1*089®.BSieEMtis, Sfcoir.: 1 Din.
Poštni53a. peti* šalit-ii-s $3®.
v^bm.';50.
liliaja vsak dan eb S6 pup. ram neSeij ia prazateov.
Sssešaa ttarc§Bfaa;
ta LjuMjano . . . Mu 10'— po pošti. . . . . , 12' — kr inozemstvo . . , 22'—
Oglasi po tarifa.
LiaibliaBBs^ w petek 23«	iS2S^
EIUDSIO
DNEVNIK
©iasil© Ha^sife© LjassilBise StFsnke*
. Leto" S» Nefraakiraniii pisem
ne sjn-ejemamo. — Ptomenim vprašanjem je treba priložiti znamko za odgovor.
Poštno Čekovni račun št. 13235.
Uredništvo: Breg, i2. H. nadstr. Telefon št. 119.
Uprava: Sodna ulica štev'. 5. Telefon št. 423.
; K STVARNI POLITIKI.
Kdor kot trezen opazovalec gleda na razvoj našega političnega življenja, ta je gotovo moral opaziti, da je zavladala v našem političnem življenju silna strast in nestrpnost. Strast in nestrpnost se kažeta povsod, tako v razmerju stranke napram stranki, kakor tutli v razmerju ene politično eksponirane osebe napram drugi.
Slovanskim narodom se splošno očita, da so v politiki preveč čustveni, da jih v javnem življenju ne vodijo toliko vidiki stvarnih potreb ljudstva in države, temveč da uravnavajo svoje politično delovanje bolj po občutkih momenta, po strasteh trenotka, po simpatijah ali antipatijah dneva. In priznati moramo, da je ta očitek povsem upravičen. Pripomniti pa je treba, da slovanski narodi niso pri tem iiikak unikum, temveč, da so se enako strastni, nestrpni in trdovratni hoji vodili svoj čas tudi v ostalih državah, ki nam danes prednjačijo s svojim parlamentarnim načinom javnega delovanja, pri čemer igrajo prvo vlogo stvarni vidiki in prihajajo šele v drugi vrsti v poštev strankarsko-osebne ambicije političnih voditeljev. Do te stopnje političnega razvoja pa so prišli narodi zapadne kulture potoni stoletnega parlamentarnega življenja, tekom katerega so vspričo daljše parlamen-tarnopolitične tradicije pridobili več izkušenj na polju politične taktike. Uvideli so, da osebno strankarska strast v političnem boju več škoduje kot pa koristi in da škoduje predvsem onemu, ki jo uporablja. Vsled tega so se ti narodi v politični borbi mnogo bolj umirili, kakor pa mi.
Odlično mesto, v kolikor se tiče politične strasti, nestrpnosti in ne-honetnosti, zavzemamo tudi gotovo mi Slovenci. Naše stranke — in koliko jih imamo — se borijo druga proti drugi s tako ljuto zagrizenostjo, da postaja politično ozračje pri nas tako napeto, da grozi eksplozija, ki lahko prinese državi in narodu neizmerno škodo. Prišlo je tako daleč, da stranke ustanavljajo oborožene bojne organizacije, ki naj z revolverjem in bikovko izvojujejo boj za programe. Da je to znak skrajne politične nezrelosti, o tem pač noben trezen človek ne more dvomiti. Take organizacije nimajo prav nobenega ozira na najenostavnejše pravice človeškega obstoja in ne rešpektirajo niti družabnega moralnega kodeksa, niti človeške dostojnosti.
Vsa ta dejstva so pri nas politično delo silno diskreditirala. Ni čudo:	politične delavce bi morali
smatrati za prve delavce naroda, brez ozira na to, kateri stranki pripadajo in kakšen program hočejo uveljaviti; misli bi se morale kresati in vršiti bi se moral zdrav umstven političen boj. Mesto tega pa stremi vsak z vsemi sredstvi edino le za nadvlado. Zato pri nas že kar v naprej razkričijo vsakega politika za koristolovca in goljufa, še predno je kdo mogel pretehtati njegovo politično izjavo in presoditi njegovo udejstvovanje. Koliko je v tem oziru grešila n. pr. SLS napram svojemu bivšemu voditelju
dr. Šušteršiču, o tem bi se dalo napisati debele knjige.
Vemo prav dobro, da bi bila vsaka beseda, ki bi jo o tej stvari naslovili na vodstvo SLS, le udarec v vodo. Ravno vsled svoje strastnosti in politične nestrpnosti bi šlo vodstvo SLS slepo preko nje. Toda nekaj drugega bo odpomoglo sedanjim neznosnim razmeram. In to je zdrav instinkt našega naroda, ki dobro loči načelen boj in stvarno delo od strankarsko strastnega osebnega boja in ta instinkt širokih ljudskih mas jih bo vedel do samopomoči, do izločitve vseh onih poli-
tičnih voditeljev, katerih eksistenca je osnovana na hujskanju mesto na stvarnem delu za splošno ljudsko korist.
Ničesar ne potrebuje naša država in naše ljudstvo bolj nujno, kot stvarnega resnega dela na vseh poljih. Široke ljudske vrste to tudi dobro čutijo in voditeljem, ki so do danes hujskali, bo treba premagati duševno krizo, v katero so zašli v svoji osebnostrankarski zagrizenosti, ker jih ho ljudstvo sicer pomedlo, da napravijo prostor stvarnim delavcem, ki so za ljudstvo že kaj napravili in koristnega dosegli.
Pogajanja med Avstrijo in Jugoslavijo.
Belgrad, 23. febr. (Izv.) Avstrijska delegacija in zastopniki naše vlade so se včeraj ob 4. popoldne sestali v ministrskem predsedni-štvu. Sestanka se je udeležil tudi min. predsednik Nikola Pašič, ki je otvoril konferenco. Avstrijski kancelar dr. Seipel je omenil namen svojega prihoda ter izjavil, da je hotel posetiti Belgrad že prej, ker je vedno čutil potrebo stopiti v čim tesnejše stike z jugoslovansko vlado, v kar silijo Avstrijo gospodarski in prometni interesi. Namen njegovega prihoda je tudi manifestirati za miroljubnost Avstrije, ki želi živeti s svojimi sosedi v najboljših odnošajih. Dr. Seipel je izjavil, da upa na razumevanje avstrijske politike pri nas in da sta on ter dr. Griinberger pripravljena rešiti vsa vprašanja direktno in osebno ter da sta pripravljena tudi na žrtve, samo da sc likvidirajo povojna vprašanja. Min. predsednik Nikola Pašič je izjavil nato, da je po vojni nastal s sklenjenimi pogodbami nov položaj in ker je sklenjen mir, smatra jugoslovanska vlada za potrebno, da vodi miroljubno politiko. Prepričan je, da bo postopanje Avstrije našlo razumevanje pri nas. Zato se bo vprašanje obvezne arbitraže vzelo v poštev. Upa, da se bo mogla skleniti trgovinska pogodba, istotako pa smo tudi pripravljeni rešiti ostala vprašanja. Glede sekvestrov smo pripravljeni urediti tudi to vprašanje primerno novim razmeram. Nato je govoril minister za pravosodje dr. Laza Markovič. Na koncu je dr. Seipel odgovoril, da misli, da se bo dosegel sporazum v vseh vprašanjih in da bodo imela posvetovanja zaželjeni uspeh. Sestanek se je končal ob 5. popoldne.
