Izdala in založila
JUGOSLOVANSKA DELAVSKA TISKOVNA DRUŽBA,
CHICAGO, ILL. Cena 10 cent.
\
D 837S3
Jugoslovanska Socialistična Zveza.
SOUTPI SLAVIC SOCIALIST FEDERATION OF THE SOCIALIST PARTY OF AMERICA.
^ 803 WEST MADISON STREET
CHICAGO, ILL.
FRANK PETRICH,glavni tajnik.
Vse informacije in tiskovine za ustanovitev klubov daje tajništvo
brezplačno.
RAST J. S. Z. Po ČLANSTVU:
Leto:	Članstvo:
1911	............................. 902
1912	.............................1,320
1913	.............................1,778
1914	.............................1,864
1915	.............................1,779
1916	.............................2,312
1917	.............................3,500
Vse poštne pošiljatve in naročila je nasloviti na gornji naslov.

f 4
v
4 4 4 4
t
v *
4 ?
t I
v *
? ?
t T
V T T
s
T T T T
V X
Ves civilizirani svet se zanima za sedanje razmere ogromne Rusije. Kdor hoče razumeti razmere v Rusiji, mora poznati dušo ruskega naroda. To pozna najboljši ruski pisatelj Maksim Gorkij, ki se je povspel od navadnega trampa do pisatelja svetovne slave. Za eno najboljših njegovih del se smatra socialni roman
MATI
katerega je založila "Zarja" v Ljubljani, in šteje 523 strani na finem papirju. Vkljub temu, da se je papir in tiskarske potrebščine podražile, je cena skrajno nizka, namreč samo $1.00.
Ali ste že slišali in čitali literarna dela od splošno priznanega ameriškega pisatelja, Upton Sinclaira. Eno najboljših njegovih del je roman
Džungel,
Močvirje.
ki je povzročil v javnosti mnogo senzacije in preiskavo od strani vlade Z. D. Avtorizirano izdajo v večjem formatu je oskrbela v slovenskem jeziku "Jugoslovanska Delavska Tiskovna Družba", Chicago, 111.
"Džungel" šteje 291 strani in stane samo 75 centov. Obeh teh dveh knjig je le nekaj malega v zalogi. Kdor se prvi oglasi, jih tudi prvi dobi.	Naročnino sprejema:
PR0LETAREC, 4008 W. 31st St.	Chicago, Ul.
4 i
1 t
T V ¥
I ?
4
v
T
5
t
I
* ?
4 ?
4 J
4 4
T v T
Slovenska|f|||Podporna f
Narodna ^ISf Jednota f
?
Glavni stan:	|
v lastnem poslopju 2657-2659 So. Lawndale Ave. |
CHICAGO, ILLINOIS.	f
f
je največja, najmočnejša in najnaprednejša slovenska podporna organizacija, | ki šteje 335 krajevnih društev, ima nad 500,000.00 premoženja, je po aktuar- | skem proračunu solventna in posluje po lestvici N. F. C.	|
- i
Posmrtninski in bolniški oddelek:	|:
f
V ta oddelek sprejema moške in ženske osebe med 16. in 50 letom, zava- X
ruje za $150, — $600, — $1000 in $1500, ter za 1,2, ali 3 dolarje dnevne podpore. %
■ -- f
X i
. i
se sprejemajo otroci članov od enega do 16. leta s pristopnino 50 centov m *s* mesečnim asesmentom 10c in plača $75, za slučaj smrti, če je član delj kot X 45 dni.	X
----------I
Otročji oddelek:
Pros veta:
je najboljši, najtočnejši in najzanesljivejši slovenski dnevnik, je last Jednote	It*
in velja za člane $2, za nečlane $3.00 na leto.	X
Slovenska Narodna Podporna Jednota šteje v posmrtninskem oddelku	£ okrog 17,500 članov, v otroškem pa okrog 5000, skupno tedaj 22,500 članov.
— Priglasite se za pristop pri najbližjem društvu, če ni društva, zberite 10 čla-	£
nov in ustanovite novo.	X
Za v.-'a nadaljna pojasnila se obrnite na
JOHN VERDERBER,
glavni tajnik.
2657-2659 So. Lavndale Ave.	Chicago, III.
t
I *
v
!
S t
l
X
.t.
I
II
Slovanska delavska podporna zveza
Ustanovljena dne 16. avgusta 1908
Inkorporirana dne 22. aprila 1909
Slovanic Workingmens' Benefit Union.
(Združena s Slov. Podp. Dr. Sv. Barbare in s S. D. P. in P. D.) je prva slov. podporna organizacija, ki je stopila v združenje že z dvema slov. podpornima organizacijama.
Sedež v Johnstown, Pa.
Je ena najmočnejših slov. podpornih organizacij s 150 krajevnimi društvi in okroglo $160,000.00 premoženja.
Sprejema vsako značajno osebo ne glede na veroizpovedanje, zmožno kakega slovanskega ali angleškega jezika.
Članstvo zavaruje v starosti od 18 do 45 za $250, $500 in $1000 smrtnine in za $1 ali $2 dnevne bolniške podpore. Osebe nad 45 do 55 let starosti za $100 smrtnine z $1 dnevne ali brez bolniške podpore.
Zavaruje se tudi lahko samo za smrtnino brez bolniške podpore.
Celo bolniško podporo plačuje za dobo 6 mesecev in polovico iste za nadaljnih 6 mesecev ene in iste bolezni.
člani lahko zavarujejo tudi. otroke v starost i od 1 do 18 let za $100 smrtnine proti 10c mesečnine.
S. D. P. Z. posluje po National Fraternal Congres lestvici.
Svoje obveznosti plačuje redno in točno.
Nova društva se ustanavljajo z osem ali več novimi člani v starosti od 18 do 55 let.
Vstopnina znaša $1 poleg redne mesečnine za mesec, v katerem pristopi.
Vpisnina otrok znaša 60c.
S. D. P. Z. ima krajevna društva v vseh naprednejših naselbinah.
Ako v vaši naselbini še ni društva, spadajočega k S. D. P. Z., pišite za pojasnila v glavni urad in ga ustanovite.
GLAVNI URAD: 634 MAIN ST., JOHNSTOWN, PA.
I
I^W.V.V.V.'.V.V.VW.V.'.W.V.V.VAV.

PROLETAREC
je slovensko glasilo Jugoslovanske Social. Zveze. Vsak Slovenec ki hoče biti poučen o socializmu, bi si moral naročiti "Proletarca".
Socializem že davno ni več sama teorija.
Nobeno politično in gospodarsko gibanje ni tako razširjeno po vsem svetu, kakor socialistično. Med razlogi, ki so napotili nemško avtokracijo, da je vnela svetovno vojno, je bil tudi ta, da je hotela zatreti socialistično gibanje. Zgodilo se je pa baš narobe; praktična važnost socializma je narasla, kakor še nikdar ne. Hočeš ali nočeš mora danes vsakdo računati s socializmom. Zato je pa dandanes tudi
neizogibno potrebno ZNANJE SOCIALIZMA. Če se z njim strinjaš, če z njim simpatiziraš, če ti je neljub ali če ga sovražiš —
POZNATI GA MORAŠ!
Zato ti je nujno potreben list, ki se bavi specialno s socializmom.
"Proletarca" ne more nadomeščati noben drug list, kajti vsak časopis ima svoje naloge. "Proletarec" pa ima svojo.
Ne bodi brezbrižen za najvažnejše gibanje našega časa!
Ne ostani neveden, ko ti kažejo vsi dogodki, da se pripravlja ves svet za socializem! Ne izgovarjaj se, da ti'je list pretežak! Seveda ti bo v začetku to in ono težko razumljivo, ker ti bo novo. Ampak kakor drugim, se bo tudi tebi kmalu odprlo pred očmi in razumel boš;, kakor ga razumejo naročniki, ki t so tudi v začetku dejali ,da je težak. Delavci čitajo "Proletarca" in ga razumejo; zakaj ga ne bi ti, delavec, razumel? Premisli malo! To, kar praviš, da ti je težko, moraš razumeti; če se ne naučiš sam, te bodo vedno držali za vrat tisti, ki razumejo.
Ali bi rad na vse večne čase ostal hlapec? Ne! Torej moraš gledati, da postaneš svoboden. Brez znanja pa to ni mogoče. In to
ZNANJE ti daje teden za tednom PROLETAREC.
Ne plaši se"torej in ne devlji samega sebe v nič. Naroči si list, ki ga potrebuješ! Naročnina znaša za vse leto 2 dol., za pol leta pa 1 dolar. Naročila sprejema upravnistvo
4008 W. 31. St., Chicago, 111.
V kratkem Izide knjiga
"Svetovna vojna in odgovornost socializma/'
Vsebino knjige, ki obsega čez 200 strani, označuje že njen naslov. Na zanimiv način obdelava razne probleme, ki so v zvezi s svetovno vojno, a premotruje jih s socialističnega stališča. Cena knjige je 80 centov; pri večjih naročilih primeren popust. Naroča se pri upravništvu
"PROLETARCA," 4008 w.3is St., Chicago, 111. ij
V zalogi Jugoslovanske Delavske Tiskovne Družbe je izšla knjižica
"V novo deželo,"
ki jo je spisal Etbin Kristan. Kdorkoli se zanima za pogoje socializma in za njegov razvoj, naj si naroči ta poučni spis. Naroči se lahko pri vsakem slovenskem socialističnem klubu, pri zastopnikih "Proletarca" in pri upravništvu "Proletarca", 4008 "VV. 31st St., Chicago, 111.
Cena 30 centov.
IFjjarajHjHrajHrajagjajHjaraiHJHiaFaiHJHfafa^
Največja slovanska tiskarna
v Ameriki je
Narodna Tiskarna
2146-2150 Blue Island Ave., Chicago, 111. Tel. Canal 5456.
Mi tiskamo v angleškem, slovenskem, češkem, hrvaškem, poljskem, slovaškem, nemškem in italijanskem jeziku in prevajamo iz angleščine v te jezike.
Slavnostna izdaja je bila tiskana pri nas.
"Proletarec" se tiska pri nas.
araiajHJHrarajHjajajaraja^fEmajHJTial
i Radničke Novine
•je naslov novome listu, koji ee izla-ziti kao glasilo Jugoslav. Soci-jalist. Saveza privremeno po dvaputa mjesečno, a kašnije, i to, ima nade, uskoro nedelj no.
Dok izlazi svakih četrnajst dana, cena mu je godišnja jedan dolar.
W.VV.W.W/.V/AV.V.V.V.V.'.V.V!

ČAS
llustrovana revija, izhaja vsak mesec na 40 straneh in velja za vse leto $2.
Vsak napreden rojak je njegov naročnik — ali ste Vi?
Naročnino za eno leto ali pol pošljite na
CAS
2711 S. Millard Ave. Chicago, 111.


