40 ali K 2'50. Skrbi za dušo! Molitvena knjiga za pobožne Slovence, (Karol Čigon.)
Zlata obreza K 1'10, vatirane platnice K 1'40, fina vezava K 2'50. Stopinje k popolni ljubezni božji. (Jan. Volčič.) Rdeča obreza K 2'—,
zlata obreza K 2'60. Sveta nebesa, naša prava domovina. Molitvenik. Rdeča obreza K 1'40,
zlata obreza K 2'—. Sveta ura. Popolna molitvena knjiga za pobožne Slovence. Večji tisek. Zlata obreza K 1'10, vatirane platnice K 2'50 ali K 2'90. Tolažba nebeška. Molitvena knjiga z debelimi črkami za stare ljudi.
Zlata obreza K 1'70. Venec pobožnih molitev in svetih pesmi za očitno in domačo službo božjo bogoljubnih kristjanov. (Lavrencij Herg.) Rdeča obreza K 4'—, zlata obreza K 5'—. V nebesa hočem priti! (Karol Čigon.) Zlata obreza, vatirane platnice K —64.
Vrtec nebeški ali molitvene bukvice za pobožne kristjane. (Janez
Volčič.) Rdeča obreza K —'80, zlata obreza K 2'40. Zgledne molitvene bukve ali napeljevanje k molitvi po svetopisemskih in drugih sv. zgledih. (Baltazar Bartol.) Rdeča obreza K 2'40, zlata obreza K 3'20. Zvonček nebeški. (Parapat.) Rdeča obreza K 110, zlata obreza K 1'60.
Katoliška Bulcvarna v LfuMfanL
Molitveniki za premišljevanja in izpodbudo.
«
a) Splošni.
Dušna pomoč. (Janez Zupančič.)
I.	bukve: Dušna pomoč za bolnike, ali prigovori, zgledi in molitve za bolne in umirajoče kristjane. Rdeča obreza K 2'50, zlata obreza K 3'—.
II.	bukve: Zgledna pomoč za bolnike ali zgledi, prigovori in molitve za bolne kristjane. Rdeča obreza K 2'50.
III.	bukve: Duša spokorna, ali dušna pomoč za zdrave in bolne grešnike in pravične. Rdeča obreza K 2'50.
IV.	bukve: Duša popolna ali molitve, prigovori in zgledi za dušo, hrepenečo po popolnosti. Rdeča obreza K 2'50.
Sv. Frančiška Šaleškega Filoteja, ali navod k bogoljubnemu življenju. (Anton Kržič.) Rdeča obreza K 1'80, zlata obreza K 2"40, izdaja na finem papirju s fino vatiranimi platnicami K 3'60. Hišni mistjon ali duhovne vaje. Po sv. Alfonzu Liguorskem priredil
P. Marijan Širca. Rdeča obreza K 1'20. Molitev, velik pripomoček k zveličanju. Spisal sv. Alfonz Ligvorij.
(Dr. Anton Jarc.) Rdeča obreza K —'70. Nebeška hrana. Bogoljubnim dušam dana od Družbe sv. Mohorja.
I. in II. del. (Franc Košar.) Rdeča obreza po K 1'60. Prava nevesta Kristusova. Spisal sv. Alfonz M. Ligvorij. (P. A. Furlan.)
Rdeča obreza K 3'—. Priprava na smrt ali premišljevanje večnih resnic. Spisal sveti Alfonz
Marija Liguorski. (Dr. Andrej Karlin.) Platno K 1'60. Srce ali spoznanje in zboljšanje človeškega srca. (Fr. Metelko.) Usnje
K 1'80, zlata obreza K 2'40 . Sveia spoved. P. Fruktuozus Hockenmayer. (Valentin Podgorc.)
Rdeča obreza K 1'60. Sveti rožni venec, poučna in nabožna knjiga za krščansko ljudstvo.
(Dr. Jožef Walter.) Rdeča obreza K 1"60. Tomaža Kempčana: Hodi za Kristusom! (Andrej Kalan.) Rdeča obreza K 1'80, zlata obreza K 2'20.
Bog med nami. Premišljevanja in obiskovanja v presv. Zakramentu pričujočega Boga. Rdeča obreza K 1'80, zlata obreza K 2'50.
Globoka premišljevanja za tiho pobožnost pred Najsvetejšim.
Vedno češčenje presvetega Rešnjega Telesa. (Janez Bonač.) Rdeča obreza K 2'40, zlata obreza K 3'20.
Razlaga svete maše. (Oče Martin Cochem.) Rdeča obreza K 3'—, zlata obreza K 3'80.
Premišljevanja o presv. Rešnjem Telesu. (I. Pagani.) Boljša vezava, rdeča obreza K 1'60, zlata obreza K 2'20.
Vir življenja in svetosti. Molitvenik v čast presv. Srcu Jezusovemu. (Janez Pristov.) Boljša vezava, rdeča obreza K 1-80, zlata obreza K 2"40.
Obiskovanje presvetega Zakramenta in vselej neomadeževane Device Marije za vsaki dan meseca od sv. Alfonza Liguori. (Karol Trib-nik.) Rdeča obreza K 1*60.
Sveta ura, moliti Jezusa v zakramentu ljubezni božje. Po sv. Alfonzu M. Liguoriju priredil Jan. Volčič. Rdeča obreza K 2'—, zlata obreza K 2'80.
Veena molitev pred Jezusom v Zakramentu ljubezni. (Walser.) Velik tisek. Rdeča obreza K 3'—, zlata obreza K 3'90, najfinejša vezava (znižana cena) K 4'50.
c) V čast Matere božje.
Marija Kraljica src. Nauk blaženega Grinjona Montfortskega o yravi pobožnosti do Matere božje. Rdeča obreza K 1'60, fin šagrin, zlata obreza K 2'40.
Prav posebno priporočljivi nauki o pravi pobožnosti z molit-venikom.
Kratko navodilo za pravo pobožnost do Matere božje, kraljice src,
po nauku bi. Ludovika Grinjona Montforskega. K —'30, vezano K — 50.
(10 izvodov in več po K —'25, vezano po K —'40.)
Hoja za Marijo Devico ali posnemanje njenih čednosti. (B. Bartol.) Vez. K 1'60.
Marija Devica, Gospa Jezusovega presvetega Srca, ali molitvenik zlasti za brate in sestre bratovščine v čast naše ljube Gospč presvetega Jezusovega srca. Rdeča obreza K 2'40, zlata obreza K 3'20.
Šmamice arskega župnika. Rdeča obreza K 2'—,
Devica verna. Šmarnice. (I. Godec.) Rdeča obreza K l-40.
Marija Podoba Pravice. Šmarnice. (Jožef Kerčon.) Rdeča obreza K 2'—, zlata obreza K 2'40.
Marijine čednosti in dobrote. Šmarnice. (P. Ladislav.) Rdeča obreza K 2'—, zlata obreza K 2'40.
Marija naša najboljša mati. Premišljevanje in molitve. (I. M. Seiger-schmied.) Rdeča obreza K 1*10.
Marija v predpodobah in podobah. Šmarnice. (Jožef Vole.) Rdeča obreza K 2"—, zlata obreza K 2"40.
Naša ljuba Gospa presv. Srca. (Jan. Volčič,) Rdeča obreza K 1'80, zlata obreza K 2'60.
Šmarnice romanja jeruzalemskega. Premišljevanja in molitvenik. (F. S. Šegula.) Rdeča obreza K 2'—.
Šmarnice. Premišljevanja o Srcu Marije. Po o. Hattlerju — P. Ladislav Hrovat. Rdeča obreza K 1'80.
Ofiicium parvum B. V. M. ali Svete dnevnice k časti presvete Device. (P, Adolf Mayr.) Rdeča obreza K 2 —.