Belgrad, 23. februarja. (Izv.) Včeraj ob 5. popoldne se je pričela v zunanjem ministrstvu konferenca naših
in avstrijskih delegatov v svrho rešitve vprašanja o povrnitvi škode, ki jo je storila naša vojska ob zasedbi Koroške, kakor tudi vprašanja zaplenitve imetja avstrijskih častnikov in zaplenitve trgovskih pošiljatev. Konference se je udeležil član avstrijske delegacije svetnik Lukesch, jugoslovanski zastopniki pa so bili vse-tičiliški profesor dr. Dragoljub Aran-gjelovič, Subotič in Vigele. Zastopniki naše vlade so se postavili na stališče, da ni naša vojska za okupacije Koroške napravila nobene škode, za katero bi mogla Avstrija zahtevati sedaj povračilo. Kolikor je bilo škode, jo je povzročilo prebivalstvo, ki je v političnem boju večkrat prekoračilo zakonite meje. To vprašanje se na včerajšnji konferenci ni moglo rešiti, ker se ni mogel določiti sporazum v glavnih potezah. Avstrijski eksperti se bodo o tej zadevi posvetovali še z dr. Seiplom in dr. Grtin-bergerjem. Ostala vprašanja, o katerih bi se moralo razpravljati, so bila odgodena za današnji sestanek ekspertov.
Belgrad, 23. febr. (Izv.) V političnih krogih se trdi, da bodo naši zastopniki tekom današnjih pogajanj sprožili vprašanje zaščite naših manjšin^ na Koroškem. To vprašanje bo načel sam zunanji minister dr. Nin-čič, ki bo napram dr. Seiplu in dr. Griinberverju povdaril okoliščino, da daje Juoroslavija nemškim narodnim manjšinam vse pravice, ki jim pripadajo po st. germainski mirovni pogodbi. Nemške narodne manjšine so dobile pri nas kljub temu, da se zatira slovenska manjšina na Koroškem, veliko število osnovnih šol in dve gimnaziji, med tem ko se na Koroškem našim narodnim manjšinam odreka pravica do druge osnovne šole. Dr. Ninčič bo zahteval od dr. Seipla, naj avstrijska vlada strogo izvaja vsa načela st. germainske pogodbe, kakor jih tudi naša vlada.
Francoske odredbe v Poruhrju.
tem problemu glavna točka. 8 francoskega stališča je opravičeno samo, da se zahtevajo zadostne garancije, da Nemčija v slučaju zopetne okrepitve ne vpade v francosko ozemlje.
FRANCOZI POVDARJAJO SVOJE PRAVO.
Diisseldorf, 22. febr. (Izv.) Poročilo, da so Francozi zasedli transver-salno črto, ki veže železnice juž. in severnega Poruhrja, je neresnično. Prav tako je neresnično, da so Francozi dobrodelnim institutom v Gel-senkirchenu vzeli matični kapital in jemali pasantom na cesti denar, da si zasigurajo ukornino 100 milijonov mark, ki so jo naložili mestu. Zaplenjen je bil samo denar v mestni in železniški blagajni.
NEMŠKI BANČNI ŠTRAJK KONČAN.
Mainz, 22. febr. (Izv.) Banke so po 24-urnem štrajku zopet začele poslovati.
FRANCOZI PREVZAMEJO OBRATOVANJE ŽELEZNIC.
Pariz, 22. febr. (Izv.) Agence Ha-vas misli, da ve, da sta ministrski predsednik Poincare in Theunis sklenil, da nadomestita odnehani železniški promet na levem Porenju in v Poruhrju kar z obratom potom francoskih in belgijskih oblastev. General Degoutte obdrži sicer v rokah oblast, pravzapravo vodstvo avtonomnega železniškega omrežja pa bo imel v rokah namestnik državnoželezniške-ga ravnatelja, ki mu bo pomagal belgijski ravnateljski namestnik/
LEZNIŠKA UPRAVA.
Pariz, 22. febr. (Izv.) Poročilo Agence Havas o uvedbi francosko-belgijske železniške civilne uprave v ruhrskem ozemlju namesto nemške uprave, ki je odpovedala, se oficielno potrjuje.
SPORAZUM MED FRANCIJO IN ANGLIJO.
London, 22. febr. (Izv.) Franco-s^a. *n Angleška sta se sporazumeli glede železnic v angleškem pasu. Franciji se prepusti uporaba želez-mc kolnskega omrežja, ako bo nemško vojaštvo na katerikoli način ogrožalo varnost francoskih čet v Poruhrju.
ŽELEZNIŠKE NESREČE.
Essen, 23. febr. (Izv.) Dne 18. t. m. sta na kolodvoru Dahlhausen trčila dva osebna vlaka, ki so ju vozili Francozi po militarizirani progi. Ob 4. zjutraj se je danes zgodila na istem mestu nova nesreča. Ker je kolodvor strogo zastražen, ni avtentičnih poročil. Ubiti sta bili dve osebi.
BELGIJSKI ZUNANJI MINISTER O RUHRSKI AKCIJI.
Bruseli, 22. febr. (Izv.) Zunanji minister Jaspar je govoril v parlamentarnem odseku o vprašanjih, ki so v zvezi z zasedbo Poruhrja, pri čemer je povdarjal. da je zasedba postala potrebna vsled postopanja Nemčije in nemških industrijcev. Zasedba nima namena neposrednega produktivnega izkoriščanja zasedenega ozemlja. Za tem ni nobenih . o-litičnih ciljev. Zasedba je sredstva za pritisk na Nemčijo, ki je pokazali premalo dobre volje za plačev 'nje
reparacij. Jaspar je naglašal trdno odločnost za nadaljevanje te mlitike do kapitulacije Nemčije. Izjavil je, da je politika zaveznikov odvisna od tega, da se dosežejo jamstva za plačilo reparacij.
LORD ROBERT CECIL O POLOŽAJU.
London, 22. febr. (Izv.) V nekem govoru v Cambridge je izjavil Robert Cecil, da po njegovem mnenju posredovanje Zveze narodov glede reparacijskih zadev in vprašanja zasedbe Poruhrja trenotno ni oportuno. Izrazil se je, da je gotovost v
STROGO POSTOPANJE FRANCOZOV.
Berlin, 22. febr. (Izv.) Listi poročajo, da je neki Francoz snoči ustrelil brez vsakega povoda policijskega stražnika, ki je stal na straži pred kolodvorom v Oberhausnu. Neki drugi policijski stražnik je bil težko ranjen ter so ga Francozi odvedli s seboj.
Essen, 22. febr. (Izv.) Vojno sodišče v Bredenegu je obsodilo več policijskih uradnikov, ki niso pozdravljali francoskih častnikov, na zapor do 6 mesecev in globo do 200.000 mark.
Dopisi.
d ht Sodntske doline! Tz dopi--sov priobčenih v »Slovencu« doznavamo, da se g. dvorni svetnik Čuklje hvali, koliko je storil za dolenjske železnice ljudstvu v korist. — Zelo ljubo bi nam bilo, ako bi g. dvorni svetnik obelodanil tudi svoje delovanje v korist ljudstva pri gradnji dolenjske železnice, proga Grosup-Ije-Kočevje. —- Kolikor je nam znano. p'p je g. dvor. svet. Čuklje kot
merodajni faktor zavzel le za one postaje, ki pridejo v poštev in korist raznim veleposestvom, kakor Ču-šperk in Ortenek, med tem ko je preprečil postajo v Žlebiču, ki bi prišla v prid ljudstvu, posebno pa nam voznikom, ki moramo voziti težke vozove lesa navkreber iz so-dražke in loškopotoške doline vštev-ši Drago in Travo na postajo Ortenek. Do danes Vam prizadeto ljudstvo ni odpustilo tega čina, zlasti tudi z ozirom na to ne, ker ste se po-
zneje, ko je bila proga že gotova, ob priliki komisijskega ogleda zaradi postaje v Žlebiču v Vam lastnem zasmehujočem tonu pred izbranimi občani izrazili: Gospodje, danes ste dosegli, da se je vlak ustavil v Žle-
biču, toda to je bilo prvič in zadnjič! — Pričakujemo g. dvomi svet. Vašega blagohotnega pojasnila k gorenjim našim navedbam. — Prizadeti.