I ifi tfi
i hfi tfi S tfi Lfi S S S S S S
£ ffi
ffi K S
»i S
s
K
s
1
iS £
TISKOVNA DRUŽBA
Inkorporirana po po-stavi države O.
se cenjenim društvom, slovenski publiki in gg. trgovcem najtopleje priporoča v moderno, okusno in pravilno izvršitev vseh potrebnih tiskovin. Mi izdelujemo: Pisemske papirje, kuverte, vizitke, programe, velike in male letake, plakate, vabila, vstopnice, knjige, društvena in sploh vsa pravila v vseh modernih jezikih. Naša špe-cijaliteta so: VELIKI STENSKI KOLEDARJI V VEČ BARVAH.
Tiskarna je na: 5806 Superior Ave.
en block vzhodno od 55. ceste
Telefon tiskarne: 0. S, Central 5763.
Postavno dovoljena glavnica: $1 5.000
Tiskovna družba "Enakopravnost" je korporacija, strogo unijsko podjetje, v rokah delavcev-delničarjev. Kajti tako podjete more uspevati in biti v korist delavcev le tedaj,, ako ima delavstvo v podjetju svoj interes, da je samo lastnik, da ga tudi kontrolira. Družba je inkorporirana po postavah države Ohio z glavnico $16,000.00 (Petnajst-tisoč dolarjev). Dne 6. aprila, 1918., je pričela izdajati dnevnik "Enakopravnost". Rojaki-delakci ljubijo dnevnik, ker zastopa delavske interese in zato rastejo naročniki neverjetno hitro. — Rojaki društva! Ste-li vi že delničar? Ce ne, zakaj ne? kupite vsaj eno delnico in postanite aktiven član družbe. — Delavci, skupaj — za svoje interese! Delnice so po $10.00 (Deset dolarjev) in se plačajo lahko v dveh obrokih po $5.00. — Plačane morajo 'biti v teku tridesetih (30) dni. — Za delnice vprašajte naše zastopnike ali pa pridite naravnost v družbino tiskarno na 5806 Superior Avenue, da vidite in se prepričate, da ne kupujete — mačka v žaklju!
Podružnica je na 6314 St Clair Ave.
med 63-to in 64-to cesto.
Tel. Podružnice: O.S.Central 3825 L
ffi ffi bfi
ifi S
"ENAKOPRAVNOST" I
Si !fi tF
tfi
S S ffi
s s
Si
s s s
Si
s s s s
Si EdR »i Si K S S S Si Si Si S S Si
S
| 5806 Superior Avenue: Cleveland, 0. |
Si	Si
Osvojevalci.
MAJSKI GLAS
1 9 1 8
Etbin Kristan:
VIGRED.
Za gorami, ki zavile so vrhove v plašč mrakov, nad deželo, kjer gomile znaki svežih so grobov, temo včasi blisk preseka kakor kerubinov meč, čez neba daljave teka kakor strela ogenj rdeč.
Pod zemljo, ki napojila jo je topla srčna kri in bogato pognojila mirijada je kosti, votlo čuti je bobnenje kakor mračen glas grobov in osvetniško grmenje dvigajočih se rodov.
V srcih, kjer se naselila groza je krvavih dni in jih s strahom napolnila slutnja črnih je noči, tiho kakor v sanjah vstaja plaha nada, solnca hči; krog srca se skorja taja, luči iščejo oči.
Bruhali so ognjeniki, zrak je gorel kakor plin, rušili so se mejniki, vgrezala se dna dolin; tisočletja so strnila v en trenotek vse gorje, trdna zemlja potopila se v šumeče je morje.
Dušo, ki nikdar verjela ni v pekel, obšel je strah; satanova so krdela rušila hramove v prah. Harmonija čudovita, ki vzdržavala je svet, je razdrta in razbita, njen je duh na križ razpet.
Vse tolažbe obmolknile so, kot da jih grob je vzel; zvezde so se utrnile, sodni dan se je pričel.
Le še angelj naj prikazal bi se bil vrh razvalin, prostor grešnikom odkazal, preden pride božji sin--—
A tedaj je v kupo polno padla ena kaplja še. Skrčilo srce se bolno, ko bokal prelil se je. A potem z obupno silo obnovilo je utrip, kri napela spet je žilo, oživel polmrtvi kip.
G-rom zaeula so ušesa, luč uzrle so oči. Burja tuli, svet se stresa, dan se trga od noči. Iz plahosti neodločne se izvija živa moč; ko done fanfare zvočne, krha se strahu obroč.
Sila, ki vsemir prešinja, vžiga plamen, jači pest in roteč duha zaklinja: Bodi čvrst in sebi zvest. Groze, nekdaj žugajoče, v nemem čudu obstrme; le slabosti stokajoče votlih se strahov boje.
Zmaj pošastni zatrepeče, ko krepko vzroji pogum, ko zbude se sile speče in zjasni se trudni um. Nov se boj tedaj razvname, boj pravice za prostost, s tilnikov aa jarem sname in prežene vso slabost.
Plamen živ od vzhoda šviga, grom srdit pretresa zrak, žrelo smrtne strele riga, v luč zaganja siv se mrak. Silno dviga se življenje — na okopih žuga smrt . . . K ciljem tja drvi hotenje; Vigred mu odpira vrt.
Prvi i
Tovariš delavec, vprašaj na današnji dan samega sebe:
Ali si rojen suženj? Ali je neizpre-mnljiva usoda določila, da si prišel kot uboga živalica na svet, da moraš živeti kot tovorna žival, dokler je kaj moči v tvojih .mišicah, da moraš nazadnje poginiti kot nerabna žival, ki dela na svetu le napoto ?
Čl"veruješ, da je taka večna božja volja, stalna in nedotakljiva, če misliš, da morajo biti tvoje oči vekomaj obrnjene v tla, ker sije solnee le za druge, če si uver-jen, da nimaš druge pravice, kakor ponižno prositi za nekoliko milosti, tedaj nisi dozorel za nas, in danes te ne bo v naših vrstah, ko bomo pod bleščečo rdečo zastavo boja in življenja korakali s povzdignje-no glavo, da povemo svetu: Naš praznik je danes!
Ti boš majal z glavo in ne boš raz -umel.
Naš praznik — to se pravi dan, Iki ga praznujemo, ker je naša volja taka in ker hočemo s tem nezapovedanim praznovanjem izraziti vse, kar sili iz globočine naših duš na dan, kakor se dviga pomladni sok v rastlinah, kakor si cvetje odpira popke, kakor si solnee črta svojo visoko pot.
Naš praznik — to se pravi javno iz-povedanje naše vere v svoje človeštvo, v svojo moč, v svoj veliki poklic, v svoj boj in v svojo končno zmago.
Naš praznik — to se pravi začetek naše bodočnosti.
Zakaj mi ne verujemo, da nas je kakšna sovražna nebeška ali peklenska sila obsodila na večno, brezpogojno hlapčeva-nje, temveč se zavedamo, da smo z žulja-vimi rokami in v oguljenih suknjah ljudje kakor vsi drugi, ljudje kakor oni, ki uživajo lepoto sveta z očmi in ušesi, z občutjem in razumom, ljudje tudi, ki so se prenaužili vsega lepega in dobrega in nimajo več druge skrbi, kakor da izmišljajo nove in nove načine za preganjanje dolgega časa, za ubijanje dni in tednov v svoji nesposobni lenobi. Dokler ne čutiš sam, dokler ne veš, da si človek, ne moreš biti naš.
#
Dvoje lip ni enakih, ne dvoje volkov, dveh rož ni in ne dveh metuljev, da se ne bi razlikovali; ali vsaka lipa je lipa in
lajnik.
vsak metulj je metulj. Med človekom in človekom je razlika; ali kakor je mož, ki se odeva s škrlatom, človek, je človek tudi tisti, ki je izdelal blago za ponosni plašč in ki ga je sešil; človek je tisti, ki zapravlja neizmerna bogastva, podeč se od mesta do mesta in iščoč še kakšno priliko, ki bi podražila njegove otopele živce; ali človek je tudi tisti, ki je po malem ustvarjal bogastva v neizprosnem boju s prirodo v temnih globočinah pod zemljo in na pustih goličavah, v okrutni enako-mernosti tovarne ali pa v živce in možgane prenapenjajočem bliskovitem vrtenju največjo nepopustno paznost zahtevajoče-ga kolesja čudežnih mehanizmov.
Da si človek, tega se moraš zavedati predvsem; ce ne živi v tebi ta plamteca zavest, padeš in se pogrezneš med živino, in še treba ni, da bi te drugi pahnili dol, in nič ni treba strmeti, če ravnajo s tabo kakor z vprežnim volom in kakor s plazečim psom. Osel pod tovorom in konj pred vozom ne razume, zakaj plapolajo danes rdeče zastave po zraku, zakaj se zbirajo pod njimi tisočeri in miljoni, zakaj done ponosne pesmi po zraku. In človeška živina, ki je uklonila svoj tilnik brez ponosa in volje, se čudi in maje z glavo in ne razume, ko korakajo mimo njenih hlevov daleč sprevodi pogumnih ljudi, ki so delavci in trpini, pa vendar ne sužnji in ne živina.
Prvi majnik praznujejo možje in žene, ki se ob krutem delu bojujejo za vsakdanji kruh. Zdaj je maj, a največ jih je med njimi, ki ne vedo, kje bodo v jeseni delali in kako bodo po zimi prehranili in edeli družir.o. Pač pa vedo, da bi tem sil-nejši udarci padali po njihovih hrbtih, čim bolj bi jih krivili; in zato stopajo pokonci; njih kolena se ne šibe in oči jim gledajo bistro v pomlad. Zakaj zavedajo se, da so ljudje in da nosijo vse človeško dostojanstvo v sebi.
Plotovi in zidovi se dvigajo med ljudmi in ljudmi, visoki in debeli, da ne vidiš čeznje in ne slišiš skoznje. Razdelili so človeštvo v razrede, ki so si tuji kakor različne živalske pasme. Za enim zidom je večen užitek, za drugim delo brez konca in kraja; na eni strani nikdar ne mine svetli dan, na drugi je večna luč.
Kdo je dvignil te zagrade in pregrade, kdo je udaril človeštvo s prokletstvom
vzajemnega nespoznavanja in nerazumevanja 1
Tako je bilo pač od nekdaj — pravi trudna nevednost, ki ponavlja z brezkrvnimi ustnicami, kar so brez sodbe poslušala topa ušesa. Kakor da je bil ob začetku časov nekje hudoben bog, ki je ustvaril svet, da se bo vso večnost lahko naslajal ob trpljenju in mukah milj ono v. In kdor se.ne upa pomisliti nekoliko dalje in ločiti pravljico od resnice, je izgubljen; zanj ni poti, ki bi ga povedla izza plota.
Množice, ki danes praznujejo prvi majnik, so se pa s krepko kretnjo otresle teh najhujših spon, s katerimi so bili iikle-nili njihovega duha, pa ne verujejo na u-kaz. lin zato praznujejo današnji dan. Ej, tistih plotov ni bilo od začetka ■— ne takrat, ko je Adam z Evo užival vse slasti in krasote raja, ne takrat, iko so tolpe predzgodovinskih, komaj iz živalstva se povspelih ljudi branile svoje burno življenje brez pomoči ponosne današnje tehnike. Teh plotov ni zasadilo nobeno božanstvo, in zrastli niso iz semena sovražne pri-rode. Postavili so jih ljudje.
Steber, ki ga postavi, in palačo, ki jo zgradi človeška dlan, lahko poruši človeška pest. Pa da ne bi mogla podreti onih plotov človeška roka?
Ali one pregraje so trdne, zakaj dolga tisočletja so jih utrjevali vsak dan in vsako uro. In branijo jih kakor trdnjave, zgrajene zoper sovražnika. Toda najsil-nejše trdnjave se vdajajo zmagovalcu ali pa padajo pod njegovo silo. To vedo oni, ki danes praznujejo prvi majnik.
Gotovo — tudi vi, ki ostajate danes doma, čutite bedo, čeprav je marsikomu med vami že otopelo srce v njej, pa vam njena groza ne vzbuja odpornih čutov kakor vašim bojevitim tovarišem. Toda kadar pade osamljen žarek v otohli zrak vašega ponižanja, se spomnite, da je visoko nad vami solnce, ki vzhaja drugim vsak dan žarko in plamteče. Ali hrepenenje ostane neplodno in zamre kakor žarek, ki se je ustrašil črne brezupne otožnosti, v katero je padel.
Kam gre vaše pričakovanje, kam se dvigajo vaše nade? Majhne in slabotne se čutite, pa je tudi vaše upanje slabotno; zbegane oči iščejo in iščejo, kje bi se uprle, ušesa pa napeto poslušajo, če se ne o-glasi odkod glas milosti, ki bi vam z drob-
tino dobre duše nekoliko ublažila trpljenje. Milost je mrtva, in v svojem grobu ne more reševati sveta.
Naše upanje pa je veliko, ker vstaja na trdni podlagi našega spoznanja. Nobene milosti ne pričakujejo naše duše; ker ne verujejo vanjo, jih ne more prevariti. Nabrušen meč vihti naše upanje s krepko roko, ne prosi za drobtine, temveč se bojuje za pravico.
Mi močni in vi slabotni ■— ko smo vendar enako rojeni in pahnjeni v enako življenje 1 Tudi mi režemo svojim otrokom kruha le tedaj, kadar delajo naše roke; gospodar upravlja mošnjo, iz katere plačuje mezdo, pa jo lahko zadrgnejo njegovi prsti. In vendar! Vi ste slabotni, mi pa smo močni. Zakaj mi smo armada. Naša roka šteje miljone rok, našo dušo sestavljajo miljoni duš. Mi smo delavstvo, ne posamezni delavci. In to je naša moč, ki se bojuje: korak za korakom si osvaja svet, kamen za kamnom kruši iz zidov visoke temne ječe in si krči pot v svobodo.
Prvi majnik — danes dain boja in u-panja, bo jutri praznik slave in zmage. Svoboda pa bo plod naše volje, naše solidarnosti, ki jo poje danes trpeči miljon, zavedni miljon!
Prvi majnik — dan zavednih delavcev, postane dan in praznik osvobojenega človeštva, dan novega sveta, sveta svobode ! .
V vaši naselbini nimate socialističnega kluba. Nič ne mislite na to, da bi ga ustanovili. Kar tako se vam zdi, da je nepotreben.
Pomislite le malo dalje, pa lahko spoznate svojo zmoto. Politične organizacije nimate — to pomeni, da nimate političnega vpliva. In to pomeni nadalje, da gospodujejo tisti, ki imajo političen vpliv, ki so pa vaši nasprotniki. Zato se tudi ne smete čuditi, da ne gospodujejo tako, kakor bi bilo dobro za vas, ampak kakor je prav zanje.
Znanje je najpoglavitnejši pogo.] moči. Medved je po naravi veliko močnejši od človeka. Ali medved ne ve, kaj je smodnik in kakšno moč ima. Človek ima to znanje, zato si lahko napravi puško in postane močnejši od medveda. — Tudi delavstvo si more le z znanjem napraviti potrebno moč.
Velikost socializma.
Našemu svetu manjka gotovo marsikaj ; ali raznovrstnosti ima skoraj dovolj, včasi nemara še preveč. Tudi med ljudmi je velika. Med mnogoštevilnimi variacijami je tudi vrsta ljudi, ki jih je sram, da bi bili socialisti.
Razume se kar samo ob sebi, da nimajo taki čudaki prav nobenega pojma o socializmu; kajti če bi ga poznali, bi mu lahko nasprotovali, lahko bi ga sovražili, ali nikdar ne bi mogli prihajati na tako absurdno misel, da bi moralo biti kakšnega človeka sram zaradi socializma.
Dosti je idealov, katerim človek lahko posveti svoje stremljenje, če noče živeti kakor bacek iz dneva v dan, spreje-' majoč ponižno in ravnodušno, kar pač prinese življenje. Med najvišjimi ideali našega časa pa je socializem.
če posveti človek svoje delo socialističnemu cilju, ima pravico, da je ponosen, ne pa da bi ga bilo sram. Kajti s tem, da služi velikemu idealu, poviša človek samega sebe.
Ali pa je socializem res velik ? V čem je njegova veličina ?
*
Socializem spoznava in uči, da zahteva človeško življenje napredek. Tam, kjer ni napredka, je neizogibno mrtvilo. Življenje je gibanje. Ves svet je osnovan na gibanju. Naša zemlja, ki se nam zdi mirna, nepomična, kakor da je vkopana v kakšno vsemirsko skalovje, se suče sama okrog sebe in okrog solne a; to solnce pa potuje po vesoljnosti v določeni smeri in mi potujemo z njim. Naša luna nas spremlja, mi pa spremljamo solnce. In vse neštete zvezde v neskončnem prostoru, kar jih vidimo in kar jih ne vidimo, se sučejo in gibljejo. Meglovine v neizmernih daljavah, iz katerih se šele razvijejo novi svetovi, so polne gibanja.
Če obrnemo svoj pogled iz velikega v malo, opazimo povsod isti zakon. Cestna mlaka se zdi človelku slika absolutne lenobe. Ali tudi v njej ni miru. Na miljo-ne, na miljarde bitij živi v njej, neskončno majhnih, da jih opaziš le v drobnogledu; ali bitja so in žive in se gibljejo.
Gibanje je življenje.
Če pa potegnemo od sedanjosti črto nazaj do skrajnih časov preteklosti, o katerih nam more kaj povedati znanost, ki
ne čita le v knjigah, ampak tudi v zvezdah, v zraku, v rastlinah, v zemlji, v vsem, kar je zemlja vvekovih shranila v svojem krilu, tedaj spoznamo ob tej črti, da ima vse gibanje gotovo smer.
Vse je razvoj. Iz malega zrna se razvije kal, iz kali stebelce; na njem se pojavijo popki, iz njih se razvije listje, cvetje. Iz ogromne plinaste megle se je razvil solnčni sistem s svojim centralnim telesom, s planeti, trabanti, planetoidi, kometi.
Ves razvoj označuje napredek. Vse se razvija iz enostavnega v sestavljeno , iz grobega v fino, iz malo primernega v bolj primerno. Vse naše živalstvo, ki nam služi v neštetih ozirih, se je razvilo iz živali primitivnejših vrst. Drevje, ki nam danes rodi najžlahtnejše sadje, je nekdaj rodilo lesnike in neužitne plodove. Človek sam je produkt razvoja.
*
' A človeška družba?
Tudi ona ne stoji, ne more stati izven vesoljnih zakonov. Vemo, da se je tudi ona razvijala, in vemo, kako se je razvijala.
Iz najenostavnejših začetkov se je razvila do današnjega, neskončno kompliciranega kapitalističnega organizma.
Svetovni zakoni se ne ustavijo nikjer' in nikdar. Razvoj tudi v človeški družbi ne more obtičati nikdar in nikjer. Dokler bodo na zemlji ljudje, se bo njih dražba razvijala.. Okameneti ne more.
Kdo bi mogel oporekati tej resnici?
Toda — veliko vprašanje se javlja:
Koliko vpliva je imela človeška dražba sama na svoj razvoj ? Koliko zavednega vpliva?
Vse življenje, vse oblike družbe in vse njih izpremembe so bile odvisne od razmer, nekoliko včasi od posameznih indi vidualnosti, toda v zelo majhni meri, v veliko manjši, nego se navadno uči.
' Člo veška družba kot celota pa še ni prišla do zavesti. Podvržena je bila vsakovrstnim vplivom; sama ni mogla vplivati na svoj razvoj, ker ni imela enotnega družabnega čuta, enotne družabne misli, ker ni imela svoje volje in svojih ciljev.
Socializem hoče povzdigniti človeško družbo na tako stopnjo, da bo mogla s svojo roko poseči v svoje življenje.
Človeška družba me more postati vse-gamogočna. Ona je le majhen del vesolj-nosti in življenja v vesoljnosti. V neskončnosti svetov ni človeška družba več kakor rod mravelj in trop kobilic, človekove sile so omejene in omejene ostanejo tudi sile njegove družbe.
Socializem ne leta za utopijami in ne obljubuje vsegamogočnosti.
Ali — naj smo še tako majhni v vse-mirju, človek je človeku vendar največ; človeško življenje mu je največ vredno, človeški cilji so mu najvišji.
Socializem hoče zbrati vse sile človeške družbe, danes neurejene, kaotično delujoče, pogostoma druga drugo uničujoče, da dosežejo v harmoniji najvišji učinek.
Socializem hoče, da postane človeška družba enoten organizem, ki bo sposoben za enotno socialno voljo in si bo mogel postaviti družaben cilj.
Ivan Molek:
Prvi starec:
Pomlad, pomlad! — Solnce je prigre-lo in cvetje je pognalo. Kakor v ranem jutru, ko zbeži tema ob pojavu rdeče zarje na horizontu, in ko se zdrami speče življenje, tako je kakor čez noč oživela majka priroda, prerojena, pomlajena; Kakor ovenčana nevesta, svežorožnata in sramežljiva, pozdravlja svoj dan. In ko se nagne k tebi in te poljubi — ali ti ne zaigra srce, oj človek! Nisi li prerojen, pomlajen ? Drugi starec:
Noč je, noč! . . . Tako sem truden! Zaril bi se in skril v svojo bajto, ki je brez vrat in oken in z luknjo v strehi. Oh, ti moja bajta, mrzka in grda bajta! Zakaj se ne pogrezneš sto metrov pod zemljo? — Z deskami zabijem tvoje zijajoče luknje in škrli bo treba nanositi na streho, da solnce ne prodre skozi; kroginkrog pa naložim ledu, da bo hladno. Blaženi mraz, kako te pozdravljam! Jasnina peče — sovražim solnce! In truden sem. V nogah mi je svinec, v prsih .le led in v glavi je noč . . . Tako je prav. Prvi starec:
Tako lahki in tako prožni so moji udje, da M plesal z mladino! Na obzorju se pa tako jasni in tako se blešči, ka-
Socializem hoče, da se človeštvo zave samega sebe. Namesto da bi bila človeška družba igrača, žoga, ki jo mečejo neznane sile sem in tja, naj v bodoče s svojo roko poseže v svojo usodo, naj po svojem spoznanju in po svojih potrebah razumno ravna svoj razvoj.
*
Kdo nam more označiti višji cilj za človeka 1
Kdor posvečuje svoje delo največjemu, kar je mogoče, nima vzroka, da bi ga bilo sram, ampak lahko je ponosen. Čim več stori za veliki cilj, tem opravi cenejši je njegov ponos.
Ne pravimo: Prevzeten. Človek je vedno le človek, zato ni prevzetnost nikogar opravičena. Ali kjer je spoznanje vrednosti, tam je ponos. In vrednost socializma je tako velika, da je ne presega v sedanjosti nič.
kor da posveti zdajinzdaj miljon solne in razlije biljon svetlih trakov, ki prodro v najtemnejšo kotlino. Veliko, solnčno jutro se bliža! — O j, kako pije in zopet uživa moja žejna duša! O j užitek, ko se duh spet okoplje v biserni rosi pomlajenja in nanovo vzkipelega življenja! Drugi starec:
Noč, noč! Jaz ljubim noč ... O, kje si blaga noč, da bi me odela in potegnila dol črno zagrinjalo, da ne gledam svetlobe več! Dajte mi mamila, da pozabim in zaspim! —	^
Prvi starec:
Dan, dan! Večen dan! Zakaj nisem Jozua, da bi podaljšal dan do polnoči in od polnoči do jutra ? — Drugi starec:
Želim si slepote in obenem bi bilo dobro oglušiti. Kje so nekdanji dnevi? Presrečni časi! — Takrat se nihče ni spotikal ob mojo bajto, dasiravno je bila brez o-ken, vrat in z luknjo v strehi, kakor je še danes. Častitljeva in od vseh spoštovana je bila bajta. Ali takrat so bili možje — možaki in otroci so jezdili lesene konjičke .. . Dedovo kamižolo je nosil vnuk in svet mu je bil vsak medenasti gumb na njej. Tedaj so bili časi! Jajca so bila pokorna koklji in ne narobe. Prvi so šli
Dva starca.
starci, ki so kovali postave, in za njimi so korakali mladci, ki so se držali dedovih pravil. Oh, blaženi dnevi! — Satan, satan, kako suha so bila tvoja rebra! Ako si prišel z novotarijo — prokleto iznajdbo, ki je grozila, da izpodrine leseno kljuko in čelešnik — zaloputnil ti je dedov vnuk s svetim srdom vrata prav pred nosom in čvrsto jih je zapahnil. In šel si, satan, z dolgim nosom, a! — vnuk je pa šel na očetov grob in prosil travo, zemljo in kosti pod njo nasveta in razsvetljenja, kakor se je spodobilo. Oj srečni časi! — Takrat ni peklo, ni bleščalo v oči. Svet je vstajal točno ob štirih zjutraj in legal je k počitku točno ob devetih zvečer, kakor je bilo prav. A danes? Nazaj, nazaj! Prvi starec:
Nagrbančeno čelo — nagrbančena je duša. Taki so otroci, ki rastejo in rastejo, se starajo in starajo in v dobi sivih las in praznih čeljusti še vedno mislijo na "železno babo" in molijo palico. Ali so vredni usmiljenja? . . . Črepinje spadajo na smetišče in duševnih mumij še v muzeju ne marajo. Svobodno potočiš toliko solz, Janez ali ti, draga moja Jerica, kolikor je kapelj v Tihem oceanu — trupla svojega mrtvega strica ne obdržiš v hiši; kar spada v grob, mora s pota. In okamenele duše, ki strašijo iz pradavnih dni. Kaj bom z njimi! Jesensko listje ne zeleni več in suhih korenin ne zalivamo. Kje je mojster, ki bi zakrpal in polikal staro, razcapano dušo in jo prikazal za šestnajstletno nevesto? — Telesa nekaterih osivelih in plešastih otrok so še do-
Oton Župančič:	VSEH
Jaz čutim danes vseh živih dan. Moje srce kipi in polje, moja duša je zidane volje, kot bila bi pila kraški teran.
Ne čujete ? — Tam od mračnih lesov
vrši vihar,
poln srditih gromov
in izza megla zdajpazdaj vzplapola
krvavordeč plamen kot meč —
to dneva je novega žar .
O bratje, na pot, življenju nasprot, Ne bojte se meča krvavega, ta meč ni namenjen na zdravega,
bra in (komur se zahoče truda, lahko izlušči iz njih trohnobo in jih porabi pri eksperimentih. Toda prosim vas, ali se izplača? Dan je naš in kdor gre z dnevom, se ne boji solnca in plačilo mu ne odide; kdor živi z nočjo, naj išče nagrado pod zemljo, kjer caruje njegova oboževalka tema. Kdor ljubi temo, spada med ščurke in črve. Mi smo pa na vrancih, čilih vrancih, ki drve zarji nasproti, in gro-bovi so daleč za nami ... Drugi starec:
Truden! Saj ne pomagajo več tožbe: mladi svet se ne zmeni za očaka, ki ima na sebi dedovo kamižolo. Solnce pripeka na mojo bajto, jaz pa klečim v njej in molim, da ne bi sijalo in ne bi pripekalo. V meni je mraz, noč in pustinja, in zato bi ne smelo biti solnca ne dneva. Vsa zemlja je tuja — meni, izgubljenemu romarju, in cvet sovražim. Zakaj je cvetje še na svetu? Težko smo romali navkreber in noč je bila, kakor je morala biti; sredi pota smo pa obstali in pogledali nazaj v dolino. Čemu bi lezli dalje, ko lahko sedimo na hlodu in zremo dol na črno meglo ! Človek je sicer truden in oči so mu mokre, ampak misliti ni treba na razpotja. In tedaj je posvetilo ... Ha. prokleta! Dajte mi snega, da si ga položim pod glavo! Prvi starec:
Pred menoj se razgrinja nov svet --svet luči. Kdor je šel z nami, ni potoval zaman. Njegov duh se ni postaral. Mlad je, kakor ob odhodu, poln je ognja in z mladci je njegova pomlad.
na krepkega moža. Ta meč divja črez grobove le, požiga razpale domove le, kar je čilega, to obvelja.
Oj bratje, bratje — prišel je čas! O j bratje, bratje — kako je v vas? So-li vaše njive zorane? Zdaj zvezde ugodne vladajo, zdaj semena zlata padajo — so-li vaše njive zorane?
Otresite zatohlih se sanj! Po bliskovo gre vseh živih dan, kdor ga je zamudil — ves klic zaman — doživi ga le, kdor je pripravljen nanj.
ŽIVIH DAN.
August Rodin.
V sedanji dobi, ko ima velika zmagovalka Smrt doslej še nedoseženo letino, so se lju -dje navadili vpričo ti -sočerih mrličev, ki padajo na bojiščih, ceniti življenje posameznika veliko niže, kakor v mirnih dobah, ko se posvečuje individualnosti lahko mnogo večja pažnja. Kljub temu je sredi umiranja na de -belo vsemu kulturnemu svetu za trenotek za -stal dih, ko je preletela brzojavne žice vest, da je 17. novembra 1917 v Parizu umrl kipar-velikan August Rodin. Smrt je tukaj končala življenje, ki je bilo bogato, kakor malo katero : Bogato v delu in uspehih, a bogato tudi v bojih in trpljenju.
August Rodin je bil rojen 4. novembra 1840 v Parizu. Njegov oče je bil doma iz Normandije, njegova mati iz Lorene. Prva leta svojega življenja je prebil v majhnem zavodu v starodavnem mestu Beauvais v departmen-tu Oise.
Kot deček je Rodin smatral za najlepši cilj, da bi postal govornik. Toda usoda je hotela drugače. V svojem štirinajstem letu je prišel k svojim staršem v Pariz, ki so ga poslali v privatno risarsko šolo v Rue d'Ecole de Medicine. Tam je obiskoval modelerski tečaj. Pogostoma je zahajal v Louvre, kjer se nahajajo bogate umetniške zbirke. Ker je imel dobro oko za opazovanje, mu je to veliko koristilo. Poleg tega se je učil pri kiparju živali Antonie Louise Bary v muzeju v sedanjem Jardin des Plants.
Z osemnajstimi leti je postal pomočnik dekoraterja Constantina Simona. To
je bil starejši Baryjev dijak in je postal iskren prijatelj Rodinov.
Prvi umetniški poizkus je naredil Rodin v svojem štiriindvajsetem letu. Izdelal je kip "moža s potrtim nosom" in ga je hotel razstaviti v Salonu, kakor se ime -nuje vsakoletna umetniška razstava v Parizu. Toda porota je odklonila njegovo delo kot premalo dovršeno za razstavo.
Rodin ni izgubil poguma. Postal je dijak kiparja Ernesta Carriere Belleusa. Toda, ker mu umetnost ni dajala zaslužka,
je poiskal delo v vladni tovarni v Sevres, ki je glasovita zaradi finih porcelanastih izdelkov. V prostem času je mnogo čital; njegovi najljubši pisatelji so bili Dante, Pascal, Rousseau, Baudelaire.
Bernard Shaw.
Po vojni leta 1870 .je Rodin odšel v Bruselj, kjer je opravljal razna dekora -tivna dela za stavbe. Leta 1875. je prepotoval Italijo, leta 1877. se je pa vrnil v Pariz, kjer je potem ostal. Tukaj je dovršil veliko delo "Bronasta doba", a ko jo je prvič hotel razstaviti, je imel zopet težave s poroto Salona.
Splošno priznanje mu je prinesel kip "Janeza Krstnika". Kar je kritike najprej odbijalo in kar je bila vendar naj -večja prednost njegovih del, ki se ni mogla trajno utajevati, je čudoviti živi realizem figur. Naravna resničnost je tako dovršena, da so nekateri celo trdili, da ne modelira svojih del, ampak da izdeluje odlitke. Toda absurdnost tega mnenja se je morala izkazati gledalcu, če je opazil pravo, originalno umetniško koncepcijo, ki je odsevala iz posameznosti prav tako kakor iz celote.
Njegov "Janez Krstnik" je na primer kip asketa, živečega v puščavi; ali obraz izraža pričakovanje nečesa veli -kega, čudovitega, in ta izraz je tako živ, tako nedoumen, da obstrmi gledalec. Učinek je dosežen s tem, da je vsaka črta, vsaka guba, vsaka mišica zvesto realno označena, medtem ko kaže celota najpo -polnejšo umetniško harmonijo.
"Janez Krstnik" je izkrčil Rodinu pot in tedaj je tudi .njegova "Bronasta
doba" dosegla zasluženo priznanje. To delo se nahaja sedaj v mestnem muzeju v Pragi, kjer je bila leta 1902. posebna razstava njegovih del v paviljonu umetni -škega društva "Manes".
Nasprotnikov se Rodinu tudi tedaj ni manjkalo. To je razumljivo, ker so njegova dela originalna, kar je gotovim kri-tičarjem vedno zoprno.
Pri nekaterih poznejših delih je na primer pustil razne podrobnosti takorekoč nedodelane. Kdor je videl več njegovih kipov, se je lahko prepričal, da je obvladal tehnično stran kiparstva kakor malo kdo; tiste nedovršenosti torej niso mogle biti posledice umetniške nesposobnosti. Resnično je Rodin z njimi zasledoval baš posebni umetniški namen, namreč mogočnejši izraz tistega dela, ki je bil najbolj karakterističen.
Na ta način je izdelan kip slavnega francoskega pisatelja Honore Balzaca. Rodinova umetnost se je tukaj koncentrirala na mogočno glavo, s katero je ves značaj velikega literata neprekosljivo zadet. Kritičarji stare šole pač niso bili zadovoljni in po časopisju se je vodila velika kampanja zaradi tega dela. Toda Ro-
Victor Hugo.
dinova umetnost je bila že preveč utrjena, da bi ji bilo moglo škodovati malenkostno jezikljanje.
Med največja dela vsega kiparstva spada Rodinova skupina '' Meščani iz Ca-
laisa". Grupa predstavlja šest mož, ki gredo k angleškemu poveljniku vojske, oblegajoče mesto, da mu izroče ključe. Vsaka figura ni le živa v postavi, ampak kaže misli in občutke tako jasno, da se človek skoraj čudi, da se kipi ne zganejo.
Zelo znatn je njegov kip "Le Pen -seur" (Mislilec), ki je nameščen pred pariškim Pantheonom. To je gola soha sedečega moža, ki ima glavo podprto z roko. Čelo, oči, ves obraz, da, mišice vsega telesa označujejo poglobljenost v velike misli. Samo to delo bi zadostovalo, da bi pribavilo Rodinu trajno slavo.
Dolga leta neuspeha niso mogla upog-niti Rodinove volje in umetniške vesti. Davno bi bil lahko dosegel priznanje in z njim spojeno bogastvo, če bi bil hotel doprinesti svojo žrtev modi. Njemu bi bila
malenkost izdelovati kipe, kakršne kupujejo bogati snobi radi za svoje palače in parke in kakršne hvali profesionalna kritika. Toda kljub težkim bojem je ostal sam sebi zvest. Pri tem je bil demokratičen do dna srca in morda so prav njegove bridke izkušnje mnogo doprinesle, da je bil vedno velik, odkritosrčen prijatelj delavskega razreda.
Poleg u'metnikove podobe podajamo tukaj nekoliko slik njegovih del: Glasovi-tega "Misleca", "Spomine", ter kip slavnega francoskega pisatelja Victor Hugo in glasovitega angleškega sodobnega pi-satelja-socialista Bernard Shaw.
Rodin je bil tudi delavskemu razredu živ simbol; razredu, ki se bojuje za dostojen prostor v življenju, za večjo svobodo, pa tudi za višjo kulturo.
Da
se pomenimo.
Koliko je Slovencev v Ameriki? To je komplicirano vprašanje, na katero se ne more dati točen odgovor. Po zadnjem ljudskem štetju v Združenih državah, ko so šteli ljudi po narodnosti, so našteli 180.000 Slovencev, kar pa bo menda malo preveč; premalo pa so našteli Slovakov — in ker Slovaki radi tudi sami sebe imenujejo Slovence, bo morda prav, če trdimo, da so k Slovencem pripisali mnogo Slovakov, k Avstrijcem pa v starejših slovenskih naselbinih tudi lepo število Slovencev.
Ni naš namen, da bi avtoritativno konštatirali, ravno koliko je naših rojakov tej deželi, mislimo pa, da so tisti, ki jih cenijo nad 200.000, precej v zmoti. Ako primerjamo, da je v Z. D. nad 100,000,000 prebivalcev, tedaj prihaja število, ki ga tvorimo mi, v splošnem zelo malo v poštev. Do danes še noben Slovenec ni prišel do kakšne vplivnejše državne službe. Imamo pač po manjših naselbinah nekaj županov, poštarjev in cel kup policistov. Tudi nekaj takih je, katerih premoženje se šteje na nekaj miljonov amerikanskih dolarjev. Vsi ti, od že umrlega Goršeta, pa do še živečih Rupeta, Zajca in Goloba so za slovenski živelj mrtve duše in zelo omejeni ljudje, ki so le po srečnem naključju prišli do bogastva.
Ogromna večina Slovencev so navadni delavci, težaki, proletarci, ki žive iz rok v usta. Vsled skrajno nezdravih gospodarskih razmer do vratu zadolžene Avstrije so vkljub temu, da ljubijo rodno grudo •kot ptica svoje gnezdo, pod pritiskom neznosnih okolščin zapustili rojstno deželo in šli iskat boljšega kruha preko velike luže. V deželi, kjer je razviti kapitalizem in industrija na visoki stopnji, kot je ravno v Ameriki, so delavci vedno bolje plačani, kot pa v agrarnih deželah. Seveda bi bilo nezmiselno trditi, da dobe delavci v industrijalnih centrih za svoj produkt polno plače. Izkoriščani so, in le potom svojih organizacij si bodo mogli priboriti vse tisto, kar je njihovega.
Na glasu smo, da je med narfii le malo analfabetov . Naši l-judje v Ameriki čitajo mnogo več, kot pa v stari domovini. Deloma že zato, ker so časopisi tukaj mnogo cenejši, ljudem tudi ne gre tako trdo za denar, in tudi več prostega časa imajo, kot pa kmetje v starem kraju, ki ne poznajo nobenih delovnih ur, pač pa delajo od rane zore do poznega mraka.
Če bi bilo samo število časopisov merilo kulture, bi ameriški Slovenci bili gotovo najbolj inteligenten in izobražen narod na svetu. Približno tucat in pol jih je samo v Združenih državah, in še vedno se novi ustanavljajo. Vsaka kempa želi imeti
svoj list, in potem je še lov za glasila različnih Jednot, jednotic, Zvez in zvezic. Pri slovenskih listih bo enkrat prišlo do hudega poloma. Listi so nekakšno ogledalo naroda, in vsaj mnenje je, da so uredniki pri listih le taki, ki že nekaj znajo. Kako vendar more kdo svoje čita-telje kaj učiti, ako ima pa sam zelo meglene pojme o tistem, kar bi rad učil druge ? Priznamo, da je med nami nekaj listov, ki so kos nalogi. Res je pa tudi, da imamo nekaj takih, kakršnih eksistenca bi bila v stari domovini nemogoča, in pri sedanji draginji papirja je naravnost greh, da izhajajo. Videli smo leposloven (?!) list iz Pittsburgha, Pa., ki ni nič druzega kot atentat na slovensko slovnico, ves duševni produkt urednika se pa lahko zapiše z eno besedo: "škarje".
Listi imajo seveda različna imena, ampak ime samo je brez pomena. List je vedno tak, kakršen je urednik, razlike so le tam, kjer so posamezniki gospodarji lista, in svojim urednikom diktirajo, kako da mora biti list urejevali. V tem slučaju so uredniki veliki reveži, ker morajo v mnogih slučajih pisati proti svojemu prepričanju (ako ga imajo) in po volji svojega gospodarja.
List, katerega imate sedaj v rokah, je izdala "Jugoslovanska delavska tiskovna družba", to je ravno ista korporacija, katera izdaja na osmih straneh socialistični tednik "Proletarec". Koliko Vam je naša "Majniška izdaja" všeč, nam seveda ni znano. Vsem gotovo ne bo, ker doslej še ni bilo takega žurnalista in junaka na svetu, da bi vsem čitateljem ustregel. Morda ste Vi eden tistih, ki imajo danes
prvič v rokah list, katerega izdajajo slovenski socialisti. Na vas je torej ležeče, da ga pazno prečitate in potem sodite. Če bi imeli za Proletarca toliko naročnikov, kolikor smo jih dobili za to številko, tedaj bi lahko izdajali dnevnik. Tega ni, in bržkotne tudi ne bo, zatorej bi ne bilo pravilno, če bi vam lagali z dnevnikom, pač pa se obračamo do Vas, da nam ostanete zvesti, in s tem j>omagate izdajati knjige, in dober socialistični tednik.
Gotovo je mnogo čitateljev te izdaje, kateri niso naročeni na Proletarca. Morda ste tudi Vi eden tistih. Kaj pa, če bi se Vi naročili? Izveličani zavoljo tega ne boste, pogubljeni pa tudi ne. Urednik Proletarca ima to lepo navado, da za vsako številko napiše mnogo originalnih člankov, če ste se naveličali citati same preplonka-ne povesti ,ako ste se naveličali citati pretirano samohvalo, v kateri se čisto navadnim tobakarjem kadi in poje nezaslužena slava, potem smo sigurni, da Vam bo Proletarec všeč. Gotovo ste že slišali o so-drugu Btbin Kristanu. On je urednik lista. Ni nobena samohvala, pač pa konsta-tiranje dejstva, da bi mogli prekuhati precej glav, da bi se iz njih dobilo vsaj pol Kristana. Proletarec je najcenejši list, kar se tiče kvalitete, in tudi kvantitete je dovolj, če se pomisli, da imamo samo par kolon oglasov. List stane $2.00 za vse leto, in $1.00 za pol leta. Naslov: Proletarec, 4008 W. 31st St., Chicago, 111.
To je naš skromni apel na razredno zavedne slovenske delavce v Ameriki. List ni naša lastnina ,tem več lastnina politično organiziranih delavcev. Ako želite boljšo bodočnost sami sebi in potomcem, tedaj korakajte z nami.	Frank Savs.
Henrv L. Slobodin :
Imperialističen socializem.
(True translation filed with the postmaster at Chicago April 29th 1918 as required by act of October 8th 1917).
Socialisti vedno in vedno naglaša-mo, da je družabni razvoj ena najbolj zamotanih prikazni v okvirju razvoja. Vzlie temu pogosto v dejanju pozabljamo to in se obnašamo, kakor da je prenašanje teorije v prakso najenostavnejša reč na svetu. Naše izkušnje so pa pokazale, da izgledajo reči na splošno in posebno socialne reči, kadar se udejstvijo, čisto dru-
gače, kakor so izgledale, ko so bile le spisane v programu.
Pri tem mislim na socialistično stališče z ozirom na narodnost. Na papirju so socialisti že zdavnaj rešili narodnostna in plemenska vprašanja z enim samim zamahom z roko. Delavski razred ne pozna narodnosti. Solidarnost kapitalističnega razreda vseh dežel na eni strani, in delavski razred vseh dežel na drugi strani, je postal aksiom. Nobena druga razdelitev se ni priznala. Razredni boj je iztisnil