Družbenik Marijin. Cena knjigi vezani v platno z rdečo obrezo K 1*50, z zlato obrezo K 2"30, vezani v fin šagrin z zlato obrezo K 2'80.
To je nov oficijelni molitvenik za Marijine družbe, ker ga je izdalo škofijsko vodstvo Marijinih družb z namenom, da se na ta način doseže povsod potrebna enota in skupnost. Marijinim družbenikom, ki si nabavijo ta molitvenik, bo služil celo življenje, ker se besedilo ne bo bistveno spremenilo. Molitvenik je tudi zelo pripraven za darilo ob raznih prilikah (n. pr. birmancem, prvoobhajancem, dorasli mladini itd.); že ko opravijo dečki in deklice prvo sv. obhajilo in vstopijo v Marijin vrtec, rabijo ta molitvenik, ki jim ostane potem celo življenje prepotreben spremljevalec.
Družbenik Marijin obsega poleg pravilnika tudi molitvenik z vsemi mašnimi in drugimi molitvami ter ima skupno okoli 450 strani. Zunanja oprema je krasna in oblika majhna ter priročna.
Mladini! Pogosto in vsakdanje sv. obhajilo. Spisal O. Julij Lintelo. K —'30, 20 izvodov ali več po K —'25.
Staršem in vzgojiteljem! Navajajte otroke, da bodo hodili pogosto k sv. obhajilu. K —'25, 20 izvodov in več po K —'20.
Obe knjižici govorita krepko, naravno, nepretirano in prepričevalno o potrebi pogostega sv. obhajila za mladino. Razširjajte ti dve knjižici, da se pokažejo blagodejni uspehi velike odredbe sv. očeta o pogostem sv. obhajilu.
Molitveniki za Marijine družbenike.
Družbenik Marijin. Molitvenik za Marijine družbe. Izdalo škofijsko vodstvo M. D, Rdeča obreza K 1'50, zlata obreza K 2'30, šagrin zlata obreza K 2'80.
Marijin družabnik, ki ima to knjižico, ne rabi poleg nje nobenih drugih molitvenikov, vodil ali pravilnikov, ker je knjižica v vsakem oziru popolna in pravilna. Marijin otrok. Vodilo za ude Marijine družbe. (P, Lavrencij Goppel.)
Rdeča obreza K 1'80, zlata obreza K 2'—. Najnovejše vodilo za dekliške družbe. (Franc Bleiweis.) Rdeča obreza
K l-—, zlata obreza K 1'50. Po Mariji k Jezusu. Vodilo otrokom Marijinim. (Frančišek Bleiweis.) Večji tisek. Rdeča obreza K 1'50, zlata obreza K 1'80, vatirane platnice K 2"50.
Po Mariji k Jezusu. Vodilo otrokom Marijinim. (Frančišek Bleiweis.)
Zlata obreza, vatirane platnice K 3'—. Vodilo mladeniške Marijine družbe. (Fr. Bleiweis.) Rdeča obreza K — 60.
Marija, kraljica src. Nauk blaženega Grinjona Montfortskega o pravi pobožnosti do Matere božje. Rdeča obreza K 1'60, fin šagrin zlata breza K 2'40.
To zlato knjigo naj si nabavi vsak, komur je na tem, da Marijo prav časti in se obvaruje napačne pobožnosti, ki je pogubila že mnogo duš. Eden najuglednejših mož označuje krasno vsebino te knjige s sledečimi besedami: »Težko je v malo besedah le približno označiti bogastvo misli, ki je nakopičeno v Grinjonovem spisu. Izkušnja nam potrjuje, da, četudi knjigo ponovno preberemo, nikdar ne usahne njena lepota, nikdar ne izčrpamo njenih misli, nikdar ne izgine sveži duh veselja, ki nas navdaja, kadar se vglobimo v njene misli.« S temi besedami je dovolj povedano. Slovenska izdaja se odlikuje še posebej po krasni zunanji opremi in mali priročni žepni obliki. Ob koncu obsega tudi popoln molitvenik, masne in druge molitve ter bo torej zahtevam slehernega popolnoma ustrezala.
Bogu, kar je božjega. Cena: Rdeča obreza K 1'—, zlata obreza vatirane platnice K 1'80, fin šagrin elegantna vezava K 2'20, fina vezava z listnico, zapono in verižico (samo za dame) K 4'60.
Ta krasni molitvenik ima kaj priročno obliko ter se je v kratkem času povsod zelo priljubil.
Stanovski molitveniki.
Nevesta Kristusova ali podučna in molitvena knjiga za pobožne krščanske device. (B. Bartol.) Rdeča obreza K 2'48, zlata obreza K 3'40, fino vatirane platnice K 4'20.
Lilija v Božjem vrtu ali deviški stan, njegova lepota in pomočki ga ohraniti. Po spisih sv. M. Alfonza Ligvorskega. (Jeran-Zamejic.) Rdeča obreza K 1'30, zlata obreza K 1'60.
Krščanski zakon, molitvena in poučna knjiga za oženjene. Zlata obreza K 1'20.
Jezus Kristus devicam, svojim nevestam, na srce govori, (Ant. Lesar.) Rdeča obreza K 1'30, zlata obreza K 1'60.
Popotni tovariš za ude III. reda sv. Frančiška, (P. Angelj Mlejnik.) Rdeča obreza K 1'80.
Pot v nebesa ali življenje udov tretjega reda sv. Frančiška. (O. Nikolaj Meznarič.) VI. natis 1912. Okusno vez., rdeča obreza K 1-80, zlata obreza K 2'40, fin šagrin K 3'20.
Za ude trejega reda nujno potreben molitvenik; ker je splošno znan in razširjen, ga ni treba posebej priporočati, pripomnimo pa, da je ta novi natis izpopolnjen z vsemi najnovejšimi določbami, molitvami itd.
Gospod, teci mi pomagat! Molitvenik za bolnike, (Jak. Peregrin Pavlič.) Vez. K 1"60,
Družbine bukvice za dekleta, ki so pri dekliški ali križevski družbi in tudi za druge pobožne ženske, (Jožef Rozman.) Rdeča obreza K 3'—, zlata obreza K 4'—.
Sveta Družina, vzor krščanskim družinam. Nauki in molitve v po-snemo in češčenje sv. Družine. (J. M. Seigerschmid.) Rdeča obreza K 1'60, zlata obreza K 2'20.
Krščansko devištvo. Nauki, zgledi in molitve za dekleta. (Anton Martin Slomšek.) Rdeča obreza K li60, zlata breza K 2'20.
Življenja srečen pot. Nauki, zgledi in molitve za mladenče. (Anton Martin Slomšek.) Rdeča obreza K 1'60, zlata obreza K 2'20.
Nevesta Kristusova ali pobožna in molitvena knjiga za krščanske device. Rdeča obreza K 2'48, zlata obreza K 3'40.
Kako lepo in blagodejno posvečujejo lahko naša dekleta in žene nedelje in praznike s to zlato knjigo v rokah. Poleg obilice izbranih molitev, nudi molitvenik premnogo lepih naukov ter premišljevanj za Bogu dopadljivo življenje. Želeti je res, da si slovensko bogoljubno ženstvo nabavi ta molitvenik.
Molitveniki v čast raznim sveftiifrom.
Sv. Alojzij ali šestnedeljska pobožnost v čast sv. Alojzija. (Valentin Lah.) Rdeča obreza K 140, zlata obreza K 1'80.
Trinajst torkov v čast sv. Antonu Pad. (Alfonz Furlan.) Rdeča obreza K 1'20, zlata obreza K 140.