Politične vesti.
-f »Slovenec« in kandidati Narodne Ljudske Stranke. »Slovenec« ponatiskuje listo naših kandidatov ter pristavlja: Kakor se vidi, večinoma same izranžirane bivše »veličine«, ki bi po svojem mojstru radi prišli do kake veljave. Seveda so slepo orodje v njegovih rokah in se komaj zavedajo, kakšno vlogo da igrajo. Da mož ni našel drugih ljudi, je kaj značilno. Saj mora biti vsak zelo politično pod ničlo in mora kaj malo dati imse, da se pusti od Pašičevega eksponenta tako izrabljati in se končno nesmrtno blamirati« Mi nikakor nočemo braniti izranžiranih bivših veličin, ker smo prepričani, da bodo zopet prišle do veljave. Če bi bili kandidati NLB j-e tako slepo orodje v rokah svojega mojstra, glavno je, da nočejo biti slepo orodje »Slovenčevih« in Koroščevih pristašev, ker se zavedajo, da je politika SLS ena najbolj pro-tiljudekih, ki ni doslej prinesla slovenskemu ljudstvu drugega kot nesrečo. Kdo je politično pod ničlo, .je »Slovenec« že dokazal neštetokrat, še bolj pa zastopniki SLS v Belgradu, ki so zapravili slovensko avtonomijo, za Slovenijo pa niso storili prav nič. Na laž o Paši-čevem eksponentu niti ne odgovarjamo, ker vemo, da bo »Slovenec« tudi naprej lagal in da mora ostati vsaj sam sebi zvest.če se bo pri tem nesmrtno blamiral, kakor sta se že njegova protektorja dvorni svetnik pJL Šuklje s Kamna ter stolni prošt Andrej Kalan s svojimi avstrijskimi goldinarji, ne bomo krivi mi.
+ Surov napad je izvršil „Slovenec na g. Drobniča, ker je prevzel kandidaturo Narodne ljudske stranke v logaškem okraju. G. Drobnič, ki ga pozna in visoko čisla ves votivni okraj in ki je radi svojega zvestega ljudskega dela znan in spoštovan daleč na okoii, bo to surovost lahko prenesel Ljudstvu budi ne bo prav nič težko, zbirati med njim ir; ministrom na razpoloženju Jožefom —Gostinčarjem, ki je zlasti tako sij.tj-Tio zastopal v zakonodajni skupščini
kmeta. Zanimivo je pa, kako modi uje Slovenec", da utemelji svoj grdi napad. Iz okolnosti, da je gospod Drobnič predsedovat v Cirknici katoliškemu shodu, izvaja „Slovenec" nič manj in nič več, nego da bi moral g. Drobnič zato iti s „SLS". „Slovenec" je tako izdal vso klerikalno hinavščino. Ob „katoliških shodih" vedno povdarjajo, da se ne gre za politiko, temveč samo za vero. Sedaj pa naenkrat cinično razlagajo, da mora biti vsak, ki se udeleži katoliškega shoda, tudi političen klerikalec. Proti takemu stališču mora protestirati vsak veren katoličan, katerih je najti v vseh strankah. Žalostno bi biio za katoliško Cerkev, če bi kot dober katolik veljal samo klerikalec. Potem bi imeli verniki najslabše vzglede pred očmi, če bi si nekoliko ogiedaii katoliško življenje nekaterih vodilnih klerikalcev. Nujno svetujemo gospodi okoli „Slovenca", naj nas nikar ne prisili, da malo pobrskamo.
-I »Slovenec« očita g. Drobniku. da se je udeležil zadnjega shoda zaupnikov SLS. Kaj bi šele rekel »Slovenec« ko bi vedel, koliko na-'ih zaupnikov poseča zaupne shode SLS,
~r »Slovenčeva« molitev. Slovenec od 22. t. m. piše: »V čigavi eluž-bif Včerajšnji Šušteršičev »Dnevnik« ima med petimi politič. vestmi , .štiri, v^katerih napada in se laže o SLS. Niti ene pa še ni nikoli objavi! proti demokratom, samostojnim ali pa celo proti radikalom. To je
trdnejši dokaz nego vsi drugi, v čigavi službi je »Ljudski dnevnik«. Bogve, kaj bi si o tem mislil, če bi se za to zanimal, monsignor Pele-grinetti, ki ga »Ljudski Dnevnik« tako rad citira? Se razume, da Šušteršič po svoji stari navadi razne besede papeževega nuncija le zase izrablja, dasi je Šušteršič nunciju ie toliko mar kakor lanski sneg. Prihodnjič bo Šušteršič zase še papeža aii pa kar sveto pismo citiral. Domišljav je zadosti«. — To je tako, kakor »še en očenaš za tiste duše, ki jih ni ne tu ne tam«.
+ O zlorabljanju nuncijevih Izjav piše v današnji številki „Slovenec" z njemu lastno nesramnostjo. Prepričati hoče svoje čitatelje, da je dotično poročilo v „Ljudskem dnevniku" „spakedrai" dr. Šušteršič. Izjavljamo, da je dr. Šušteršič vedel prav toliko, da izide zadevno poročilo v našem listu, kot „Slovenčevi" uredniki. Poročilo srno prinesli v isti obliki kot nam ga je teleionično sporočil naš belgrajski poročevalec. Zanimivo pa je, da je „Slovenec" tako trdovratno zamolčal izjavo papeževega nuncija. Vsekakor mu ni mogia biti všeč, ker bi mu sicer ne bila ušla. Ker pa objektivnega poročanja „Slovenec" ne pozna, zato zamolči vse, kar ni za njegovo kramo in naj to pride tudi od svete stolice same. Sicer bomo pa o tem poglavju še svoje-časno izpregovorili nekoliko več.
+ Ker se »Slovenec« in »Domoljub« ne moreta načuditi, da napadamo samo SLS in pustimo druge v miru, jima bomo stvar bolj obširno razložili v ponedeljek. Do tega .časa pa prosimo »Slovenčevo« gospodo, naj nekoliko potrpi. Karkoli bo zanje prišlo — bo prišlo itak prezgodaj in vse drugače kot si želijo.
+ „Slovenska Ljudska Stranka na pohodu." Pod tem naslovom piše zadnji „Domoljub": Slovenska ljudska stranka v svoji zgodovini še ni doživela takega valovanja ljudskih množic v njeno okrilje kakor ravno sedaj. Vsa Slovenija nezavestno čuti, da se nahaja pred prvo veliko-bitko za lastni obstoj, in da je zmožna to bitko izvojevati samo SLS. To valovanje ljudskih množic po-menja sijajno zaupnico programu SLS in delu njenih poslancev. Druge stranke se cepijo in lovijo glasove, nobena nima jasnega programa, razen ponižnega klanjanja in ponujanja napram Belgradu — SLS pa že vsa leta povdarja avtonomijo in se ne klanja in se ne prodaja, se ne ponuja. V tem tiči tudi njena siia in privlačnost. — Kolikor je nam znano, obstoja v okrilju SLS samo valovanje laži, drugega nič. Bitko bo pa že izvo-jevalo ljusdtvo samo brez Koroščevega priganjanja.