vsak narodnostni boj. Tako je bilo na papirju.
V	resnici je izgledala stvar precej drugače. Ko je bila izrečena prvič ideja o mednarodni solidarnosti, je našla večino Evrope razdeljeno med razne velike narode, mednje pa stlačenih mnogo malih narodov kakor rozine v potici. Nemčija in Italija sta bili na potu zedinjenja, da vzameta Nemce in Italijane pod svoje okrilje. To delo sta opravili dosledno. Na drugi strani je bila Rusija, razprostrta preko šestine prostora zemeljske oble, pokrivajoča čisto Rusijo, Poljsko, Let-sko, Estonijo, Finsko, Ukrajino, Kavkaz, in obsegajoča nebroj drugih plemen kakor Žide in druge, brez določenega svojega ozemlja. Avstrija je bila pavlihov-ska narodnostna in plemenska mešanica, ki jo je nadvlado vala nemška in madjar-ska hegemonija. Nemčija je imela pod svojo pestjo del Poljske, da ne omenimo Židov, Letov, Vendov in Slovanov v Pru-siji. Medtem ko so bili Nemci v Nemčiji in Avstriji, Rusi v Rusiji gospodarsko potlačeni, so bili narodnostno vendar gospodovalno pleme. Njih jezik, vera, literatura in šege so protežirale in gojile njih vlade. Zahteve narodnostne samobitnosti, svobode jezika in veroizpovedanja bi bile preveč za program nemške in ruske socialne demokracije.
Toda tu je bilo na tucate preko teh cesarstev razkropljenih narodnosti, katerih jezik je bil uradno zabranjen, katerih literatura je bila na indeksu, katerih vo-roizpovedanje je bilo zatirano. Za te narodnosti je bila svoboda izražanja, svoboda jezika in verskega izpovedovanja življenski problem. Dokler so imeli te probleme vsak dan v življenju pred očmi, niso mogli na pr. Židje, Poljaki, Ukra-življenski problem. Dokler so imeli te bleme, kakor ne more oseba, ki nima zraka, misliti na sport in telovadbo. Take so bile narodnostne razmere, ko se jih je socialistično gibanje ob svojem začetku do-teknilo.
Kako so te aspiracije za narodnostno svobodo in samoodločevanje prestale preizkušnjo razrednega boja?
V	koncertu socialističnih moči je i-grala nemška socialna demokracija vedno prvo vlogo. Popolnoma zadovoljna z razmerami svoje lastne narodne eksistence, si je lahko dovolila ponosno prezira-i nje vseh narodnostnih aspiracij. Ker je
bila ne le po številu, ampak tudi gospodarsko in politično močnejša, je svetovala podvrženim narodom: Asimilirajte se. In ruski socialisti niso zaostajali v posnemanju vrednega vzora. Asimilirajte se, je postala parola dneva vsem pod-jarmljenim narodom in plemenom. V krogu vsake podjarmljene narodnosti je nastala skupina takozvanih "asimiliranih," ponemčenih ali porušenih članov svojega plemena. Tvorili so skupino "asimilator-jev," ki so priznavali nasvet gospodovalne narodnosti, da se asimilirajo. To se pravi, da je bila nemška formula za rešitev podjarmljenih narodov v priporočilu, naj se ponemčijo, ruska formula, naj se porušijo. In za podlago so dali tej zahtevi razredni boj.
Zakaj, so rekli, naj bi zatemnili veliko doktrino razredne solidarnosti delavskega razreda vseh narodnosti z narodnimi vprašanji?
In še več, reklo se je, da zapeljuje obstoj različnih narodnosti v plemensko sovraštvo in vojno, ne glede na verske mržnje in vojne. Z odstranitvijo plemenskih in verskih bojev dobi razredni boj jasne obrise. Odstranitev plemenskih in narodnostnih razlik se je zazdela "asimi-latorjem" kot merilo napredka, zato so se trdovratno upirali vplivu "sentimentalnih" motivov.
Skoraj vsak poljski in židovski socialist ve, da je v svojih mladih letih gojil na j vzvišene jši prezir napram aspiraci-jam svojega naroda ali plemena za narodno ali versko svobodo.
Na ta način so nekateri socialisti poskušali izvajati veliko — za nje enostavno idejo razrednega boja preko različnosti in zamotanosti narodnostnih in verskih vprašanj.
Kako se je pa to obneslo v prozaični realnosti?
Socialistom se gotovo ne more očitati, da spada toleranca med njih glavne grehe. Socialisti so bili zategadelj iskreno in pošteno užaljeni od ignorance in praznoverstva malih narodov, ki so vstrajali v boju za svojo narodnost, ko je bil na mestu vendar le razredni boj. Nastal je neke vrste imperialistični socializem, ki je zahteval, kar bi se moglo v teoriji označiti za "breznarodno" organizacijo družbe, ki pa v resnici ne more biti nič druzega — kar tudi sami vedo — kakor nemška, ruska ali angleška druž-
ba, ki bi druge narode in plemena pogoltnila in sebi asimilirala.
Imperializem je poizkus gospodujo-čega plemena, da naloži svoje gospodstvo drugim plemenom in jih asimilira, kjerkoli je mogoče. Vseeno je, če se to zgodi pod pretvezo "napredka belega človeka", "kulture" ali "socializma". Imperializem more doseči svoje gospodstvo le z zatiranjem in nasilstvom, dasirav-no ni potrebno, da je sila fizična.
Da je bila v socialističnem gibanju velikih sil — to je gospodujočih narodov — tendenca nasilstva napram malim narodnostim, se ne more tajiti. In socialistično gibanje zasluži tem več priznanja, ker se vzlic velikemu pritisku te vrste ni dalo potisniti na to stran.
Nerealnost socialističnega imperializma onemogočuje, da bi ta metoda postala kaj druzega kakor bleda teorija. Predaleč bi nas zavedlo, da bi se spuščali v razpravo, če bi bila združitev vseh plemen in narodov v en sam del z bio-soeiologič-nega stališča koristna človeštvu in civilizaciji. Dejstvo je, da kažejo plemen ske in nacionalne tendence kljub vsem teorijam o zedinjenju človeštva v en sam narod vpričo venomer se množečih možnosti bolj značaj ločitve kakor stapanja. Ne le historično priznani narodi kot Po -ljaki, Čehi, Židje itd. kažejo trdovratno željo za narodno življenje in samoodlo-čevanje, ampak tudi najmanjši narodi, velikemu svetu sploh neznani, se sedaj oglašajo drug za drugim in zahtevajo svoboden razyoj in obstanek. Ako zahtevajo Litvinci, .naj se razlikujejo od Poljakov, Leti od Litvincev, Ukrajinci od Rusov, se more v tem spoznati samo na-rodošlovec. Toda vsa ta in mnoga plemena na Kavkazu in na Balkanu, v Armeniji in Arabiji, izražajo zahtevo za narodno in plemensko osvoboditev in samoodloče-vanje. Iz vseh kotov sveta slišimo enak klic po narodni in plemenski svobodi v jezikih, o katerih nismo imeli niti pojma. In če se v enem kraju zasliši glas v enem jeziku, 'se nenadoma oglasi deset, dvajset drugih jezikov in vsak hoče, da se slišijo njegove besede. Jeziki in šege, o katerih so mislili, da so že tisoč let mrtvi, vstajajo iz groba za moderno rabo, da podajo tej ali oni narodni skupini narodna sredstva.
Židje segajo nazaj in se poslužujejo
hebrejščine,; Irci rabijo zopet galski jezik.
Iz nobenega vzroka se ne more misliti, da ni v tem splošnem vstajenju narodnosti elementov zgodovinske trajnosti. Na vsak način je to realno, in kadar trčita teorija in realnost druga ob drugo, tedaj ni realnost tista, ki se umakne. In socialistično gibanje se ne bo izognilo realnosti na ljubo kakšni teoriji. Vprašanje ni, ali naj socializem protežira nacionalizem.
Vprašanje je, če priznava socializem dejstva.
In zakaj jih ne bi priznaval?
Kar daje protinaroden socializem pod krinko revolucionarnega socializma, je imperialističen socializem. Izbirati ni izmed revolucionarnega in narodnostnega socializma, ampak izmed imperialističnega, zatirajočega socializma na eni strani -— in osvobojevalnega, liberalnega socializma na drugi strani. Resnična mednarodnost je v zadnjem. Ker prizna vsem plemenom in narodom pravico samoodloče-vanja, enakopravnosti in svobode, ne bo socializem in razredni boj radi tega nič manj revolucionaren in mednaroden. Dejstvo je, da predstavlja sama beseda mednarodnost eksistenco različnih na -rodov. Razredni boj se bo vodil v čistih obrisih, ne kadar ne bo narodov in plemen, kar je najbolj fantastična domišljija, ampak kadar ne bo več narodnega in plemenskega zatiranja in bodo vsi narodi uživali enake pravice.
Pri vsaki priliki lahko vidimo, da ima socializem med slovenskimi delavci na tisoče simpatičarjev. Toda v boju, ki ga je socializmu naložila zgodovina, ne zmagujejo simpatije, temveč moč. In moč je le v organizaciji. Če ti je socializem simpatičen, moraš tudi delati zanj, kar je pa le tedaj mogoče, ako si v njegovih vrstah. Organiziraj se torej! Vpiši se v socialističen klub!
Krona iz najčistejšega zlata nima nobenega oplemenjevalnega vpliva na tistega, ki jo nosi.
Fina obleka in ošabno ponašanje ne dokazuje kulture. Ta tiči lahko tudi v Capah.
Dobrodelni ples.
... in beda raste. — Zima je okrutna in dela ni; a siromakov trop z otroci, ženami zmrzuje, strada . . . in vsako uro se odpira grob.
Debela plast snega pokriva zemljo in vedno več ga siplje siv oblak. A nekaj tajnega se meša s snegom — skrivnost usodna napolnjuje zrak . . .
Ko da bi plavale po zimskem vzduhu prikazni mračne, ki rodi jih Strah, naveščajoče grozo neizvestno, da mre pogum in up se krije plah.
Nad mestom begajo pošastne sence, šepet po gosti megli plava tih . . . ko da bi jokale se bolne duše, ko da šuštel bi pogubljencev vzdih.
In nekaj čudnega se v srca vlega, v ponosna srca rajskega sveta, kjer zima izpreminja le zabave in kjer ni najti nizkega gorja.
Sočutje se je v dušah obudilo, usmiljenje se vzpelo v srcih dam, ko vidijo, kako zmrzuje raja —; te tuje bede jih je skoraj sram.
Sešel še žen je venec plemenitih : to diči stan, a to visok naslov, prvakov naroda soproge svdtle, a poleg njih trop dražestnih cvetov.
In vse so složne: treba je pomoči. Ubogo ljudstvo! Beda mu je gost. Usmiliti trpinov se mrjočih je njim, ki so srečnejši, res dolžnost.
Usmiljenje cvete v teh mehkih srcih in mnoga solza sveti se v očeh . . . oh, saj bi plakal vpričo take groze brezčutni les in kamen tam na tleh.
Raz srce jim je padlo težko breme in ginjene so segle si v roke, ko so sklenile, da v korist ubožcev zabavo dobrodelno prirede.
Večer teman je širno velemesto povil v skrivnosten, neprozoren mrak. Po ulicah brlijo medle luči, snežinke goste padajo na tlak.
Turoben je večer, prav kot da nekaj mrtvaškega preprega vzduh, turoben trojno siromakom bednim, ki le v spominu še poznajo kruh.
Tema noči ne sega tja v dvorano, kjer tisoč lučic čarno se žari, kjer godba svira, kjer duhte cvetlice, kjer kupa radosti šumi, kipi.
Seherezadin svet je tu obnovljen, tu pravljic zlatih je vresničen čar; z narave in umetnosti bogastvom združuje se lepote mladi žar.
Zlato, srebro, smaragdi, diamanti, baržun in mramor, barve, luč in vonj labodji vrati, prsi, cvetna lica — Atene tu je, Apolona tron.
In tu kraljuje blažena ljubezen, ognjena tukaj vtripljejo srca; življenje, o življenje vroče polje in nihče ne pregleda ga do dna.
A v sreči vse so duše radodarne, odpirajo se mošnje in roke; vesela družba pleše, da oblaži trpinom lačnim brige in gorje.
Oj, mnogi siromak bo jutri srečen in hvalil bo dobrotnike glasno. Oko premnogo, zdaj od boli rosno, bo jutri od hvaležnosti solzno.
Oj blagi čut! Usmiljenje nebeško — kako oplemenjuješ vsa srca! Radost čistejša napolnjuje duše, kjer ogenj tvoj visoko plapola . . .
... A čuj! Kaj to? ... V glasove plesne
godbe
se meša čuden, nedoločen šum; od ulice se čuje sem teptanje, korakanju podobno vojnih trum.
Kaj to pomeni? Kaj se ljudstvo zbira? Čemu doni po mestu plat zvona? . . . In tukaj . . . ravno tukaj, pred oalačo ? . . . Kako ta lačna truma sem -zija!
Možje in žene, tu in tam otroci — v očeh sovraštvo, na obrazih glad — obsevajo jih baklje temno rdeče, obseva plamen ves ta grozni jad
In votel glas nadvlada to šumenje: — Gospoda, krasno! Ljubite nas res! Sramote smo se že dovolj inavžili — prišel je čas, drugačen zdaj bo ples!
Usmiljenje obuja naša beda! Zabavate se, plešete za nas in z miloščino sramotite revo, ki strada, mre, zmrzuje radi vas!
Zahtevali smo kruha, dela, prava! Beraški dar ponujate nam vi. Povod za rahločutne veselice, naslov za ples in šalo smo vam mi.
Oj, nam pa je dovolj te krute šale, dovolj sramote za neznanski jad . . . Ne milosti — pravice smo iskali, krivice zdaj zori krvavi sad . . .
Na ulici narašča množ uporna, iz lin glasneje bije plat zvona, dviguje se, divja vihar grozoten in lačen plamen šviga do neba.
Od trga sem hite vojaške čete — trepet tam gori, tukaj šum, nemir in strast se dviga, kri kipi po žilah — odprt strastem nebdrzdanim je vir.
Tu klici, kletve, krik in šum viharen,
a tam komande ostri, rezki glas--
Besede ni mogoče razumeti, besneče vre upora divji kvas.
Zdaj poči strel — kak votlo se razlega! In kri rdeča barva blatni tlak. Krvavi krst upornost je sprejela, rohnenje strašno pretresuje zrak.
Ne pleše več usmiljenje tam gori ---
Pošasten plamen sveti skozi noč, na ulici divja strahotna bitka, v goreči hiši kličejo pomoč.
A nihče se ne zmeni za plesalce,
opraviti ima vsakdo š seboj--
le plat izvona tam pretresljivo stoče, a v plamen kaplje tu krvavi znoj . . .
Etbin Kristan.
Poet Miha.
Vladimir Schweiger:
Jesenski dan je bil.
Pusto otožno vreme je leglo nad ravan. Gosti, temnosivi oblaki so prepregli nebo, zatemneli jasni azur, krili ga kakor gost pajčolan. Tako nizko so se podili oblaki po nebu, da bi človek lahko segel do njih, le dobro bi moral iztegniti roko. V stranpoti se je vsulo orumenelo listje raz skoro gole veje in krilo tla, enako umazanemu ilnatemu plašču, v dalji pa je suštel gozd v mirnem jesenskem poluspa-nju. Nad žuborečim potokom so se zavlekle težke, neprodirne megle, zapihljal je veter, in jih razpršil, niti pretrgal jih ni.
Po nasuti cesti je prikorakal dolg, suh človek. Enakomerno je hitel po trudni poti, lahek je bil njegov korak in otožno je odmeval, zgubljal se nad potlačenimi travniki, nad mrtvimi livadami.
Dvignila se je tolpa črnih vran nad razoranim poljem, z glasnim krokanjem pozdravila tihega potnika, zaletela se preko jarkov in zgrnila za stransko vasjo kraj orumenelega gozda.
Ni se ozrl mlad tujec za jato nagajivih vran, niti ni sklonil svoje v tla uprte glave. Dalje je hitel, dalje ga je ponesel korak v otožen jesenski dan.
Prišel je mimo cestne krčme, kjer se je vabljivo nasmehljal debeli oštir z belim prtom preko rame, stoje med širokimi vratmi in uljudno pozdravil. Potnik je sklonil pokoncu svojo glavo, uprl stekleni pogled v zardeli obraz oštirjev, zmajal z rameni in odhitel svojo pot.
Za ovinkom ob slokem poslopju je glasno zalajal privezan pes v pozdrav pri-šlecu, zaškrepetala je zamolklo veriga, padla po visokih stopnicah. Polegel se je hipni šum in zopet je bilo vse tiho.
Ni se brigal urni potnik za ljudi, ni mu bilo mar življenje, šum, ropot. Zaničeval je vse, vse obsojal. Da bi mogel vse pokončati, pokončal bi vse hipno, očistil svet vsega zla, vsega gorja, ki tare visoke ljudi, nositelje velikih idej, globoke mislece.
Samotni človek, ki je tako mislil, je bil naduti poet Miha.
V življenju je videl samo razkošje, črno zavist, peklensko sovraštvo, ljudi bolj brez zmisla, brez smotra. Izkusil ni še sveta dodobra, vendar ga je obsojal, saj ga je gledal skozi ozkošipa očala pesimista. Globoko v srcu je nosil svoja na-
čela, svoje nazore, zlate in dragocene, ki jih je izmislil sam.
Nikdar se ni pehal za vsakdanjim kruhom, za mastnimi službami, razkošja ni poznal, v vinu ni potapal hladnih misli, obupnih skrbi.
Tuj in brezbrižen je stal med gnjeeo ljudi, sam je bil sredi njih brez tovariša, brez prijatelja. Glad in zaničevanja vredno življenje sta mu bila spremljevalca na daljnem mukepolnem življenju v svet.
Nič mu ni bilo žal, da je živel tako, ni se brigal za zakotne, lažipolne in obreko-valne govorice potuhnjenih ljudij, ki jih je sovražil, in veselila ga je njih zloba do človeka, nositelja svetovnih nazorov globokih mislecev.
Živel je gladno življenje, ki bi se ga branil vsak dan bičani pes, a se ga je veselil, saj živi in deluje za svoj ubogi, globoko propadli narod, ki mu je potrebna moč, da ne pogine. In ljudje 'se mu roga jo, posmehujejo se mu, ha! gorje jim! To je le zgolj škodoželjnost. Borno je danes njegovo življenje, a vendar vstane ravno on, zapuščeni delavec narodov, v veliki slavi. Takrat mu bo hvaležen ves narod, klanjal se mu bo in ga bo slavil.. .
Tako je mislil skromne želje in pohlevne misli, dalje hiteč po pustem jesenskem dnevu.
Po cesti je privozilo troje vozov, harmonika je pela hreščeče v njih, donelo je pero v ustih šaljivega godca. Hrskali so konji, iskre so se kresale pod njihovimi kopiti, jadrno so privozili mimo poeta Mihe. Glasno se je smejala družba v ozaljša-nih vozeh, smeh je zabučal, zadonel na uho Mihe, ki je obstal in se zastopil za obcestni kamen.
Urno je privozila kmečka ženitev mimo prašnega poeta, ki je medlo upiral pogled po veselih ljudeh v vozovih. Nasmehnila se mu je nevesta s pletenim vencem v laseh, nasmehnila in pokimala u-ljudno.
Miho pa je zbodel ta pogled, globoko v srcu ga je pogrel in neljubo mu je bilo. Zatisnil je oči, da ga izbriše, da ga pozabi, a zaman. Sladki nasmeh s& je vsedel globoko v njegovo dušo.
Naprej so drvili vozovi, z drdranjem se je pomešalo hreščeče ukanje pijanih svatov, preobvadal ju je debeli bas harmonike, da je odmevalo v oddaljeni gozd
preko uvelih livad, razoranih njiv in se zgubilo svatbeno kričanje, divji hrup.
Poet je stisnil pesti v žepu, zažugal pijani tropi in se razsrdil nad njo. Enakomerno se je glasil njegov korak po dolu, odmeval za njim. Zamislil se je zopet, zadalmila so mu v spomin mlada leta, ona leta, ko je bil še nedolžen in ni poznal pokvarjenega sveta.
Videl je v duhu rojstno vas, ono razsvetljeno sobo, kamor so prišli gosposki ljudje, sklicali shod in govorili umno, poučno za kmeta. Takrat so ustanovili bral-nico oni narodni in napredni možje, ki jih je burno pozdravljala občina, župan in soseska.
Bil je še dijak.
A v njem je splamenel žgoči ogenj do domovine, do naroda, pustil je študije, preselil se stalno v mesto in posvetil vse moči probuji in procvitu narodnosti. Med one može, ustanovitelje velevažnega bralnega društva, med svobodomislece je hotel.
A v svoje začudenje je- tividel, da se mu umičejo, da mu niso naklonjeni, tako dobri, kot si jih je slikal v tihi fantaziji mladih let. Kratko na to se je spri ž njimi, jel jih sovražiti in jih še sovraži tja v veke.
Svojo pot je nastopil, pustil jih je in hitel za svojimi nazori, za lastnimi i-deali . . .
Ujezil se je, razburila ga je vriskajoča tolpa pijanih svatov, klel je pod oblačnim nebom tako ostudno življenje/"
Dvignil je pest, potegnil kopo papirja iz žepa in dobro obrezani svinčnik, zbral misli in zagrozil gnusnemu življenju.
Sedel je na obcestni kamen, položil zeleni nahrbtnik poleg se in napisal ostro satiro.
Naša majniška izdaja vam ne more podati vse modrosti tega sveta. Daje vam pa nekoliko pojma, kakšen je "Proleta-rec," katerega morda še nikoli niste či-tali, o katerem ste pa od nasprotnikov lahko slišali mnogo hudega. Po tej izdaji, ki jo imate v rokah, lahko sami presodite, kakšen je. Če vam ta izdaja količkaj ugaja, tedaj potrebujete "Proletar-ca," da boste lahko redno čitali, kar je v naših časih potrebno za delavca in da pomnožite svoje znanje.