Sveta Jedert in Mehtilda. (S starimi črkami v Bohoričiči.) Rdeča obreza K 1'40.
Sveti Jožef, rednik Jezusa Kristusa, ženin prečiste Device Marije in varih svete katoliške Cerkve. (Dr. Jožef Pajek.) Rdeča obreza K 1"60.
Pas sv. Jožeia in sedem nedelj, svetemu jožefu posvečenih. (Janez Volčič.) Usnje K 1'40.
Sv. Uršula, vodnica v nebeško domovino. Za ude bratovščine svete Uršule. Rdeča obreza K 1*50, zlata obreza K 1'80.
Večna molitev. Cena: z rdečo obrezo K 3—, z zlato obrezo K 390, v najfinejšem šagrinu z zlato obrezo (mesto K 650) znižana cena samo K 4'50.
Ta molitvenik, ki je v prvi vrsti namenjen češčenju presvetega Re šnjega Telesa, vsled svoje priljubljenosti in popularnosti pač ne potrebuje posebnega priporočila. Ker ima molitvenik velik tisek, je posebno primeren za skupno molitev. Za najfinejšo izdajo je cena znižana, četudi je s to ceno K 4'50 plačana komaj vezava. Prvotna cena, četudi razmeroma nizka, se je pokazala za posameznika kot precejšen izdatek in je vsled tega ta vezava v prodaji za drugimi zaostajala.
Kdor si hoče omisliti lepi molitvenik v krasni šagrinovi vezavi po znižani ceni, naj ga pravočasno naroči, ker bodo izvodi, ki so na razpolago, kmalu pošli in se potem ta vezava ne bo več dobila.
Rafael ali nauk in molitve za odraslo mladino. Cena: rdeča obreza K 1"—, zlata obreza K 1'60, fina vezava K 3'—.
Molitvenik podaja premnogo krasnih naukov za pobožno, Bogu dopadljivo življenje ter je namenjen v prvi vrsti mladini, ki potrebuje posebne podpore, da ostane na pravi poti. Odrasla mladina bo našla v tem molitveniku angela voditelja, ki jo bo učil moliti in lepo živeti. Že v prvem delu je spretno vpletenih mnoge lepih naukov, drugi del pa posebej podaja mladini mnogo lepili praktičnih navodil.
Pot k Eogu. Molitvenik za odrasle. Cena: z rdečo obrezo K 1"20, z zlato obrezo K 1"60, v finem šagrinu z zlato obrezo v najfin. telet. K 5—.
»Pot k Bogu« je oni molitvenik, na katerega se morajo naslanjati vsi drugi pravilni molitveniki, ker obsega vse molitve novega od petero slovenskih škofij odobrenega cerkvenega molitvenika in poleg tega tudi vsa druga od višjih cerkvenih oblastev pregledana in odobrena berila in pobožnosti. »Pot k Bogu« je sploh najlepši in najpopolnejši slovenski molitvenik, ki ima res zlato vsebino ter kljub svoji obširnosti (460 strani) kaj lično in priročno obliko. Ta krasni molitvenik naj si nabavi vsak odrasli Slovenec.
Voditelj v srečno večnost. Molitvenik. Spisal A. Mrkun. Znižana cena: rdeča obreza K —'80, zlata obreza K 1'30,
Ta molitvenik, ki obsega 250 strani, se ne odlikuje le po svoji mali, prisrčni žepni obliki, temveč njegova prva prednost je priznano krasna vsebina. Poleg mnogoštevilnih izbranih masnih in drugih molitev so na prvih 90 straneh molitvenika pod naslovom »Poučni sestavki« razvrščeni prekrasni nauki, katerim se ima molitvenik v prvi vrsti zahvaliti za svojo priljubljenost. S prav kratkimi besedami, vendar pa temeljito in jedrnato so v teh sestavkih obrazložene vse resnice sv. vere z natančnimi navodili, kaj moramo storiti in kaj opustiti, ako hočemo doseči večno zveličanje. Molitvenik nosi svoj naslov po pravici, ker je res pravi voditelj v srečno večnost. Ker izide v kratkem v novem natisu, oddali se bodo preostali izvodi prvega natisa po navedeni skrajno znižani ceni, kajti sama vezava je toliko vredna. Dokler ne bo celotni prvi natis razprodan, drugi natis, ki bo seveda neprimerno dražji, še ne pride v prodajo.
Sv, Frančiška Šaleškega Filoteja ali navod k bogoljubnemu življenju. Cena: z rdečo obrezo K 1"80, z zlato obrezo K 2'40.
Sv. Frančišek Šaleški je napisal krasne nauke za ljudi, živeče med svetom; molitvenik obsega nad 500 strani ter je poln naj-krasnejših naukov in molitev; rabi se lahko kot molitvena knjiga, ker so mu dodane vse molitve za navadne potrebe.
Papež Aleksander VII. piše o tej knjigi doslovno takole: »Filoteji škofa Šaleškega, ki je najboljša vodnica na stezi čednosti, se imam zahvaliti za vse, kar sem storil hvalevrednega v svojem življenju. Vedno se mi zdi nova in tem ljubša mi je, čim večkrat jo berem,« To so pač tehtne besede.
Katoliška Bukvama v Ljubljani.
Peter Barbarič, vzoren hrvaški mladenič, vzor slovenskim mladeničem. (Puntigam.) K 1'20, vezano K 1'80,
V sosedni Bosni je živel pred kratkim vesel, živahen mladenič Peter Barbarič, čigar življenje je bilo vsakdanje in navadno, a vendar tako lepo, da so ga tovariši po njegovi smrti imenovali svetnika. Njegovo življenje je v tej knjigi popisano, vsak slovenski mladenič lahko posnema tega mladeniča, ki je rasel med bratskim hrvatskim narodom. Zato razširjajte in pridno prebirajte to knjižico, ki bo nudila ne samo mladeničem, temveč slehernemu Slovencu marsikaj lepega, posnemanja vrednega in koristnega.
Pouk zaročencem in zakonskim. (Janez Zabukovec.) Trdo vez, K 1'40.
Na majhnem prostoru je tukaj zelo pregledno razvrščeno mnogo jedrnatega gradiva. Knjiga govori o vsem, kar je treba vedeti zakonskim in razlaga brez spodtike medsebojne dolžnosti, katere nalaga zakonski stan. Te koristne knjige naj ne pogreša noben zakonski par.
Zgodovina katoliške Cerkve. Spisal dr. Anton Medved. Cena vezani knjigi K 3'—,
Zgodovina katoliške Cerkve, ki jo je spisal dr. Anton Medved, je prvo v slovenskem jeziku sestavljeno delo te vrste, ki je bodo ne samo dijaki v naših srednjih šolah s pridom uporabljali, marveč bo vsakemu Slovencu prav prišla. Pisatelj je kot dober zgodovinar že davno znan, knjiga pa, ki jo imamo pred seboj, je v vsakem oziru vzorna. Dasi so posamezni odstavki kratki, so pa jedrnati in mikavno pisani; zgodovinske dobe se opisujejo objektivno, po najveljavnejših in najnovejših virih, vsi dogodki se predočujejo plastično, verske, kulturne, znanstvene in umetnostne razmere so živo orisane, posamezne osebe označene tako krepko, da se vtisnejo za vedno v spomin. Zlasti so dobro slikane cerkvene razmere med Slovenci; tako stare kakor srednjeveške in moderne razmere so vseskozi pogojene. Razen dijaka se bo tega dela lahko v največjo korist posluževal govornik, ki bo našel v tem delu zanesljivega materiala, kadar bo hotel opisovati rast, boje in zmage svete Cerkve tekom človeške zgodovine.
M
W
Izmed pripovednih leposlovnih spisov priporočamo v prvi vrsti naslednje:
Sienkiewicz, QllO UtttHS?