+ Odklenjeni republikanski listi Volivni senat pri deželnem sodišču v Ljubljani je odklonil obe republikanski listi, Novačanovo in Radičevo. Podpisali so ju večinoma volivci iz Beie Krajine, manjkalo pa je pri obeh potrdilo novomeškega okrožnega sodišča, da so vsi, ki so listo podpisali, vpisani v volivne ime-nike.. Končni razpored skrinjic v kranjskem volivnem okrožju bo to-rej taic: 1. SLS, 2. SKS, 3. NLS, 4.
SI?’- 5vJ5S’ 6‘ SSDL’ 7- NRS- 8-
SSJ m KDZ.
+ Zaplenjen proglas republikancev. Dne 21. t. m. je policija Izvršila v uredništvu belgrajskega lista »Republika« preiskavo ter zaplenila vse proglase republikanske stranke na podlagi zakona d zaščiti države.
+ Odklonjeni listi komunistov in srbske stranke. Okrožno sodišče je zavrnilo kandidatni listi komunistov in srbsko stranke, tako da je v Belgradu samo pet kandidatnih list potrjenih od sodišča.
Domače vesta.
— Pogreb dr. Ivana Tavčarja je
bil tak, da je Ljubljana komaj kdaj doživela podobnega. Neštete skupine so oblegale najprej hišo na Bregu in v četrtek magistrat, da se poslove od piemenitega in priljubljenega pokojnika. Akademiki in tel. društvo Sokol so držali častno stražo ob krsti v vestibulu, kjer je visela velika njegova slika. Krsto je blagoslovil prošt Kalan. Ob krsti pred magistratom je zapela „Glasbena Matica" ža-lostinko „Umrl je mož", nakar je govoril pokrajinski namestnik Hribar v imenu vlade, prijatelj dr. Triller in sijajen govor v imenu slovenskih književnikov Oton Župančič. Zveza pevskih društev mu je zapela še Pavči-čevo narodno in sprevod se je pričel Špalir je naredila šolska mladina in nepregledno občinstvo, ki je prihitel t v Ljubljano. Vse mesto je bilo v črnih zastavah, po ulicah prižgane luči in trgovine zaprte. Povsod je vlad d vzoren red. Otvorila je sprevod sokolska konjenica, za njo godba dravske divizije. Dekleta so nosila naslove njegovih del. Pred cerkvijo Sv. Krištofa se je pogreb ustavil, kjer mu je govoril v slovo v imenu sokolstva dr. Viktor Murnik in v imenu pravnikov dr. Janko Žirovnik. Ruski pevci so veličastno žapeli „Očenaš" in „Večnaja mu pamjat", Zve a nevskih društev pa „Vigred se povrne". Nato se je pogreb razšel, zemeljske ostanke pokojnega pa so pre -nesli v cerkev sv. Krištofa, odkoder so ga odpeljali danes zjutraj v Poljane nad Škofjo Loko.
— Kurz iz zgodovine umetnosti.
V soboto dne 24. t. m. se vrši ob 6. uri zvečer v zbornici bivšega deželnega dvorca deveto predavanje. Tema : Rubens in Rembrandt. Predavatelj: Dr. Iz. Cankar. Vstopnice po 5 Din pri vhodu.
t — Novi kazenski zagovorniki.
Višje deželno sodišče v Ljubljani je sprejelo v imenik kazenskih zagovornikov svojega okoliša: dr. Ivana Lulika, odvetniškega kandidata v Ljubljani; dr. Ivana Šlibarja, odvetniškega kandidata v Mariboru in dr. Dominika Drnovška, odvetniškega kandidata v Slovenski Bistrici.
— Razne nesreče. Anžič Franc, mehaniški vajenec v artilerijski radionici, je tako neprevidno ravnal pri nekem stroju, da se je kolo od stroja snelo ter mu padlo na levo nogo. — Cotman Janez, ključavničarski vajenec v tovarni na Perovem pri Kamniku, si je pri delu poškodoval levo oko. — Starin Rok, sin dimnikarja iz Ihana je pomagal posestnici Tereziji Kimovec na Selu pri Ihanu pri hišnem delu. Ko je šel v skedenj po nekaj orodja, se je preveč približal psu, ki je bil tam priklenjen. Pes ga je popadel ter ga ugrizni! v levo roko in desno lice.
— Zginila je neznano zakaj in kam 32 letna Marija Dolinarjeva iz Zelene jame št. 118.
— Razne tatvine. V Jozefinumu na Zrinjakega eoe. št. 2 je pokradel nekdo dve gnjati, dve plečeti in več drugih kosov mesa v vrednosti 3232 kron. — V Rusovi gostilni pred Igriščem je ukradel prijazen gost denarnico e 3000 kronami v bankovcih in odnesel v naglici tudi ceho. — Karolini Turk v Dra-žencih je ukradel neznanec zlato uro in verižico, več srebrnih kron in goldinarjev in nekaj dinarjev. O tatu ni sledu. — Iz spalne sobe gosti Stepančiča so bile ukradene hlače vredne 700 kron. — Na Ambroževem trgu št 9 je bilo ukradeno več parov čevljev in nekaj perutnine. — Iz šope babice Suhadolčeve v Zeleni jami 50 je bila ukradena 3000 kron vredna, žimnica, iz verande na Martinovi cesti 20 pa siva baršunasta obleka, vredna 2400 kron. — Bred nakupom se svari.
— Gospodarske vajence sprejme državna kmetijska šola na Grmu za dobo od L aprila do 31. oktobra t. 1. Sprejemni pogoji so: starost
najmanj 16 let, telesna sposobnost, neoporekljivost ter dovršena ljudska šola. Prednost imajo kmečki sinovi, pred vsem oni, ki ostanejo na domačem gospodarstvu. — Gospodarski vajenci se uporabljajo za delo v vseh panogah šolskega gospodarstva, zlasti v sadjarstvu in vinarstvu in uživajo tudi teoretičen pouk pri delu, kjer so zaposleni. Za to dobivajo prosto hrano in prosto stanovanje ter majhno nagrado v denarju. — Gospodarska praksa je izvrstna predpriprava za vstop v šolo s 1. novembrom 1923. Pri sprejemu v šolo imajo vajenci prednost pred drugimi prosilci in sicer ako izpolnijo ostale pogoje, na prosta-mesta. — Lastnoročno na celo polo pisane prošnje s priloženim krstnim listom, domovnico, zadnjim šolskim spričevalom ter spričevalom o nravnosti, je poslati do 10. marca 1923 ravnateljstvu drž. kmetijske šolo na Grmu pri Novem mestu.
— Kmetijski tečaji Na kmetijski šoli na Grmu sta sc vršila pred kratkim dva trodnevna tečaja za kmetovalcev in sicer sadjarski tečaj in tečaj za pridelovanje in umno uporabo krme. — Za oba tečaja je vladalo živahno zanimanje in je bil zlasti drugi tečaj vkljub hudi zimi prav dobro obiskan. Posebno častno je bila na tečaju zastopana ljubljanska okolica in Gorenjska sploh, pa tudi Notranjska, med tem ko je bilo iz Dolenjske le malo udeleženikov, iz novomeškega in krškega glavarstva po eden, Iz Belo-krajine pa ni bilo nobenega. Kakor je zanimanje za kmetijski ponk od strani Gorenjcev vse hvale vreden, tako je žalostno, da se zanj Dolenjci tako malo brigajo, dasi imajo za obiskovanje strokovnih tečajev na grmski šoli najboljšo priliko. Kdor iie napreduje s časom, ta mora gospodarsko propasti! To naj bi sl zapomnili vsi mlačneži. Sploh bi bilo pri nas potrebno več gospodarskega in izobraževalnega in manj političnega delovanja, več zadrug in gospodarskih društev in manj volivnih skrinjic. Udeleženci so bili s tečajem vsestransko zadovoljni in so izražali željo po drugih podobnih tečajih, zlasti so želeli živinorejski in živinozdravski tečaj. Po možnosti se bo tej želji ustreglo, če ne to, pa sigurno prihodnjo zimo.
