DELAVSKA ENOTNOST
8. 1. 1977 - ST. 1 - L. XXXVI. - CENA 4 DIN
GLAVNI UREDNIK: VOJKO ČERNELČ
OPGOVORNI UREDNIK: BOJAN SAMARIN

Naša pot
Pri reševanju vitalnih vprašanj smo, zlasti kar zadeva standard, veliko napravili, pa vendarle ne toliko^ kolikor smo se namenili. Prav v letu, ki se izteka, sta se izrazila aktivnejši odnos in odgovornejše stališče do teh vprašanj. V družbi je čutiti ugodnejše vzdušje, zlasti v prizadevanjih, da bi izboljšali kakovost življenjskih in delovnih pogojev naših občanov. Kajti v času, v katerem živimo in na pričujoči stopnji razvoja, lahko in morama čedalje bolj skrbeti za kakovost vsega, kar delamo. V mislih imamo nujnost učinkovitejšega gospodarjenja in izboljšanja produktivnosti dela, kajti standard in splošni napredek sta odvisna od tega, kako in koliko bomo delali. Pri tem mislim tudi na večjo humanizacijo načina življenja in odnosov med ljudmi nasploh. . .
Leto, ki ga puščamo za seboj, nam je dalo dobro podlago za še uspešnejše in plodnejše leto 1977, tako na notranji kot na zunanji ravni. Znova želim poudariti, da enotnost naših delovnih ljudi ni bila nikoli trdnejša kot danes. To pa zato, ker je zasnovana na popolni enakopravnosti, skupni odgovornosti in čedalje globljem spoznanju vseh naših narodov in narodnosti, daje samo takšna Jugoslavija lahko porok srečnejše prihodnosti vseh. Tega se zavedajo naši delavci, kmetje, naša inteligenca, to prežema zavest mlajših in starejših in ni je sile, ki bi nas lahko odvrnila od poti, po kateri stopamo.
(Iz novoletne poslanice predsednika Tita)
Slovenske steklarne so se začele pospešeno povezovati v sestavljeno organizacijo združenega dela. V začetku se bodo združili proizvajalci steklenih izdelkov ter embalaže, kasneje pa naj bi se pridružili
tudi proizvajalci surovin, rudniki kremenčevega peska. Na sliki: delovni motiv iz.steklarne »Boris Kidrič« v Rogaški Slatini.
Foto: A. A.
PODELJENE KRAIGHERJEVE NAGRADE 1977
Spodbuda in poziv
—------________________-___:	.	"z**	•	■	-
Nagrade doslej prejelo 48 gospodarstvenikov — Treba je spodbujati poslovodne kadre za izbolj-šanje gospodarjenja, saj si bomo s tem izboljšali tudi samoupravne in dohodkovne odnose
Letos so v Sloveniji že devetič — ob desetletnici smrti Borisa Kraigherja, tvorca pomembne prekretnice v gospodarskem življenju in borca za uveljavljanje drugačnih, globljih samoupravnih odnosov v letu 1965 — podelili tako imenovane Kraigherjeve nagrade; nagrade, ki jih vsako leto podeljujejo tistim gospodarstvenikom, ki so s svojim priza-
ODLOČNO PROTI KRŠITELJEM
V
Republiški odbor sindikata gradbenih delavcev Slovenije se je odločil za odločne ukrepe proti vsem tistim delovnim organizacijam s področja gradbeništva in industrije gradbenega materiala, ki so v zadnjih dveh letih izplačevale previsoke osebne dohodke in nekatere tudi začel takoj uveljavljati. Tako bodo morali prizadeti kolektivi uskladiti raven izplačanih osebnih dohodkov tako, kot so jih začrtali panožni samoupravni sporazumi o razporejanju dohodka in delitvi osebnih dohodkov ter resolucija o družbenoekonomskem razvoju republike za leto 1976.
Samoupravni sporazum o razporejanju dohodka in delitvi osebnih dohodkov so po doslej zbranih podatkih kršile naslednje organizacije:
1.	Emona Ljubljana -— TOZD Inženiring
2.	GP Tehnika — TOZD Gradbena opera-tiva
3.	EMI Poljčane
4.	Elektrosignal Celje'
5.	Umetni kamen Ljubljana
6.	Opekarna Brežice
Omenjeni kršitelji panožnih samoupravnih sporazumov bodo morali pred javnega pravobranilca samoupravljanja. Hkrati sta skupna komisija in RO sindikata gradbenih delavcev Slovenije izrekla 33 kršiteljem s področja gradbeništva javni opomin.
Predstavniki RO in skupne komisije bodo obiskali kolektive-kršitelje in se pogovorili d ukrepih, ki naj bi jih,družbenopolitične organizacije in samoupravni organi v teh podjetjih uveljavljali, da bi odpravili napake pri razporejanju dohodka.	v	j v.
devanjem dokazali, da uspešno rešujejo izrazite gospodarske probleme po samoupravni poti. Tako dobiva izročilo Borisa Kraigherja, s katerim se sicer srečujemo tudi v vsakdanji praksi, še posebno obeležje v podelitvi vsakoletnih nagrad z njegovim imenom, kot priznanjem za izjemne dosežke trajnejšega pomena v gospodarstvu. Oseminštirideset nagrajenih gospodarstvenikov v devetih letih pa tudi priča, da imamo krog sposobnih in ustvarjalnih delavcev v organizacijah združenega dela. Ti so, kot je dejal v svojem nagovoru ob slovesni podelitvi nagrad predsednik gospodarske zbornice Slovenije Andrej Verbič, ob sodelovanju z neposrednimi proizvajalci dosegli uspehe, ki zdaj spodbujajo in pozivajo, da bi v gospodarstvu posegli po enako dobrih rezultatih in z enako zavzetostjo oblikovali tudi samoupravne odnose. Zavoljo tega bi v Sloveniji morali spodbujati poslovodne kadre, naj bi iskali pota za boljše gospodarjenje in da bi s tem podprli razvoj slovenskega gospodarstva. S tem bomo namreč, uveljavljali tudi
samoupravne in dohodkovne odnose v organizacijah združenega dela.
Letos so nagrade prejeli: Franc Braniselj, glavni direktor Loške tovarne hladilnikov za izredna prizadevanja za razvoj LTH v zadnjih 13 letih. Podjetje je v tem obdobju za več kakor dvajsetkrat povečalo obseg poslovanja. Ob tem pa je Franc Braniselj spodbudnik organiziranja samoupravnih delovnih skupin ter tudi samoupravnega povezovanja ha širših ravneh. Stane Koselj, glavni direktor Tovarne dokumentnega in kart-nega papirja Radeče, ki je zaslužen za razvoj omenjene delovne organizacije',v letih od 1948. naprej. Poleg tega ima tudi pomembne asluge za ustanovitev Inštituta za celulozo in papir v Ljubljani pa tudi med prvimi pobudniki za povezovanja papirne industrije Slovenije je bil. Alojz Libnik, glavni direktor zdravilišča Rogaška Slatina je nagrado prejel zavoljo zaslug pri razvijanju tega zdravilišča ter povezovanja obeh naravnih zdravilišč, Rogaške slatine in
Radencev, pa tudi pri razvijanju kraja samega, saj je zdravilišče z njim kar najtesneje povezano. Janez Perovšek je prejel nagrado za delo v letih 1965 do lani, ko je kot glavni direktor vodil Ljubljanske mlekarne. Podjetje se je v tem času izkopalo iz krize, povečalo obseg poslovanja in se povezalo tudi preko meja republike. Poleg tega je Janez Perovšek odločilmo prispeval k družbeno sila pomembnemu procesu preoblikovanja naturalnega v blagovno gospodarstvo v kmetijskem sektorju.
Nagrado pa je sprejela tudi delovna skupina za načrtovanje transportnih naprav v Metalni iz Maribora, v kateri so Miloš Debeljak, Aleksander Golob, Ivan Munda, Cvetko Planko in Srečko Rajh. Ti so z izvirnimi rešitvami pripomogli k zmanjšanju uvoza transportnih naprav, zlasti pristaniških in ladjedelni-ških žerjavov, dvigal v elektrarnah itd. Hkrati so pripomogli k večji porabi domačega materiala ter k uspešnemu vključevanju Metalne v domačo in mednarodno delitev dela.	R. B.

-
'
Vrata v zunanji svet
STRAN: 4
Uspešen primer iskanja izhoda iz nerentabilnega poslovanja. Okrog 250 delavkam bodo zagotovili druga delovna mesta. Nobeni ne bo treba na cesto
JUTA SE POSLAVLJA
STRAN: 8, 9
Ob koncu preteklega leta je predsednik RS ZSS Janez Barborič izročil zlati znak sindikatov Slovenije kot priznanje za dolgoletno delo v sindikatih zaslužnima sindikalnima delavcema — generalpolkovniku Petru Stantetu-Skaii (stoji) in Andreju Stegnarju (sedi), ki je prav te dni slavil 70-letnico. Slovesni podelitvi najviš-
jega priznanja slovenskih sindikatov so prisostvovali tudi najvidnejši predstavniki republiškega sindikalnega sveta in posameznih odborov sindikatov. Po podelitvi sta se odlikovanca udeležila novoletnega srečanja sindikalnih aktivistov, ki je bilo v Domu sindikata v Ljubljani. — Foto: A. Agnič
KAJ SMO STORILI..
Tam, kjer živimo...
Učinkovitega delovanja krajevne samouprave ne more biti brez zastopstva delavcev iz temeljnih organizacij v organih krajevne skupnosti, skratka brez povezanosti krajevne samouprave s samoupravljanjem v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v delovnih skupnostih in tudi s samoupravljanjem v samoupravnih interesnih skupnostih. Povsem razumljivo, lahko rečemo, saj lahko človek uresničuje svoje potrebe in interese v krajevni skupnosti le z dohodkom, ki ga ustvarja s svojo dejavnostjo.
Vpliv osnovnih organizacij sindikata v krajevni skupnosti je torej treba okrepiti! To pa pomeni, da se morajo osnovne sindikalne organizacije najprej dobro organizirati v okviru enotne fronte socialističnih sil, torej v okviru SZDL, ki mora biti spodbudnik in soustvarjalec programov krajevne skupnosti in tudi mobilizator občanov in delavcev za skupne akcije na kateremkoli družbeno potrebnem in pomembnem področju.
Kako pa je v praksi? V tistih krajevnih skupnostih, kjer je manjše število osnovnih organizacij sindikata in tudi manjše število temeljnih in drugih organizacij združenega dela, sindikalne organizacije neposredno delegirajo svoje delegate v krajevno konferenco SZDL in tako prek svojih delegatov vplivajo na oblikovanje programov. Prav tako tudi samoupravni organi neposredno delegirajo svoje delegate v druge samoupravne organe krajevne skupnosti.
Problem pa je bil do sedaj navidezno odprt v tistih krajevnih skupnostih, kjer je večje število TOZD in večje število osnovnih organizacij sindikata.
Kot takšen primer vzemimo krajevno skupnost Kolodvor v ljubljanski občini Center. Dosedanja praksa je pokazala, da so vključeni v samoupravne organe in v delovanje krajevne konference SZDL predvsem delegati iz »močnejših« temeljnih organizacij združenega dela več ali manj neposredno. Zato pa številne osnovne organizacije do sedaj niso imele možnosti za sodelovanje pri delovanju krajevne skupnosti. Toda v tej krajevni skupnosti je 150 osnovnih organizacij...
Prav zato so se verjetno v tej občini tudi prvi spopadli z organiziranostjo sindikata v krajevni skupnosti. Statutarni dogovor o organiziranosti in delovanju sindikatov in zveze sindikatov je jasen in že nekaj let omogoča ustanovitev sveta delegatov osnovnih organizacij sindikata v krajevnih skupnostih. Za kaj gre? Vse osnovne organizacije sindikata delegirajo svojega člana za ta svet, ki nato izvoli delegacijo za krajevno , konferenco SZDL. Marsikje so na to določilo statutarnega dogovora pozabili, ali pa niso posvečali dovolj pozornosti organiziranosti sindikata v krajevni skupnosti.
V tej in drugih krajevnih skupnostih občine Ljubljana-Center so zato ustanovili svete delegatov osnovnih organizacij sindikata. Naloge svetov so zahtevne in pomembne, kajti s stališči sindikalne baze morajo usmerjati delo delegacije v krajevni konferenci SZDL, obravnavati in usklajevati stališča, pobude in predloge osnovnih sindikalnih organizacij zagotavljati obveščenost članov v osnovnih organizacijah o delu in akcijah delegacije in drugih samoupravnih organov v krajevnih skupnostih in opravljati še vse tiste naloge, ki jim jih naložijo osnovne organizacije sindikata. S tako organiziranostjo je v resnici dana možnost, da se osnovne organizacije sindikata neposredno povezujejo s krajevno skupnostjo.
S samim organiziranjem svetov delegatov osnovnih organizacij sindikata v krajevnih skupnostih pa je opravljen le prvi korak. Osnovne organizacije in komunisti v njih si morajo prizadevati, da se v praksi resnično uveljavi načelo, da mora delavec upravljati s sredstvi, ki jih ustvarja tam, kjer dela in živi. Dela je torej še mnogo, vendar ne organizacijskega, temveč v bogatenju vsebine in uresničevanju delegatskih odnosov tudi v krajevni skupnosti. '	M. HORVAT
RAZISKOVALNA DEJAVNOST IN VISOKOŠOLSKO IZOBRAŽEVANJE V OBDOBJU 1976 — 1980
ŠE PRECEJ NEZNANK
Delegati republiškega odbora znanosti-in visokega šolstva Slovenije so na svoji 12. seji razpravljali o razvoju visokošolskega izobraževanja in raziskovalne dejavnosti v obdobju 1976 do 1980 v luči sprejetega družbenega plana SR Slovenije in predlogov samoupravnih sporazumov o temeljih plana izobraževalne skupnosti in raziskovalne dejavnosti.