Sovraštvo do kapitalistov.
Četudi ne tajimo, da je za socializem treba nekoliko več znanja, kakor za navadno gostilniško zmerjanje, -so vendar nekatere njegove resnice tako enostavne, da bi morali pričakovati njih razumevanje vsaj pri tistih svojih ljubeznivih nasprotnikih, ki se radi pobahajo z neko uče -nostjo. Seveda sta baharija in resnična u-čenost tako različni kakor kumara in ananas. Ali vendar! Če se gode ena melodija dannadan, ostane naposled tudi povsem nemuzikaličnemu človeku v ušesu.
Nasprotnike imamo, ki hočejo včasi polemizirati s socializmom; Svoje ugovore pa izvajajo iz stavka: Socializem je sovražen kapitalistom.
Taka trditev se zdi ljudem brez glo-bokejšega vpogleda povsem pravilna. In vendar je povsem napačna. Da ima socializem veliko opravka s kapitalisti, je dejstvo, ki izvira iz njegovega gibanja. Ali socializem je veliko več; njegov boj velja kapitalističnemu sistemu, kapitalističnemu družabnemu redu — in to je nekoliko več. Poleg tega ne ostaja socializem negativen, ampak je vseskozi pozitiven. On se ne zadovoljuje s tem, da odpravi kapitalistično uredbo, ampak hoče zgraditi nekaj druzega, popolnoma določenega, na njegovih tleh.
Kapitalisti so tudi srednjemu stanu neljubi. Majhen podjetnik, v čigar delavnici je kakšnih dvajset delavcev zaposlenih, gleda zelo pisano, če sezida kapitalist tovarno, v kateri izdeluje pettisoč delavcev enako blago. Kajti to bo huda konkurenca.
Tak majhen podjetnik bi najrajši odpravil velekapitalista. On zahteva zakone proti velikim tovarnam, proti kompani-jam in trustom. Delavcu pa skuša suge-rirati, da imata v tem boju enake interese, ker je kapitalist obema skupen sovražnik.
Ali kaj naj izvaja delavec iz te "skupnosti interesov?"
Za malega izkoriščevalca naj dela ceneje kakor za velikega.
Zakaj ?
Ker bo drugače veliki pohrustal malega-. . .
Ali je to res skupnost interesov? Kakšno korist imajo delavci od tega, če se ohranijo male pijavke?
Prav nobene ne, škode pa dosti. Zakaj čim manjši je podjetnik, tembolj je prisiljen, da izkorišča. Rockefeller bi brez skrbi lahko' plačeval veliko J^oljše mezde, nego jih plačuje; lahko bi skrajšali delovni čas v vseh svojih podjetjih; lahko bi dal vsakemu delavcu nekoliko tednov plačanega dopusta na leto. Njegov profit bi se sicer nekoliko zmanjšal, toda nevarnosti ne bi bilo zanj nobene.
Velekapitalista goni nenasitnost, d-a izkorišča; mali podjetnik pa je prisiljen, ker ga goni skrb za njegov obstanek.
Velekapitalistu prinaša že množina tako velik profit, da mu dežuje takore-koč denar skozi okno, tudi če zelo omeji izkoriščanje.
Mali podjetnik mora do skrajnosti izkoriščati, kajti on mora iz malega števila delavcev izprešati toliko, da more poizkusiti konkurenco z velikim kapitalistom.
Kar more živeti samo od najkrutej-šega izkoriščanja, to ne sme od izkoriščanih zahtevati podpore in požrtvovalnosti.
Sicer je pa sploh ni požrtvovalnosti, ki bi mogla rešiti poginu namenjena mala podjetja, kajti stotalc ne bo mogel trajno konkurirati z miljonom, pa naj se obrača, kakor se hoče. Požrtvovalnost delavcev za male izkoriščevalce bi bila blaznost.
Bila bi pa blaznost tudi tedaj, če bi mogel delavec s svojim stradanjem pomagati, da bi se srednji stanovi ohranili, zakaj s tem bi le raztegnil svoje stradanje v večnost.
Mali podjetniki so nazadnjaki. Oni sanjajo o preteklih časih, ko je bil mali mojster velik gospod, in žele, da bi se vrnili tisti časi. Kapitaliste bi odpravili, če bi mogli, zato da bi napravili nekoliko korakov nazaj, ne pa da bi šli naprej.
Delavstvo pa nima prav nobenega razloga, da bi se vračalo v preteklost, ampak upira svoje poglede v bodočnost. Pot delavstva je pot človeštva.
Ta pot vodi skozi kapitalizem. Četudi poznamo vse njegove grehe, vendar vemo, da je neizogiben. Če sem osem let star, sem otrok; če jih štejem štirideset, sem mož. Ali iz prve dobe v drugo ne morem skočiti, ne da bi bil nekaj časa ml a-
denič. Ako posejem danes pšenico, mi ne more jutri zrela zrasti; seme mora najprej vzkaliti, zrasti morajo korenine, zrasti mora bilka, priti mora cvet, šele iz njega nastane plod, in tudi ta mora imeti svoj čas, da dozori.
Čemu bi jih torej sovražili?
S tem ni rečeno, da jih ljubimo. Sofisti naj nikar ne poizkušajo takih izvajanj. Kjer ni sovraštva, še ni treba, da bi bila ljubezen.
Med nami in med kapitalisti je boj.
»■..MregMMttgDwaaiaMmstsrtlfg;
S človekom je prav tako; in s človeško družbo tudi.
Če vemo to, bi morali biti naši možgani zasukani, ako bi gradili svoje delo na sovraštvu do kapitalistov. Izza fevdalizma, izza manufakture je moral priti kapitalizem ; brez kapitalistov pa ni kapitalizma.
Ali tukaj ne gre za oseben boj. Socialisti prav nič ne 'koprne po tem, da bi spravili Rockefellerje, Astorje, Morgane, Car-negi je, Rothschilde, Kruppe itd. s sveta, temveč jim privoščijo dolgo življenje in mnogo otrok. S smrtjo enega izmed njih ali pa tudi vseh ne bi nič pridobili, zakaj če so ti ljudje gla,vni stebri^kapitalistične-
ga sistema, vendar ni ves sistem v njih in ne umre z njimi.
Odpravi pa se lahko kapitalistični sistem, ne da bi moral le eden izmed teh i-menitnih gospodov izgubiti življenje. Socialistična družba se lahko organizira kljub kapitalistom, čim dozori delavski razred zanjo.
Boj s kapitalisti nikakor ne izčrpava socialističnega boja, temveč je le njega del. V celoti je socialistični boj naperjen proti uredbam kapitalistične družbe, ki so gospodarske in politične, ter proti vsemu, kar vzdržuje te uredbe.
Tako je naš boj namenjen klerikaliz-mu in militarizmu, ker sta to dva stebra
kapitalizma. Namenjen pa je tudi nevednosti, ki je najmočnejša podlaga razrednega gospodstva. Obrača se proti današnjemu izkoriščanju, ker jemlje to delavstvu moč in sposobnost za boj.
Kdor misli, da je označil socializem, če pravi, da sovražijo socialisti kapitaliste, je smešen, Ako bi bilo to sovraštvo vsebina socializma, bi bilo naše delo lahko. Kajti sovraštvo vcepiti ljudem v srce ni težka naloga; to vedo naši sovražniki prav dobro.
Ali socialisti imajo mnogo več in mnogo težjega opravka. To nič ne de. Izvršili bodo svojo nalogo, ker čutijo v sebi več moči, nego mislijo naši ljubeznivi nasprotniki in učeni kritiki.
Fata morgana.
Včasi se zgodi, da opazujejo ljudje sredi na domačih planjavah ob horicontu čudovite panorame; morje se proži pred očmi začudenega opazovalca, po njem se gibljejo barke in mogočne ladje; bojno polje se prikaže sredi najmirnejše kmet-ske idile, jezdeci begajo po obzorju, bojne črte se vije j o proti sovražniku, topovi grme. Popolnoma naravno je, da je razgreta ljudska domišljija spojila te nenavadne prirodne pojave baš z dogodki na bojnem polju in marsikak neuk opazovalec je s strahom gledal v njih tajinstvena '' nadnaravna znamenj a."
Toda one omenjene prikazni so popolnoma enostavni, zakoniti prirodni pojavi, dasi se v naših krajih le redko kdaj prikažejo. V gotovih krajih pa so ti pojavi — imenujemo jih "fata morgana" ■— tako vsakdanji, da se sploh nikdo ne zmeni zanje.
Ob mesinskem zalivu ležita mesti Messina in Reggio, ločeni po široki morski strugi; iz Messine ni možno videti Reggia, ker leži slednje za ukrivljeno morsko površino. Toda neštetokrat se pripeti, da zagledajo Messinci mahoma bele vile in gradiče Reggia, kot da bi jih bila nevidna roka dvignila nad obzorje — in glej, že je zopet lepo mestece poniknilo pod morsko gladino.
Kje leži vzrok te čudežne prikazni?
Iz vsakega svetlega telesa izhajajo prirodni žarki v premih črtah, zato vidimo svetlo telo le tedaj, ako se med njim
in našim očesom ne nahaja noben neprozo-ren predmet. Svetloba pa se širi samo pod gotovimi pogoji, namreč samo tedaj, dokler je zrak, ki se skozenj širi svetlobni žarek, vsepovsodi enako gost. Vsakomur je znano ono čudno migljanje zraka nad vročim plamenom, zdi se nam, kot da bi se predmeti v ozadju prelivali in trgali. Svetlobni žarki so prišli nad plamenom v bolj ali manj segret zrak, eni se odklonijo sem, drugi tja, predmet za plamenom se nam vidi popačen, in kakor se giblje zrak in menja svojo toplino, tako se gibljejo in lomijo nanj prodirajoči žarki, tako se giblje, preliva in trepeče za plamenom stoječi predmet.
Kar je pojav migljanja predmetov za nepravilno segretim zrakom, isto je fata morgana, kadar se toplina in gostost zračnih plasti stopnjuje pravilno odzgor proti tlom ali od tal navzgor. V prvem 1 slučaju se zračni žarek, ki bi iz Reggia premočrtno hitel poševno proti nebu navzgor, narahlo toda dosledno ukrivlja in se v lahko zavitem loku liki izstreljena kroglja vzpne preko morskega hrbta in pade v oči strmečega Messinca, v drugem slučaju se po posebnih zakonih optike svetlobni žarek na vodoravnih zračnih plasteh odbije kakor na gladko izbruše-nem zrcalu. V tem zračnem zrcalu vidi opazovalec seveda vse predmete zvrnjene, in zato se mu dozdeva, da leži pred njim gladka morska gladina, v kateri se zrcalijo mesta in ljudje; "zračno zrcalenje" imenuje znanost to optično prikazen.
Včasi seveda se tudi združita prvi in drugi optični pojav, ali pa postaneta še bolj zamotana s tem, da so zračne plasti
tudi na desno in levo različno goste in da se tudi od tam pojavi stranska fata morgana ali zrcalenje.
Jack London.
Med ameriškimi zavednimi delavci bo pač težko najti tistega, ki mu ne bi bilo znano ime Jack Londona, ki ga je smrt v novembru 1916 mnogo mnogo prezgodaj
je z brezprimerno eneržijo napravil sam iz sebe, kar je postal; sam je izkopal svoje bogate zaklade iz sebe. Ob tem pa vstaja
ugrabila ameriški literaturi in ameriškemu proletariatu. Komaj 41 let mu je bilo, ko je umrl in delavstvo kakor književnost sta pričakovala od njega še dragocene, zrele plodove.
Jack London se je povzpel do višave prav iz globočin življenja, čigar bridkost je okusil v polni meri. A dvignil se ni le toliko, da bi bil za silo plaval na površju; kar je ustvarilo njegovo pero, spada med naj -dragocenejše biserje ameriške literature. Spisi kakor Martin Eden, The Iron Heel, Seawolf, Call of the Wild, Smoke Bel -low, People of the Abyss, White Fangs i. t. d. imajo ne-venljivo vrednost in bodočnost jih bo znala še mnogo bolje oceniti, kakor sedanjost, ki mu je bila pogostoma tudi kot pisatelju krivična, ker ni hotel kaditi priznanim malikom, ampak je bil svojemu prepričanju v vsakem oziru zvest.
Prav v sedanji razburjeni dobi, ko je marsikomu never -jetno težko najti pravo merilo za spoznavanje sodobne zgodovine in za določitev svojega lastnega stali -šča, pogrešamo Jack Londona, njegovo jasno misel, njegovo krepko besedo in nj'egovo veliko ljubezen do vseh zatiranih.
Jack London misel: Koliko je v človeški družbi talentov in veleumov, ki se jim to ne posreči, ampak jih sila razmer zatre?
Jugoslovanska republika.
(True translation filed with the postmaster at Chicago April 29th 1918 as required by act of October 8th 1917).
Predsednik Wilson je pred kratkim dejal v kongresu Zedinjenih držav:
"Načela, ki naj se porabijo (kot podlaga miru), so sledeča:
Prvič, da mora biti vsak del končne ureditve utemeljen na taki bivstveni pravičnosti dotičnega posebnega slučaja in na takih pogojih, o katerih je pričakovati, da bo mir, ki pride, trajen.
Drugič, da se ne smejo narodi in pokrajine premetavati izpod suverenosti pod suverenost, kakor da so le predmeti in zalogi v igri, bodisi tudi v veliki, odslej za vedno diskretirani igri "ravnovesja sil," ampak
tretjič, da se mora vsaka teritorij al-na ureditev, ki jo povzročita velika vojna, izvršiti le v interesu in za blagor prizadetih narodov, ne pa le kot del sprave ali kompromisa med tekmujočimi državami; in
četrtič, da naj se da vsem dobro utemeljenim narodnim aspiracijam najpopolnejše zadoščenje, ki je mogoče, ne da bi se s tem vpeljali novi ali ovekovečili stari elementi nasprotja in nesoglasja, ki bi tekom časa lahko zopet porušili evropski in vsled tega svetovni mir.
j*
Kakor mnogo drugih evropskih problemov zahteva tudi jugoslovansko vprašanje definitivno rešitev. Treba se je spomniti, da se dotika ta stvar veliko večjega kosa sveta, kakor samih Jugoslovanov, kajti od pravilne rešitve tega važnega problema je odvisen evropski mir. Spomnimo se, da je ob začetku sedanje vojne počil prvi strel čez Donavo, ne le slučajno, ampak kot posledica avstrijskih in nemških aspiracij, ki so šle za tem, da dosežejo trgovsko in dosledno tudi politično gospodstvo na bližnjem vzhodu. Po1 iz Berlina do Belgrada drži čez Balkan, zmeda v tem delu Evrope, neurejene razmere, nasprotja in tekmovanje balkanskih dinastij je olajšalo imperialistično gibanje centralnih sil in omogočilo njih četverozvezo. Če se želi trajen mir, je neizogibno potrebno, da se odstranijo ti e-lementi sporov, ta večna grožnja. Več kakor stoletje je bil balkanski problem mednarodna zadeva, ki je vznemirjala ne le
balkanske narode, ampak tudi vso Evropo.
Izvzemši kajzerje in junkerje hrepeni vse po trajnem in varnem miru. Zatorej se mora balkanski problem rešiti v smislu izjave predsednika Wilsona na podlagi takih pogojev, od katerih se more najbolje pričakovati, da bo mir, ki ga pri-neso, trajen.
Da se to doseže, je temeljita izpre-memba jugovzhodnega zemljevida Evrope neizogibna. Obnovitev Srbije, Črne Gore in Rumunije lahko ugaja prizadetim kraljem in dinastijam, toda ustanovila bi le "status quo ante bellum," to se pravi zmedo, ki bi vabila vsako imperialistično stremljenje, naj se okoristi z brezmočnostjo malih narodov in s tekmovanjem kraljev.
Predvsem je potrebna združitev jugoslovanskih narodov, ki predstavljajo etnologično celoto, a so razdeljeni v mnogo držav in podvrženi mnogim vladam, izmed katerih so nekatere naravnost sovražne tem narodom. Velik del Jugoslovanov uživa še vedno dvomljivi blagoslov raznih cesarskih in kraljevskih uprav Avstro-Ogrske, in treba je razumeti, da se njih stara želja po združitvi z ostalimi deli njihovega lastnega plemena na noben način ne more zatreti.
Toda narodi niso za to, da bi se prodajali od suverenosti v suverenost, in tudi Jugoslovani niso predmeti ali zalogi v igri. Služiti ne marajo kot materijal za povečanje kraljestev ali za večji blišč kakšne krone; njih stremljenje gre za dosego in varnostjo take svobode, ki bi u-strezala interesom Evrope in svetovnemu miru. Zedinjenje Jugoslovanov ne pomeni povečanja nobene sedaj obstoječe jugoslovanske države, ampak ustanovitev popolnoma nove organizacije na podlagi načel svobode, in prostega dogovora prizadetih narodov.
Kakor je dejal predsednik Wilson, se mora vsaka rešitev izvršiti v interesu in za blagor prizadetega ljudstva. S tega (stališča je neizogibna združitev vseh Jugoslovanov brez obzira na sedanje meje in nobena zahteva te ali one monarhične fa-milije ne sme ovirati dosego tega cilja. Želja po združitvi vseh Jugoslovanov v eno celoto je gotovo dobro utemeljena,
kajti razdvojeni ne morejo imeti ne razvoja ne uspešnega življenja. Razkosani, kakor so sedaj, ne morejo veljati nič posebnega v službi človeštva, dočim bi se, ko bi bili združeni, njih materijaJlna sila in duševna moč združila z najplemenitej-šimi eneržijami vseh civiliziranih narodov. Nadalje je treba vpoštevati, da bi zedi-njeno jugoslovanstvo trajno napravilo konec, vsem imperialističnim sanjam, hre-penečim po kolonijah na Balkanu, in bi se izkazalo kot temeljni kamen evropskega miru.
Razmerje Jugoslovanov bi lahko obsegalo elemente nesloge in nasprotij, če bi se izvršilo z napačnimi metodami. Predvsem bi bila usodepolna zmota, če bi se dala zedinjenemu narodu monarhija za podlago.
Mnogo se govori o demokratičnem duhu Jugoslovanov — in to dejstvo se ne da utajiti. Toda resnično demokratični se ne moremo vživeti v idejo novega jugo-slovanskega kraljestva. Razun tega prihajajo tu. še druge, večje reči v poštev, kakor naši občutki. Kdo naj vlada Jugoslovane, če naj bi bila monarhija njih politična oblika? Kateri izmed sedanjih cesarjev in kraljev, ki so navidezno opravičeni do jugoslovanske krone, naj bi resigniral ? Veličanstev se nam ne bi manjkalo, kajti Jugoslovani bi si lahko izbrali kralja izmed najmanj štirih dobrovoljnih kandida-
tov. Habsburška familija bi z veseljem sprejela kraljevske znake vseh Jugoslovanov; prav to se pa tudi lahko pričakuje od Petrovic-Njegušev, od Karagjor-gjevičev in od Koburžanov. Nemogoče je pa zadovoljiti vse, kajti štirje kralji so gotovo preveč za en sam tron in štiri dinastije preveč za majhen narod.
Kako torej izbirati? Koga naj odiči kraljevsko dostojanstvo, ne da bi naletel na opozicijo ostalih? Užaljena veličanstva so pa nevarna. Vsaka izbera bi pomenila za ta ali oni del naroda aneksijo.
Na vsak način bi morali trije izmed pretendentov odstopiti. Razloga pa ni nobenega, zakaj naj bi držali četrtega.
Republika je edina spremljiva rešitev jugoslovanskega problema. S tem, da odstranjuje vsako kraljevsko rivaliteto, odpravlja resnično demokratična oblika vlade najnevarnejše elemente nesloge in nasprotja, ki bi sčasoma lahko porušili evropski, in dosledno tudi svetovni mir.
Zato je Slovensko Republičansko Združenje nasprotno krfski deklaraciji, ki določa jugoslovansko kraljestvo s Ka-ragjorgjevicevo dinastijo, ampak zagovarja svobodno jugoslovansko republiko, ki se ne more smatrati za nobeno razširjenje kateregakoli izmed sedanjih kraljestev. Združen v domu resnične svobode se narod hitro razvije in postane močan faktor napredka in miru.
O prazgodovini orodja.
Kakor imajo osnovni temelji naše kulture svoje početke v najstarejši prado-bi, prav tako moramo iskati tudi postanek in prvi razvoj našega orodja v najstarejših dobah človeštva. Prvo orodje so ljudje pravzaprav našli, ne pa iznašli. Že iz prvega početka so morali ljudje sicer nekoliko misliti, če so hoteli količka j zmi-selno rabiti razno orodje, dasi so rabili kot prve pripomočke dela le tiste predmete, ki so jih imeli pri rokah. Da so ljudje pri rabi prvega orodja vsaj nekaj mislili, dokazuje že to, ker so predmete, ki so jih pričeli rabiti, potem rabili tudi nadalje, Česar pa ne opazujemo n. pr. pri opicah, ki predmete, ki so jih rabile, zopet odme-čejo in se ne zmenijo več zanje. Tako so rabile velike opice kamne, da so z njimi tolkle koščice ter sadeže, pa če so bili kam-
ni še tako pripravni, so jih vendar zavrgle.
Splošno so menili prej, da so ljudje v pradobi velikanska bitja, ki se niso znala braniti samo proti vremenskim neprili-kam, nego so bila tudi oborožena, da so se lahko branila pred divjimi zverinami in naravnimi nezgodami. Znanost je pa to mnenje že zdavnaj zavrgla, ker je gotovo, da so bili ljudje v pradobi še manjši, nego so dandanes. Zaradi tega je tudi sfco-ro gotovo, da so bili prvotni ljudje prav tako malo zavarovani proti vremenskim benega orožja pri rokah, kvečjemu, da našnji, če nimajo nobenega varstva in nobenega orožja pr i rokah, kvečjemu, da vremenske spremembe na pračloveka niso tako vplivale, ker je živel tedanji človek-bolj v naravi in ni bil tako ornehku-
žen, kakor je današnji kulturni človek. Če se je hotel človek ohraniti, je moral skušati, da si nabavi obrambne pomočke, orožje, da se je z njim branil zveri, in napraviti si je moral orodje, da si je z njim lajšal obstoj in se varoval pred vremenskimi neprilikami. Prav to, da človek ni bil ustvarjen za obrambo, je moralo biti prvi povod, da si je izdelal orožje in orodje, kar je bilo početek človeškega razvoja. V teh početkih orožja in orodja tiči pravi izvir današnje čudovite tehniške popolnosti.
Orodje in orožje v prazgodovinski dobi človeštva je bilo le ojačenje in podaljšanje človeških organov. Eaba kamna, da so z njim tolkli koščičaste sadeže kli drobili trda jedra, temelji na spoznanju in izkušnji, da se dajo sadeži bolje treti s kamnom, nego samo z roko; izkušnja je dalje učila, da utegnemo s kamnom, Iki ga nataknemo na toporišče, še bolj uspešno raztolči in zdrobiti trde sadeže, nego če držimo kamen kar v roki. Ljudje so tudi spoznali, da se da s kamenito skalico, s trdim lesom bolje kopati, grebsti, vrtati, nego s prstom in nohtovi.
Iznajdbo takega orodja je pa že narava sama podpirala, ker je nudila povsod predmete, ki se dajo porabljati za preprosto orodje, ne da bi jih bilo treba bogve kako težko obdelovati .Tiste pomočke, ki jih je našel prvotni človek že kar v naravi, je utegnil rabiti kot sekiro, dleto, klin, pa tudi kladivo, šivanko itd. Preprosto o-rodje si je nabavljal med rudninami, rastlinami in živalmi, iz kamenin so dobivali kamne za tolčenje, skalice za kopanje, str-ganje, drobljenje in rezanje, od živalstva pa rogove, zobe in kremplje za najrazno-vrstnejše namene; v tiste namene so rabili tudi orodje iz lesa, in poleg tega so rabili les tudi za vžiganje ognja.
Praelovek se je moral prilagojevati seveda razmeram; rabiti je mogel za orodje pač le tiste snovi, ki so se nahajale v kraju, zaradi tega so imeli v različnih krajih tudi orodje in orožje iz različnih snovi. To opazujemo lahko še dandanes pri divjih narodih; divji narodi daleč na severu rabijo drugačne snovi, nego narodi po vročih krajih. Pri teh narodih tudi lahko opazujemo iznajdljivost ljudi, ki so na najnižji stopnji kulture. Eskimi imajo ja-ko malo snovi na izbero, iz katerih izdelujejo orodje, orožje in obleko, pa prav za-
to, ker jim tako nedostaja različnih sredstev za izdelovanje potrebnega orodja, o-pažamo, da izrabljajo tista, kar jih imajo, do skrajnosti. Raziskovalci, ki so opazovali običaje in kulturne razmere pri Eskimih natančno, pravijo, da izdelujejo s primitivnimi pripomočki orodje, kakor ga naši najizurjenejši rokodelci z najmoder nejšim orodjem in stroji ne izvedejo.
Prvo orodje so rabili najbrže tudi kot orožje; šele pozneje se je pokazala v rabi med orožjem in orodjem razlika.
Iz tiste dobe, ko so našli orodje in o-rožje, izhajajo tudi početki iznajdb. Najprej so iznašli le preprosto orodje in orožje, in sicer deloma tako, da so izboljševali in porabljali tiste predmete, ki jih je narava nudila. Ko so ljudje spoznali svoj-stva tega ali onega kamna, ko so spoznali, kako se kamen najlaže razbije, so tudi laže izdelovali orodje iz kamna. Ker je bilo prvotno orodje jako preprosto, je naravno, da so ga rabili za različna opravila. S tisto skalico, s katero so drli divjačino, so rezali tudi sadeže, so morili ujete živali itd. Ko so bolj spoznavali snovi, so jemali tudi za nove iznajdbe bolj primerne snovi, tako da so imeli vedno več vrst orodja, in sicer sprva gotovo .v najpriprostej-ši obliki. Obenem pa so, kolikor so razmere dopuščale, izpopolnjevali orodje, da so z enim in istim orodjem lahko opravljali različna dela.
Vsako preprosto orožje in orodje, ki ga poznamo iz pradobe človeštva, nahajamo še danes pri divjih narodih na jugu, v ledenih pokrajinah, pa tudi pod vročim solncem srednje Afrike. Tako nam je omogočeno, da opazujemo s svojimi očmi dolgo pot od najpriprostejšega orodja, pa do današnjih velikanskih strojev in naj-umetnejših uredb.
Navadno se misli, da se ljudje zato pozimi več prehlade, kakor po leti, ker je pozimi bolj mraz in bolj mokro. Toda glavni vzrok je ta, da so ljudje preveč v sobah, vdihujejo umetno razgret ter več ali manj pokvarjen zrak in da se premalo gibljejo, vsled česar kroži tudi kri premalo po žilah. Kdor se hoče izogniti prehladu, naj bo tudi pozimi kolikor mogoče na zraku, naj globoko diha, telovadi, odpira po-gostoma okna, naj tudi spi pri odprtem oknu in naj se zlasti varuje omehkuženja. Rajši toplo oblečen v zmerno ogreti sobi, kakor v srajci v prevroči sobi.
Anton Čehov:
Umotvor.
Aleksander pomežikne z očmi, položi roko predse, stopi v delavnico zdravnika dr. Košeljkova. V roki ima nekaj zavito v številko 223 "Borznih novosti"; na obrazu se mu pozna, da je v zadregi.
"No, moj dragi mladenič!" mu za-ldiče zdravnik. "Kako se počutite? Kaj mi imate naznaniti veselega?"
Aleksader pomežikne z očmi, položi roko na srce in pravi s strastnim glasom: "Moja mama Vas pozdravlja, Ivan Nikola je vič, in se Vam srčno zahvaljuje . . . Edini sin sem svoje mame in Vi ste mi rešili življenje, me ozdravdi nevarne bolezni in . . . nisva vedela, kako bi se Vam zahvalila.''
"Kaj ti, mladenič!" ga prekine zdravnik, kateremu je bilo dovolj zahva-ljevanja. "Izvršil sem le, kar bi vsakdo storil na mojem mestu."
"Edinec sem ... v skromnih razmerah živeča in Vas ne moreva primerno od-škodovati za Vaš trud, in . . . jako mučno nama je, gospod zdravnik; pa vendar, mama in jaz . . . edini sin, Vas prosiva silno, kot znak najine hvaležnosti ... da sprejmete ta predmet, ki . . . Zelo dragocen predmet iz starega brona . . . redek umotvor.''
"Ni vzroka!" odgovori zdravnik, in namrči celo. "Čemu to?"
"Ne, prosim, ne odklonite!" mrmra Aleksander in razvije sveženj. "Z odklonitvijo naju le še žalostite.. . To je zelo lep predmet ... iz starega brona . . . Podedovala sva ga po rajniku očetu in ga hranila kot drag spomin . . . Moj oče je kupoval stare kipe in jih prodajal ljubiteljem. Sedaj nadaljujeva z mamo to reč."
Aleksander razvije predmet in ga postavi na mizo. Predmet je srednjevelik, umetniško izgotovljen svetilnik iz starega brona. Predstavlja skupino; na podstavku sedita dve ženski postavi v Evinem kostumu, in sicer v taki pozi, da sem premalo drzen in vročekrven, da bi mogel to opisovati . Postavi se smejeta koketno in izgledata — če bi ne imeli nalogo, da držita svetilnik — kakor da bi hoteli vsak hip skočiti s podstavka in uganjati razuzdanosti, na katere bi bilo že misliti nespodobno, dragi čitatelj.
^ Zdravnik opazuje darilo, se praska počasi za ušesom, kašlja in se usekuje v resnobnem premisleku.
"Da, resnično je zelo lep kip," mrmra, "ali . . . kako bi se izrazil, nekaj nenavadnega . . . premalo salonsko ... Ni več dekoltirano, ampak bogve kaj je to ., "Kaj mislite? Čemu?"
"Vrag v kačji podobi si ne bi mogel izmisliti kaj bolj frivolnega . . . Tak izro-dek domišljije postaviti na mizo, to je nekaka onesnažba stanovanja."
"Imate čuden nazor o umetnosti!" odgovori Aleksander razžaljen. "To je umotvor prve vrste, te opazujte ga natančno ! Toliko lepote in krasote ,da Vam pobožno čuvstvo prepoji too dušo in v' grlu začutite bližajoče se solze. Pri po-' gledu na toliko lepoto pozabite na vse posvetno . . . Opazujte, kakor je treba, kako ginjeno, kako hipno, kako izrazito je vse to!"
"Vse to razumem prav dobro, moj dragi," ga prekine zdravnik, "ali jaz sem družinski oče; tukaj se pode otroci, večkrat so tudi dame tukaj."
"Opazovano z gledišča velike množice," odvrne Aleksander, "se vidi ta umetnina gotovo v drugačni luči . . . Toda bedite vzvišeni nad množico, gospod zdravnik, tembolj, ker z odklonitvijo raz-žalite globoko mene in mojo mamo. Sem edinec svoje mame . . . Rešili ste mi življenje ... In za zahvalo Vam darujeva zelo dragoceno stvar in ... in žalosti me samo, da nimate k temu svetilniku ena-
v •	. .
cice.
"Zahvalim, moj dragi, mladi prijatelj; sem Vam zelo hvaležen ; priporočite me Vaši gospe mami! ... A resnično, recite sami, otroci skačejo tod okolu, večkrat so tukaj tudi dame. — No . . . sicer — naj ostane tukaj! Z Vami ni govoriti!''
"No, potem sva se tako sporazumela!" odgovori Aleksander z veseljem. "Postavite svetilnik semkaj poleg vaze. Skoda, da manjka enačica. Preškoda! Pa zdravi, gospod zdravnik!"
Ko odide Aleksander, opazuje zdravnik dolgo svečnik, se praska za ušesom in premišljuje.
"Lep umotvor, ne da se prigovarjati," pravi sam sebi, "in škoda bi ga
bilo zavreči . . . Nasprotno, obdržati ga v stanovanju, je nemogoče . . . Hm! . , . Težka naloga! Komu bi ga podaril? Ah kam bi ga daroval v dober namen?"
Po dolgem premišljevanju se domisli dobrega prijatelja, pravnega zastopnika Uhova, kateremu je dolžan iz neko pravde.
"Dobra misel!" pravi zdravnik sam sebi. "Kot dobremu prijatelju bi mu bilo težko sprejeti od mene denar; torej bi bilo zelo primerno, če bi mu izročil kako darilo. Hočem mu ponesti to presneto reč! Ugodno je, da je mlad in lahkoživ ..."
Stvari ni odložil, napravi se, vzame svetilnik in se pelje k Uhovu.
Pravnega zastopnika dobi na domu. "Dober dan, dragi prijatelj!" pravi, "Hotel sem s teboj govoriti . . . Pridem, da se ti zahvalim za tvoj trud, moj dragi. Denarja ne bodeš hotel spreejti, vzemi vsaj to malenkost tukaj ... je nekaj elegantnega!"
Pri pogledu na umotvor je bil pravni zastopnik nepopisno vzhičen.
"Na, to je enkrat posrečena stvar!" zakliče smehljaje. "Za vraga! Kaj si ti vražji dečki, umetniki, izmislijo! Veličastno ! Čudežno! Vzhičeno! Kje si dobil to mično stvar?" —
Potem, ko se sodni zastopnik oprosti svoje navdušenosti, pogleda plašno k vratom in pravi: "Toda vzemi svoj dar nazaj, dragi prijatelj! Ne morem sprejeti... "
"Zakaj ne?" vpraša zdravnik prepa-
den.
"No, ker . . . Moja mati prihaja večkrat k meni, tudi klienti . . . Ravnotako se sramujem pred slugom".
'' Ne, ne, ne . . . Odkloniti pa ne!" odvrne zdravnik in napravi z roko kretnjo, kakor da bi se hotel braniti. To bi bila od tebe podlost! Saj je umetniško izgotovlje-no delo . . . Glej le, kako mično . . . kako izrazito ... Ne besede več! Žališ me!"
"Če bi vsaj nekaj smokvinih listov pokrivalo. . . "
Toda zdravnik obnovi svojo branečo kretnjo z roko še bolj energično in leti iz Uhovega stanovanja. Zadovoljen, da se je oprostil daru, se pelje domov.
Ko odide, motri sodni zastopnik svetilnik, ga gladi od vseh strani in si, ravnotako kakor zdravnik, dolgo beli glavo • z vprašanjem, kaj bi napravil z darilom.
Čudovito lepa stvar, si misli; in v i stran vreči je škoda; a obdržati jo je ne-prilično. Najbolje je: podarim jo komu... ' Že vem — danes zvečer pojdem izročit 1 svečnik komiku Saškimi. Drhal ima rada take reči in danes je ravno predstava na Saškinovo korist . . .
Rečeno, storjeno! Zvečer je skrbno zaviti svetilnik izročen komiku Šaškinu. Ves večer hcdijo komiki v Saškinovo na-pravljalnico, glasno in viharno, in občudujejo darilo; ves čas divja v napravljal-nem salonu uzhičen hrup in rezgetajoe smeh. Če pride igralka pred vrata in vpraša: "Smem vstopiti.." tedaj hitro odgovori hripav glas komika: '' Ne, ne, ljuba koleginja, nisem še napravljen!"
Po predstavi reče komik, drgetajoč -z rameni in z razprostrtima rokama: "Na, kje naj pustim to gnusno stvar? V moje privatno stanovanje pridejo večkrat igralke! To ni nobena fotografija; v mi-zni predal je ne morem skriti!"
"Prodajte, gospod Šaškin!" mu svetuje brivec. "Tukaj v predmestju stanuje j žena, ki kupuje stare kipe. Peljite se tja in vprašajte po gospe Smirnovi. Vsak jo pozna."
* # *
Komik je slušal nasvet . . . Nekaj dni j zatem je sedel zdravnik Košeljkov v svo- • ji delavnici, prst je položil na čelo in je mislil o kislinah. Naenkrat so se cdprla vrata in Aleksander Smirnov je vstopil hitro. Njegov obraz se je smehljal, da, žarel celo, in njegovo vedenje je naznanjalo, kako da je srečen. V rokah je držal nekaj v papir zavitega.
"Gospod doktor!" je začel zasopljen. ^ "Koliko veselje! Posrečilo se je nama dobiti enačico k Vašemu svečniku! .. . Mama je tako veesla! Edinec sem . . . Rešili ste mi življenje ..."
In tresoč se od črezmerne hvaležnosti, je postavil Aleksander svetilnik pred zdravnika. Zdravnik je odprl usta in hotel nekaj reči, ali molčal je; jezik mu je bil kakor otrpel.
Izprevod.
Maksim Gorki j.
Po vaški cesti, med belimi ilovnatimi kočami, se vije z divjim vpitjem nenavaden izprevod.
Gruča ljudi prihaja, prihaja na tesno in počasno — pomika se naprej liki velik val in spredaj koraka konjiček, smešen dolgodlak konjiček, ki žalostno poveša glavo, če vzdigne sprednje noge, potem zmaje z glavo tako čudno, kakor bi hotel z gobcem razriti cestni prah, in če premakne zadnjo nogo, se zniža hrbet skoraj do tal, kakor da se zgrudi še tisti hip.
Na sprednjem delu kmečkega voza je privezana na vrvi z rokama mala, naga, mlada ženska. Hodi čudno, od strani, njena glava, z gostimi, zmršenimi, temnimi lasmi, je vzdignjena, široko odprte oči gledajo V daljavo s topim, brezpomembnim pogledom, v katerem ni nič človeškega .. . Na njenem telesu je polno modrih in škrlasto rdečih, okroglih in podolgovatih madežev, njena leva, močna, dekliška stran prs je razmesarjena in kapljica za kapljico krvi prihaja na površje . . . Kri tvori po vsem telesu rdeč trak, in na levi nogi do kolena, trak, ki je po ključni kosti pokrit z debelo pastjo prahu, če vidiš telo, misliš, da je po vsem telesu odrezan dolg trak kože; in telo ženske je moralo biti že pred dolgim časom raztepeno s polenom — bilo je nenavadno oteklo in strašno modro.
Vitke male noge se komaj dotikajo tal, telo je vpognjeno in se maje semtertja in nerazumljivo je, da še more stati na nogah, ki so kakor telo gosto pokrite z modrordečimi madeži, da se ne zgrudi in obvisi na vrvi in' se ne drsa za vozom po prašni, gorki cesti . . .
Na vozu stoji visokorasel kmet v beli srajci, s črno debelo kapo, izpod katere se vsiplje čop rdečih las na čelo; v eni roki drži vajeti, v drugi bič, s katerim udarja enkrat po konjevem hrbtu, drugič pa po telesu žene, ki je že tako vse razbito, da nima nič več človeške oblike. Oči rde-čelasega kmeta se svetlikajo v satanskem veselju in njihova zelena barva odgovarja vdečim lasem.
Do komolcev zavihani rokavi odkrivajo močne, mišičaste roke, ki so gosto porasle z rdečo dlako; v njegovih odprtih
ustih je polno ostrih, belih zob, in semtertja zavpije kmet s hripavim glasom:
"N-nu . . . copernica! He, Nu-u! Tako bratje?!. . ."
In za vozom se vali množica in vpije, rjove, žvižga, se smeja . . . podpihuje . . . Mali dečki letajo . . . pridrve k ženi, ji zakričijo zasmehovalno besedo v obraz. Potem prevlada smeh množice vse druge zvoke in tudi tanki pisk biča po zraku . . .
Ženske prihajajo z vznemirjenimi obrazi in blisketajočimi očmi . . . Možje prihajajo in vpijejo kmetu na vozu nekaj besed .. . Obrne se k njim in se glasno zasmeje, ko odpre na široko usta. Udarec z bičem po telesu žene . . . Dolga, tanka vrvica se ovije ram in rok. Tu potegne kmet vrv; žena strašno zavpije in pade, preobrnivši se na hrbet v prah . . . Veliko izmed množice jih priskoči in se jih nagne nadnjo ter jo pokrije.
Konj se ustavi, a za trenotek že gre dalje in osramočena žena se pomika, kakor poprej za vozom. Počasi korakajoč maje siromašni konj glavo, kakor bi hotel reči:
"Glejte, kako nizkotno je biti žival. Na vsako reč si lahko prisiljen ..."
In nebo — južno nebo je čisto — nobenega oblačka ni videti in prostovoljno razsiplje poletno solnce vroče žarke . . .
NAŠ VSAKDANJI KRUH.
Ko smo bili majhni in smo hodili v šolo, so nas učili, da je "Oče naš" najlepša molitev. Imenovali so jo molitev vseh molitev.
Nekoliko pozneje, ko so mislili, da dobiva otroški razum prvo sposobnost presojanja, so nam začeli "Oče naš" analizirati in razlagati. Najlepše v tej molitvi — so nam dejali — je veliko, brezpogojno zaupanje v nebeškega očeta.
"Zgodi se tvoja volja kakor v nebesih tako tudi na zemlji" — to pomeni — so pravili — da ni v človeškem srcu nobenega dvoma o božji dobroti, ki bo gotovo vse tako uredila, da bo prav.
V tisti molitvi so tudi besede: Daj nam danes naš vsakdanji kruh.'
Tudi to so nam razlagali.
Ne skrbi za jutri, ne zbiraj za pojutrš-njem — so rekli —, prosi Boga, naj ti da, kar potrebuješ danes. In dal ti bo. Jutri ga prosi vnovič, in dal ti bo zopet. Zaupaj nebeškemu očetu, in dajal ti bo zaradi tvojega zaupanja.
jt
Pšenica in koruza, krompir in fižol raste v božji prirodi.
Ali Bog je izgubil oblast nad svojo naturo in njenimi darovi. Kapitalistična družba je reformirala te reči in napravila red.
Od Boga ni mogoče izprositi ne moke ne mesa, ne obleke ne strehe. Kapitalisti so mogočnejši od nebeškega očeta.
Vpeljali so še drugo razliko.
Boga — so nas učili — je treba le moliti. Kapitalistom je treba vse plačati.
Molitev za vsakdanji kruh ne doseže več nebes. Ako ne doseže kapitalističnega gospodstva, se izgubi v prazni neskončnosti kakor glas vpijočega v puščavi. ■jt
Če se hoče kaj kupiti, je treba denarja, in da se dobi denarja, je treba staršev, ki so ga že nabrali, kapitala, ki nosi obresti, ali pa dela.
Prositi za vsakdanji kruh se pravi prositi za delo. Kapitalistom ni treba moliti, ker jim kup denarja zagotavlja vsakdanji kruh, vsakdanjo pečenko, vsakdanje vino, če se jim zljubi, pa tudi vsakdanjega šampanjca.
Molitev bi bila torej le za proletarca. Toda Bog ne oddaja dela. Torej "oče naš" ni v nebesih, ampalk v kakšni rezidenci na zemlji. Moliti nebeškega očeta ne pomaga nič; moliti bi bilo treba Rockefeller ja, Carnegie j a, Morgana, Garyja in Schwaba.
Tak je novodobni Olimp.
Miljonarji stoje nad Bogom.
haja znanost še veliko vrzel; splošno je razširjeno mnenje, da čistita blisk in strela zrak, pa vendar je za tak nazor treba še natančnejšega dokaza.Človek se ne sme pri tem zanašati na svoje občutke, kajti njegov ugodni počutek ni odvisen le od čistosti zraka, ampak še bolj od temperature, od vlage in od drugih lastnosti. Od-tcd prihaja tudi to, da je ohlajevalni učinek neviht tako nezanesljiv. Včasi se opazi prav znatno osveženje zraka, včasi pa ostane atmosfera tudi po gromu in blisku zatohla in soparna. Sploh bi bilo treba šele dognati, kaj pomeni čistost zraka kot določen pojm. Odvisna bi morala biti prvič od množine prahu, drugič od množine bakterij in drugih živih kali, naposled pa tudi od množine ogljične kisline, ki ne sme presegati gotovega normalnega obsega. Preiskave bi morale iti za tim, da se do-žene vpliv neviht na te tri točke. Nadalje bi se moralo dognati, koliko vpliva je pripisati blisku, koliko pa dežju. Po izkušnjah v laboratoriju povzročajo električne razstrelbe v zraku salpetrasto in salpetro-vo kislino, razun tega pa menda tudi ozon in vodikov superoksid, torej snovi, ki močno uničujejo bakterije in vsled tega lahko doprinašajo za čiščenje zraka.
ALI BLISK ČISTI ZRAK?
.Fizika!ični poizkusi dokazujejo, da nimajo močne električne izstrelbe neposredno uničujejočega učinka na bakterije. Pač pa nastanejo pri tem gotovi kemični procesi, ki lahko vplivajo v tem zmislu. Kar velja za električne izstrelbe, ki jih človek umetno povzcoči v laboratoriju, bi dozdevno moralo veljati tudi za električne iskre v prosti naravi, zlasti torej za blisk in za njega posledice. Ali tudi tukaj na-
KAŠLJAJOČA RASTLINA.
V vročih, vlažnih krajih raste rastlina z botanični mimenom Eutadia tussiens, kašljajoči bob, ki je neke vrste trta. Na tej rastlini je zanimivo, da ne more absolutno pretrpeti nobenega prahu.. Če se zamaše luknjice rastline s prahom, se nabirajo v listih nekaj časa plini; potem jih rastlina izpahne in pri tem je razločno slišati šum kakor pri kašljanju ali kihanju in rastlina se močno trese. Tudi zardi pri tem; chlorophyll, to je kemična snov, ki daje listom zeleno barvo, se pogrezne, in majhni deli rdeče mase pridejo na površje. Eutadia tussiens se drži včasi v sobah. Kadar se pometa, se čudijo ljudje, ki ne poznajo njene lastnosti, da rastlina kašlja. Diha rastlina z listi. Na spodnji strani ima Eutadia vse polno mikroskopično majhnih odprtin, ki se z dvema gibčnima ustnicama zapirajo in odpirajo. To so konci majhnih cevi, ki so napolnjene z vodeno paro. in s kisikom, torej s kemičnimi plini, ki nastajajo vedno vsled kemičnih izpre-memb pri rasti.
ZANIMIVO JEZERO.
V srednjeameriški republiki Costa Rica je vulkan Poas, ki štrli 2500 metrov nad morsko gladčino. Žrelo tega ognjenika pokriva velikansko jezero; kar je pa na stvari najbolje zanimivo, je to, da ima voda jezera popolnoma belo barvo kakor mleko. Vulkan bruha namreč žvepleno paro v velikih množinah in ta daje vodi vulkanskega jezera tako svetlo barvo. Stene ognjenikovega žrela, ki se dvigajo nad jezero, so kakor pokrite z debelo žvepleno plastjo. V bližini žrela je vsaka rast mrtva.
Voda v jezeru neprenehoma na lahno valuje .Vsak čas se dvigne iz njega mogočen oblak pare s silnim šumom. Naenkrat se pa zazdi, kakor da se zbero sredi jezera valovi kakor v črnem hribu, a potem šele opazi oko, da so to v resnici o-gromne množine mehkega črnega blata. To blatno valov je se dviga z votlim bobnenjem više in više do 7 metrov. Pri tem je videti, kakor da vre vse jezero. Velikanski oblaki pekoče žveplene pare se dvigajo iz jezera v višavo ob gromovitem šumenju in odevajo pokrajino tako, da postane kar nevidna.
Kadar se dim razleze, je jezero zopet mirno, le toliko, da na rahlo valuje. Vsake poldruge ure se ponavlja čudoviti pri-rodni prizor. Voda v jezeru ima 51stopinj toplote po Reaumurju. Po vsakem izbruhu se razleze žveplena para na milje daleč po okolici in na njegovi poti mine vsaka vegetacija. Enakega žrelnega jezera ni drugod na vsej zemlji.
VOJNA ALI BOJ?
Iz dejstva, da je boj v naravi, se ne more izvajati zaključek, da je vojna pri-rodno .potrebna in za vse čase neizogibna. Vojna je le en način boja; ako se človeštvo iznebi tega načina, ne zapade zaradi tega v mir in smrt.
Socializem ne sanja o družbi, v kateri bo vseh bojev kraj. •
Boj je element napredka; to vedo tudi socialisti. Ali vojna je sredstvo reakcije.
Kadar uredi človeška družba svoje razmere tako, da ne bo več vojne med državo in državo, med narcdom in narodom, bo veliko več časa in prostora za boj s prirodo, ki daje človeku le to, kar si vzame.
Kadar ne bo več klanja z orožjem, bo neskončno več prilike za boj duhov. Tudi ta boj bo uničeval in razdeval, ampak ne več človeškega življenja, mest in kul turnih plodov, temveč zmote; zmaga bfi tedaj resnica.
Vse je podvrženo zakonu razvoja. To se mora pokazati tudi v človeških bojih. Zakaj le zakoni so neizpremenljivi. Evolucija pa vodi od zverskega mesarjemja do čistih duhovnih bojev.
Phone Cuy. Cent. 4644-R.
Anton Logar
TRGOVEC
z manufaktur. blagom.
3837 St. Clair Ave. N. E. . Cleveland, Ohio.
I t
I !
t S
I I
I ?
I
I •
I
I
If
x x
A
Edino slovensko podjetje
ki iina popolno zalogo
avtomobilskih in električnih potrebščin kakor tudi
vso kuhinjsko opravo, vsakovrstne železnino, vrtno in mizarsko orodje, najboljše barve B. P. S. in sploh vse kar se rabi pri hiši.
GRDINA and Company 6127 St. Clair Ave., Cleveland, O. lastnika
Ant. Grdina in John J. Grdina.
X i
2 J
J * y y
X j
I
J
I f
% I
Y
Y i
Y
I t
Verdun po umaknitvi Nemcev.