— Neveljavna kandidatna lista. Mariborsko okrožno sodišče ni potrdilo kandidatne liste neodvisne gospodarske stranke, ki jo je vložil ustanovitelj neodvisne gospodarske stranke, posredovalec zemljišč Zagorski v Mariboru.
;— Politična ekspozitura v Mozirju. Z odobritvijo ministrstva za notranje posle je poverjeno defini-tivno "vodstvo politične ekspoziture v Mozirju okrajnemu komisarju Janku Osojniku, ki je zaradi tega premeščen od okrajnega glavarstva v Brežicah v Mozirje. Dosedanji začasni vodja imenovane politične ekspoziture, okrajni komisar dr. Anton Farčnik je zopet dodeljen v službovanje okrajnemu glavarstvu v Celju.
~7 Poslanec Žebot izginil! Pred okrajnim sodiščem v Mariboru bi se morala vršiti včeraj razprava o tožbi radi žaljenja časti, ki jo je vložil dr. Reisman proti poslancu Žebotv ker ga je ta pred nekaj dnevi opljuva! v Gosposki ulici. Razprava se ni mogla vršiti, ker poslancu Žebotu n?-bilo mogoče dostaviti vabila.
— Premestitev. Iz Celja v Ljubljano je premeščen iz službenih ozirov g. policijski svetnik dr. Ivan Senekovič.
— Stavka dijakov na zagrebškem vseučilišču. V sredo se je vršil na zagrebškem vseučilišču shod akademske mladine, na katerem je bilo po pr.r -cilih glede subvencije osrednje vlacb1 v "višini 300.000 dinarjev centralni menzi in z ozirom na obljubo pokrajinske upravo o subvenciji dijaškim dem .rn
FRANCOZI POSNEMAJO NEMŠKE MANIRE.
Berlin, 22. febr. (Izv.) Listi poročajo, da je bil sinoči policijski stražili mojster, ki je stal pred kolodvorom v Oberhausenu baje brez vzroka ustreljen. Drugi si važni mojster je bil težko ranjen in Francozi so ga nato prijeli.
Essen, 22. febr. (Izv.) General Degoutte je izdal povelje, da je nemškim ministrom bivanje v zasedenem ozemlju prepovedano in da je policijskim in drugim javnim organom zapovedano, da ministrom ne smejo dovoliti vstopa v zasedeno ozemlje, temveč da se morajo takoj izročiti vojaškim oblastveni zasedbenih čet. Ako se to ne bo zgodilo, se bodo izvedle zagrožene sankcije (kaznovanje mest in krajev). -
STAVKA POŠTNIH NASTAVLJENO EV.
Mainz, 22. febr. (Izv.) Stavka poštnih, brzojavnih in telefonskih nastavljencev se nadaljuje. Nemirov ni.
ČEŠKOSLOVAŠKI ZAKON O ZAŠČITI DRŽAVE. __
Praga, 22. febr. (Izv.) V današnji seji odseka narodne skupščine so pred pričetkom podrobne debate glede zakona o zaščiti države izjavili zastopniki vseh opozicijonalnih strank, vštevši Nemce, da je glavna razprava dokazala, da je nemogoče prepričati vladne stranke o neumestnosti zakona, nakar so zapustili posvetovalno dvorano.
VPRAŠANJE MILICE NA ČEŠKOSLOVAŠKEM.
Praga, 22. febr. (Izv.) V seji brambnega odseka je izjavil vladni zastopnik glede uvedbe milice, da je odprava aktivne vojske radi pomanjkanja politične zanesljivosti prebivalstva nemogoča. Imeti bo treba še dolgo časa aktivno vojsko, na katero se bo moglo politično zanesti.
UREDITEV POLJSKIH FINANC.
Varaš a va, 22. febr. (Izv.) Finančni minister Kradski je izdelal načrt za sanci j o državnih financ. Novi finančni načrt bi se izvedel tekom treh let ter bi se v tem času državni dohodki izenačili z izdatki. Da se ne prikrajšajo državni dohodki vsled morebitnega padca cene zlata, se uvede v dobi, ki loči Poljsko od definitivne valutne reforme, stalno merilo, ki se bo določevalo na podlagi indeksa engros cen. To merilo se bo prilagodilo poljskemu denarju ter bo njegov ekvivalent pri poljski marki določal min. svet od časa do časa. Deficit v rednem državnem proračunu in del deficita v izrednem proračunu se bo pokril z oddajo premoženja.
Prispevajte v naše sklade!
Hans Dominik:	12
OBLAST TREH.
Roman is teta 1955.
(Dalje.)
„Trije so. Eden temnopolt med njimi... to se strinja z našimi opazovanji ... Tri osebe so se baje odpeljale na avtomobilu iz Sin-Singa... Zbežali so z letalom. Nikakega dvoma ni, da so'oni odpeljali R. F. c. 1... Ona dva sta bila v njegovem stanovanju in sta odnesla njegove zapiske. Tukaj se sled izgubi. Našel jo bom zopet drugje ... Teleenergeti-čna koncentracija... Gerhard Burs-teld je poznal tajnost. Njegov sin jo je zopet izsledil. Podedovanje ... slučaj... usoda? Kdo ve?‘.
Sunkoma se je dr. Glosi n dvignil s svojega sedeža.
' lasno moramo videti, predno se drzne Cyrus Stonard udariti. Bila bi v naprej izgubljena igra, če bi posedovali nasprotfilki tajnosti...“
AVSTRIJSKI KATOLIŠKI SHOD.
Dunaj, 22. febr. (Izv.) „Reichs-post“ priobčuje oklic, s katerim se sklicuje splošen avstrijski katoliški shod na Dunaj od 29. junija do 1. julija t. 1.
MAŽAR8KI PARLAMENT.
Budimpešta, 22. febr. (Izv.) V današnji seji narodne skupščine je naslovil predsednik, predno je prešel na dnevni red na člane zbornice nujen apel, naj respektira parlamentari-čni ton in naj se ne spozabi do skrajnih surovosti. Osebne spopade, kakor so sc pripetili včeraj, javnost obsoja. Narod potrebuje v svojem sedanjem težavnem položaju ugleden delaven parlament. Pri rešitvi neke osebne zadeve med poslancem Peid-lom (socijaldem.) in Zsrrkayem (ne-strankar) je prišlo ponovno do silovitih očitanj.
STAVKA FRANCOSKIH RUDARJEV KONČANA.
St. Ettlene, 22. febr. (Izv.) V loir-skem premogovnem okraju so rudarji skoro povsod pričeli zopet delati.
FRANCIJA NE IŠČE POLITIČNIH STIKOV Z RUSIJO.
Pariz, 22. febr. (Izv.) Ministrstvo za zunanje zadeve dementira vest, da bi imela francoska vlada namen poiskati diplomatičnih zvez s sovjetsko Rusijo. Zanika se tudi odhod francoske politične misije v Rusijo.
ANGORSKA NARODNA SKUPŠČINA.
Carigrad, 22. febr. (Izv.) Iz Angore poročajo, da sta v triurnem posvetovanju narodne skupščine Izmet paša in Reufbej izčrpno poročala o lausannskih pogajanjih in predlogih z zavezniki. Posvetovanja so se zvečer nadaljevala, ker so poslanci zahtevali dodatna pojasnila.