Za razvoj celotnega izobraževanja v preteklem srednjeročnem obdobju Slovenije je značilen izredno povečan obseg dejavnosti, saj smo imeli okrog 330.000 učencev, od tega okrog 220.000 v osnovnih šolah,' okrog 80.000 v srednjih šolah in okrog 30.000 v visokem šolstvu. Kljub povečanemu obsegu in večji učinkovitosti dela pa je delež bruto proizvoda za to dejavnost v obdobju 1970 do 1975 padel, od 4,12% na 4 %, kar se odraža v sedanjem težkem materialnem položaju šolstva, še posebej v zniževanju deleža sredstev za kritje materialnih stroškov.
Izhajajoč iz opredelitve družbenega plana Slovenije je preobrazba usmerjenega izobraževanja prednostna naloga. Zanjo naj bi po predlogu izobraževalne skupnosti SR Slovenije namenili v tem srednjeročnem obdobju delež sredstev, ki bi rastla hitreje kot družbeni proizvod.
Načrtovanje izobraževanja v visokem šolstvu, kakor je zajeto v predlogu samoupravnega sporazuma o temeljih plana izobraževalne skupnosti in v planih visokošolskih temeljnih in delovnih organizacij ima
—	kakor so ocenili delegati RO —-vrsto slabosti oziroma pomanjkljivosti. Osnovna pomanjkljivost je v tem, da predlog ni izdelan po posebnih izobraževalnih skupnostih (polovica leteh je še v ustanavljanju) in v tem, da izhaja predlog iz splošno ocenjenih kadrovskih potreb, kajti TOZD
—	uporabnikov v svojih srednje in dolgoročnih razvojnih načrtih niso konkretneje planirali svojih kadrovskih potreb. Slednja ugotovitev velja tudi za razvojne načrte visokošolskih organizacij. Tako smo sedaj v položaju, da visokošolski študij ne začrtujemo s planom kadrovskih potreb in smo selekcijo vpisa, tako za redni študij kot za študij ob delu, prepustili šolam samim.
RO SINDIKATA DELAVCEV LESNE INDUSTRIJE IN GOZDARSTVA SLOVENIJE
RED MORA BITI!
Organizacije združenega dela, ki so predlanskim in lani kršile dogovorjena merila o razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke naj bi obravnaval družbeni pravobranilec samoupravljanja
Lani so v republiškem odboru ndikata delavcev lesne indu-:rije in gozdarstva Slovenije osvečali sorazmerno precej srbi uresničevanju določil tmoupravnih sporazumov o tzporejanju dohodka in sred-:ev za osebne dohodke. Zato tdi ne preseneča, da so na zadnji 5ji izvršnega ddbora ponovno izpravljali o tej problematiki :r se zavzeli za dosledno spošto-anje dogovorjenih družbenih
Čeprav še nimajo bilančnih tzalcev gospodarjenja v prete-
klem letu so se delegati v izvršnem odboru zavzeli (ne glede na sicer težje pogoje gospodarjenja in tudi zaradi problemov, ki jih je prinesel nov sistem upniško-dolžniških odnosov), da se osebni dohodki v tej panogi morajo gibati v okvirih ustvarjenega dohodka, torej je treba upoštevati samoupravne sporazume in merila, zapisana v resoluciji.
Izvršni odbor je predlagal skupni komisiji udeležencev samoupravnega sporazuma lesne industrije in proizvodne lesne
obrti, da opravi postopek za obravnavo pred družbenim pravobranilcem samoupravljanja v posameznih občinah za naslednje organizacije združenega dela: Slovenijales — Tovarna pohištva Trbovlje, Lesnina — temeljna organizacija združenega dela Bor Laško in Žimnica Ljubljana.
Opozorili pa so tudi tiste organizacije združenega dela, ki so lani prekoračevale dovoljena sredstva za osebne dohodke po samoupravnem sporazumu, kajti prej omenjene organizacije so bile kršitelji samoupravnih spo-
IZ OBČINSKIH ORGANIZACIJ
razumov že v 1975. letu.
SEVNICA
Občinski svet je na seji zadnje dni decembra lani ob sprejemanju akcijskega programa za delo v letošnjem letu sklenil po nekajletnem premoru ponovno ustanoviti službo pravne pomoči. Same osnovne organizacije sindikata niso dovolj usposobljene za takšno pomoč. Vseeno pa ugotavljajo, da se delavci iz
kolektivov v sevniški občini precej obračajo na sodišče združenega dela v Brežicah in družbenega pravobranilca samoupravljanja v Krškem. V vrsti tudi z roki točno opredeljenih na'og občinskega sveta je težišče na uresničevanju zakona o združenem delu. Prve javne tribune o tem naj bi izvedli skupno s klubom samoupravljavcev. A.Ž.
. Sicer pa člani izvršnega odbora v tem tednu obiskujejo »problematične« delovne organizacije in se na kraju samem seznanjajo z razmerami, vzroki prekoračitev in tudi akcijami osnovnih in občinskih sindikalnih organizacij pri razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke. Z njihovimi ocenami in seveda tudi z bilančnimi kazalci gospodarjenja se bo »spoprijel« republiški odbor v začetku marca letos.	H. H.
Seveda pa bi bil predlog v opredeljevanju kadrovskih potreb bolj dorečen, če bi ga že lahko izdelali po posebnih izobraževalnih skupnostih, v katerih bi ugotavljali in načrtovali potrebne kadre uporabniki in izvajalci skupaj. Na takšni osnovi bi sporazum tudi lažje opravil svojo temeljno funkcijo, to je menjavo dela. Za menjavo dela preko izobraževalnih skupnosti, kakor tudi za neposredno menjavo dela, nam manjkajo tudi kvalitetna merila za ceno vzgojno izobraževalnih storitev.
Obstoječa merila izobraževalne skupnosti za ceno storitev niso zadovoljiva podlaga za svobodno menjavo dela, ker sestoje zgolj iz statičnih elementov, poleg tega so tudi v nasprotju z merili samoupravnega sporazuma o pridobivanju in razporejanju dohodka visokošolske dejavnosti. Delegati RO so se zato zavzeli za aktivnejše sodelovanje izvajalcev v pripravi novih, kvalitet-
nih meril in za širšo razpravo ter daljše roke pri obravnavanju predlogov meril.
Področje planiranja visokošolskih organizacijah samih je bilo dolgo časa zanemarjeno, zato imamo sedaj ob izpolnjevanju zakona o družbenem planiranju precejšnje težave. Obstoječi plani zajemajo predvsem pedagoško dejavnost, ne vključujejo pa raziskovalne, svetovalne in druge dejavnosti. To velja še posebej za študij ob delu, ki ga ne sme uravnavati zgolj trenutno povpraševanje, ampak ga je treba usmerjati in načrtovati.
Predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana raziskovalne dejavnosti izhaja iz predvidevanj družbenega plana, da bomo v letu 1980 dosegli vlaganja v celotno raziskovalno dejavnost v višini 2% družbenega proizvoda. Koncentracija sredstev v Raziskovalni skupnosti Slovenije za raziskave splošno družbenega pomena je znašala 1975
leta 31 % vseh sredtev, do leta 19801 naj bi se ta sredstva zmanjšala na 18 %-.
Namen sporazuma je predvsem s zagotoviti stabilne pogoje razisko- i ' valne dejavnosti in usmerjati celotno raziskovalno dejavnost v združenem j delu. 'Zato se ob predvidenih dekoncentraciji sredstev porajajo dileme, ali bo ob takšni razporeditvi sredstev ■ mogoče uspešno izvajati sistemske raziskave, ki nimajo neposrednega . uporabnika, ampak so v interesu celotne družbe in ali ne bo dekoncentracija sredstev še bolj zaostrila materialni položaj raziskovalnih inš-r titucij. Delegati RO so poudarili potrebo po večjih vlaganjih na področja družboslovnih raziskav, ki posredno pogojujejo rast produktivnosti (organizacija, urbanizacija ipd.) in se zavzeli za boljše prenašanje izsledkov raziskav v proizvodnjo,; še posebej tudi za vnašanje novih znanj v visokošolski pedagoški pro-fc' ces.	m. R.
SINDIKAT GRADBENIH DELAVCEV SLOVENIJE O LETOŠNJEM DELOVNEM NAČRTU
Dosledno in odgovorno
Predlog delovnega načrta posebej poudarja naloge na področju samoupravljanja in uveljavljanja zakona o združenem delu
Pred novoletnimi prazniki so člani izvršnega odbora RO sindikata gradbenih delavcev Slovenije skupno s predsedniki komisij med drugim razpravljali tudi o predlogu letošnjega delovnega načrta RO. Predlog, ki ga bodo delegati dokončno sprejemali na letni seji RO, daje poseben poudarek nalogam na področju samoupravljanja in uveljavljanja
zakona o združenem delu. Le-' tošnja aktivnost RO bo namreč usmerjena na uresničevanje samoupravnih odnosov v organizacijah združenega dela na področju gradbeništva, kar pomeni, da bodo delegati RO spremljali in analizirali dejavnost osnovnih organizacij sindikata, hkrati pa ocenjevali uspešnost njihovega delovanja pri
razvijanju samoupravljanja-Najpomembnejša naloga na področju sporazumevanja o razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke bo
Pred novim letom sta TOZD Časopisi in TOZD Delavska enotnost v okviru ČGP Delo podpisali samoupravni sporazum o sodelovanju na področju oglasne dejavnosti. Sporazum sta podpisala v imenu TOZD Delavska enotnost njen direktor Vojko Černelč, v imenu TOZD Časopisi pa direktor Oglasne agencije Miro Tršar. S tem sporazumom je Oglasna agencija Dela prevzela ekskluzivno zastopanje pri zbiranju naročil za oglase, objavljene v časniku Delavska enotnost. — Foto: JANEZ PUKŠIČ
sprotno ugotavljanje učinkovitosti panožnih samoupravnih sporazumov za gradbeništvo in industrijo gradbenega materiala-Hkrati bo RO do februarja pripravil ustrezna stališča in predloge o nagrajevanju projektantov. Na področju gospodarjenja in ekonomike bo glavna naloga RO spremljanje integracijskih procesov v organizacijah združenega dela gradbene projekti-ve, med drugim v združenjih GIPOSS, GAST, IMOS, GIF? in v nekaterih drugih.
Do marca bo RO skupno V sektorjem RS ZSS za organizacijo izdelal pravila o organiziranosti in delovanju meddejav-nostnih konferenc sindikata
gradbenih delavcev, do aprila pa naj bi bil pripravljen tudi predlog novega družbenega dogovora minimalnih standardih za živ-' Ijenjske in kulturne razmere ph zaposlovanju gradbenih delavcev v Sloveniji. Med vrsto nalog velja omeniti, da bo RO do maja ocenil položaj na področju stanovanjske izgradnje, obenem pa pregledal uresničevanje družbenih dogovorov o cenah in racionalizaciji stanovanjske gradnjev republiki.	j V
REPUBLIŠKA SINDIKALNA KONFERENCA DELAVCEV V ZASEBNEM SEKTORJU
OO ZS si utirajo pot
Naloga: ustanoviti osnovne organizacije sindikata v vseh občinah, kje je zaposlenih več delavcev v zasebnem sektorju
V Sloveniji imamo v začetku letošnjega leta 32 osnovnih sindikalnih organizacij delavcev, ki so zaposleni v zasebnem sektorju obrti. Že samo število pove, da niti v vseh občinah nimamo osnovnih organizacij sindikata, čeprav se ti delavpi srečujejo z mnogoterimi specifičnimi problemi, ki jih lahko le družno in povezano razrešujejo v občini in tudi v okviru republiške sindikalne konference delavcev v zasebni obrti.
Lani so delegati republiške konference, kot nam je dejal
njen sekretar Borut Anzelc, največ skrbi posvečali ustanavljanju novih osnovnih organizacij in boljši organiziranosti tega sindikata, stanovanjskim vprašanjem, oblikovanju osnutka in predloga pogodbenega akta o varstvu pri delu in še posebej uresničevanju in dopolnjevanju določil kolektivne pogodbe o delovnih razmerjih med delavci in samostojnimi obrtniki. Težišče dela je bilo na uveljavljanju sindikalne liste in uresničevanju njenih določil v praksi tudi za ta sektor narodnega gospodarstva.
Še posebej velja omeniti ie\ gionalne sklade za dopolnili’'1 izobraževanje delavcev v zasebnem sektorju, kjer se zbiraj' sredstva za strokovno in družbi
nopolitično izobraževanje delavcev v zasebnem sektorju. Samo h ljubljanski regiji je lani koristil1 ta sredstva več kot 2000 delav? cev, kar je nedvomno rezul^j dobre organiziranosti sklada takšne naravnanosti izobražen j
nja, ki je zanimivo za delavci zaposlene v zasebnem sektor)1'|
J
OBOTAVUIVI KORAKI
SVETOV POTROŠNIKOV
/ )
^ vseh krajevnih skupnostih naj bi jih zbori občanov izvolili najkasneje do aprila — Pri ustanavljanju naj bi aktivno pomagali tudi sindikati — “rez učinkovite pomoči sveti potrošnikov ne bodo zaživeli
V zvezni ustavi ter v republiških in pokrajinskih usta-Vah, ki so bile sprejete leta 1974, je postalo usklajevanje interesov delovnih ljudi kot Proizvajalcev in potrošnikov Ustavna kategorija. Poudariti Velja, da gre za prvi primer v svetu, da je položaj uredila ustava.