Pet mesecev je nemška armada naskakovala francosko mesto Verdun. Kronprinc je postavil svojo "vojaško čast" na kocko, ali zaželjenega uspeha ni dosegel, kljub temu, da je žrtvoval na tisoče in tisoče vojakov v obupnih naskokih. Sledovi strašnega boja se pa poznajo na mestu, čigar veliki deli so se vsled dolgotrajnega •obstreljevanja dejansko spremenili v razvaline.
JOHN EBHiMC
Priljubljeno shajališče Slovencev
Dobre pijače in fine smodke.
(Notary Public.) »
Priporočam se vsem tukajšnjim in potujočim Slovencem. Postrežba solidna.
420 National Are, vogal 1st Ave.,
MILWAUKEE, W S. Tel. Hanover 873
Independent Packing House
MARKET.
FERKO BROS., lastnika.
Prvega razreda mesnica za drobno in debelo razprodajo. 414 National Avenue,
Milwaukee, Wis.
Telefon Hanover 3518.
Plesne ure ob sredah, sobotah in nedeljah.
Vaje ob pondeljkih, torkih, četrtkih, petkih.
Dvorana In gostilna
HAVLUJ.
Priljubljena dvorana za plese, zabave, bankete, svatbe. Zborovalna dvorana za seje in shode. Najbolje urejena dvorana na zapadni strani.
3824 W. 26. St. Tel. Lawndale 284. CHICAGO, ILL.
'i i
I ?
I %
t
t X X
I i X
! v X
I
X *
f
X X
I i:
De Luxe Mail Order House.
1140 West 18th Str.
Naše svilnate, georgette, crepe du chine in voilne bluze so izdelane iz najfinejšega blaga in po najmodernejšem kroju. Cene zelo nizke.
77/777/777777///////S///////////////////////////////////////MS/JS/Z/ZS//////^
Kupujte svoje klobuke
naravnost pri izdelovalcu.