PROGLAS DE VALERE.
London, 22. febr. (Izv.) De Va-lera je objavil proglas, ki v njem priganja na strogo bojkotiranje nekaterih angleških blago vin, in sicer zato. ker Anglija draži na meščansko vojno. Proklamacija prepoveduje občevanje z osebami, ki bi se morale dejati na črno listo.
PORTUGALSKI KRALJEVSKI PRINC UMRL.
Newyork, 22. febr. (Izv.) Princ Miguel Braganski je vsled pljučnice umrl.
ĐELCA3SE UMRL.
Nizza, 22, febr. (Izv.) Bivši zunanji minister Delcasse je nenadoma umrl.
Naša skrinjica (NLS) v votivnem okrožju Ljubijana-Novomesto (dežela) Je tretja - 3.
Z dvestosederndesetimi metri na sekundo je letelo K, F. c. 1 v smeri proti severovzhodu preko loren-škega zaliva. Celina in morje je ležalo trideset kilometrov pod rapid. flyerjem Avtomatično so delovale bencolske turbine zračne križarke in samostojno je uravnavalo enkrat usmerjeno krmilo smer in višino.
V centralnem prostoru letala so se nahajale samo tri osebe. V pletenem stolu, nekoliko zleknjena postava tridesetletnega moža. Barve njegovih las ni bilo mogoče spoznati. Bili so na kratko postriženi, kakor obriti. Barva obraza je kazala senco na rjavo-rdeče, kot se jo vidi na obrazih belokožcev, ki so dolgo živeli v tropičnih krajih. Visoko čelo je govorilo o duševni potenci. Črna obleka čudno ohlapnega kroja je pokrivala telo.
Drugi se je bavil z vzvodi in re-gulatornimi napravami, potom katerih se je moglo iz centrale uravnavati tek turbin. Bil je plavolas, pla-vook, nordski tip. Ena onih silnih orjaških postav, ki jih tudi še sedaj
Dr. Ivan Šušteršič:
KRALJEVINA SHS.
(Dolič.)
Da bi se pred volitvami mogla koristonosno izvršiti taka, v najboljšem smislu besede državotvorna akcija, se mi zdi kratkomalo nemogoče, ker je položaj v sedanjih razmerah preveč zavožen in so se vse stranke preveč prejudicirale. Treba je popolnoma nove grupacije strank, ki ne bo v sorodu z nobeno daseda-njih koalicij in koncentracij, a odprta vsem, ki hočejo iskreno nastopiti pot kompromisa ne glede na ime svoje stranke. Taka grupacija se pa more uspešno vršiti le na temelju narodne volje, izražene jasno pri splošnih državnih volitvah. In če bi se čas do teh volitev od prosvetljenih in uplivnih mož najrazličnejših strank primerno porabil za pripravo terena v označeni smeri, bi lahko pomenjale prihodnje volitve zmagoslavno vstajenje naše državne misli, ki jo danes zakriva šuta prepira in razdora.
In zares! čas je, da se to zgodi, kajti sedanji položaj je neznosen, akoravno so vsi naravni predpogoji za cvetočo bodočnost naše domovine dani, — manjka le notranje konsolidacije države: Friderik List uči, da je življenska sposobnost države manj odvisna od razpoložljivih vrednosti, nego od produktivnih moči in da so največjega pomena politične razmere. Duh uspeha in duh narodnega ujedinjenja in pa duh prometne svobode s sosedi mora vplivati, da se vzgojijo produktivne sile, da zadobi gospodarstvo in notranja energija ljudstva potrebnega poleta in razmaha in da se ojači samozavest posameznika ter pogum in veselje za delo.
Življenska sila države pa ne zavisi le od gmotnih faktorjev, temveč tudi od zaupanja, katero država uživa.
Vsi ti predpogoji bodo v naši državi v obilici dani, kakor hitro se izvrši znotranja konsolidacija, preje pa ne.
Strankarska grupacija, kakor sem jo označil, bo nositeljica zdravega in močnega vladnega sistema, ki bo v stanu temeljito reformirati državno upravo in ki bo šele otvo-ril za splošni blagor vse vire našega bogastva in bo postavil trdno zgradbo našega narodnega gospodarstva in socialnega napredka. Le na podlagi zdravega narodnega gospodarstva moremo priti tudi do zdravega državnega gospodarstva, do urejenih državnih financ, do urejene valute ter do pravičnega in znosnega davčnega sistema.
Treba le pogumno postaviti državo na temelj ljudske svobodne volje.
Po tej poti pridemo do ugeda in kredita na znotraj in na zunaj, iz narodnogospodarske mizerije do ljudskega bogastva. Kako neizmerno bogastvo leži na primer v naših gozdih, a kako se to eksploatira?
najdemo v dolinah Darlekarlije gori do Ulee in Tornee.
Tretji je opazoval skozi dolnje okno centrale z ostrim daljnogledom prostor pod letalom. Temnopolt, tudi v svoji evropski obleki čist indijski rod.
Razgovarjali so se v raznih jezikih. Enkrat v švedščini, potem zopet v nemščini. Nato so gladko govorili v angleščini in zopet v čisti tibetanščini. Menjali so jezik, kot jim je to baš narekovala kaka beseda v ravnokar govorjenem stavku.
Silvester Btirsfeld je bil, ki je počival še v svoji usmrtitelni obleki in z obrito glavo v naslonjaču.
Erik Truvvor, Šved iz stare, wa-regejske vladarske rodbine je vodil zračno križarko. Še vedno v navadni meščanski obleki, v kateri je prisostvoval kot priča nameravani usmrtitvi na električnem stolu.
Soma Atma, Indijec, je opazoval. Sedaj je odmaknil trieder od oči in se obrnil proti ostalim dvema.
„Smo izven vsake nevarnosti. Zadnja amerikanska zračna križarka se je izgubila za nami."
Ob urejenih notranjih razmerah mora naša valuta iti skokoma kvišku. Z izboljšanjem valute pa bo sorazmerno padla draginja in široki sloji ljudstva se bodo oddahnili.
Samo čim več prometne svobode in sploh svobode bo treba dati kretanju naroda.
Šuto preteklosti pa bo taka res močna, trdna in domoljubna vlada lahko odstranila. Križ čez vse, kar je bilo mučnega v zadnjih letih! Splošna amnestija za vse politične pregreške naj znači delo sporazuma in odstrani globoko želo iz ljudske duše. Splošna sprava, splošno po-mirjenje bodi deviza. —
Osobito pa naj zasije na naših hribih in poljanah gorko solne« najširše ljudske svobode na vseh poljih človeškega kretanja.
Svoboda tudi za Cerkev, v izvrševanju visokega zvanja. Proč od klerikalizma, a proč tudi od vsake vrste kulturnobojstva. In medio virtus! Kar tiče katoliške Cerkve, je pot jasno začrtana: Pogodba z vrhovnim poglavarjem Cerkve v Rimu, za ves obseg katoličanstva v naši državi.
Kot versko mešana država no prenesemo verskih bojev. Vsaka cerkev naj mirno in nemoteno deluje v svojem delokrogu in naj se drži čim daljše proč od dnevnih političnih bojev, ki žal niso nikdar brez strasti in sovraštva. To je bistven interes države, ljudstva in Cerkve same.
Po tej poti pridemo do zdravega državnega življenja in do resnične, državotvorne in blagotvorne demokracije, ki bo naši državi in našemu narodu v čast in ponos.
(Dalje prih.)
Inozemske iresll.