. Prrtem pa ne gre le za pa-s,vno varstvo interesov po-bošnikov, marveč tudi za ucjansko vplivanje organizi-ranih potrošnikov na proi-j^odnjo blaga za široko pora-b°. trgovino in druge dejav-n°sti, s samoupravnim spora-2umom in družbenim dogo-Varjanjem.
.O organiziranosti potroš-nikov ter o njihovih pravicah 'n dolžnostih govore tudi brugi pomembni družbeni uokumenti, med njimi še zla-sti zakon o združenem delu, ki v enem izmed členov uzako-"ja samoupravno sporazumevanje kot metodo usklajevanja interesov delovnih ljudi V°t proizvajalcev in potrošni-Aktivno delovanje orga-mziranih potrošnikov obravnavajo še sklepi drugega . °ngresa samoupravljavcev !2'leta 1971, dokumenti X. Kongresa ZKJ, zakon o teme-Jih sistema družbenega načr-lovanja in o družbenem planu Jugoslavije, sklepi 8. kongresa Zveze sindikatov Slo-venije in še nekateri drugi ružbeni dejavniki ter njihovi akti. Predvsem pa obravna-ata vlogo organiziranih Potrošnikov resoluciji o ružbenoekonomskem ra-vv°ju Jugoslavije in SR Slo-enije ter oba dogovora o Vdajanju politike cen v letu , '6 ter izvajanju politike en in storitev iz pristojnosti ePublike in občin prav tako Za leto 1976.
se te družbene dokumente in ePe smo navedli zato, da bi poja-> kolikšen je pomen in kako membno vlogo namenjajo in pri-0rJaj° naša zakonodaja ih družbene ®anizacije svetom potrošnikov in
drugim oblikam samoupravne organiziranosti potrošnikov. Omenili pa smo jih ne nazadnje tudi zato, da bi opozorili, kako se v družbenih dokumentih zapisane težnje, ki zadevajo samoupravno organiziranje potrošnikov, razhajajo s prakso oziroma vse prepočasi uresničujejo.
POTROŠNIKI SLABO ORGANIZIRANI IN NEDEJAVNI
Za uvod nekaj okvirnih podatkov, ki kažejo, da je bilo v jugoslovanskem merilu doslej ustanovljenih okrog 6000 svetov potrošnikov v krajevnih skupnostih, kar pomeni, da so bili ti sveti ustanovljeni približno v polovici vseh krajevnih skupnosti v državi.
Razumljivo je, da so potrošniki najbolje organizirani v mestih in industrijskih središčih. O tem priča tudi podatek, da so se v takšni ali drugačni obliki potrošniki organizirali v 35 jugoslovanskih mestih. V maloštevilnih občinah in večjih mestih so nastali občinski in mestni sveti oziroma konference potrošnikov, ki so se po delegatskem načelu verti-■ kalno povezali še v republiških svetih oziroma odborih ter naprej v zvezni konferenci »Krajevna skupnost in družina«.
Slovenija, kot kaže, zaostaja za drugimi republikami tako glede ustanavljanja, kot tudi glede dejavnosti svetov potrošnikov. Ker še niso bile povsod ustanovljene konference svetov potrošnikov na občinski ravni, tudi na republiški ravni še ni ustrezne organiziranosti potrošnikov. Obstoja le iniciativni odbor pri republiški konferenci SZDL, ki naj bi — potem ko se bodo potrošniki prek svojih delegatov iz krajevnih skupnosti ustrezno organizirali na občinski ravni — pospešil ustanovitev republiške, konference ali odbora svetov potrošnikov.
Po delegatskem načelu so v Sloveniji v občinskih konferencah od lanskega leta povezani potrošniški sveti ljubljanskih občin. V Ljubljani je bila ustanovljena tudi mestna konferenca svetov potrošnikov kot posebna problemska konferenca pri mestni organizaciji Socialistične zveze. Zaradi že omenjenega vzroka pa se je zataknilo pri ustanavljanju republiške konference svetov potrošnikov.
PREDSEDNIKI — ADMINISTRATORJI
Poleg tega, da nastajajo zamude pri ustanavljanju svetov potrošnikov v krajevnih skupnostih in njihovih konferenc na občinski in republiški ravni,7 je treba kritično obravnavati tudi njihovo aktivnost. Resnično dejavnih je pravzaprav le malo svetov potrošnikov, kar pa lahko vsaj delno opravičimo' s še neizoblikovanim konceptom dela ter organizacijskimi in materialnimi težavami teh svetov, katerih člani in predsedniki dostikrat nimajo nobene pomoči pri urejanju tehničnih in finančnih zadev, pisanju vabil, sestavljanju in tipkanju gradiva za seje in podobno.
Ugotoviti je tudi treba, da so sveti potrošnikov dobili svojo pravo vlogo šele, ko so zaživele krajevne skupnosti in ko je bilo naposled mogoče začeti uresničevati tudi tista,določila nove ustave, ki urejajo položaj potrošnikov v naši družbeni skupnosti.
Zakon o združenem delu predvideva organiziranje potrošnikov v krajevnih in drugih družbenopolitičnih skupnostih ter tudi drugače, kar pomeni, da je, denimo v industrijskih središčih, po potrebi mogoče ustanavljati tudrdruge oblike organizacij potrošnikov. Posebne svete potrošnikov lahko naposled ustanavljajo tudi trgovske organizacije, vendar pa ti sveti ne morejo biti povezani vertikalno v sistem, kot to velja za druge potrošniške svete. Znan je primer, da je neka trgovska organizacija pričakovala, da si bp z ustanovitvijo takšnega posebnega sveta lahko podredila celoten sistem in tako uveljavljala svoj vpliv nad akcijami in odločitvami organizacij za zaščito pravic potrošnikov.
STARI GREHI...
Pri ustanavljanju svetov potrošnikov so v minulosti nastajale nekatere napake. Tako, denimo, ponekod sveti potrošnikov niso nastajali po delegatskih načelih, na pobudo zborov občanov, katerih organi so, drugod spet niso poskrbeli za ustrezno sestavo svetov potrošnikov in tudi niso znali presoditi, katere strokovne in družbene institucije pritegniti k najustreznejšemu reševanju posameznih problemov. Tudi je zmotno mnenje, češ, da naj bo dejavnost svetov potrošnikov osredotočena v glavnem na odpravljanje pomanjkljivosti v trgovski mreži,
čeprav zasluži prav materialna oskrba, a še zlasti oskrba z osnovnimi življenjskimi potrebščinami največjo pozornost organiziranih potrošnikov. Problematika, s katero se spopadajo sveti potrošnikov, mora biti dosti širša, saj naj bi zajemala poleg osebnega tudi področje družbenega standarda.
Zaradi tega se komuniciranje svetov potrošnikov ne omejuje le na organizacije blagovnega prometa, marveč se razširja tudi na pristojne samoupravne interesne skupnosti, delegacije in strokovne institucije, s katerimi si prizadevajo organizirani potrošniki čim učinkoviteje rešiti posamezna, za življenje krajanov oziroma občanov pomembna vprašanja.
...IN NEKAJ ZGLEDNIH PRIMEROV
V	zvezi s tem velja omeniti nekaj primerov, ki pričajo o pomembnosti vloge svetov potrošnikov in hkrati o možnostih, ki jih za njihovo delovanje odpirajo ustava, zakon o združenem delu in nekateri drugi pomembni sistemski zakoni. Tako so sveti potrošnikov ljubljanskih občin sodelovali pri pripravi družbenega dogovora o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za preskrbo Ljubljane s kmetijsko-živilskimi proizvodi. Občinske konference in mestna konferenca' sveta potrošnikov, ki so ta dogovor tudi podpisale, pa imajo svoje delegate v tej skupnosti.
V	letu 1976 je bila ena uspešnih akcij svetov potrošnikov in njihovih konferenc na občinski in mestni ravni tudi sklenitev samoupravnega sporazuma s trgovino glede ureditve delovnega časa ob sobotah in nedeljah na podlagi odloka mestne skupščine. ' Upoštevajoč socialne probleme v trgovini zaposlenih žena in rastočo fluktuacijo delavcev zlasti iz trgovine
z živili, so organizirani potrošniki z omenjenim sporazumom privolili v kompromis, da namreč ob sobotah po 14. uri in ob nedeljah dopoldan ne bodo odprte vse, marveč le dežurne poslovalnice, ki - so naznačene na javno razobešenih seznamih. Podoben dogovor je bil dosežen tudi o obratovalnem času gostinskih lokalov v Ljubljani, seveda skladno s potrebami turističnega prometa.
Nekateri sveti potrošnikov kot eden izmed dejavnikov v okviru krajevnih skupnosti tudi že aktivno sodelujejo pri pripravi srednjeročnih načrtov razvoja trgovske mreže in sektorja storitev, zlasti še v novih soseskah. Koristni so tudi njihovi predlogi za razširitev ali obnovo dotrajanih in celo zanemarjenih
trgovskih lokalov ter za obnovo in graditev komunalnih objektov, ki jih potem običajno vnesejo v občinske in krajevne razvojne načrte.
ŠE BREZ VPLIVA NA CENE!
Dokaj šibak pa je še vpliv svetov potrošnikov na politiko in oblikovanje cen, tem bolj, ker so odloki o zvišanju cen navadno objavljeni, ne da bi bili potrošniki o tem poprej obveščeni (primer: zadnja iznenadna podražitev vozovnic v ljubljanskem mestnem avtobusnem prometu).
V splošnem prevladuje mnenje, da bo učinkovit vpliv organiziranih potrošnikov na oblikovanje cen blaga in storitev možen šele tedaj, ko bo politika cen v večji meri prepuščena proizvajalcem, s katerimi naj bi potrošniki sklepali ustrezne sporazume o cenah.
Seveda ne smemo, prezreti pomembne vloge svetov potrošnikov pri odpravljanju nekvalitetne proizvodnje, na področju kontrole kakovosti industrijskih in drugih izdelkov ter seveda tudi storitev.. Tu imamo v mislih ne le pokušnje in ocenjevanje živil v sodelovanju organiziranih potrošnikov z ustreznimi strokovnimi institucijami, temveč tudi razne primerjalne teste, ki prav tako ob neposredni udeležbi organiziranih potrošnikov posredujejo proizvajalcem mnenja in pripombe uporabnikov o funkcionalnosti in kakovosti njihovih izdelkov. Takšno vlogo odigrava v Sloveniji Centralni zavod za napredek gospodinjstva, ki bo po sklepu republiške konference Socialistične zveze ustanovil sosvet potrošnikov in se tako vključifv sistem ustavno opredeljene samozaščite potrošnikov.
NEURESNIČENI KODEKS
Zdaj, ko so ustava, zakon o združenem delu in drugi-sistemski zakoni (nekateri so še v pripravi) podrobneje opredelili vlogo in dejavnost svetov potrošnikov, je čas, da se oživi tudi dokaj ohlapno izvajanje kodeksa o poslovnih in etičnih normah, ki so ga Emona, Mercator in 18 drugih delovnih organizacij s področja blagovnega prometa ter mestna skupščina, mestna konferenca SZDL in sindikati podpisali konec decembra 1974. Prek mestne konference SZDL so podpisniki tega kodeksa tudi organizirani potrošniki, katerih interes je, da se s tem dogovorom uravnavajo odnosi med potrošnjo in trgovino. Gre predvsem za obveznosti trgovine (ki jih določa' tudi zakon
o združenem delu), da nudi kakovostne storitve, skrbi za dobro obveščenost potrošnikov in se z njimi posvetuje med drugim tudi o potrebah po razširjanju prodajne mreže. Potrošnik pa se obvezuje, da bo kulturen kupec in da si bo prizadeval spoznavati tudi težnje in probleme trgovine ter tako pripomogel k njeni uspešni rasti.
S tem kodeksom se je trgovina tudi obvezala, da bo uvedla informativne obrazce, na' katere bi potrošniki lahko vnašali tudi svoje pripombe, kot je to urejeno že v nekaterih poslovalnicah v Beogradu in Osijeku. Podpisnice kodeksa pa naj bi uvedle tudi svoj znak, da bi potrošnik vedel, da kupuje v poslovalnici organizacije, ki je podpisnica kodeksa.
KRATEK ROK TERJA USKLAJENO AKCIJO
Skratka, kljub kratki dobi, v kateri so se sveti potrošnikov lahko organizacijsko utrdili in svoje programe prilagodili načelom ustave in zakona o združenem delu, so tu že prve izkušnje in problemi, ki bi jih kazalo podrobneje proučiti in ukrepati z neposredno pomočjo in dajanjem nedvoumnih smernic povsod tam. kjer se zaradi kakršnihkoli razlogov zatika. Ker morajo biti sveti potroš nikpv do konca marca 1977 ustanovljeni v vseh krajevnih skupnostih (v Sloveniji jih je nad 1000!) in so bili v ta namen že imenovani iniciativni odbori, bodo vsa prizadevanja pobudnikov te akcije, a še zlasti republiške konference SZDL in republi škega sveta Zveze sindikatov v prvih tednih prihodnjega leta usmerjena na uresničitev te naloge. Pri tem gre predvsem za to, da bi se razgibala samoupravna baza, da bi bili pravočasno sklicani zbori občanov, katerih dolžnost je izvoliti delegate v >vete potrošnikov kot samoupravna telesa teh zborov. Poskrbeti bo seveda treba za ustrezno delegatsko strukturo ter hkrati za seznanjanje članov potrošniških svetov z njihovimi pravicami in dolžnostmi.
Če si bodo novo ustanovljeni in že obstoječi potrošniški sveti začrtali življenske programe dela, bodo uspešno zaživeli in jih konec koncev tudi ne bo težko povezati v občinske in mestne konference ter naposled tudi v republiško konferenco, ki zaradi takšnih ali drugačnih razlogov tudi še ni bila ustanovljena.