Roman iz Neronove dobe. Vez. 5"50.
Waiiace, Ben Hur,
Roman iz časov Kristusovih. Vez. 4'50.
spiiimann, zadnji dneui Jeruzalema
(Lucij Flav.) Zgodvinski roman. 2 dela, K 3"80, vez. K 5"40.
De Waal, UnlMijll
ali zmagoslavni izhod iz katakomb.
Zgodovinska povest. K 1'50, vez. K 210.
Snov vseh navedenih povesti je zajeta iz one junaške dobe krščanstva, ko so se verniki morali še skrivati pred svetom in je tekla kri mučenikov. To dobo so porabili najslavnejši pisatelji, kar jih pozna svetovno slovstvo, za svoja res nesmrtna dela, ki so se v hipu razširila po vsem svetu ter bila prestavljena v vse svetovne jezike. V vsaki povesti srečamo več oseb, ki so nam znane iz svetopisemskih zgodb ali cerkvene zgodovine in so bile več ali manj vdeležene pri Kristusovem trpljenju in smrti. Kdor bo prebral le eno navedenih povesti, posegel bo tudi po drugi, kajti vsaka mu bo nudila neizmeren duševni užitek.
§ M
vO t-* tO
Ivan Gajšek
(naslednik Jerneja Bahovca)
Sv. Petra cesta 4 (pri frančiškanski cerkvi) Podružnica: Sv. Florijana ulica 23
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih šolskih in pisarniških potrebščin kakor tudi raznovrstno galanterijsko blago. Velika izbira molitvenikov in zbornikov za razglednice in za fotografije.
Tovarniška zaloga vseh šolskih zvezkov tvrdk K. Slatnar v Kamniku in M. Grub-bauer v Lincu,
Pri večjem naročilu za slavna šolska vodstva znaten popust.
Šolske knjige in vse vrste pisalnega in risalnega papirja. Vedno najnovejše razglednice v veliki izbiri. Največja zaloga nagrobnih vencev in trakov.
Na debelo in drobno!
Specialna trgovina za pogrebne potrebščine
v Ljubljani, Sv. Florijana ulica 23
(nasproti šentjakobskega župnišča).
Trgovina z mrliškimi krstami,
nagrobnimi venci, svečami, mrliškimi oblačili in sploh z vsemi potrebščinami za mrtvaški oder, oziroma za
vsakovrstne pogrebe. V zalogi je bogata izbira vsakovrstnih mrliških krst, kovinastih in lesenih, od najcenejše do najfinejše izdelave, kakor tudi vseh predmetov za opremo mrliških krst. — Opozarjajo se zlasti gg. mizarji, kateri izdelujejo mrliške krste, na veliko zalogo raznovrstnih okraskov za polepšanje in opremljenje mrliških krst, kakor: lepo izdelane in pozlačene noge, zaponke in držaje za krste, različna pregrinjala, blazine, čevlje, nogavice za mrliče, križe, cvetlice, naglavne vence, na-ličje itd. — .Cene izredno nizke; pošiljanje na debelo se izvršuje z obratno pošto ceno in solidno. — Za slučaj potrebe se najvljudneje priporoča
Ivan Gajšek
trgovec in zastopnik pogrebnega podjetja »Konkordia" za deželno bolnico v Ljubljani prodajalna: Sv. Florijana ulica Siev. 23, nasproti šentjakobskega župitiSča.
o>U
Našim ženam in dekletom nujno potrebna knjiga: Magdalene Bleiweisove
Slouenska kuharica.
Šesti natis priredila S. M. Felicita Kalinšek, učiteljica na „Gospodinjski šoli" v Ljubljani.
Ta knjiga bo vsako kuharico učila, kako naj kuha na preprost način, z malimi izdatki, a vendar okusno. Sploh je to najtemeljitejša, najpopolnejša in tudi najobširnejša slovenska kuhinjska knjiga. Izšla je v
dveh izdajah: Velika izdaja, ki obsega sploh vso kuhinjsko umetnost ter ima mnogo slik in 18 večbarvnih finih tabel
stane v platno vezana K 6-— Okrajšana izdaja brez slik, za navadno rabo in vsakdanje potrebe stane v. platno vezana K 3'60.
Druga za vse slovenske gospodinje istotako neobhodno potrebna knjiga:
Gospodinjstvo.
Navodilo za vsa v domačem gospodinjstvu važna opravila. Šolam in gospodinjam sestavila S. M. Lidvina Purgaj, voditeljica „Gospodinjske šole" v Ljubljani.
Sveta dolžnost naših mater in deklet je, da se kar najbolj pobrigajo za svojo gospodinjsko izobrazbo, kajti blagor narodu, ki ima dobre gospodinje. Naša knjiga bo temu namenu kar najbolje služila. Knjigi je priklopljen tudi pouk, kako rabiti zdravija in streči bolnikom.
Knjiga, ki ima tudi mnogo nazornih slik, stane v platno vezana K 2-80.
RntolBhn Bukunrna u Ljubljani.
b		|bbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbb	b|	b
b b b b B B B B B B B B B B B B B B B m B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B m	Darila za nase otroke. Našim malim. Knjiga s'slikami iz sv. pisma. Prijetno berilo in razvedrilo za naše otroke, ki obenem zelo olajša delo katehetu. Take knjige Slovenci doslej še nismo imeli. Naj bi prišla v roke vsakemu otroku! Stane samo 90 vinarjev. Robinzon starši. Povest o Robinzonu je bila že davno prevedena na slovenski jezik, toda ona je in ostane še vedno nova in otroci jo bodo čitali z istim zanimanjem, kakor so jo dedje in babice. Katoliška Bukvama jo je izdala na novo v prijetni in prikupljivi obliki s krasnimi slikami in okrajšanim besedilom, tako, da bo primerno berilo naši mladini*. Vzbuja domišljijo, opaja srce, vedri in bodri duha. Stane 1 K 40 vinarjev. V zverinjaku. Knjiga s slikami za otroke. Otrok se na lahek način uči Citati in obenem se prijetno zabava, gledajoč slike raznih neznanih zverin. Stane vezana 1 K 50 vin., nevezana 90 vin. Slovenski A B C v podobah, otrok se igraje uči brati in zasleduje z zanimanjem živo-barvne slike poleg črk in kratkih per.mic. Stane 80 vinarjev, vezana 1 K. Hitra vožnja po železnici, otrok gleda dovtipne in resne prizore med vožnjo po železnici in prebira mične pesmice; s tem si bistri um in širi obzorje. Stane 1 K 60 vinarjev. Katoliška Bukvama v Ljubljani.			b B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B JšL
m	■	BBBBEBBBBBBBEEBBBEElE^ElBEflilES	Mi	11
©
©
©
Ivan Dogan
mizarski mojster
Ljubljana, Dunajska cesta št. 19
(Medjatova hiša)
priporoča svojo
bogato zalogo hišne oprave
za spalne ter jedilne sobe in salone.
Divane vsake vrste. Modroce, žimnice na peresih, podobe, ogledala, otroške vozičke itd.
Naročila se točno izvršujejo. Cenik s podobami zastonj in franko. — Najcenejša zaloaa. — Cene
□□□□□□□□□□ □□□□□□□□□□□□ KmetoDalci pozor!
Skoro vsa redilna sredstva, ki se vzlic obstoječim zakonom hvalijo po časopisih in koledarjih, imajo reeiiino vrednost le za prodajalca, nikakor pa ne za živino, ki ta sredstva uživa.
Pristni redilni prašek
a za pitanje svinj, govedi in konj
pripravljen od doktorja G. Piccolija, lekarna Piccoli ,pri JLngelju' v Ljubljani, Dunajska cesta.