*	Poljsko-litavski spor. Čičerin je poslal poljski vladi noto, da vprašanje Vilne vznemirja sovjetsko vlado. Po pogodbi v Rigi imata o vseh sporih med Poljsko in Litvansko odločati samo ti dve državi. Sklicevanje na kakega tretjega, posebno na takozvano zvezo narodov, ki je Rusija ne pripoznava, nasprotuje pogodbi v Rigi, kajti demarkacijsko črto med Poljsko in Litvansko more določiti samo poljsko - litvansko sporazumje. Sovjetska vlada je v strahu, da ima odreka tej mirovni določbi glohji vzrok In da je sovjetska vlada na tem neposredno interesirana. Sovjetska vlada upa, da bosta poljska in litvanska vlada spor na prijateljski način poravnali. Na koncu pravi nota, da je sovjetska vlada pripravljena sodelovati pri poravnavi konflikta.
*	Japonska in Vatikan. Japonska je hotela pri Vatikanu ustanoviti svoje poslaništvo, kakor ga imajo tudi vse druge velike države. Sedaj pa je, kakor poročajo iz Tokija, parlament tozadevno postavko črtal iz proračuna, tako, da za enkrat iz japonskega poslaništva v Vatikanu ne bo nič.
„Izven nevarnosti!" Frik Truvvor je ponovil besede in uravnal avtomatično regulacijo. Z veselim nasmehom se je okrenil proti Silvestru Bursieldu.
_ „Najtežje delo je za nami! Jaz mislim, Logg Sar, da smo že na varnem. Vozimo se z najhitrejšim letalom celega sveta. Drugo letalo te vrste ne obstoja. Sedaj imamo svoj mir in se lahko razgovorimo."
Šved je stopil tesno k sedečemu in mu položil roko na ramo.
,Na varnem smo, Logg Sar. Še nekaj ur in nahajli se bomo na švedskih tleh. Uborri prijatelj! Grdo so ti zabodli! Poplačali smo jim. V Sing-Singu bodo še dolgo pomnili današnji dan. Ti pa ga čim preje pozabi!"
Silvester Bursfeld je moral zbrati vse svoje moči. predno je pretrgano odgovoril. Strašno razburjenje zadnjih štiriindvajsetih ur je moralo privesti do sedanje reakcije.
Ali veš, kaj se pravi, skleniti s svojim življenjem? Videti, kako prihaja smrt. videti, kako prihaja nevzdržno sramotna, trpljenja polna smrt?"	(Dalje prih.)
Gospodarstvo.
sklenjeno, da se akademska mladina ne zadovoljuje s temi obljubami in da stavlja vladi rok za izplačilo navedene vsote do sobote zvečer. Ako vlada ne izplača do tega časa podpore, sc v nedeljo ob 10. proglasi stavka ter se v ponedeljek nihče več ne udeleži predavanj na vseučilišču.
— Rusi — ukazni uradniki. Bc!-grajski listi poročajo: Ker so se v zadnjem času pričeli pri naš Busi imenovati tudi z ukazi za državne uradnike, je glavna kontrola protestirala raditega pri vladi. Po naši ustavi se podaniki tujih držav ne morejo imenovati z ukazom za državne uradnike.
— Donava narast la. Iz Smedereva poročajo* da jo Donava prestopila bregove in da preti nevarnost celi okolici. V okoliških vaseh je v nevarnosti ves lanski pridelek. Določena je ladja za reševanje ljudi in živine.
— Čevlje kupujte od domačih to-vareu tvrdke Peter Kozina z znamko Peko, ker so isti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga na debelo in drobno Ljubljana, Breg Št. 20, ter Aleksandrova cesta štev. 1.	12
Kultura«
k Ličarjev klavirski koncert. Pretekli pondeljek nas je presenetil naš rojak Ciril Ličar, profesor zagrebškega konservatorija, s samostojnim i, lavirskim večerom, ki pomen ja zanj i razit napredek in vspon. Razločujem ned pianistom in spretnim igralcem na klavir. Pod pianistovimi rokami umetnina na novo nastane, spretni igralec samo referira o njej. Ličar ni referent. Ličar je pianist Od našega dunajskega rojaka-pianista, Antona Trosta ga loči le način pianističnega udejstvovanja. Vtis imam, da podčrtuje Trost bolj muzikalno tekstaturo, Ličar pa nje pianistični izraz, prvi povdarja kompozicijo, drugi instrument. Na oba umetnika smo Slovenci lahko ponosni. — Najprej je zaigral Ličar Schumannovo »Kreisleriana«, skladbo, napisano pod uplivom E. Tli. A. Hoffmannovp »Framentarične biografije kapelnika Johanesa Kreisler-ja«, kratke muzikalne sestavke po načinu Schumannovih novelet in otroških scen. Druga točka, Glazunova varijacija na rusko temo je bila brez dvoma kulminacija vsega večera. Sledili so Milojeviča, najnadarjenejšega srbskega skladatelja, narodne pesmi v originalni pianistični stilizaciji in Smetanovi «V Čechach« in »Proščenje čeških Seljakove. Zadnja skladba očividno dokazuje Lisztov upliv na Smetano. — Ker je Ličar pianist, kakor sem zgoraj omenil, ne samo spreten igralec in je naša koncertna publika (pri vseh koncertnih prireditvah je ista) zelo dovzetna za vsak resen pojav v muzikalnem življenju, je moral dodati po frenetičnom aplavzu še dvoje srečno izbranih skladb: Ciril Scottov interesantni »Danse negre« in Rameau-Go-dowskega »Sarabando«, — Ličarja upam in si upam še mnogokrat poslušati. — N.
Narodno gledališče.
DRAMA:
Petek, 23. februarja: „Vojičck". Red E.
Sobota, 24. februarja: „Ugrabljene Sabin-ke'\ Red D.
Nedelja, 25. februarja: ob 3. popoldne: „Živi mrtvec". Izven. — Ob 8. zvečer: „Za pravdo in srce". Izven.
OPERA:
petek, 23. februarja:	»Itigolotto«. Go-
stovanje gospe Vesel-Pola iz Zagreba. Red D.
Sobota, 24. februarja:	»Mefistofeles«.
Red B.
Nedelja, 25. februarja: »Prodana nevesta«. Gostovanje gospe A de Poljakove. Izven.
gl Izšla je št. 19 »Gledališkega lista«
e običajnim repertoarjem in z značilnim govorom B. Nušiča in poročilom o solnograških slavnostnih predstavah.
gl Lakme. 20. t. m. je gostovala na našem odru v ulogi Lakme ga. Vesel-Pola iz Zagreba, Več o njej o priliki njenega nastopa v Rigolettu (četrtek). Kovač je prejel dvoje vencev. Sicer te ni zgodilo nič hudega.	N.
g Nova železniška tarifa. V prometnem ministrstvu se prične v kratkem izdelovati nova železniška tarifa. V to svrho se sestane 25. t. m, tarifni odbor.
g Železniški promet s Sušakom, Vsled odredbe prometnega ministrstva pripravlja zagrebško železniško ravnateljstvo po določenem načrtu vse potrebno za uvedbo prometa s Sušakom in Brajdico. Ta ureditev prometa bo začasna, dokler se ne reši ureditev prometa z Reko. Potniški promet se bo otvoril takoj po izpraznitvi tretjega pasu. Z Brajdico se vzpostavi samo tovorni promet. Vzpostavitev tega prometa je odvisna od velikih tehničnih tež-koč, ker so uničene železniške kretnice in pragovi ter jih je treba prej obnoviti.
g Novosadska produktna borza notira belo moko »00« po 655, »0« po 645, »2« po 620 Din.
g V Trstu velja v lirah: Kava Rio »6« 6.16, Rio »2« 6.62, sladkor v kockah 2.86, kristalni 2.55, riž 2.18—2.22, Soja olje 4.92 in ameriška mast 7.15.
g Stanje avstro-ogrske narodne banke dne 15. februarja 1923. Obtok bankovcev 4,077.988.190.068 plus 4,960.459.002.