Osnovne pobude za ustanavljanje svetov potrošnikov pa bodo morale, kot rečeno, priti od občanov samih oziroma odnjihovih zborov, s sklicevanjem katerih se bo treba zaradi pičlega časa, ki preostaja do aprila, krepko podvizati.
NANDE ŽUŽEK
SAMO NASE NI MISLIL
iz albuma
sindikalnih delavcev
sv°ie dolgoletno in požrtvovalno Sta l^a'no *n družbenopolitipno delo je pr-ne Kenig doslej prejel že številna 0d "anja. Prejel je visoko državno cen, °Vanje red dela s srebrnim ven-Ha 'Plaketo ob 50-letnici revolucio-2|at- s‘ndikatov, pred dvemi leti pa IcajjJ /nak slovenskih sindikatov. Sindi-vesef®a Priznanja je bil še posebno Hjj0 °0meni mu dokaz več, da ga ce-
ih ciei J6’ S katerimi Je toliko let živel
tim; a > da ga imajo sodelavci radi in ga
^ spoštujejo...
tv0v ^lsali srno: za dolgoletno in požr-Keip3 n° ^el° • • • K° pišemo o Stanetu
^tivS
~n'i=u, to zares ni fraza. Sindikalni je namreč postal že dober
čiCo 7 P° osvoboditvi. Bil je med peš-prj u lsPh, ki so junija 1945 sodelovali ZaciiStfn°V'tv' Prve sindikalne organi-jesep- eSne stroke v Sloveniji. Še isto tey le bil med pobudniki za ustanovi-dela, estnega odbora sindikata lesnih Vcev v Ljubljani.
Od takrat dalje je ostal zvest sindikalnemu delu. Koliko je napravil v zadnjih 30 letih je težko reči, toda vse kaže, da še zlepa ne bo odnehal. Vsi njegovi sodelavci ga poznajo kot garača, ki običajno dela ves dan. Saj ne, da ne bi poznal razvedrila, le časa nima zanj... Tako iz dneva v dan, iz leta v leto.
In še po nečem se odlikuje Stane Kenig: pozna toliko ljudi, predvsem sindikalnih delavcev, kot malokdo. Povsod po Sloveniji ima prijatelje in tovariše; med lesarji ga poznajo skoraj vsi.
»Rad delam z ljudmi in z vsemi se dobro razumem. Zdaj, ko sem malo izpregel, kakor temu pravimo, se rad spominjam trpkih in tudi prijetnih ur, ki sem jih doživel ob svojem sindikalnem delu. Vedno sem bil med zagovorniki mnenja, da se sindikalni delavci morajo pogovarjati z ljudmi. Vedeti morajo, kaj mislijo delavci, s čim so zadovoljni in kaj jih boli. Če ljudi ne poznaš, če ne veš, kaj jim leži na duši, potem ne moreš z njimi delati. To sem dodobra spoznal v svojem dolgolet-
nem sindikalnem delu. Nič drugače ni danes...«
Nekako tako mi je pripovedoval po novem letu. Vmes pa me je večkrat vprašal, ali je res nujno, da pišemo prav o njem. Najraje bi videl, da bi ga pustili delati. No, slednjič sva se le sporazumela.
»Od 1946. leta sodelujem v raznih sindikalnih telesih. Deset let sem bil poklicni sindikalni delavec na republiškem odboru sindikata lesnih delavcev za Slovenijo, potem na zveznem odboru sindikata lesnih delavcev Jugoslavije, dve leti predsednik občinskega sindikalnega sveta v Borovnici... Ko sem se vrnil iz Beograda, sem postal tajnik RO sindikata lesnihin gozdnih delavcev Slovenije, slednjič pa sem se pred 21 leti zaposlil v takratni Lesno-predelovalni industriji v Podpeči...«
Danes je vodja oddelka za prodajo drobnih pohištvenih izdelkov pri podjetju Hoja v Ljubljani. Čeprav nam je zatrjeval, da je zdaj komercialist od »nog do glave«, se kljub temu še ni docela ločil od sindikalnega dela.
»Kdor hoče delati, mu nikoli ne zmanjka funkcij. Tako je tudi z menoj. Še vednoksem
član nadzornega odbora RO sindikata lesnih in gozdnih delavcev Slovenije, pa predsednik konference ŠIS pokojninskega in invalidskega zavarovanja občine Vič-Rudnik... Obveznosti je precej, toda spomini na prva povojna leta. na čas, ko smo postavljali temelje naši delavski organizaciji, ostajajo še zmerom na prvem mestu... Kako težko, a z jasno opredeljenimi cilji, z voljo, ki ji ni bilo konca, je bilo tista leta. Toda, bili smo kos vsem težavam. Odporov, če'pomislim samo na odločilno vlogo sindikata pri sprejemanju tarifnih pravilnikov, pa toliko, da zlepa ne! Ni dvoma, da sp že pred 25 leti sindikati orali prvo ledino pri snovanju novih odnosov na področju delitve dohodka in osebnih dohodkov. In vendar je bil to le del nalog, ki smo jih v letih po vojni morali za vsako ceno opraviti sindikalne delavci... Seveda je danes povsem drugače...«
Skratka, Stane Kenig je bil in ostal garač v pravem pomenu besede. In vedno je mislil na vse druge, najmanj pa nase. Ko bo čez poldrugo leto odšel v zaslužen pokoj, bo morda tudi zase našel več časa. Kdove, če res --	I. VIRNIK
Stane Kenig
DE
po sledeh dogovarjanja
8. januarja 1977 stran
p
*
*
*
*
*
*
*
\
*
*
*
*
*
*
*
*
\
*
*
*
*
*
+
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
4 *
5
*
*»
*
*
*
*
*
*
*
v
t
*
\
*
\
s
*
4
4
\
4
*4
**r*m**********M0*Miwrtjr0gw*MMijritt*gjr
Na podlagi pravilnika o podeljevanju zlatega znaka sindikatov Slovenije
*
razglaša
odbor za podelitev zlatega znaka sindikatov Slovenije rok in pogoje za predlaganje kandidatov za podelitev zlatega znaka sindikatov Slovenije v letu 1977
Zlati znaki sindikatov Slovenije bodo podeljeni ob 1. maju 1977 posameznim članom sindikata in osnovnim organizacijam sindikata.
1.
Zlati znak se podeli članu sindikata, ki je z dolgoletnim, požrtvovalnim delom v sindikalni organizaciji dal pomemben delež k uresničevanju delavskih interesov in veliko prispeval k uveljavljanju in razvoju ter k razredno opredeljenemu delovanju sindikalne organizacije.
Predlog za podelitev zlatega znaka sindikatov Slovenije posameznemu članu sindikata lahko poda vsaka osnovna organizacija sindikata, potem ko so tako sklenili njeni člani na svojem članskem sestanku ali pa njen izvršni odbor na svoji seji. Podelitev zlatega znaka posamezniku lahko predlaga tudi občinski, mestni, medobčinski ali republiški organ sindikata oziroma zveze sindikatov ali njegov izvršni organ, če je to sklenil na svoji seji.
Predlog obsega zlasti:
—	naziv in naslov predlagatelja in datum, ko je o tem sprejel svoj sklep;
—	osebne podatke kandidata (ime in priimek, rojstni datum, naslov stanovanja, poklic, delovno mesto, delovno organizacijo, članstvo v ZK, podatke o dosedanjih odlikovanjih in drugih priznanjih);
—	pregled do sedaj opravljenega dela in funkcij v sindikatu ter v zvezi sindikatov z navedbo, kdaj jih je opravljal;
—	seznam dosedanjih funkcij v samoupravnih organih, v organih družbenopolitičnih organizacij in podobno;
—	utemeljitev razlogov za podelitev zlatega znaka sindikatov Slovenije, ki vključuje tudi opis uspehov dosedanjega delovanja kandidata.
2.
Zlati znak sindikatov Slovenije se podeli osnovni organizaciji sindikata za večletno vzorno in učinkovito delovanje pri uresničevanju interesov članstva.
Predlog za podelitev zlatega znaka osnovni organizaciji sindikata poda vodstvo občinske organizacije Zveze sindikatov Slovenije na lastno pobudo ali na pobudo drugih sindikalnih organov in organizacij.
Tak predlog obsega zlasti:
—	naziv in naslov osnovne orgai ije sindikata in število njenih članov;
—	opis njene sedanje notranje organiziranosti ter delovanja v preteklosti in sedaj, zlasti s stališča uresničevanja sklepov 8. kongresa ZSS ter statutarnega dogovora o organiziranosti in delovanju sindikatov in zveze sindikatov v SR Sloveniji s posebnim ozirom na to, kako člani sindikata praktično uresničujejo delegatski sistem in delegatska razmerja v sindikalni organizaciji;
—	utemeljitev predloga za podelitev zlatega znaka z navedbo uspešno opravljenih najpomembnejših akcij pri uresničevanju interesov delavcev;
—	datum sklepa občinskega vodstva zveze sindikatov o kandidaturi osnovne organizacije sindikata za zlati znak.
3.
Predloge za podelitev zlatega znaka sindikatov Slovenije posameznim članom sindikata in osnovnim organizacijam sindikata pošljejo predlagatelji v dvojniku na posebnih tiskovinah najkasneje do 15. marca 1977. leta na naslov:
Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije — odbor za podelitev zlatega znaka sindikatov Slovenije, Dalmatinova 4, 61000 Ljubljana.
Odbor za podelitev zlatega znaka sindikatov Slovenije ne bo upošteval predlogov, ki bi jih prejel po 15. 3. 1977.
Tiskovine za predlaganje kandidatov so na voljo pri občinskih svetih Zveze sindikatov Slovenije in pri sektorju republiškega sveta ZSS za kadrovsko politiko.

s
%
*
*
*
N
s
*
*
*
*
*
*
N
>
S
S
5
*
i
*
*
*
%
s
N
*
*
*
*
s
n
*
*
*
s
*
s
s
**
*
I
s
Vrata v zunanji svet
Lani smo več izvozili, a manj uvozili — Z zahoda bomo morali kupovati še manj, z vzhoda pa več kot doslej Za nastop v državah v razvoju Smo še slabo pripravljeni
Analitičen pregled zunanjetrgovinske izmenjave kaže, da je v desetih mesecih lani slovensko gospodarstvo povečalo izvoz glede na isto obdobje leta 1975 za 20%, hkrati pa je zmanjšalo uvoz blaga in opreme za 16%. To je nedvomno zadovoljiv rezultat, zlasti še, če upoštevamo, da seje zaradi tako ugodnega gibanja zunanje trgovine stopnja pokritja uvoza z izvozom povečala skoraj za polovico, ali konkretno od lanskih 50,4% na letošnjih skoraj 72%.
Primanjkljaj zunanjetrgovinske bilance SR Slovenije se je tako zmanjšal od 602 milijona na 287 milijonov dolarjev. Med spodbudnimi dosežki zunanjetrgovinskega prometa Slovenije velja navesti tudi za nad 34% narasli izvoz blaga v razvite zahodne države ter hkrati za več kot 48 % povečani izvoz blaga v države v razvoju. Vendar pa je treba v zvezi s tem kot nespodbudno omeniti dejstvo, da je slovensko gospodarstvo zmanjšalo uvoz iz držav v razvoju za več kot 15%. Nezadovoljiva je tudi blagovna izmenjava s socialističnimi državami', v okviru katere sta nazadovala tako izvoz (za 3%) kot tudi uvoz. Bilančni primanjkljaj v trgovanju SR Slovenije s socialističnimi državami se je zavoljo tega povečal za več kot 2,6-krat.
Podatki o regionalni usmerje-	jn Romunija, prehajajo s
nosti naše zunanje trgovine pri- klirinške na konvertibilno me-
čajo o prci žni navezanosti Slovenije na razvite države tako glede izvoza kot še zlasti glede uvoza. V strukturi blagovne menjave po regionalni usmeritvi so namreč, kar zadeva Slovenijo, razvite zahodne države v izvozu udeležene s 50,3 % (v predlanskim z nekaj manj kot 55 %), v uvozu pa kar z 79 % (78,4 %). V celotnem jugoslovanskem izvozu pa so razvite države zastopane s precej nižjim deležem (42,4%). Nižja je tudi njihova udeležba v jugoslovanskem uvozu, saj znaša nekaj nad 55 %. Pri tem pa je treba poudariti, da se je delež industrijsko razvitih držav v jugoslovanskem izvozu zadnje leto precej povečal, saj je naraste! od 35,8% na 42,4%.
Ko smo že omenili navezanost slovenskega gospodarstva na trgovanje pretežno z razvitimi zahodnimi državami, je treba še dodati, da gre pri tem ne le za geografsko bližino teh držav in tradicije v izmenjavi, marveč tudi za kajkrat zgrešeno miselnost, ki je — vsaj kar zadeva uvoz — bolj naklonjena »zahodnim« kbt pa »vzhodnim« proizvodom. Res je sicer, da je z zahoda uvožena tehnološka oprema katerikrat sodobnejša in da za opremo, uvoženo z vzhoda, neredko ni na voljo potrebnih rezervnih delov. Res pa je tudi, kot poudarjajo naši nepristranski strokovnjaki —tehnologi, da bi presežek, ki nastaja in se iz leta v leto množi v naši zunanjetrgovinski izmenjavi s socialističnimi državami tudi zavoljo takšnih neufemeljenih pomislekov, lahko občutno zmanjšali, če bi iz teh držav uvozili, denimo, strojno opremo za termoelektrarne in nekatere druge infrastrukturne objekte, v izdelavi katerih je zlasti Sovjetska zveza vodilna v svetovnem merilu.
VEČ PRODAJATI,
A TUDI VEČ KUPOVATI
S tem, ko nekatere socialistične države, denimo Madžar-
Samo spomin?