Velika izbera vseh pomladanskih i i letnih klobukov v vsaki barvi in vsake oblike.
Josef Brost, klobučar.
1423 W. 18th Street
blizu Blue Island Avenue CHICAGO, ILL.
Frank Wallauz
trgovec
s čevlji in manulaktur-nim blagom
Cene nizke in točna postrežba. Priporočam se vsem rojakom za obilen obisk.
15512 Waterloo Rd.
CLEVELAND, OHIO
C. YANCHAR
trgovec
z najboljšimi obuvali za celo družino
16109 Waterloo Rd.
CLEVELAND, OHIO
J. URBAS
trgovina
z grocerijskim blagom in mesnico
Priporoča se rojakom za zaupanje in mnogobrojni obisk.
670 E. 152nd Street
CLEVELAND, OHIO
Anton Gubane
Slovenska trgovina
z mešanim blagom
16717 Waterloo Rd.
COLLINWOOD, OHIO
Joseph Koss,
15230-32 Waterloo Rd.
Slovenski trgovec ::
z žensko in moško opravo.
cAntori C od ar s
Urar in zlatar,
i5232 Waterloo Road,
Colltnwood, O.
Moderna mlekarna
točna postrežba.
LOUIS OPARA
1368 E. 53th Street CLEVELAND, O.
Naznanjam cenj. rojakom, da sem otvo-ril moderno urejeno čevljarsko delavnico z najnovejšimi električnimi stroji.
Obenem imam v zalogi lepo izbero novih moških SAMPLE čevljev za delo in praznik po razmeroma
NIZKI CENI.
Jakob Hervat
309 First Ave.
MILWAUKEE, WIS.
(kjer je bil poprej zlatar A. Grandlich.)
Vaš denar nazaj ako niste zadovoljni.
Ta krasni stroj je že dobro poznan pri ljudeh od vzhoda do zapada za njegov prijazni glas in melodijo. Torej čemu plačevati visoko ceno za govoreči stroj, ko si lahko nabavite ta izvrstno izdelani stroj, za $7.00 in poleg dobite še tri dvostranske plošče v vašem jeziku. Pošljite nam z naročilom $2.00, ostalo pa plačate C. O. D. ob sprejemu stroja. Če pa ne boste zadovoljni iz važnih vzrokov, potem vam vrnemo denar nazaj.
The Folding Cartridge Premo No. 2 Camera
se dobi za samo
$g;50
En zvitek filmov damo brezplačno
Velikost slik je žViKZ1/^. Naredi se lahko 6 slik s enim navitkom. Velikost kamere je 114—3%—6 Damo tudi "Rapid Rectilinear Lens". Kodak je narejen na "Ball bearing", iz črnega usnja. Pošljemo vsakemu naročilcu tudi en zavitek filmov 'zastonj' in vsa potrebna) navodila, kaikoi se ima rabiti ta kamera. Vse to pošljemo na sprejem gori omenjene vsote. Denar vrnemo, ako ne boste zadovoljni s to kamero. Naročite še danes.
Penna Supply Co.
Dep't P
Porter Block Easton, Pa.
h H
Tel. Princeton 3037-R.
Frank butala
zaloga obuval.
6408-64 I 0 St, Clair Ave. CLEVELAND, O.
Tel. Central 8339-K.
Viktor Drobnič,
Slovenska grocerija.
se priporoča Slovencem in Hrvatom. 1293 E 55th Str., CLEVELAND, 0.
Jack Concha
Papiranje in barvanje hiš.
61J6 Street St. Clair Ave. CLEVELAND, O.
Havdar in de Koral or
MIKE KUHAR,
112S E 60th Str. Cleveland, O.
Izvršujem vsako delo točno in hitro.
ywwwwwwwwwv™^^
Solidno blago, po čudovito nizkih cenah
Belaj & Močnik
Krojača h trgovca
6205 St. Clair Avenue
Cleveland, Ohio
X
«
X
x
T T T
y y y
X
y
Louis Zupančič
Slovenska gostilna sletrgi
se priporoča vsem Slovanom za obilen obisk
Velika zaloga spodnjega perila za poletje, raznovrstnih srajc, kravat, žepnih robcev, nogavic, hlač, i. t. d. Posebno se priporoča velika zaloga klobukov, kap in slamnikov iz najboljših svetovnih tovarn.
Postrežba solidna in točna.
Pri nas dobite opeke S. N. Doma.
i t
16321 Waterloo Rd
Cleveland, O.
X
I *
I
t i
l
r^.'; J: 11 J " j; r:. ■■......J -. ......... l i!!!::.:. i i i......... i.: i: * ,: ! ■! 11. h; i !! i, :. i. ....... . i....... 1111 ■ i i > i s . i; ^: - i i! i; i: 11: . .......... : j: L i
| Tel. Princeton J944 W
New York I Čistilnica in i Likalnica
Kunstel Brata,
lastnika	I
Barvanje, čistenje, likanje popravljanje ženskih in moških oblek
ter
6220 St. Clair Avenue |
Cleveland, O.
l!llllllllll!lll|[|IIIIHIIII!ll[lll[lllllllllllll]l!!!lllllllllllllllll!l!ll]Ulllllllllili[lltllll]]l]]lll]l||l][lli!llll
Vozov!
Cenjene rojake v Clevelandu, O., opozarjava na našo trgovino z grocerijskim blagom po zmernih cenah. Za sveže blago in točno postrežbo jamčiva. Se priporoča v obilen obisk!
John Peršein ^ c,
919 Addison Road, Cleveland, O.
zadružna prodajalna v Glencoe, O.
se priporoča Slovencem in Hrvatom, živečim v tej okolici, da svoje grocerijske in premogarske potrebščine vedno kupite v tej prodajalni. Sveže blago, cene zmerne in točna postrežba.
Premogarska zadrnžna prodajalna
GLENCOE, O.