Odrasli živini se pomeša trikrat na dan po 1 žlico tega redilnega praška v pičo; za mlado živino zadošča polovica. Po uporabi tega redilnega praška se znatno zviša slast do jedi, teža in molznost živine. Breja živina donese mnogo lažje O in tudi vrže krepkejše mladiče. Skatlja stane 30 vin., 10 ška-telj 2 K 50 vin.
□
□	Priporočljivi preparati
Q c, in kr. dvornega založnika in papež. dvor. založnika
° lekarnarja G. Piccoli v Ljubljani, Dunajska c.
n Molinnu rimm izvrsten naraven izdelek, kilogr. steklenica po MdllllOV Siri, K 1-60, v sodih 1 kg po K 120.
a fnlnilrna tinl/fllM kreP' žeIodec- pospešuje prebavljanie in od-D iulUliulld lllllUlIlfl prtje telesa. Steklenica 20 vinarjev.
v	t
□
□	Hiiiin iiuuiiiuii, Steklenica 50 vinarjev.	□
° Saimiiatoe pastile ffl?c»£rj^kašelji mehčaj0 sliz- °
a Naročila se točno proti povzetju izvršujejo. °
□	□
□ annaaaan □""na"a"~tJ"a □ □ □ a □ □ "a"
llilKl krepi slabotne, malokrvne in nervozne osebe. VIIIU Polliterska steklenica 2 kroni.
NRIl Prei?kušeno zdravilo za i llllll, Steklenica 50 vinarjev.
iiabnup naefito !?>šaj° hliPavost in 1 lldRUVo PdSlIlo Skatljica 20 vinarjev.
AlltirTllBBMBI 2re'z'tušeno- zdravilo za revmatične bolezni.
F. P. VIDIC & KOMP.
Ljubljana
tovarna zarezanih strešnikov ponudi v vsaki poljubni množini patent, dvojno zarezani
strešnik - zakrtoaE
s poševno obrezo in priveznim nastavkom »sistem Marzola«.
Brez odprtin miiir. ■ Streha popolnoma varna pred nevihtami.
Najpreprostejše, najcenejše in najtrpežnejše kritje streh sedanjosti.
Na željo pošljemo takoj vzorce in popis. Spretni zastopniki se iščejo !
• •
Posebno dobre so lahke trocevke in puške z jeklenimi cevmi za brezdimni smodnik. Velika izbira pušk brez petelinov (Hammerles). Najnovejši topiči, velika zaloga vseh lovskih potrebščin, kakor tudi potrebščin za ribiče, strelivo po najnižjih cenah na razpolago.
Popravila
izvršujem najceneje, točno in zanesljivo v lastni delavnici. Od zunaj naročene stvari odpošiljam s povratno pošto.
Ceniki na zahtevo zastonj in poStnine prosto.

-------------
FR. ŠEVČIK
puškar v Ljubljani
Židovska ulica štev. 8
priporoča svojo veliko zalogo najnovejših
pušk m samokresov
lastnega izdelka, kakor tudi belgijskih sulsklh strogo preizkušenih pušk, katere presegajo glede dela in tudi glede strela vse druge puškarske izdelke.
A. Hsiuptmantr3 nasledniki
d. ZrtNKL 5IN0V!
UUBU/IN/1
tvornica kemičnih barv, lakov in firnežev,
^	priporoča:	-
Oljnate barve
Suhe barve
Emajlne barve
Fasadne barve
Jtfarijiri trg št. 1
Vse vrste firnežev, čo-pičev, lakov
Mavec
(gips)
Oljezapode in stroje
Karbolinej
_ Jvfarijin trg št. 1
Naslov zadostuje:
R. Zanki sinovi v Ljubljani.
I Ceniki zastonj! I
iraacaiaaCTaaacsaocacaeaanracaa^ jannocsannancjancjaaatlaacsnui
a
Suttner
D
o	Ljubljana 131, mestni trg 25
D	(nasproti rotouža).
o	flaluefifa m najsolidnejša razpoši-
n	Iplua trgovina ur, zlatnine in sre-
tornine.
D	Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. 0
D D
0 D
o mmrMsm 14t* v o g	ii-i i D
0 ^BgmmSr **R * I D
D	g £.° s Q
D	Št 735. K 15.	^	D
xn	>c/5 x55	jjij
D Registrirana tovarniška znamka „IKO". 0 D Naročite najnovejši cenik, ki je ravnokar izšel. 0
Saanaananc3nnai:3aaaoncanc3rj aanaacacaanc^cjacac^cartcacacaCTcaMj
23
izdelovanje litini in isiinsi instrumentov.
Htelile za ortopedične aparate in bandaže
Br. Hlavka
Ljubljana
Prešernova ulica št. 5.
Vse bandaže se izdelujejo pod strogim nadzorstvom po odredbah gg. zdravnikov.
Galvanični poniklovalni zavod z motornim obratom.
■ B
*
Zunanja naročila se točno, hitro in direktno dopošiljajo po najnižjih cenah.
Prvo kranjsko podjetje za umofcio steklarstvo in slikanje na steklu
flvgust flgnola
Ljubljana, Dunajska cesta št. 13
(poleg „Figovca")
se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom kakor tudi p. n. občinstvu za prevzetje in solidno izvršitev vsakovrstnega
umetnega steklarstva in slikanja na steklo
za steklarstvo v figuralni in navadni ornamentiki, stavbno ter
Gosp Avgust Agnola, steklar v Ljubljani, je napravil 1.1904. za mestno župno cerkev si*. Barbare m Ahacija v Idriji dve slikani okni, eno predstavljajoč brezm. Spočetje, drugo sv. Frančiška Seraf. Z napravo smo bili prav zadovoljni.
Mestni župni urad v Idriji dne 5. aprila 1907.
Mihael Arko, župnik-dekan.
Podpisani potrjujem, da je g. Avgust Agnola iz Ljubljane 1.1902. v presbit. župne cerkve M. B. v Cemšeniku napravil 6 slikanih oken (tri velika in nad njimi tri polkrožna). Delo je zelo pohvalno izvršeno. Okna so lepo barvana in pri tem zadosti svitla. Vsakemu ugajajo, kdor jih vidi. Tudi cena je zmerna. Priporoča se zato prav toplo g. Avg. Agnola vsem cerkvenim predstojništvom, kateri nameravajo v svojih cerkvah napraviti umetno slikana okna-
Župni urad M. B. Vnebovzete v Čemšeniku dne 8. aprila 1907.
Jos. Zelnik, župnik.
portalno steklarstvo
kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in
po najnižjih cenah.
Narisi in proračuni na zahtevo zastonj!
m @
leodor Kom
pokrivalec streh, klepar ter vpeljavec vodovodov
Ljubljana, Poljanska cesta 8
priporoča se p. n. občinstvu za izvrševanje vsakovrstnih
kleparskih del ter pokrivanje streh
z angleškim, francoskim in tuzemskim škriljem, z azbest* cementnim škriljem „ETERNIT", patent Hatschek, dalje z izbočeno in ploščnato opeko, lesnocementno in strešno lepenko. — Vsa stavbinska in galanterijska kleparska dela v priznano solidni izvršitvi. Popravila točno in ceno. Proračuni brezplačno in poštnine prosto.
Podružnica v Trstu, Via Miramare
št. 65, ki jo vodi poslovodja gosp. Franjo Jenko.
d m
Edino pri:
Ed. Smarda, potovalna pisarna, v Ljubljani,
Dunajska cesta št. 18
dobiš veljavne vozne liste (šifkarte) za francosko linijo
čez Mavre v New-York
in iz Amerike nazaj v domovino.
" Zavod s za tehnične in elektrotehnične naprave.