njavo, čedalje pozorneje skrbijo za uravnovešenost svoje zunanjetrgovinske in plačilne bilance. Podobne težnje je mogoče opaziti tudi pri številnih državah v razvoju, ki uvoz našega blaga vse pogosteje pogojujejo z izvozom svojega blaga na naš trg. To pomeni, da bodo morale naše trgovske organizacije, ki trgujejo s partnerji v državah v razvoju, same skrbeti za uravnovešenost svojih bilanc, v katerih je zdaj izvozna postavka običajno zdaleč močnejša od uvozne.
Če se povrnemo k regionalni usmeritvi zunanjetrgovinske menjave Slovenije, bomo nadalje ugotovili, da je le-ta še vedno dokaj enostranska, da je pretežno skoncentrirana na manjše število držav. Ta koncentracija se tudi lani kljub nekaterim premikom, v primerjavi s preteklimi leti, ni bistveno spremenila. Kar tri četrt blagovne menjave naše republike je namreč osredotočene na deset držav, in to pri izvozu, po vrstnem redu, na ZR Nemčijo, Italijo, Sovjetsko zvezo, Francijo, ZDA, NDR, NDR, Poljsko, Avstrijo in' Češkoslovaško. Pri uvozu pa je blagovna menjava Slovenije koncentrirana predvsem na ZR Nemčijo, Italijo, Avstrijo, Francijo, ZDA, Švico, ČSSR, Veliko Britanijo in Sovjetsko zvezo.
Značilno je nadalje, da breme zunanjetrgovinske menjave pritiska predvsem na 10 gospodarskih dejavnosti, med katerimi so poleg usnjarskopredelovalne in lesne industrije še barvasta metalurgija, kovinsko-predelovalna in elektroindustrija, tekstilna, kemijska, papirna, gumarska in živilska industrija. Zgovoren je tudi podatek, da 30 industrijskih organizacij združenega dela v Sloveniji ustvarja več kot dve tretjini skupnega industrijskega izvoza ter da le 4 OZD dosegajo kar 98 % vsega izvoza kmetijskih proizvodov.
In končno naj navedemo še podatek, nad katerim se tudi velja zamisliti: medtem ko so proizvodne organizacije ustvarile 72 % in trgovske OZD 28 % izvoza, je to razmerje pri uvozu obrnjeno, saj se tu delež proizvodnih organizacij zmanjša na 40 %, medtem ko udeležba trgovinskih organizacij naraste na 60%. 1
Kar zadeva gospodarsko sodelovanje z državami v razvoju, zlasti z neuvrščenimi, je zainteresiranih 27 slovenskih delovnih organizacij pred poltretjim letom podpisalo samoupravni sporazum o združevanju sredstev za pospeševanje nastopa naših delovnih organizacij v državah v razvoju. Število podpisnic se je ob koncu minulega leta povečalo na 33. Med njimi so poleg proizvodnih, proizvodno-trgovskih in trgovskih organizacij tudi projektivno-razisko-valne organizacije, nekatera poslovna združenja in štiri banke. Vse te podpisnice so doslej po načelu vzejemnosti in solidarnosti združile 41 deležev v vrednosti nekaj manj kot 18,5 milijona din, ustrezna kreditna sredstva pa dajejo podpisnicam na voljo tudi banke. Samo upravljavci Ljubljanske banke so zate namene izdvojili kar 180
milijonov din, tako da je bilo s še nekaterimi drugimi kreditnimi sredstvi v celoti združenih že 248 milijonov din.
ZAHTEVNE, A ŠE
SLABO DONOSNE NALOŽBE
Dosedanje izkušnje sklada, v katerem so Združile sredstva podpisnice omenjenega sporazuma, kažejo, da se za ta sredstva, ki so bila prosilcem kreditov večidel že podeljena, dejansko poteguje le ozek krog delovnih organizacij in še te so kredite za iste naložbe v maksimalni višini (ki znaša menda okrog 10 milijonov din) že prejele. V razpravi na seji predsedstva Gospodarske zbornice Slovenije je eden izmed udeležencev izrazil dvom v učinkovitost teh naložb, pri čemer je imel v mislih tri mešane naložbe na surovinskem področju, ki so bile kreditirane s sredstvi tega sklada, in to naložbe v izkoriščanje in predelavo tropskega lesa v Centralnoafriški republiki, v plantaže kave v Gani in predelavo kozjih kož v Indiji. Sporna je pri tem zlasti dolgoročnost vračanja investiranih sredstev, ki v primerjavi z akumulativno sposobnostjo našega gospodarstva nikakor niso majhna.
Nadaljnje naložbe, financirane iz tega sklada, Tomosova v Gani, Iskrina v Ekvadorju in Krkina v Keniji (kjer je v načrtu tudi graditev obrata konfekcije v sodelovanju Jugotekstila s kenijskimi partnerji), kažejo, kako težavno in drago je že samo odpiranje in raziskovanje trgov držav v razvoju, kaj šele nastopanje s tamkajšnjimi partnerji v mešanih naložbah.
Usposobljenost naših delovnih organizacij za nastop v državah v razvoju je za zdaj še šibica. ta nastop pa je nadvse težaven in . hkrati tudi tvegan zaradi specifičnih razmer na posameznih trgih, zaradi še vedno prevladujočega vpliva kapitala bivših kolonialnih dežel v gospodarstvu razvijajočih se dežela ter tudi zavoljo negotovih političnih in gospodarskih razmer v nekaterih državah v razvoju.
Lanska zunanjetrgovinska menjava Slovenije z vsemi svojimi značilnostmi nedvomno opozarja na potrebo po strukturnih spremembah, kot je v prvi vrsti nujno regionalno preu-srperjanje trgovanja od izključno zahodnih industrijskih držav, z večjim deležem tudi na socialistične države in države v razvoju. Dalje bo treba poskrbeti za bilančno uravnoteženost v menjavi tako s socialističnimi, kot tudi z razvijajočimi se državami, ki jo bo mogoče doseči predvsem s povečanjem uvoza iz teh držav. Nasprotno pa bo treba v menjavi z razvitimi zahodnimi državami omiliti že kronične primanjkljaje s povečevanjem izvoza tako industrijskih kot kmetijskih proizvodov ter s hkratnim zmanjševanjem izvoza predvsem investicijske opreme, ki jo neredko v enaki kvaliteti nudijo partnerji iz vzhodnoevropskih socialističnih držav.
Nobenega dvoma ni, da se je pritisk na uvoz v minulem letu zmanjšal zaradi stagnacije na domačem trgu. Iz istega vzroka se je povečal tudi interes delovnih organizacij za izvoz, ki je povzročil visok porast prodaje zlasti na konvertibilnih trgih, kljub še vedno trajajoči recesiji v nekaterih zahodnih industrijskih državah. Vendar pa se na domačem trgu že kažejo znamenja oživljajočega povpraševanja, ki utegnejo zlasti nizko produktivno proizvodnjo ponovno odvračati od izvoza, ker postaja njena ponudba ob nenehno rastočih materialnih stroških nekonkurenčna.
NEIZKORIŠČENI
MILIJONI DEVIZ
Ob razčlenjevanju poslovnih in izvoznih rezultatov v obdob-
ju, ki ga obravnavamo, se je • pokazalo, da so slovenske delovne organizacije le v višini okrog 80 % izkoristile od zveznega izvršnega sveta odobrena sredstva globalne devizne kvote, ki so na voljo za uvoz reprodukcijskega materiala. V skupini panog, ki več izvažajo kot uvažajo, je tako ostal, neizkoriščen znesek v višini kar 280 milijonov din. Presenetljivo je še zlasti, da tudi panoge, ki niso vključene v vezavo uvoza z izvozom, niso izkoristile sredstev, ki dosegajo vrednost celo 360 milijonov din. Če upoštevamo še okrog 80 milijonov din deviznih sredstev, kolikor jih za uvoz niso izkori-, stili pretežni izvozniki (podjetja z več kot 50-odstotnim deležem izvoza v skupni vrednosti proizvodnje), naraste vsota neizkoriščenih deviznih sredstev na k. skupno okrog 750 milijonov din oziroma okrog 45 milijonov dolarjev
Zaradi tega obstoja bojazen, da bi ta sredstva, ki so lani očitno pripomogla k znižanju uvoza oziroma k izboljšanju stopnje pokritja uvoza z izvozom, letos, ob nadaljnjem oživljanju notra-1 njega trga, utegnila povečati pritisk na uvoz reprodukcijskega materiala. Tako bi se izka-• zalo, da je bilo izboljšanje zunanjetrgovinske bilance Slovenije le navidezno, bilančni primanjkljaj bi se spet povečal, zunanjetrgovinska gibanja pa bi se spet poslabšala, zlasti še, če bi se del proizvodnje, ki se je zdaj vključil v mednarodno menjavo, ob oživljanju domačega povpraševanja spet preusmeril na notranji trg.
Neizkoriščena sredstva globalne devizne kvote opravičujejo domnevo, da je sedanji oskrbljenost slovenskega gospodarstva z reprodukcijskim materialom zadovoljiva. Obenem pa pričajo o nujnosti dohodkovnega povezovanja med nosilci izvoza in ostalimi udeleženci blagovnega prometa. Novi sistemski zakon o deviznem poslovanju posebej podčrtuje pomen že zdaj možnega združevanja deviz v gospodarstvu, V okviru izvoznih skupnosti V -drugih gospodarskih asociacij, katerih ustanavljanje predvideva tudi zakon o združenem delu.
ZDRUŽEVANJE DEVIZ .
IN DOHODKOVNE POVEZAVE
Povezovanje oziroma skupno izkoriščanje deviznih sredstev v' okviru samoupravnih interesnih skupnosti za ekonomske odnose s tujino bo pripomoglo k odpravljanju pomanjkljivosti sistema vezave uvoza z izvozom-Omogočilo bo tudi delovnim organizacijam in panogam, ki ne izvažajo, vendar pa so z ustreznim deležem pripomogle k izde' lavi za izvoz namenjenega končnega proizvoda, da bodo prišle do deviznih sredstev, ki jih po' trebujejo za uvoz surovin ozi' roma reprodukcijskega materiala.
Takšno povezovanje, temelječe tudi na dohodkovnih osnovah, je možno in zaželeno med proizvajalci surovin in finalist*’ tako na primer med kemijsko i** pohištveno industrijo, med kemijsko in tekstilno ter usnja*" sko-predelovalno industrijo, med usnjarsko in obutvene industrijo, med rudniki kreme**' čevega peska in steklarnami itd ’ itd.
V skladu s temi možnostmi i*1 potrebami naj bi predvsem nosilci izvoza, uvodoma omenjeni*1 30 industrijskih OZD, ki ustvaf' jajo dve tretjini slovenskeg*1 1 industrijskega izvoza, priprav**! ^ programe izvoza, iz katerih ** bilo med drugim razvidno, katerimi partnerji se bodo povezovali, da bodo zunanjetrgovi**, ski rezultati tudi v prihodnje vsa) tako ugodni, če ne celo boljši k° so bili v letu 1976.	^
N-Z'

Y

St.,
SPOTIKAJOČI SE KORAKI NA POTI K RACIONALIZACIJI ENERGETIKE

Preveč je še zakoreninjeno prepričanje, da za energetske vire lahko skrbijo priučeni delavci — Kako v štorski železarni orjejo ledino?


precej let nazaj je jasno, da v Sloveniji iz lastnih virov nikakor ne Porento kriti energetskih potreb, ne na področju industrijske porabe, v individualni potrošnji. Izračuni kažejo, da bomo z jugoslovan-Kega in tujega prostora morali uvažati skoraj plovko vse potrebne energije, p0 predvidevanjih srednjeročnega načrta pa bo h delež še cIl- Čeprav smo v Jugoslaviji po proizvodnji energije skon.j na repu SVet°vnih lestvic, se šele komaj osveščamo dejstva, da bi z racionaliza-1° in organiziranim trošenjem lahko v veliki meri zajezili porabo energija
Razumljivo je, da ne gre za nalogo, ki bi jo bilo moč rešiti čez n°č. Seveda ne gre niti za nalogo, bi jo lahko izpeljal kdorsibodi.
*°da: z ustanavljanjem samoupravnih interesnih skupnosti za Posamezne energetske vire smo °nčno udarili temelj novi polici- Žal so še v prenekateri gospodarski organizaciji prepri-cani, da racionalizacije na področju energetike niso njihova skrb. in te so v večini. Tako se glas posameznika, resnici na jnbo je opozarjevalcev malo, dajrnanj izgubi, če povrhu ne °oi še polena pod noge.
IZ NEUREJENE V ORGANIZIRANO PORABO
NIKO ZAKONJŠEK, inženir v štorski železarni, vodja temeljne organizacije energetike in istočasno predsednik dveh skupščin samoupravnih interesnih skupnosti (za nafto in plin SRS ter republiške skupnosti za zemeljski plin) dobro pozna slovenske in ne samo slovenske energetske razmere. Ve tudi to, koliko in na kakšen način se na tem področju da prihraniti. Da gre za težke milijone. Še bolje pa ve, s kolikim nerazumevajočim
JAVNA RAZPRAVA 0 DOHODKOVNIH ODNOSIH V VELENJSKEM KLUBU SAMOUPRAVLJAVCEV
Koristna
izmenjava mnenj
r delovnih kolektivih na območju občine Velenje sprejemajo akcijske programe za uveljavljanje vsebine zakona o združenem aelu. V prizadevanja, da bi pospešiti uresničevanje vsebine zakona ° Združenem delu, se je vključi! tudi Klub samoupravljavcev Vele-nie> ki je pripravil javno razpravo o dohodkovnih odnosih
Predstavniki več organiza-'dj združenega dela iz-Šaleške doline, tovarne Gorenje, rudarsko elektroenergetskega kombinata, G1P Vegrad,
^orriunalno obrtnega centra, društva ekonomistov, občinske skupščine in občinskih vodstev družbenopolitičnih organizacij .er drugi so skupaj s sekretar-Jem Rs ZSS za družbenoeko-Jornska vprašanja Stjepanom |.aubertom razpravljali o uve-Javljanju novih dohodkovnih odnosov, posebej še o nekate-r’h vprašanjih fazne proizvod-nJe oziroma vseh dejavnosti pri refilizaciji končnega izdelka oziroma storitve. Javna raz-Prava je le ena od akcij velenj-*jega Kluba samoupravljalcev,
1 skuša z javnimi tribunami opredeliti nekatera najbistve-.leJša izhodišča tudi za prilaga-Janje dohodkovnih odnosov 'sebini zakona o združenem delu.