Slovenska trgovina z ma-nufakturnim blagom.
ANTON AN2L0VAR
6111 St. Clair Avenue. Cleveland, O.
Naznanjam cenjenemu občinstvu v Cleve landu in okolici, da sem se preselil iz dosedanjih prostorov v prejšnje Kaušekove na 6202-04 St. Clair Ave.
O. S. Princeton 1275- W.
Žfrank cAhltn
6 J28 St. Cldir Avenue CLEVELAND, O.
Zaloga vsakovrstnih in priporočljivih smodk, svalčic, žvečilnega tobaka, zdravih in najboljših slasčic, priljubljenega Telling's sladoleda, o-krepčilnih pijač in pisalnih potrebščin.
Vaša naklonjenost in Vaš večkratni poset mi bosta v največjo zadovoljnost, za kar Vam jamčim z vsestransko postrežbo.
C. Wandel
Veletrgovina z železnino, raznim strokovnim orodjem, zaloga raznovrstnega pohištva.
V zalogi imam vsake vrste barve.
15702 Waterloo Rd. Cleveland, O.
Tel. Princeton 969.
JOSEPH 2ELE
Pogrebni zavod in trgovina s pohištvom in železnino. Avtomobili in ambulance. Točna in hitra postrežba
6502-6504 St, Clair Avenue, CLEVELAND, 0.
Trgovina z mešanim blagom.
vsenbaum
Velika zaloga vsakovrstnega blaga, spodnje obleke, raznovrstnih ur, čevljev, klobukov in lepotičja za ženske. Pridite in prepričajte se! Cene zmerne, itd., itd.
IS 62-1864 Blue Island Ave. poleg 19ste ceste.
Chicago, 111.
Tel. Canal 3199.
Cuy. Phone Wood 17-K
Slovenska Z. Zveza
grocerija in mesnica,
667 E 152 Str. Colinwood, 0.
Prvo in največje slovensko delavsko podjetje, priporoča cenj. slovenskim in hrvatskim delavcem svojo trgovino in poživlja delavce, da ku-• pijo delnice, da postanejo sami lastniki. Delnice se prodajajo po $25.00.
Phone Wood 693-W
THE NOTTINGHAM HIDE & LEATHER CO. SasSs
19112 Shawnne Ave. Cleveland, 0.
Priporočamo se slovenskim čevljarjem za odkup raznovrstnega usnja. Pišite nam za cene.
Proda se še nekaj delnic po $25.00, in ne za več kot $500.00.
I I
T T t I
I |
t T T
t f
* *
v ?
t ¥ 4 4
T
T i T i
Y
V T T T T T
A. M. KAPSA.
Ustanovljeno leta 1888.
Prodajalna vsakovrstnega orodja za mehanike, električne potrebščine, vseh vrst za avtomobile in kar se rabi pri plinn
2000 -2004 Blue Island Avenue Gor. 20th St. Chicago, III.
Na prodaj vsaka stvar, ki spada v področje te trgovine.
Tel. Canal 1614.

JamesJ.Svec
Pogrebni zavod in balzamovač.
Avtomobili in kočije na razpolago ob vsakem času.
Kapela.
1848 So Racine Ave. (Center A v.)
Chicago, 111. Poštene cene. Tel. Canal 3547.