Koncesionirano podjetje za električne naprave, napeljave električne luči in prenos moči, telefonske, brzojavne in signalne naprave. Dobava in montiranje motorjev na bencin in petrolin ter Dieselovih motorjev. — V zalogi vedno v veliki izbiri: elektromotorji, ventilatorji, obloč-nice, žarnice, telefoni, vsakovrstni instalacijski materijal, mazilna olja in masti, sesalke, lestenci za elektriko in plin ter sploh vse tehnične potrebščine. — Proračuni na zahtevo zastonj. — Popravila vsakovrstnih strojev.
Moderna mehanična delavnica.
Dunajska c. 22 LJUBLJilNH Dunajska c. 22


Tovarna za stole
Franceta Švigeljna
na Bregu, p. Borovnica, Kranjsko
izdeluje vsakovrstne stole
od preprostih do najfinejših po najnižjih cenah brez konkurence. Ilustrovani cenik pošlje se na zahtevo zastonj in franko.

r

Fr.Stupica, Ljubljana
Marije Terezije cesta št. 1
priporoča svojo bogato zalogo najbolje priznanih slamoreznic, mlatilnie, vratil, čistilnic, strojev za košnjo in obračanje sena, blagajne in motorje.
D3lje pumpe in cevi za vodo, vino in gnojnico, pluge in brane, peči, štedilnike in poljedelsko orodje, trpežne ročke za prenašanje in prevažanje mleka, traverze, železniške šine, vedno svež cement, strešno lepenko, štorjo za strope, pločevino, nagrobne križe ter vse ključavničarsko, kovaško, kleparsko, stav-binsko, zidarsko, tesarsko in mizarsko orodje vedno po najnižjih cenah.


Gričar & IKlejač, LJubljana
--Prešernima ulica št. 9--
Največja zaloga zgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke. Konfekcija za dame.
Postrežba točna! Solidne cene!
S
o^aaacaar-ir-int-n—ir—ir •"—"~>?~"~-''nnr-'H 0 0
0 Ustanovljena 1. 1831.	Ustanovljena 1. 1851. £]
o 1t	"	d
Največja zavarovalnica Avstro-Ogrske države 0
o C. kr. priv. občna zavarovalnica d d : Assicurazioni Generali v Trstu : o
p Glavni 22stop y LJubljani: Marijin tri; - Sv. Petra cesta št. i v lastnem domu |
D	posluje v vseh zavarovalnih strokah.	Q
^ Tekom leta 1911. se je zavarovalo 21.289 oseb za ka-	|
U pital nad 170 milijonov kron na življenje. Družba je	D
0 izplačala za škode že nad 1 miljardo in 63 milijonov kron.	0
Premoženje družbe znaša nad 416 milijonov kron.	|Q
D	D
nnnnr-ir~ir-ii it ^r—»t—n—ir ir it it—»t ir -jr—ar-it—if-i^ri
Mej™5	i ^jg
^	Bvan Buggenig	^
sodarski mojster, Ljubljana, Cesta na Rudolfovo želez. 5
priporoča svojo
veliko zalogo vsakovrstnih sodov«
fcŽT Prevzema tudi vsa v njegovo stroko spadajoča dela po n lU Solidno delo!	najnižjih cenah. Točna postrežba!	Hj
□aaaaDaaaaaaDiaoaaaaDaaDaaaaDDDaaaaaaaaaaeisnaaDiia u UPI Ilffl Pftffell III I !„LI!mm« Rf>?liflua r.e?ta !M nacnrnti a
1
Resljeva cesta 30, nasproti skladišč južne železnice.
§ Največja M A nDORMfiftl 11!Bi£lliK(Mf 0(1 čriiega granita, belega in § g zaloga MUliuDNill Oi II ItSE II lil U V sivega marmora itd. Specialist | | za cerkvena umetna kamnoseška dela, oltarji, pripovednice, obhajilniki i. dr. |
| mr Zahtevajte cenik!	Točna postrežba, solidno blago. |
EanDnnDaaanaaBnnnnDnannaoEaDnociondDoanianaoDoeiOEsn
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D
□	□
□	Najsigurnejša prilika za štedenje!	§
Vzajemno podporno0 drnštuo o Ljubljani
□	registrovana zadruga z omejenim poroštvom	□
□	Kongresni trg št. 19 —	g
O	n
p sprejema vsak delavnik od 8. do 12. ure dop. hranilne vloge ter	H
q	jih obrestuje	j=j
P	]Pj 3| si	□
g	pO 4 U te	g
□	brez odbitka, to je: daje za 100 kron čistih 4-75 kron na leto.	O
g Renti! davek plača hranilnica sama.
O Daje tudi svojim članom predujme na osebni kredit, vračljive v 7V„ ieta	O
O (90 m esecih) v tedenskih, oziroma mesečnih obrokih, kakor tudi posojila na	ri
□	žadolžilice in lilenice.	q
□	Preli .t Kalan flnclrei, Dredsednik. — Kanonik Sušnlk Ivan, dr. Fran Dol-	O r-i salt, zdravnik v Ljubljani, podpredsednika — Dr.Ferdo Čekai, stolni kano-
J=j nik. dr. Josip Gruden, stolni kanonik, Hnton Koblsr. dekan v Kranju, dr.
U Frai i Papež, odvetnik, Karol Pollak mi., tovarnar, Bog. Remec, ravnatelj	□
□	trg. 5ole, Luka Smolnikar, stolni vikar, dr. Viljem Sdlweitzer, odvetnik,	n O ?ir-, aleS USenlčnlk, prof. bogosl., FraniVerbic, c. kr. gimn. prof., dr. Ivan	K
Zaji ;c, deželni odbornik, msgr. dr. Ign. Žitnik, stolni kanonik, dež. in drž.	JJ
poslanec, odborniki.	□
O	p
□□□cjcinapoonooonnnnanDannnDDDnDannn
Zastopstvo le prvovrstnih tovaren in priznano najboljših koles „Kinta
modeli 1912

Karel Čamernik & Ko.
Ljubljana, Dunajska cesta g—iz.
Specialna trgovina s kolesi, motorji, avtomobili in posameznimi deli.
Mehanična delavnica prvega razreda za vsa v to
stroko spadajoča dela in popravila. Garaža za avtomobile. — Zaloga pnevmatikov
za avtomobile, motorje in kolesa. — Popravila pnevmatikov potom vulkaniziranja. — Bencin in olje za vse vporabe. — Izposojevalnica koles. Šola za vožnje z vsemi vozili. — Interesentom smo
s strokovnimi pojasnili brezplačno na razpolago.



Za Marijine družbe:
arija, kraljica src.
Nauk blaženega Grinjona Montfortskega o pravi po-božnosti do Matere božje. Iz francoščine prevedla in izdala Marijina družba v ljubljan. semenišču. Strani XVII. in 228. V Ljubljani 1912. Založila Katoliška Bukvama. — Cena v platno vezani knjigi z rudeCo obrezo K 1-60, vezani v fin šagrin z zlato obrezo K 2-40.
Prvi del te prekrasne knjige vsebuje poljudno in temeljito razpravo o pobožnosti do Marije, drugi del pa uči, kako se goji taka pobožnost. Ta knjiga je skoraj neizčrpljiv vir lepih misli, prebiraš jo lahko neštetokrat in vedno boš odkril v njej nove bisere. Slovenskemu prevodu so dodane tudi najpotrebnejše mašne in druge molitve, tako, da lahko služi knjiga za premišljevanje in molitvenik obenem.
Družbenik Marijin.