* Grška kupuje konje v Vojvodini. Grško vojno ministrstvo je poslalo pred dnevi v Belgrad šest svojih častnikov in posebno komisijo strokovnjakov, da nakupijo potrebno število konj za grško vojsko. Kakor poročajo listi, ima komisija nalog, da plača za vsakega polnokrvnega konja 20 angleških funtov ali 40.000 dinarjev v našem denarju.
g Francoski davki so znašali zadnji mesec: neposredni 375,180.400 frankov, posredni pa 1.512,096.000 frankov, kar znaša rekord. Vsega skupaj je fran. zakladnica prejela 2.023,692.300 frankov.
g Francoska vlada prepovedala izvoz sladkorja. Poročali smo, da namerava francoska vlada izdati stroge odredbe, da uredi cene sladkorju, ki so postale že nedosegljive. Zdaj poročajo iz Pariza, da je vlada izvoz prepovedala, kar odobravajo celo fabrikanti. Predsednik sladkornega sindikata na pariški borzi je izjavil, da ne gre za tistih par tisoč ton, ki bi mogle učinkovati na tečaj, ampak za tako izzvani
moralni vpliv, ki je žalosten,. Zato prepoved odobrava.
g Nova ogrska gospodarska politika. Vlada je vnovič znižala izvozne pristojbine na žito, da bi omogočila eksport, in zvišala carinske stavke raznih industrijskih izdelkov, da bi otež-kočila import. Tako je bila zvišana carina za volneno blago na 130 K pri metru, za podplate 95 K pri kg. Vsled hudih pritožb proti devizni naredbi pa bo vlada le-to spremenila. V vsaki panogi bo določena gotova vsota, ki bo v teku meseca nakazana za kritje inozemskih obveznosti v tujih valutah. Ker bo tako omogočen pregled čez devize, inozemske obveznosti ne bodo mogle več prekomerno narasti.
s Bukove gobe. Gozdar Martin Svoboda je zalotil v Požarjevem rovtu znana divja lovca Martina Kunčiča in Franca Zajca. Zajc je nesel težak nahrbtnik, v katerem je bila divja koza. Ko sta lovca ugledala gozdarja sta pobegnila. Pri obravnavi sta se zagovarjala, da sta nosila iz planine bukove gobe. Kunčič pač prizna, da je bil obenem tudi na lovu, pravi pa, da ni ničesar ustrelil. Kaznovana sta bila eden na 4 drugi na 2 meseca težke ječe.
BORZA.
Zagreb, 22. febr. (Izv.) Devize: Dunaj 0.14825—0.14875, Berlin 0.45-0.47, Pešta 3.60—3.70, Bukarešta 49, Italija 506—508, London 495—497, Newyork izplačilo 0—106.50, ček 104.50—105.50, Pariz 645—650, Praga 312—313, Sofija 58, Švica 1982—1988. Valute: dolar 102.50— 103, češke krone 303—306.50, avstr, krone 0.1435—0.14425, lire 500, franc, franki 635—642.50, funti 475—480, napoleon-dori 380, švie. franki 1975.
Curili, 22. febr. (Izv.) Berlin 0.0235, Newyork 531, London 25.04, Pariz 32.65, Milan 25.75, Praga 15.75, Budimpešta 0.1775, Bukarešta 2.60, Belgrad 5.10, Sofija 3, Varšava 0.0140, Dunaj 0.007475, avstrij. krone 0.0075.
DANAŠNJA PREDBORZA.
Zagreb, 23. febr. (Izv.) 1 dolar 102.50 -105 Din, 1 funt šterl. 495-496 Din, 100 fr frankov 635 Din, 100 švic. frankov 1985 Din, 100 mark 0.46—0.47 Din, 100 čsl. kron 311—312 Din, 100 lir ital. 505 Din, 100 ogr. kron 3.45 Din.
Izpred sodišča.
s Omejitev osebne prostosti. Posestnika Martina Gorjanca iz Tomačevega je obtožila zas. uradnica M. Ptiševa, da jo je zaprl v sobo in ji zagrozil, da 'jv; ne izpusti preje, domov, dokler 'no podpiše neke izjave za izbris zastavne pravice za precejšni znesek. Ker pa se po pričah nasilno zadržavanje Puževe ni moglo ugotoviti, je bil Gorjanc oproščen.
s Krivo pričevanje. V neki sporni zadevi zakonskih M. iz Ljubljane je neki Ernst Potrato kot udeleženec In priča pri zasliševanju po krivem pričal, vsled česar je bil obsojen danes pred dež. sodiščem na 3 mesece ječe.
s Bodite previdni. Posestnica Helena Židan je dne 12. XII. 1922. v davčnem uradu v dobri veri, da je davek: že plačala, to tako nerodno povedala, da se je pregrešila po § 104 s. b. z. in je bila obsojena na 50 Din globe ali 1 dan zapora,
s Prepir za mejo. Posestnika Sušnik in Stare sta se pričkala zaradi neke mejo v Turnšah in na lice mesta je prišla cela sodna komisija, dasi je bil' sporni svet komaj 500 kron cenjen. Ko je sodnik ugotovil mejo in jo označil s količki, sta prišla France in Martin Sušnik, poruvala količke in zabranila očetu podpis zapisnika. Na sodnika Debeljaka iz Kamnika sta tudi vpila, »da dohtar ne bo delal meje in da je vse podšenkano«. Obsojena sta bila prvi na 6 tednov, drugi pa na 1 mesec strogega zapora.
s »Za božjo voljo! A se n te vi pusti g. predsednik«, tako se je zagovarjal pos. Lor. Breznik iz Koprivnika, k; je v sporu zaradi neke ženske udaril svojega tovariša, tudi že precej priletnega Lorenca Žvana. Starca sta drug-drugemu očitala, kdo je bil prvi in hujši. — »Ta prva je prepovedana, ta drla-ga pa zapovedana« pravi dalje obtoženec, vendar pa so ugotovili, da je bi! Breznik prvi in hujši, za kar bo sedel en mesec v ječi in plačal tovarišu 800 kron za stroške in bolečine. Ko so mn odbili prošnjo, da bi sedel v Radovljici je dobrovoljno odvrnil: »No dobr, se bom pa navagou, da sem biu v Iblan v špetav.«
Izdaja konzorcij »Ljudskega dnevnika.« — Odgovorni urednik Fr. Jereb. — Tisk J. Blasuika nosi. v Ljubljani
Jadranska banka
Beograd
Dionička glavnica: Din 60 miljonov. Rezerva: 30 mil.
Pedg*isiEi!i©e;
BiOd,
Cavtat,
Celje,
Dobroiniii,
Hercegaoii,
jelša,
Itsea’ce,
Korčula,
Kotor,
Hran,
Ljubljeno.
Maribor,
letboilč,
Prevalje,
Sarajevo,
Split,
Sibeiib,
Tržič,
Zagreb.
AmerlSconslcl odio
NASLOV ZA BRZOJAVKE: JADRANSKA.
Afilirani zavodi: JADRANSKA BANKA: Trst, Opatija, Wien, Zadar. Frank Sakser State Bank, Cortland Street 82, New-York City.
EBliCO VlIGOMO DE CHILE, Halparalso. Bntofogasta, Punta Brtaas,
Puerto Ratales, Pomair.