Klub samoupravljavcev Ve-eirje mora postati, kot je na acetku javne razprave poudari predsednik skupščine kluba, diplomirani inženir Peter ^rapež, mesto za izmenjavo jd/oonpravljalske prakse in Rušenj, torej tudi mesto za oblikovanje osnovnih izhodišč a lzvajanje vsebine zakona o druženem delu ter za oprede-t,tev Praktičnih izhodišč za pri-
lagajanje dohodkovnih odnosov vsebini zakona o združenem delu.
Čeprav je bila javna razprava v okviru »okrogle mize« v okviru velenjskega Kluba samoupravljalcev omejena le na eno od področij uresničevanja novih dohodkovnih odnosov, so med pogovorom večkrat poudarili, da je prav delitev skupnega prihodka v zapletenih sistemih eno od osnovnih vprašanj zakona o združenem delu oziroma dohodkovnih odnosov.
Pogoji in odnosi pridobivanja in delitve dohodka morajo priti v središče pozornosti celotnega dela. Od realizacije odnosov, seveda skladno z vsebino zakona o združenem delu, je odvisno naše nadaljnje življenje in razvoj. Zato morajo prizadevanja za uveljavljanje vsebine zakona o združenem delu in novih dohodkovnih odnosov spremljati nove akcije za stabilizacijo, varčevanje in višjo produktivnost. Spodbujati je treba prizadevanja, katerih, cilj je ustvarjanje večjega dohodka.
Prva javna razprava Kljuba samoupravljalcev Velenje je med drugim tudi pokazala, da povsod še niso najbolj priprav-
ljeni na uresničevanje vsebine zakona o združenem delu, posebej pa novih dohodkovnih odnosov. Zato bo treba tudi še vnaprej z javnimi razpravami oziroma »okroglimi mizami« konkretneje opredeljevati posamezna vprašanja oziroma naloge, obenem pa agnažirati oziroma zainteresirati kar najširši krog ljudi za izmenjavo mnenj o teh vprašanjih, s katerimi se srečujejo vsak dan. Udeleženci te prve javne razprave so poudarjali, da je treba s_ tovrstno prakso nadaljevati. Že v kratkem naj bi podrobneje spregovorili o organiziranosti organizacij združenega dela ter o povezovanju tozdov, krajevnih in samoupravnih interesnih skupnosti. Kar zadeva nov sistem družbenega dogovarjanja o delitvi dohodka in osebnih dohodkov pa naj bi skušali tudi v okviru kluba samoupravljalcev poiskati najboljše oziroma najbolj. uporabne rešitve.
In še na eno nalogo oziroma problem je opozorila prva javna razprava velenjskega Kluba samoupravljalcev. Vse doslej ni bilo ustreznih meril za vrednotenje dela delovnega procesa, na primer za režijska dela in za strokovne službe. Ustrezne službe naj bi zato preučile in čimprej pripravile merila za vrednotenje enovitih delovnih procesov, katerih učinkov dela ni mogoče meriti z materialnimi pokazatelji.
P. O.
iSl
■;
in zavirajočim bremenom je obtežen vsak korak, ki ga posamezniki ali strokovno usposobljene skupine mukoma napravijo naprej.
»Kadar govorimo o racionalizaciji na področju energetike, se mnogi niti ne zavedajo, koliko denarja bi bilo mogoče prihraniti z razumnejšo in bolj organizirano izrabo energetskih virov,« je na začetku našega razgovora poudaril ing. Zakonjšek. V mnogih delovnih organizacijah niti ne razmišljajo o tem. Ko sem pripravljal predavanja za šolo za gospodarstvenike, so me organi-žatorji zaprosili, naj konkretno spregovorim o energetski problemih in ključnih vprašanjih energetike na celjskem področju. Ob tem pa naj vodilnim delavcem pojasnim, kje naj konkretno poprimejo in kje so začetki uspešne racionalizacije.
Vse je kazalo, da bodo v delovnih organizacijah moje na-
potke začeli razvijati naprej. In da sem prepričal tudi tiste, ki so menili, da to zanje sploh ne velja. Recimo tovariše iz Cestnega podjetja, ki niso hoteli uvideti, kje oni tudi lahko štedijo, kljub temu da v veliki meri uporabljajo razne energetske vire.«
Po Zakonjškovih besedah so bile njegove začetne optimistične misli preuranjene. Prvemu zagonu, ko so sprejeli čez štirideset različnih nalog, od prepotrebnih analiz, kje, koliko in kaj se troši, kako je potrošnja usklajena po posameznih oddelkih do posameznih primerov uporabe odpadnega materiala in onesnaževanja ozračja, sledijo meseci zatišja, ki dajo slutiti, da se bo marsikaj spet vrnilo na stare tire.
»Pa vendar resnično potrebujemo analize, ki bi natančno pokazale, kakšno energijo in koliko je trošimo in pa tudi to, kaj bi v posameznih primerih lahko naredili za racionalnejšo porabo. Na tej podlagi bi tudi širše razmišljali in energetsko pasivni prostor celjskega območja povezali navzven, kajti energetika, zaprta v ozek krog, kot je navada pri nas, se spreminja v razsipnost in v velike finančne izdatke.«
' Stvari se v zadnjem času vendarle obračajo na bolje. Izdelana je že energetska bilanca celjskega območja, nadaljuje se tudi delo pri bilanci za perspektivno obdobje.
ENERGETIKA
STROKOVNJAKA
TERJA
»Da bi to dosegli, potrebujemo strokovnjake za energetiko. Organizirane skupine, ki bi znale poprijeti na pravem koncu. Res je, da so ustanovili republiške interesne skupnosti za elek-troenergijo, za nafto in plin in tudi za zemeljski plin, res je, da imamo komite za energetiko. Vse te institucije imajo vso družbeno in politično podporo in so po vseh pravilih samoupravno organizirane ter na tej ravni tudi delujejo;«
Vendar je to tudi malodane vse. Ko se je strokovno treba lotiti energetike, je pri tem mnogo težav. Kako to? Zakaj? Malo skozi šalo nadaljuje: Poj glejte. Pri nas je tako. Prirejamo dolgotrajne kongrese in simpozije o produktivnosti, produktivnost pa iz dneva v dan pada.
Tudi o področju energetike precej govorimo, se srečpjemo na sestankih. Ko pa se lotimo konkretnih delovnih organizacij, ugotovimo, da mnogi niti ne vedo, koliko energije trošijo, niti, koliko ta energija stane. Organizirane oddelke za energetike ali celo tovrstne temeljne organizacije v večjih organizacijah združenega dela težko najdemo, V tem smo v štorski železarni v slovenskem prostoru, vsaj kolikor jaz vem, ena redkih izjem.
Na splošno malo proizvajamo in prekomerno trošimo. O tem, kako je z našo proizvodnjo, na tem mestu ne bi govoril. Menim
pa, da je treba preudariti, kaj vse lahko dosežemo z racionalnejšo uporabo energetskih virov. Konkreten podatek, do katerega smo prišli na podlagi raziskav v naši temeljni organizaciji: ob primerni organizaciji bi v delovnih organizacijah lahko prihranili najmanj pet odstotkov letne porabe, kar recimo pri nas, v štorski železarni, kjer v te namene obračamo kakih 120 milijonov, predstavlja 6 milijonov din.
To so povsem realni izračuni, ki temeljijo na znanstvenih in izkustvenih osnovah.
Za njihovo praktično izpeljavo bi morali imeti skupine strokovnjakov in drugačen odnos do energetske problematike. Pri nas škriplje vse po vrsti. Od sistema nagrajevanja, kjer je tisti, ki .dela, plačan enako, kot tisti, ki hodi na delo, do organizacije in pomanjkanja strokovnjakov. Bojim se, da tudi ob sedanji reformi visokega šolstva ne bi pozabili, kako nujno potrebujemo na fakulteti izšolane strokovnjake, saj so že davno minili tisti časi, ko je bil za vzdrževanje energetskih virov povsem primeren polkvalificiran ali celo samo priučeni delavec.
»Ob tem je še druga, enako boleča plat medalje,« nadaljuje ing. Zakonjšek. »To so potrošniki energije, delovne organizacije in individualni potrošniki, gospodinjstva in obrtne delavnice. Prav nerazumljivo je, še zlasti ob zaporednih energetskih krizah, kako malo pozornosti posvetijo racionalizaciji naši častniki in televizija. Kadar želimo preko ekrana posredovati poljudne informacije, se takoj zastavi vprašanje, kdo bo to plačal. Da se razumemo. Nič nimam proti lepim ali nelepotičenim ženskam, vendaf bi ob neštetih reklamah za kozmetiko, lahko svoje mesto našel tudi še kakšen energetski nasvet.«
Beseda da besedo in ing. Niko Zakonjšek je že pri naslednjem problemu, tesno povezanem z vsemi omenjenimi, pri nehvaležnih funkcijah, ki jih opravlja kot predsednik republiških skupščin SIS. »Vprašanja naše energetike nihče od odgovornih ne more reševati ločeno, vsak zase. Še\s skupnimi močmi so marsikdaj pretrd oreh. In se zgodi, da nam tisti, ki bi morali pomagati, nenadoma mečejo polena pod noge. Ko smo ustanavljali skupnost za zemeljski plin, so v pripravah sicer formalno sodelovali in tudi prihajali na sestanke, zdaj pa smo presenečeni, ko v določenih stvareh z nami polemizirajo.«
V ŠTORAH SO ZAORALI LEDINO
Na mizi pred nami ležijo tabele, ki kažejo enajstmesečno porabo energetskih virov v štorski železarni. Razberemo lahko, koliko energije so porabili po posameznih temeljnih organizacijah in kakšen je ta odnos v primerjavi s planskimi normativi. Prikazan je tudi prihranek po zastavljenem akcijskem programu in tudi dejansko realizirani znesek. Na kratko: v enajstih mesecih lani so prihranili pet odstotkov predvidene letne porabe. Torej izračuni, ki jih je malo prej navajal ing. Zakonjšek, niso bili iz trte zviti.
»Vendar ti rezultati niso plod enega ali dveh let,« pojasnuje ing. Zakonjšek. »Bila je to dolga in vztrajna pot. Niti to ni samo moje delo. Resda sem bil na začetku sam, zdaj pa imam okrog sebe operativno-tehnično in strokovno dobro usposobljeno skupino ljudi, ki pozna svoje naloge. Rečem lahko celo, da je naša temeljna organizacija v štorski železarni najbolje strokovno zasedena.
Začelo se je pravzaprav pred kakšnimi petnajstimi leti,« skuša ing. Zakonjšek z nekaj besedami opisati prehojeno pot. »Kot metalurg sem se zaposlil v štorski Železarni — in v letu 1961 »padel« v investicijsko skupino, v kateri sem prevzel energetiko. Takrat nismo vedeli, ne kdo pije, ne kdo plača, ne koliko kaj stane, ne tega kaj dobivamo! Nad porabo energije ni bilo nobene kontrole, naprave so bile v sklopu različnih oddelkov.
Ko smo uvideli, kakšen je položaj, smo ustanovili tako imenovani energetski oddelek, iz katerega se je kasneje razvil obrat, nato večja organizacija — vse do današnjega TOZD energetike. Z razvojem in v skladu z vedno večjimi potrebami našega podjetja, se je temeljna organizacija, zdaj, v drugem obdobju, začela širiti in vejati, tako da smo sproti dopolnjevali posamezna področja.«
Na koncu je ponovil, da je mnogokrat ostal v ustih grenak priokus. Pred nosom zaprta vrata, nerazumevanje, glas v neodmevnem prostoru. In z leti dograjeno prepričanje, da vprašanj energetike ni mogoče rešiti s posameznimi, enkratnimi akcijami, ampak samo s kontinuiranim in strokovnim delom.
J. S.
■
mmmB: 1

Pogosto lahko slišimo takšna opozorila: preveč se ljudje iz proizvodnje dopolnilno šolajo in usposabljajo. Vsi težijo k administrativnemu delu. Delo v neposredni proizvodnji se siromaši. Kako te tokove ustaviti in speljati v želene smeri?
Kakor je že v navadi, na ta vprašanja odgovarjamo s pridobljenimi izkušnjami, ki sicer v marsičem potrjujejo bojazni in dvome, toda nikoli s tem problemom ne pridemo do konca. Navadno s prstom kažejo, kako dobra frizerka
Komunistza
postane slaba bančna uslužbenka, kako dober stavec postane "eliko slabši pisar v (neki) pisarni itd. Redko se ob vseh teh resnicah opozori na pravo stanje, kf je v neposredni zvezi s politiko nagrajevanja.