Ta molitvenik je izdalo škofijsko vodstvo Marijinih družb, da se doseže potrebna enotnost in skupnost v Marijinih družbah. Kljub velikemu obsegu (450 strani) in lepi opremi je cena primeroma jako nizka in znaša za izvod z rdečo obrezo samo 1 K 50 vin., z zlato obrezo 2 K 30 vin., najfinejšo vezavo v šagrin pa 2 K 80 vin.
Slava Brezmadežni.
P. Angelik Hribar — Stanko Premrl. — Zbirke mešanih, moških in ženskih zborov (Marijine, evharistične in druge pesmi). Druga, izboljšana izdaja. — Cena K l-20, v platno vezan izvod K 1'80.
Te pesmarice ni potreba posebej priporočati, saj je znana zadosti in se rabi brezdvomno že v vsaki Marijini družbi. Pater Angelik je izbral za to zbirko najlepše cvetice po glasbeni livadi in jih primerno in ugodno priredil ne da bi bil količkaj pokvaril značaja posameznih skladateljev.
Drugo izdajo je pa prvi slovenski glasbeni strokovnjak Stanko Premrl mojstersko opilil in priredil.
Katoliška Bukvama v Ljubljani.
vicah. — Tretjerednikom rimska postaia s popolnim odpustkom in vesoljna odveza.
2 7. Petek. Sv. Janez Ev. Popolni odpustek: a) udom bratovščine sv. Rešnjega Telesa kakor 3. dan; b) udom bratovščine pre-svetega Srca Jezusovega kakor 8. dan; c) udom bratovščine preč. Srca Marijinega.
Višjega štab. zdravnika in fizika dr. Schmida zna-
menit0 olje za sluh
odstrani hitro in temeljito nastalo gluhoto, tečenje iz ušes, šumenje po ušesih in nagluhost, tudi ako je že zastarano. Steklenica stane 4 K z navodilom o uporabi. — Dobiva se samo v lekarni pri „Crnem orlu" na Novem trgu v Celovcu.	2588
Pri neredkem želodcu
se raDi najuspešneje tek vzbujajoče, prebavo pospešujoče, milo odvajajoče, qoreClco, pehanje in krCe odstranjajoče domaČe sredstvo dr Hose balzam za želodec iz lekarne dr. B. Fragner-ja, Praga III. 520. Steklenice po K 2 — in K 1— v vseh lekarnah. Po pošti pri predplaC. K 2-80 ena stekl. franko.

i kocke za goveje juho
družbe Liebig
so kocke za izboljšanje kakovosti.
Njih fini, ne vsiljivi okus, ki izvira od vporabe najboljšega MESNEGA IZVLEČKA, jih odlikuje pred vsemi drugimi izdelki,
5
Cena
v komad.
zkus pnepriča,
	da je praško domače zdravilo	
	Pristno le s to varstv. znamko!	iz lekarne B. FBAGNEH-ja, 1
		Praga III, boi la šajoCi, vne-
		tje nmiiujnCe. hlad Ino, zdrav- ]
	111P	lieme oosoešujoce xntisepn5ko
		mazilo v vsakem gospodinjstvu neobhodno potrebno. - Skntli? lepo iOv. v vsaki lekarni. |
	\.	
Športni Jopiči in molki telovniki iz kameline dlake
kakor tudi Beckovo perilo iz kameline dlake proti trg-anju, revmatizmu in is-hiji, samo pristno blago in po najnižjih tovarniških cenah. — Specialna tovarna na elekrični obrat izdelkov iz kameline dlake, svitra, kap, ogrevalnikov za trebuh, kolena in zapesti itd. itd. in za vse športne predmete za lov in zimski šport
m. Beck, Dunaj XIX,
Hauptstrasse 30 43. Podružnici: Karlovi vari In Marijini vari.
Natančneje v ceniku, ki se pošlje vsakemu na željo zastonj in poštnine prosto.	3!i56
500 kron
Vam plačam, ako vaših kurjih očes, bradavic in trde kože tekom 3 dni brez bolečin ne odpravi moj uničevalec korenin Ria-mazilo. Cena lončku z jamstvenim pismom 1 krono. 2216 Kemeny, (Kaschau) I. Poštni predal 12/102, Ogrsko.

sta brez primere za otroško in bolniško hrano, ker se po znanstveno obnes-lih načelih iz skrbno izbranih surovin napravljata.
2997
MOJA STARA
izkušnja me uči, da moram za nego kože rabiti le Stecken-pferd lili jino mle no milo Bergmanna & Co. Tešin ob Labi. Komad po 80vin. se dobiva povsod.	44H 10-1
in modno blago za gospode in gospe piip. izvozna hiša
PROKOP SKORKOVSKV in SIN
v Hump icu na Češkem. Zelo zmerne cene. Vzorci na zahtevo tranko. Na željo hočem dati takoj lzgotovitl gosposke obleke.
vrsta K
£ Cerio Češko posteljno perje.
Kilo sivega puljenega K 2—, boljšega K i 40, . ^ polbelega K 3 60. belega K 4 80, prima kakor S? puh mehkega K 8'—. veleprima K 7 20, najboljša
snežnobeioVom110Zgotovljene postelje
iz gostonitnega rdečega, višnjevega, belega ali rumenega nankinga, dobro napolnjene, pernica ali spodnja blazina 180 cm dolga, i 10 cm široka po K 10—. 12 —, 15 —, 18-—, 20Ucm dolga. 140 cm široka po K 13 —, 15-—, 18 —, 21 —, zglavnica 80 cm dolga, 58 cm široka po K 3 —, 3 50. 4-—. 90 cm dolga. 70 cm široka po K 4 50, 5 50. (i—. Zamena dovoljena, za nenga.jajoe« denar nazaj. (Jenovniki Iran k o in poštnine prosto vsakomur.
Benedikt Sachsel, Lobes pri Pjznu 159. GbšKo
i
No, slišite
232(3
5
kuharica, kako da bolje ne pazite, to vendar ni „praui: S kauinini mlinčkom", katerega nosijo vsi zabojčki in vsi zavitki
tovarno
Henrik Francka sinovi v Zagrebu
kot znamenje in kot jamstvo izborne kakovosti
jC.
V
tako je karala vešča gospodinja ter poslala nazaj ponarejeno vrsto.
Tvorniška znamka.
n
H H 1
\ H
X
<\
rr^----K--K—K—VC--K-K--K--K--^ ^—K--^-K-K—K—--^-K--«-ri
Ceno
1 kg sivega skubljenega K 2-—, boljšega K 2 40, pol belega prima K 2'80, belega K4-—, finega mehkega puha K 6"—, prvovrstnega K T—, 8'— in 9'60. Sivega puha K 6-—, T—, belega finega K 10, prsnega puha K 12, od 5 kg naprej franko.
TcUeljno čPerje
Dovršene, napolnjene postelje
iz gostega, trpežnega, rudečega, modrega, rumenega ali belega inlet (nanking) blaga, 1 pernica 180 cm dolga, 120 cm široka, z dvema vzglavnicama, vsaka ca. 80 cm dolga, 60 cm široka, zadostno napolnjena z novim sivim, puhastim in trpežnim posteljnim perjem, K 16, s polpuhom K 20, s puh perjem K 24. Posamezne pernice K 10, 12, 14, 16. Posamezne vzglaviiice K 3, 3*50, 4. Pernice 200X140 cm velike K 13, 15, 18, 20. Vzglavnice 90X70 cm velike K 4'50, 5, 5'50. Spod. pernice iz najboljšega gradla za postelje 180X116 cm velike
franko proti povzetju ali naprej vplačilu Maks Beroer. Dešenlca št. a 236, Češki les.
Nikak riziko, ker se zamenjava dovoli ali denar vrne. — Bogati ilustrovani ceniki vseoa posteljnega blaga zastonj.
flgitirajte za na*e časopise!