Velika razprodaja.
Mi imamo na prodaj veliko zalogo klobukov za vzorce (Sample Hats) po skrajno znižanih cenah.
Sedaj je Vaša prilika, da si kupite klobuk, ki stane povsod drugod $3, pri nas ga dobite za polovično ceno, to je za $1.50. Klobuki, za katere je drugod regularna cena $4.00 in $5.00, se dobe pri nas po 2.00 in $3.00. Vsi klobuki so narejeni po najnovejši modi. Ne zamudite te lepe prilike.
Balagovič in Melentijevic,
1418 W. 18th Str. Chicago, tli.
*
T
X *
1
t *
Y i i
2
I
i
Y t
Y
Y
Y i
I
4 4
I
4
i A

TILSEN,
splošno znana trgovina s pohištvom.
Denar, ali izplačevanje na lahke mesečne obroke. Zvečer odprto v torek, četrtek in soboto.
Ako želite dobro blago in pošteno ceno, ako hočete dobiti za dolar veljave za dolar blaga, potem se obrnite in kupite pri nas. Posebna raziprodaja pohištva za sprejemne sobe.
1863-1869 Blue Island Avenue Chicago, 111,
Tel. Canal 737.
Novajlovenska trgovina.
JOHN SIMONc"
356 Grove St., Milwaukee, Wis.
Velika zaloga klobukov, srajc, kravat in spodnjega parila. Samo sveže blago po zmernih cenah.
Priporočam se za obilen poset. Svoji k svojim!
Ambrosh in Tamse, lastnika
Prvega razreda grocerija, trgovina sadja in vseh drugih potrebščin, spadajo-čih v to stroko. Na debelo in drobno.
13tO First Awe., Milwaukee, Wis. Tel. Hanover 2297.

1 I
1 y
* I
Y ±
■t
X
I
I
I ?
f ? ?
5!
PREPIR.
Gotovo Vam je vsem znana legenda o očetu, kateri je na smrtni postelji poklical k sebi vseh svojih sedem sinov, nakar jim je dal butaro palic, rekoč, da naj jih eden za drugim skušajo prelomiti. Nobeden izmed sinov ni mogel butare prelomiti. Oče razveže butaro in pojasni sinom kako lahko se palice posamezno prelomijo. Temu sličen slučaj vidimo med delavci. Namesto, da bi delavci za svoje delavske interese delali skupno, se pa med seboj prepirajo, in mnogi izmed njih sovražijo človeka, ki jim želi le dobro.
Sloga jači, nesloga tlači. Dolžnost delavce veže, da ako se zavedajo svoje stanovske dolžnosti, da podpirajo le tiste trgovce, kateri so v njihovih organizacijah in jim žele le dobro. Na drugi strani po zopet trgovce veže dolžnost, da naj ne pozabijo, da se imajo svoji eksistenci zahvaliti delavcem.
Kot trgovec lahko mirnim srcem stopim pred zavedno delavstvo in se izjavim, da sem bil vedno na Vaši strani. Ako je bolje Vam, je tudi bolje za mene.
ANTON ZORNIK, trgovec z mešanim blagom.
Svoji k svojim!	Svoji k'svojim!
HERMINIE, PA.
Phone 273—Ring 2
JAMES J. N0V0TNY
Splošno znana krojačnica med Slovani v Chicagi. Naredimo fine obleke po najnovejšem kroju in zmernih cenah. Poizkusite enkrat in ne bo vam žal. Se priporočamo.
1421 West 18th. Street poleg Blue Island Ave.
Chicago III.
Tei. Canal 4G2.


JURAJ MAMEK
1724 S. Racine Ave., in 18. ul. Chicago, III.
I^ji •
Prva slovensko-hrvatska trgovina z moškimi oblekami, klobuki, čevlji, srajcami, kravatami, spodnjim perilom, hlačami, itd.
Izdelujemo obleko po meri. Velika izbera je na razpolago našim odjemalcem.
Pridite se osebno prepričat, pa kupite.

Slovensko Hranilno in Posojilno Društvo
FRANKLIN, CONEMAUGH, PA.
Inkorporirano meseca marca 1915 po postavah države Pennsylvania z glavnico $200,000.00, pod nadzorstvom državnega bančnega oddelka
Finančno stanje koncem leta 1917.
Premoženje:
Denar na posojilu 1. vknjižba Denar na posojilu na delnice. .
U. S. Government Bonds......
Čisti preostanek zapadlih delnic Conemaugh Deposit Bank vloga
Na rokah tajnika............
Razno ......................
$17,661.92 80.00 100.00 191.23 3,102.82 129.21 5.20
Skupaj
. $21,270.38
Obveznost:
Vrednost 451 delnic odplačilnega
oddelka
. . .$11,331.29
Vrednost 42| delnic predpl. oddelka.	8,500.00
Obresti na predplačilne delnice. .	425.00
Prošnje za posojila in drugo....	14.20
Rezervni fond ..................................16.73
Dividende za leto 1917....................983.16
Skupaj .....................$21,270.:
Predsednik: John Lupek, Main St., Franklin Borough, Pa. Podpredsednik: Jacob Gabrenja, 37 Pine St., Conemaugh, Pa. Tajnik: Anton Gafarenya, 20 Main St., Conemaugh, Pa. Pomožni tajnik: Frank Podboj, Park Hill, Pa. Blagajnik: Anton Urbas, Hazel St., Franklin Borough, Pa. DIREKTORJI: Frank Krajc, Bias Novak, Joseph Dremelj, Andrew Urbas, Michael Rovanšek, Stephen Zabric, Andy Drobnič, John Zgonc, Joseph Lovko in Anthon Semič.
Marsikateri delavec si je z malimi mesečnimi prihranki prihranil lepo svoto denarja ZR CčlSčL obstanka S. H, in P. D.
V pretečenem letu je vsak vplačani $ prinesel po 11% letne dividende. S. H. in P. D. posojuje denar delničarjem na prvo vknjižbo. Rojaki poilužite se tega sigurnega domačega denarnega podjetja. Za ožja pojasnila se obrnite na tajnika.
20 MAIN ST., CONEMAUGH, PA.
PROLETAREC
]e slovensko socialistično - - glasilo - -
Kdor hoče poznati socializem, kakšen je, sploh kdor se zanima za velika vprašanja naše dobe, zlasti vsak delavec bi ga moral citati.
Naročina 2 dol. na leto.
4008 West 31st Street CHICAGO, ILL.
Slovenski Socialistični Klub, štev. 49 J, S. Z.
15605 East 156th Street and Waterloo Rd
COLLIN WOOD, OHIO
Ustanovljen 1. marca 1908. Deluje za razvoj in izobrazbo delavstva.
Na razpolago ima čitalnico, o-
premljeno z raznimi knjigami in časopisi; seje se vršijo vsako prvo nedeljo predpoldne in vsak tretji petek v mesecu zvečer.
Priporoča se cenjenemu občinstvu za mnogoštevilni pristop.

Ne čakaj zime, kupi pre-mag sedaj, dokler se dobi.
■! Ako želite za svoj denar dober ■I premog, tedaj si ga naročite od
jj Garden City Goal uomp. ji
Poštena vaga, kvaliteta in ;! garantiran premog.
Telefon Canal 1229.	V
_ i!
2013-21 So. Morgan Str.
med 20 In 21 ulico.
CHICAGO, ILL.
Za najboljšo kvaliteto dobrih oblek za može in mladeniče je najbolje, ako obiščete
The
ATLAS
Clot. Co.
Vogal 18th St. in Blue Island Ave.
Posebno znižane cene na oblekah od $10 do $30.
GUSTAV ZMIJANIC,
Slovanski prodajalec.
Slovenski Narodni Dom
La Salle, 111.
Glavni stan Slovencev v La Salle in okolici.
Edini prostor za pošteno razvedrilo in izobrazbo.
V "Domu" se dobe zanesljive informacije za potujoče Slovence.
Slovenci, podpirajte narodno podjetje v svojo korist.
EDINI HRVATSKI
pogrebnik in balzamovač.
Ta hrvatska tvrdka je opremljena z vsemi potrebščinami za
SPREVODE.
Za vse tiste, kateri nimajo v hiši prostora za pokojnika, sem uredil posebno kapelo. Avtomobili in kočije vedno na razpolago.
Jos. Pavlak,
lastnik,
962 W. 18th Str. Chicago, lil.
Tel. Canal 5903.
iT
Ustanovljeno leta 1880.
Čermak & Kostečka
pogrebni zavod in balzamiranje
Zavod: 1653 Throop St., Chicago, 111.
Telephone: Canal 162.
Privatno stanovanje: 2536 S. Millard Ave., Chicago, 111.
Telephone: Lawndale 2112.
Sedaj je čas, da si premog kupite, ker zima zopet prikima a premoga ne bo. Ako želite dobro kvaliteto in dobro vago, obrnite se na Pilsen Express.
Frank Udovich
LASTNIK
1844 So. Racine Ave.
Phone Canal 4578 Chicago, 111.
Gregurich in Sertich,
moderna pekarna,
Kdor je enkrat okusil kruh iz naše pekarne, tisti postane naš stalen odjemalec.
1925 So. Racine Avenue. Chicago, III.
Phone Canal 5409.
Jos. Ste j skal,
cvetličar-
1210 W. 18th St., Chicago, 111.
Cvetliški dekorater za dvorane in cerkve.
Sveže cvetlice dobimo vsak dan. Naročila se izvršujejo točno.
Phone Canal 3065.
Edino shajališče v Chicagi,
INN eS
Na 18. St. in Blue Island Ave., Chicago, III.
Udobna in prostorna jedilnica, kjer se vedno dobe izvrstna jedila po zmernih cenah. Phone Canal 5414. RICHARD HEGNER, Ustnik.
Josip Jiran,
prodajalec
muzikaličnih instrumentov.
Koncertine, za cele godbene skupine. Igralne piane in piane na elektriko, gramofone in rekorde. Ena največjih prodajalen te vrste v mestu. Phone Canal 2556. 1333 W. 18th Street, Chicago, Illinois.
Jos. Ječmenjak.
Velika zaloga čevljev za moške, žene in otroke. Popravljam stare čevlje po zmerni ceni. Dobro blago in poštena postrežba.
1169 W. 19th Street, vogel Racine Ave. CHICAGO, ILL.
W. Szymanski.
Velika prodajalna pohištva, peči, orodja in hišnih potrebščin. Cene poštene in dobro blago.
1907-09 Blue Island Ave. Chicago, III.
Phone Canal 597.
Anton Linhart in sin
Pogrebni zavod in balzamovač
Kočije in avtomobili. — Privatne ambulance. —-Eden najbolj znanih pogrebnih zavodov na za-padni strani mesta.
5320 W. 25 th Street MORTON PARK, ILL.
Tel. Morton Park 42
1344 W. 19th Street CHICAGO, ILL.
Telephone Canal 915
Ignatz Kušljan
Saloon
in prenočišča za potujoče rojake.
229 First Ave. Milwaukee, Wis.
Moderna knjigoveznica.
Okusno, hitro in trpežno dela za privatnike in društva. Sprejemamo naročila tudi izven mesta.
Imamo moderne stroje. Nizke cene in poštena postrežba.
BRATJE HOLAN
1638 Blue Island Ave., Chicago
Paul Berger
Javni notar (Notary Public)
Zastopnik za dnevnik 'Prosveta' in mesečno revijo 'Čas'.
Telephone: 1103 R
1066 W La Salle, 111.
| John Zvezich |
| dobro znana trgovina |
| z grocertjskitn | 1 blagom, i
t
s
i	i
*	. ?
X	Dobro in sveže blago, zmerne cene m *j*
♦j*	dobra postrežba. Slovenci, kupujte pri
•j.	meni in zadovoljni boste Vi in jaz. A
v	«... •• v Svoji k svojim.
1	X
X	X
T	V
V	__f
t	^^ t
J	t
I	I
|	1801 W. 22nd St. Chicago, 111. t
?	t
X	Telefon Canal 2727. X
?	f
♦>	«
*
i
t ?
? *
X i
I ?
i *
♦
i i T
X X X X X X X
T
Edini hrvatsko-slovenski fotograf v Chicago, III.
loan VčeliK.
Umetniški fotograf.
Izdeluje raznovrstne slike, prve vrste delo. Ako vas doslej še noben slikar ni zadovoljil s svojim delom, pridite k meni in spoznali boste, kaj je slikarska umetnost.
Ženitvene in društvene slike so naša specialiteta. Vsako delo je garantirano. 1147 W. 18th Street (Corner May St.)
1 !
I
I
! x
I *
T
I *
X
Y f X
I ?
I
y
I


VSEBINA:
Str.
Etbin Kristan: Vigred.............. 7
Prvi majnik....................... 8
Velikost socializma................10
Ivan Molek: Dva starca............11
Oton Župančič: Vseh živih dan......12
August Rodin...................13
Frank Šavs: Da se pomenimo......15
Henry L. Slobodin-. Imperialističen socializem .........................16
E. Kristan: Dobrodelni ples.........20
Vladimir Schweiger: Poet Miha.....21
Sovraštvo do kapitalistov..........24
Str.
Fata morgana ....................26
Jack London.....................27
Jugoslovanska republika............28
O prazgodovini orodja..............29
Anton Čehov: Umotvor............31
Maksim Gorkij: Izprevod..........33
Naš svagdanji kruh................33
Ali blisk čisti zrak..................34
Kašljajoča rastlina................34
Zanimivo jezero . . . ................35
Vojna ali boj 1.....................35
Slike:
Osvojevalci....................... 8
August Rodin.....................13
Bernard Shaw....................14
Victor Hugo ......................14
Mislilec.................'..........17
Spomini...........................23
Plinske maske . . . ..................25
Jack London.....................27
Verdun po obstreljevanju iz oblegovalnih topov 36.
T •j*
t t I
T
I
T
X
I

99
Hrenola
Najnovejše vrste
99 i
gramofoni
ki jih izdeluje edina slovenska tvrdka
Fr. Hren & Co.
14 W. Kinzie St., 352 N. State St., Chicago, 111.
Naši gramofoni igrajo vse rekorde.
Gena je $35.
Pišite po slovenski cenik.
Iščemo zastopnike. Vsak, kdor kupi en stroj št. 1918 dobi prosto: "Sinoči sem na vasi bil", "Veseli godec", "Odpri dekle kamrico", "Srečna mladost" plošče. Z naročilom je poslati Money Order, ali gotovi denar v priporočenem pismu.
X
T i


v t
i X
I
T T
! X .t
I
v ❖
X X
1 I
I i
I

i I
T ?
T
I
i
I
I t
1 I 1
l X
I
v
T
V
NAZNANILO
Občinstvu naznanjamo, da je naša pomladanska zaloga moških in deških oblek z novo zalogo "Spopolnjena in sicer z novim in zadnje mode blagom najboljše kakovosti. Pridite in poglejte!
J.J.Dvorak 6? Co.
1835-55 Blue Island Ave.
edini izdelovalec unijskih oblek in prodajalec na zapadni strani Chicage.
NAREJENE OBLEKE. Želimo tudi seznaniti občinstvo z našo veliko zalogo po meri narejenih oblek, zadnje mode v mestu. Za svoje blago jamčimo, ker vemo, da je vsak naš odjemalec zadovoljen, kdor nas obišče.
J. J. DVORAK, Ustnik.
!
*
J.
i
Vlada Ze din j enih držav
je razpisala
tretje posojilo svobode.
?
*-----J — m~--J--- — - — — — —--t
i *
Zedinjene države so v vojni in sovražnik, s katerim se bojujejo, je brezobziren £
X in brutalen.
i 1
Kajzerska avtokracija,
I
£ ki si je štirideset let ustvarjala najpopolnejšo vojaško mašinerijo, mehanizem. •§» X brez srca in duše, je pognala milj one centralnim vladam podvrženih sužnjev $ % brez ohzira na narodnost v zakope in na bojne poljane, in njene živalsko dre-•j« sirane, v nemo pokorščino pahnjene trume, prisiljene, da se bojujejo proti X
*	Hohenzollernsko-habsburški avtokraciji	:<:
A
pa služijo za despotično imperialistične namene
vse pridobitve stoletja
katastrofa za demokracijo
Ta katastrofa mora biti odvrnjena !
Da'se more demokracija oddahniti in se razvijati, mora biti
kajzerstvo poraženo.
svoji volji in proti svojim intfc som,
|	ugrožavajo svobodo vsega sveta.	f
Bili so časi, ko so Atilo imenovali šibo božjo, ko je svet trepetal pred
drhalmi Džingis kana, ko je Evropa stokala pred navalom turških čet. Toda
♦t* Huni in Avari in Turki niso mogli biti tako nevarni kakor tolpe kajzerstva,	X
ki je svoje biriče in krvnike organiziralo, kakor še ni videl svet.	£
'•f- Barbari so mogli zmagovati s silo brutalnosti, ali trajnega gospodstva ni	X
X mogla ustanoviti surova moč nad višjo kulturo.	X
>!♦	X
t:
S	---------—--------------- -----*----'	X
T
v
X	Ce bi se kronanemu tolovajstvu posrečilo, da upogne narode pod svoj ja-
rem, kakor je pokazalo svojo voljo v Rusiji, bi bila to največja	X
I
X
£ in nihče ne more preceniti strašnih žrtev, ki bi morale padati, dokler ne bi X svet dosegel zopet vsaj tiste svobode,ki si jo je priboril doslej.	*
T
X	Za zmago nad avtokracijo, za ukrotitev najkrvoločnejše bestijalnosti raz
y	pisujejo Zedinjene države •	.j.
4	' . " . ..	t
|	tretje vojno posojilo.	f
£	Vsak Liberty bond je meč zoper kajzerstvo, ščit za demokra= f
cijo, stopnjica do višje svobode in do varnejšega miru.	j.
£	*	i
*	- i	!t!
Za vaše zdravje!
Želodčne neprilike povzročajo velike sitnosti. Ljudje, ki se ne zanimajo za svoje zdravje, kakor bi se morali, navadno zapravijo veliko časa s temi sitnostmi. Ne čakajte, kajti nevarnost je, velika, velika nevarnost, da se bolezen — ki se oprime metod modernega vojskovanja — zakoplje v telesu in postane sovražnik v dobro utrjenem zakopu. Najboljše sredstvo proti vsem boleznim na želodcu'je
Trinerjevo Ameriško Zdravilno
Grenko vino.
To vino ne vsebuje nobenih kemičnih primesi, temveč je narejeno iz samih grenkih zelišč, korenin in lubja priznane zdravilne vrednosti in iz čistega rdečega vina. Tisoče neza-htevanih pisem od bolnikov, ki pišejo o presenetljivo dobrem rezultatu Trinerjevega ameriškega zdravilnega grenkega vina, je najboljši dokaz, da je to vino zelo zanesljivo zdravilo.
TRINERS
BITTER-W1HE
rtR>N£ <
■miNEROVO
HORKEVmO
"■"■'-"..MyJOSEPH TRW® '■"-622 s.Ashland fr*
CHICAGO, ■" J
V slučaju zapeke, neprebavnosti, ' onemoglosti, glavobola, nevralgije,
nervoznosti, slabega spanja, pomanjkanja eneržije, opešanja itd.
deluje Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino hitro in zanesljivo. Izčisti želodec, privede prebavne organe k normalnemu delovanju in ojači ves telesni sistem.
Učinkuje zelo dobro tudi na izredne slučaje želodčnih bolezni' n. pr. pri ženah, ki nimajo več perila, rudarjih in drugih delavcih, ki vdihavajo pline itd. __V lekarnah. Cena $1.10. •
Trinerjev liniment
je neprekosljiv pripomoček zoper revmatizem in nevralgijo. (Mr. J. A. Vyvjala v Smithvillu, Kans., nam je pred par meseci pisal sledeče: Trinerjev liniment je blagoslov za vsakogar, kdor trpi na revmatizmu"). Pomaga tudi v slučaju izpahkov, nategnjenih kit, otrpnjenih zglebov, oteklin itd. Pokrepča utrujene mišice ali noge. — Dobi se v lekarnah po 35 in 65c, po pošti pa 45 in 75c.
Izdelovalni
Joseph Triner Company.
kemiki. v CHICAGO ILL. 1333-1314 S. Ashland
Ave.