Te vzporedne manifestacije kažejo namreč problem najpogosteje 'f' izkrivljeni luči in opozarjajo kajpada na tiste vzroke, ki so manifestativne narave, veliko redkeje pa navajajo tiste prave vzroke. Takšna razglabljanja seveda potrjujejd sedanji položaj, ki nedvomno poudarja razmerja v politiki zaposlovanja, kakor so na primer: vse večji pritisk na šole, ki dajejo kadre za delovna mesta v administrativnih službah, močno odhajanje kadrov iz proizvodnje v te službe, nedovoljeni primanjkljaj kadrov na težjih delovnih mestih v proizvodnji itd. Toda dlje od tega žal ne pride, posledice pa postajajo iz dneva v dan vse bolj alarmantne. Zavoljo njih nastajajo prave »revolucije« v kadrovski strukturi, v strukturi dela, v razvojnih programih in planih itd. Zavoljo tega tudi postaja pravilo, da slaba bančna uslužbenka (dovčerajšnja dobra frizerka) dobiva višje osebne dohodke od tiste njene prijateljice, ki še vedno dela za frizerskim pultom. Tako tudi sama družba spreminja svojo naravo in običaje in postaja družba, ki bolje vrednoti (kajpada neopravičeno) pisarniško in ne proizvodno delo, kot pa tisto delo, ki ustvarja novo vrednost in omogoča ekonomsko in družbeno reprodukcijo. Zavoljo tega prihaja do premikov v velikih urbanih naseljih, kjer se proletariat seli iz središča pozornosti na njeno obrobje
in odstopa prostor čisto novim strukturam in njihovim miselnostim. Tako postaja recimo Ljubljana vedno manj industrijska in vedno bolj uslužbenska v pravem pomenu te besede. Moralo pa bi biti seveda ravno narobe, ker gre za mesto, ki predstavlja nacionalno središče.
In kaj potem storiti? Kimati tistim, ki zatrjujejo, da je preveč dopolnilnega usposabljanja, medtem ko v sebi mislijo, kako bi to usposabljanje onemogočili, pritrjevati tistim, ki dodajajo, da je preveč administracije in pri tem mislijo, da je temu krivo prav to dopolnilno šolanje itd. Tega nam zares ni treba. Nasprotno, pohvalno je, da ljudje stalno težijo k usposabljanju. V resolucijah X. kongresa ZKJ smo z zlatimi črkami zapisali, da moramo ustvarjati razmere za stalno usposabljanje ob delu. To, kar imamo že doslej, je lahko predhodnik tega usposabljanja. Znanja nikoli ne bo preveč glede na novo tehnologijo in delovne zahteve. Sleherno omejevanje te pobude bi bilo negativno. Edino, kar bi družba kot takšna morala storiti, je, da onemogoči tu in tam stihijo. Potemtakem ne gre za omejevanje dopolnilnega šolanja. Tudi ne povzroča povečanja števila delovnih mest na neproduktivnih področjih ta vrsta usposabljanja. Pravi zvroki so ,v nagrajevanju.
Naša družba že leta in leta teži k večji htjmogenizaciji dela. Potemtakem teži tudi k pravičnemu nagrajevanju, ki smo ga imenovali nagrajevanje po delu. Toda — ali lahko sedanji sistem nagrajevanja v celoti po pravici nosi takšno ime? Po naši presoji — ne. Navedli smo že primer dobre frizerke in slabe bančne uslužbenka. Omenimo zdaj še druge. Tako so recimo majhni razponi med zaslužki nekvalificiranih in kvalificiranih delavcev, a veliki in pogosto preveliki med kvalificiranimi delavci in inženirji. Veljati pa bi moralo obratno pravilo. Morale bi biti veliko večje razlike med nekvalificiranim in kvalificiranim delavcem. V tem primeru se frizerka ne bi ušmerila v večerno administrativno šolo, ampak bi svojo žejo po znanjumapajala v svoji stroki, ker bi ji to omogočalo, da zadovlji tudi svoje želje in si ustvari boljše življenjske pogoje. To bi prav tako povzročilo tudi velike in utemeljene premike na celotnem področju izobraževanja in strokovnega usposabljanja. Tako bi prišli dolzraza obe načeli: izobraževanje in usposabljanje. Enako bi se uveljavili tudi načeli, tako tisto, kr se nanaša na stalno usposabljanje ob delu, kakor tudi tisto, ki se organizira za delo.
Ti razlogi morajo postati stvar naših dogovorov in akcij. Vto ni treba dvomiti. Njihove posledice bodo več kakor očitne.
/	VLAJKO KRIVOKAPIČ
PRIPRAVE NA DRUGI CELJSKI SAMOPRISPEVEK
Nič brez solidarnosti
Rdeča nit: človek od najnežnejše mladosti do jesenskih let življenja — Uresničitev prvega programa je jamstvo za zaupanje v drugega
Pred petimi leti so občani celjske občine z referendumom sprejeli obvezo, da bodo s posebej zbranim denarjem pomagali reševati pereče probleme varstva otrok in šolstva. Program je bil sprejet v času, ko so se tržne razmere v svetu in pri nas nenehno spreminjale, vendar je Celjanom kljub temu uspelo takrat sprejeti program izpeljati do konca. Ker se letos izteka takrat odmerjeni samoprispevek, so se Celjani odloči-
li, da bi znova uporabili to obliko pomoči občanov, delovnih ljudi. Pri drugem samoprispevku so namen razširili, tako da bi poleg vrtcev in šol na ta način sofinancirali še gradnjo zdravstvenih domov in postaj, gradnjo kulturnih domov in dom za ostarele občane.
Uvedba prvega samoprispevka je opravičila zaupanje občanov, ki so se pred petimi leti na referendumu v
izjemno velikem številu odločili zanj. Udeležba je presenetila celo nekatere načrtovalce, ki so pozabili na dejstvo, da je celjski delavec že od nekdaj pripravljen pomagati, potrpeti in darovati. S prvim samoprispevkom je bilo zbranih 47 milijonov dinarjev. S tem denarjem so zgradili osnovno šolo »Slavko Šlander« na Otoku, telovadnico pri osnovni šoli v Dobrni ter otroške vrtce na Hudinji, Otoku, Lavi in v Štorah. Z denarjem
iz samoprispevka pa so razširili še tudi šoli v Vojniku in na Polulah. V gradnji pa je šola »Veljko Vlahovič« na Lavi, ki bo dokončana letos.
Z izgradnjo navedenih vzgojno-varstvenih ustanov in šol so bili hkrati v celoti uresničeni tudi cilji, ki so si jih zastavili ob razpisu referenduma. Tako so prostore v vzgojno-varstvenih ustanovah povečali za 580 mest, bistveno pa so se popravili pogoji dela v osnovnih šolah.
Skupna vrednost predvidenih vlaganj za potrebe razvoja družbenih služb celjske občine znaša po srednjeročnem programu kar 548 milijonov dinarjev. Gre za vsoto,. ki je večja od naložb v petnajstih letih pred razpisom prvega referenduma. Celjsko gospodarstvo zaradi visokih obveznosti, ki jih že ima, te vsote nikakor ne bi moglo samo zbrati. Zato v Celju računajo na soudeležbo občanov. Predvidevajo, da bi s poldrugim odstotkom visoko prispevno stopnjo, ki bi .jo plačevali vsi z nad dva tisoč din zaslužka ali pokojnine oziroma devetsto din dohodka na družinskega člana, v petih letih zbrali 128,500.000 din. S tem denarjem bi zgradili vzgojnovarstvene ustanove v Novi vasi, Medlogu, Ljubečni, Vojniku, na Aljaževem hribu, Dolgem polju in. v krajevni skupnosti Center. Poleg tega še osnovno šolo v Novi vasi, Glasbeno šolo v Celju, zdrav-stveni postaji v Vojniku in v Štorah. Razširili pa bi še osnovno šolo na Hudinji, kjer bi tako pridobili prostore za družbeni center in kulturno dejavnost. Razen tega bi opremili in razširili Zdravstveni dom v Celju, obnovili Dom oskrbovancev' v Novem Celju ter kulturna domova, v Trnovljah in Socki.
Z uresničitvijo tega programa bi se prostori za varstvo predšolskih otrok povečali za 1100 mest. V celodnevno šolo in podaljšano bivanje bi bilo . možno vključiti kar četrtino vseh učencev osnovnih šol, bistveno pa bi se spremenila tudi raven pouka. Z izgradnjo zdravstvenih postaj bi se izboljšali pogoji dela zdravstvenih delavcev, preuvsem pa kvaliteta in učinkovitost zdravstvenih storitev. Z denarjem iz tega samoprispevka bi se končno izboljšali tudi bivalni pogoji v Domu oskrbovancev ter povečale možnosti za kulturnoprosvetno in družbenopolitično dejavnost' obča-
j'
od sobote ^ do sobote
ODMEV BESED IN DEJANJ
Minuli teden je vzvalovilo novoletno praznovanje, politična javnost pa je dosegla vrelišče zanimanja — predvsem za prve bilance našega gospodarjenja, stabilizacije, uravnovešene trgovinske menjave, zmanjšane stopnje inflacije, stabilnega dinarja in tistih otipljivih uspehov, ki jih vidimo in doživljamo v svojem -neposrednem okolju. Preostali so tudi problemi in nerešena vprašanja, vsekakor pa smo, kot je v novoletni poslanici dejal tovariš Tito, dosegli takšno, stopnjo notranje trdnosti in zunanjepolitičnega ugleda, ki nam tudi za prihodnost kažeta trdno smer. In vsi smo čutili, da so ob letošnjih novoletnih voščilih in bese.dafl ^ bolj iTot kdajkoli prej za besedami dejanja, ki jih potrjujejo bilance naših političnih in gospodarskih uspehov. V novo leto torej stopamo s čvrstim korakom, predvsem pa s takimi samoupravnimi kažipoti, kot jih, denimo, predstavlja sprejeti zakon o združenem delu in vse, kar smo se pomembnega dogovorili v. delegatskih skupščinah, družbenopolitičnih organizacijah ih samoupravnih interesnih skupnostih.
Leto smo začeli tudi s pfvimi uvodnirhi razmišljanji o vsebinski usmeritvi naslednjega kongresa ZK. Zlasti odmevne misli, ki pritegujejo tudi zunanjepolitično. javnost-, je izrekel sekretar IK CK ZKJ Stane Dolanc. .Komunisti še bodo morali vse bolj vključevati v samoupravne odnose in samoupravni sistem in se tako ogibati nevarnosti, da^bi se ZK pojavila na preživelih pozicijah centralizma in bi tako prišla v nasprotje sama s seboj kot politična oblast nasproti samoupravnemu sistemu oziroma celo nad n jimTTo seveda pomeni,
, da se morajo komunisti z močjo Svojega programa, jas- -ne razredne ideologije in argumentov boriti za najnaprednejše rešitve znotraj samoupravnega sistema, še posebej pa v vrstah socialistične zveze. Nedvomno kažejo taki poudarki tudi bodočo smer delovanja ZK in; družbenopolitičnih organizacij v pripravah za kongres, kar vse bo terjalo tudi ustreznejše vsebinsko in organizacijsko prilagajanje novemu, demokratičnemu sistemu samoupravnih odnosov.
Med pomembne dogodke v teh novoletnih dneh lahko uvrstimo tudi množičen obisk naših zdomcev in sestanke, ki so jih ponekod bolj in ponekod manj uspešno organizirali z njimi po občinah. Praksa teh sestankov je znova potrdila, da je največ zanimanja pri zdomcih tam, kjer s konkretnimi podatki o možno- 1 stih vrnitve in z drugimi praktičnimi ukrepi omogočajo zaposlitev, nastanitev in vključitev v razne storitvene dejavnosti. Skladno s srednjeročnim programom, ki terja predvsem razvoj, naložbe in zaposlitev na manj razvitih območjih, bo potrebno v prihodnje več storiti za organizirano vračanje zdomcev ter pritegovanje njihovih prihrankov in pripravljenosti, da se vključijo v uresničevanje programov. Še posebno zato, ker je ekstenzivno širjenje delovnih mesKob dragi družbeni režiji v središčih s pomanjkanjem delavcev čedalje manj upravičeno in ker so zdomski problemi hkrati problemi manj razvitih območij, saj -je zdomcev prav s teh območij največ. Tukaj pa bo potrebno'seveda marsikaj storiti, da bi zdomcem pomagali pri zaposlitvi, graditvi in pridobivanju stanovanj, delovnih mest, lokalov, delavnic in podobnega. Še posebej so neizrabljene možnosti pri organiziranem zbiranju prihrankov zdomcev v nova delovna mesta in razvoj storitvenih dejavnosti ter infrastrukture na manj razvitih območjih. Kjer so še letos že v tem smislu pogovarjali z zdomci, kar je "posebno pokazala udeležba na sestankih v Pomurju, sO bila srečanja bolj številna in tudi smiselna in koristna.
V teh dneh so bile podeljene tudi že tradicionalne Kraigherjeve nagrade za najboljše dosežke v gospodarstvu in raziskovalnih dejavnostih. Letos jih je prejelo devet najbolj zaslužnih delavcev, od teh jih je pet, ki so si jih zaslužili z delom v delovni skupini Za načrtovanje transportnih naprav v mariborski Metalni, štirje pa so se posebno izkazali z vodstvenim delom v delovnih organizacijah. (Več na L str.).
I	—gOk

STANE DOLANC, sekretar IK predsedstva CK ZKJ v razgovoru za Delo:
Večkrat smo netolerantni v diskusijah. Prehitro vsako mne-\ nje, ki ni v skladu z mnenjem komunistov, proglasimo za sovražno. Kaj hitro se nam z,di takšno mnenje nevarno kar za državo. Mislim, da moramo čim hitreje preseči to stanje v našem političnem, življenju. V vsakem človeku, samoupravljavcu, ne glede na to, ali je komunist ali ne,-moramo prebuditi zavest o odgovornosti ža to, kar se v. naši družbi dogaja. Preveč govorimo le o pravicah. Ljudje morajo imeti tudi dolžnosti, biti morajo odgovorni za razvoj. Vsakdo, najsi bo komunist ali ne, mora čutiti, da je potreben člen naše družbe, da je tudi od njega nekaj odvisno in da ni prav nič vseeno, ali bo na primer prišel na nek sestanek, konferenco ali ne. Mora - mu biti jasno, da ima možnost in dolžnost
zdravil. Do problemov na področju zdravil je prišlo zavoljo premajhne zavzetosti ustreznih delovnih organižacij in organov pri usklajevanju in reševanju ter pravočasnem odpravljanju problemov.