Bogata zaSoga 162 (12)
Šivalnih strojen,
■ koles, pisalnih strojem j
im . „pri 0 ^
Ljubljana, Dunajska cesta 17.
GrKar & Mejač
Ljubljano, Prešernova ulica 9
priporočata svojo največjo zalogo
zgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke in snovosti v konfekciji za :: :: dame. :: ::
i vec mia m sv
se dobi od krav, ako ?e jim vsaki dan poklada med klajo Vaccin, kajti po Vaccinu imajo krave za tretjino več mleka. Poleg tega postanejo krave bolj zdrave in mleko veliko bolj mastno.
Mnogo hitreje se upita prešiče
ako se jim daje vsaki dan Suilina.
Vsakemu živinorejcu, ki hoče vedeti o tem kaj več, pošljem neizogibno potrebno knjigo „Domači ži-vinozdravnik" popolnoma zastonj!
Izkušeni kmetovalci mi pišejo o Vaccinu in Sui-linu tako: Krava, ki ni imela skoro nič več mleka, ga je dala zopet po 15 litrov. Prešič se je v štirih tednih udebelil za 20 kg bolj kot drugi.
Suilin in Vaccin sta izvrstni sredstvi!
Vaša praška Suilin in Vaccin sta izvrstni sredstvi za pitanje prešičev in za večje pridobivanje mleka od krav, kakor tudi za ojačenje mlad h pujskov. Krava, ki ni dajala sl;oro nič več mleka, ga daje zopet po 15 litrov vsaki dan in je veliko bolj močna kot prej. Prešič, ki sem ga hotel vpitati, se je udebelil v enem mesecu za 20 kg bolj kot drugi, katerim nisom dajal Suilina. Tudi teliček je bolj krepak in zato ostanem Vaš hvaležen odjemalec. Moji tovariši tudi želijo Vaše redilne izdelke in zato Vam I odo pisali gg. K. Skala, K. Svododa od tukaj in ga. Bartak iz Sana.
S spoštovanjem
J. Maly v Horni OpoIany p. Libiee.
Cenjeni gospod!
Naročil sem pri Vas prvikrat 5 škatlic živalskega praška in takoj sem spoznal, da je živina, ki je dobivala prašek, veliko raje jedla kot pa druga. Razdelil sem prašek tudi med sosede, ki so isto vsi sprevideli. Krave, ki so dobivale prašek, so močnejše in dajo več mleka. Prešiči rastejo hitreje, so močnejši in se dobro rede. Sosedje, katerim sem prašek posodil, potrjujejo, da je prašek res zelo koristen. Danes pišem na posebni dopisnici že tretjič po prašek. Pošljite mi tudi knjigo ..Domači živinozdravnik". Za prašek pa Bog plačaj! Jurij Scotkowski, Mosty, pri Jablankih 109, Avstr. Šlezija.
Velecenjeni gospod!
Odkrito Vam moram pripoznati, da je Vaš živalski redilni prašek Vaccin izvrsten prašek. Moja krava je suha, že kupljena suha je dajala po teletih 4 litre mleka, potem sem jo krmil z ovseni in krompirjem in tako sem jo prignal na 6 litrov, ali oves in krompir mi je bil predrag in sem prenehal in zopet je imela samo po 4 litre na dan. Kar čitam nekoč v časopisu o Vašem Vaccinu in kakor veste, sem naročil zavojček za poskušnjo. V osmih dneh še ni nič učinkovalo, v 14 dneh seje že naintlzlo 5 litrov, potem dan za dnem zmiraj več, tako da sem zdaj sprevidel, da prekaša Vaš Vaccin oves in krompir. Vaše izredno sredstvo zasluži popolno pohvalo. S pozdravom
Ivan Forthuber, posestnik, Šalhen Zgor. Avstr.
Več sto takih pisem smo prejeli od ljudi, ki so izkusili Suilin in Vaccin.
Pišite takoj na nadvojvodskega dvornega založnika M Paraskovich, G. m. b. H. Dunaj, Marlahil-ferstralte 51. (Poštni predal Kr. 6)
Vsa ta redilna sredstva nadvojvod, dvornega založnika Mag. Th. Paraskovich, Dunaj, se dobivajo vedno sveža v glav. skladišču za Kranjsko Anton Kane, drogerija v Ljubljani, židovska ulica št. 1.
Za naše gospodinje, matere, žene in dekleta
Blagostanje družine je odvisno od gospodinje. Skrbna gospodinja, verna in razumna mati, je prva in prava vzgojiteljica ljudstva! Blagor narodu, ki ima skrbne dobre in varčne gospodinje! Le narodi, ki skrbe za vzgojo dobrih gospodinj in mater, imajo prihodnjost. Tudi pri nas se v zadnjem času uvažuje skrb za umno gospodinjstvo, ustanavljajo se ..Gospodinjske šole" in snujejo gospodinjski tečaji; manjkala pa je strokovna knjiga, ki bi služila objednem tudi gospodinjam, ki ne morejo v šolo. Vsaka slovenska gospodinja bodi torej vesela nove knjige:
Gospodinjstvo
Navodilo za vsa v domačem gospodinjstvu važna opravila
Šolam in gospodinjam sestavila
S. M. Lidvina Purgaj
voditeljica ..Gospodinjske šole" v Ljubljani.
Za to knjigo je deželni odbor kranjski, svest si, da je blagostanje cele dežele odvisno od naših gospodinj, dovolil podporo, tako, da ima knjiga nizko ceno K 2*20 za broširan in K 2 80 za vezan izvod, po pošti 30 vinarjev več. Pisateljica sama je dolgoletna praktična gospodinja, kateri pa ne manjka kot voditeljici „Gospo-dinjske šole, tudi teoretične naobrazbe. Knjiga obravnava vse panoge gospodinjstva tako za preprosto, kakor tudi obširnejše gospodinjstvo. Le podrobnosti o kuhinji in kuhinjsko umetnost ni bilo mogoče obrazložiti v splošni knjigi o gospodinjstvu. To poglavje je preobširno; zanj je treba posebne knjige, v kateri gospodinja lahko hitro poišče, kako se pripravi vsaka jed okusno, na priprost način, ter z malimi izdatki. Vsakdo ve, da zna izkušena in varčna kuharica s skromnimi sredstvi pripraviti boljša in tečnejša jedila, nego slaba gospodinja z bogato izabranimi prioomočki. Kuhinja zahteva od gospodinje največ izdatkov, zato si tudi gospodinja, ki zna živila pravilno uporabiti pri kuhinji, največ prihrani. Vsa ta umetnost je z največjo natančnostjo obrazložena v naši novi knjigi:
Magdalene Pleivveisove
Slovenska kuharica
Sesti natis priredila
S. M. Feflicita Kalinšek	-
šolska sestra in učiteljica na ..Gospodinjski šoli" v Ljubljani.
Sesti natis te splošno razširjene knjige je izšel v najpopolnejšem, vsestransko ustrezajočem obsegu. Temeljita naobrazba in dolgoletna izkušnja je prirediteljico tako usposobila, da bi bilo težko najti sposobnejših moči za tako delo. Ta dragocena knjiga je izšla v dveh izdajah:
Velika izdaja z mnogimi slikami v besedilu in s 16 finimi barvnimi tabelami, v velikem tudi najmodernejšim zahtevam odgovarjajočem obsegu. Cena broširani knjigi K 5'20, fino vezani K 6'—, po pošti 30 vinarjev več.
OkrajSana izdaja brez slik za navadno rabo in vsakdanje potrebe K 3'—, fino vezana K 3-60, po pošti 30 vinarjev več.
Katoliška Bukvama v Ljubljani