Kmalu bo sprejet zakon o , prometu zdravil, ki bo urejal številna vprašanja, ki so se pojavila na tem področju v praksi. Ta f-zakon in njegovo uresničevanje bo pripomoglo, da bo zdravstvena služba razpolagala s takšnimi izdelki, katerih uporaba bo pozitivno vplivala na kakovost zdravstvenega varstva.
V nobenem primeru ne želimo nadzorovanja farmacevtske indu-stnje, vendar bi se le-ta morala dogovoriti o dolgoročnem razvojnem programu. Domača industrija je zelo odvisna od uvoznih, surovin, na tujem pa njeni predstavniki zelo neenotno nastopajo. Posebej je stavljen problem cen zakaj razvoj farmacevtske industrije in cene zdravil bi morali uskladiti z družbenimi možnostmi te potrošnje.
JURE BILIČ, sekretar v IK predsedstva ČK ZKJ, v intervjuju za časnik »Radničke novine«:
dela, sistem cen, družbeni plan itd. — vse to nam bo spodletelo, če ne bomo ustvarjali novih družbenih odnosov na temelju ustave in zakona o združenem delu. Nekaj časa bo reševanje teh nalog uspešnejše, toda če ne bomo hitro poskrbeli, da se bo združeno delo konstituiralo kot nosilec vseh teh nalog, se bo kriza spet ponovila. Skladen razvoj proizvajalnih sil in družbenih
gospodarstvo prav tako trpeti posledice nadlog na svetovnih trgih. Toda tudi vplive svetovnega trga bomo laže odpravljali, če bomo uskladili proizvajalne sile in proizvajalne odnose, Spopad med državno-etatistič-nimi silami in samoupravnimi družbenimi silami — to pa je bistvo navzkrižja med gospodarsko in družbeno reformo —je v bistvu razredni boj. Ta boj se kaže v odporih samoupravljanju, zdaj kot odpor državnega socializma,
/----------------------------------------
Franc Šetinc in Iztok VVinkler:
MORALNOPOLITIČNA IN DRUGA MERILA KADROVSKE POLITIKE V VISOKEM ŠOLSTVU
V založbi slovenske izdaje Komunista je izšla nova brošura o ak- I tualnih vprašanjih kadrovske politike v visokem šolstvu. V njej sta avtorja združila svoje poglede tako o kadrovski politiki kot o spreminjanju razmer in graditvi novih odnosov v visokem šolstvu in zlasti dokazala izreden pomen aktivnega učnega, znanstvenoraziskovalnega in kul- | turnega dejavnika v procesu osvobajanja dela oziroma nadaljnjega razvoja socialističnega samoupravljanja. Tako, kot posebej opozarjata, mora postati ta naloga sestavni del razredno usmerjene, družbeno dogovorjene in samoupravno zasnovane zavestne akcije visokošolskih delavcev, študentov in vseh samoupravnih dejavnikov, predvsem pa tudi zveze komunistov in drugih organiziranih socialističnih sil.
V___________________________________________________________—
odnosov, samoupravljanja in združenega dela dejansko zagotavlja konstantno stabilnost jugoslovanskega gospodarstva, upoštevaje tudi dejstvo, da mora naše
Današnje gospodarske naloge, zlasti pa stabilizacija, odpravljanje žarišč inflacije, združevanje
birokracije, zdaj kot liberalno-stihiina, pravzaprav meščanska, pot razvoja družbe.
V osnovi tega razrednega boja sta bili zmeraj dve vprašhnji: kdo bo razpolagal s presežnim delom in kdo bo gospodaril s celotno družbeno reprodukcijo? Aii bo z njo gospodaril razred, organiziran, enoten, združeno delo — ali p>8 bodo to sile stare družbe, bodisi državno-socialistične ali. meščansko-kapitalistične?
bil izpo-zdravil,
ZORA TOMIČ, predsednica zveznega komiteja za zdravstvo in socialno varstvo, na seji zveznega komiteja:
Zvezni komite za zdravstvo in socialno varstvo ima vedno možnost interventnega uvoza
vplivati na vse odločitve o sebi, o svojem življenju in življenju družbe, v soočanju svojih interesov z interesi drugih iščoč skupni izhod. To mora biti osnova svobodnega političnega življenja pri nas.
nov.
gospodarski načrti združenega dela v Šaleški dolini
Večja delovna storilnost — nujnost!
Odpraviti bo treba naslednje slabosti: premajhen obseg investicij, pre-veliko zaposlovanje ter neugodno razporejanje dohodka
^ občini Velenje zaznamujejo ^ tem letu novo oživitev gospo-tterske aktivnosti, vendar eko-nomičnost gospodarjenja še '[edno ni takšna, kot so načrtova-'■ Poglavitne slabosti letošnjega gospodarjenja v delovnih kolek-ovih pa so: še zmeraj premajhen obseg investicij, preveliko zapo-s|ovanje nove delovne sile ter neugodna delitev dohodka.
Ob tem je mogoče ugotavljati, a šo bili načrti za gospodarjenje ^oalni, torej dobro zastavljeni.
endar pa dogovorjenih nalog Posamezni kolektivi v celoti niso Uresničili. Vse kaže, da ponekod J16 sPremljajo vsak mesec rezul-.e gospodarjenja in poslova-Ja. Nasploh pa manjkajo priza-evanja za večjo delovno storil-ost. Podatki kažejo, da je bilo
Maribor
Kako
odpraviti
brezposelnost
^tevil° brezposelnih na področju ob"raVS*te®a 0bm°čja, ki vključuje in Cč?e Lenart, Maribor, Ormož, Ptuj d	Bistrica, se je v prvih
brezrm mesec'b lani povečalo na 331 letom 197I'’ali za 29 % v Prin,eriavi z nim št /5‘ v Pr*merjav>s celot-_	*• v,lom zaposlenih v teh občinah
jimSeh ^ 90'000 ~ ni veliko> vendar
Dn *reba zagotoviti denarno hioč, po merilih za dodeljevanje pa J” >ahko prejema le okrog 5 % neza-Poslenih. Najbolj je narasla nezapo-etiost v Mariboru, in to za 56%, v enartu za 42 %, v Ormožu za 17, v UW pa za 18 %. Glavni vzrok pove-zmnia-xe2aposlen°sti Pa ie za četrtino r^anjsano število prostih delovnih j s ’ znatno pa vpliva nanjo tudi 2 ,enz'Vnejše vračanje zdomcev z ^ asnega dela v tujini. Zanimivo je, Sr le ™ed nezaposlenimi vse več ljudi s kh n^° s*r°ltovno izobrazbo in po-
nost"0 JOl°’ mani Pa le zenslc- Skup-za žaposlovanje Maribor predla-’ naj bi v prihodnje še bolj načrtno Tajali mlade ljudi v poklice, kjer aveev primanjkuje. Zmanjšati pa jn m°ral' tudi obseg dopolnilnega dela ^nadaljevanj,, dela delavcev, ki so si Pndobili pravico do upokojitve ter 0 npokojencev.
V. O.
zaposlovanje novih delavcev znatno nad dogovorjenim obsegom, kar kaže, da so si organizatorji proizvodnje izbrali lažjo pot za dosego večje proizvodnje, to je z zaposlovanjem novih delavcev. Zastale pa so tudi pobude za večje sodelovanje in povezovanje združenega dela velenjske občine.
In še nekaj številk: gospodarstvo občine Velenje bo letos povečalo celotni dohodek za okrog 23 %, za prav toliko bodo večja tudi porabljena sredstva, dohodek pa bo višji za 16%. Na račun višjih osebnih dohodkov pa se je zmanjšal ostanek dohodka. Vendar pa je treba ob tem opozoriti, da višji osebni dohodki niso posledica višje produktivnosti dela. Takšna praksa pa ni v skladu z občinskim družbenim planom in ne daje jamstva za nadaljnji dinamični razvoj. Dogovorjeno je bilo, da se bo število na novo zaposlenih delavcev povečalo za 3 %, ob koncu septembra pa so v občini Velenje povečali število zaposlenih že za 4 %, v industriji celo kar za 5 %. To kaže, da je zaposlovanje novih delavcev vezapo na konjunkturna obdobja, saj od lanskega polletja naprej gospodarska aktivnost postopoma spet oživlja, programi delovnih kolektivov pa temeljijo še vse preveč na ekstenzivnem zaposlovanju. V temeljnih in drugih organizacijah združenega dela torej pozabljajo tudi na boljšo opremljenost delovnih mest ter na nadaljnjo modernizacijo in avtomatizacijo proizvodnje. Bodi mimogrede omenjeno, da so se v prvih devetih mesecih lani zvišali osebni dohodki v gospodarstvu za 12%, produktivnost dela pa je v istem obdobju porasla le za 5 %.
Za leto 1977 pa napoveduje gospodarstvo občine Velenje povečanje družbenega proizvoda za 28%, dohodek bo predvidoma večji za 22 %, skladi se naj bi povečali kar za 98 %, ^amortizacija pa za 61 %. Zaposlenost se bo v gospodarstvu predvidoma povečala za 2,3 %, produktivnost pa naj bi bila višja za 25 %. Medtem, ko bo letos gospodarstvo občine Velenje
^SENIŠKI ŽELEZARJI LETOS
Cilj: večja proizvodnja ^___________in dohodek
j^izvodnja naj bi se povečala za 7,5 odstotka,
. 'kletni prihodek na 5,2 milijarde din, ostanek pa na 105 milijonov
g0^Sen>ški železarji so sprejeli KPOparski načrt za Prihodnje Predlog so pripravili na
let ■ 0snoV} Zu«ia
samoupravnega spora-
o osnovah plana za leto de] ’ k' so 8a sprejeli na zborih ciijvcev v novembru letos. Za viij ^Prihodnjem letu so si posta-SotrV-L : P°večanje proizvodnje ridev'” Jelkov. Ob tem pred-prih„ jm°’ da se jim b° celotni 5 2 jJ^ek povzpel na približno d0se i Jarde din’ Pri čemer naj bi Osta^,1 blizu 105 milijonov din ■n*Ca dohodka.
PredVH na'n' ose*:lrl' dohodek bo storji 'ri0®3 narasel v okviru . Bosti za približno 12%. Na
področju zaposlovanja nove delovne sile pa naj ne bi bila stopnja rasti večja kot 1,2%.
Na področju investicijske graditve fo delo usmerjeno v glavnem na dokončanje rekonstrukcije valjarne žice na Beli in na druga manjša, že začeta dela. Ob tem naj povemo, da so železarji pripravili skupni’plan delovne organizacije v duhu sprejetih določil Zakona o planiranju in zakona o združenem delu ter temu ustreznem uveljavljanju dohodkovnih odnosov, utrjevanju dohodkovnega položaja delavcev v TOZD in procesa združevanja dela in sredstev.
B. B.
prodalo na tuje za nekaj nad 52 milijonov dolarjev izdelkov,,naj bi jih v letu 1977 že za okrog 90 milijonov dolarjev, ali kar 72% več.
Poglavitna usmeritev združenega dela Šaleške doline bo v letu 1977 polna izraba obstoječih proizvodnih zmogljivosti. Seveda pa ob tem ne bi smeli prezreti tudi nujnih novih naložb. Sicer bo za investicije na voljo 1 milijarda 750 milijonov dinarjev, vendar pa gre pri tem le za 535 milijonov dinarjev za naložbe izven energetike. Nasploh je v investicijskih sredstvih premajhen delež lastnih sredstev temeljnih in drugih organizacij združenega dela. V Velenju poudarjajo nujnost razvoja manjših obratov skupnega interesa, večjo pozornost pa naj bi namenili investicijskim naložbam v zdraviliški turizem v Topolšici ter v gostinstvo v Velenju.
V letu 1977 pa naj bi v občini Velenje dosegli nove uspehe v povezovanju združenega dela. Pri tem mislijo na združevanje delovnih kolektivov na področju industrije, blagovnega prometa, gradbeništva, tiskarstva ter gostinstva.
P. O.
SLOVENSKE STEKLARNE SE POSPEŠENO POVEZUJEJO
Bodoči razvoj zahteva združitev moči
V prihodnjem letu naj bi SOZD zaživela, kasneje pa bi se ji pridružili še proizvajalci surovin, rudniki kremenčevega peska
Že maja 1975 je vzniknila zamisel o ustanovitvi sestavljene organizacije združenega dela steklarn, izdelovalcev dekorativne razsvetljave in embalaže. Ta zamisel je naletela na plodna tla zlasti v kolektivih obeh slovenskih steklarn in vseh njihovih TOZD, tem bolj, ker so med steklarno »Boris Kidrič« Rogaška Slatina in hrastniško steklarno že prej obstojali pristni in tesni poslovni stiki. Steklarnama pa sta se pri uresničevanju te ideje nato pridružila še proizvajalec armatur za lestence »Sijaj« iz Hrastnika in izdelovalec embalaže »Tika« iz Trbovelj.
Doslej so pobudniki poslovnega povezovanja v steklarstvu opravili že marsikaj. Tako so ustanovili skupščino SOZD, ta pa je izvolila 6-članski izvršilni odbor. Delujejo tudi že tri komisije, ki so bile v pomoč Razvojnemu centru Celje, ki je prav te dni izgotovil elaborat o povezovanju v steklarstvu, ki so ga naročili izvoljeni organi SOZD v ustanavljanju. Ustanovljene komisije so naslednje: za razvoj in perspektive, za trgovino in za kadre.
Elaborat, ki ga je ob pomoči omenjenih komisij pripravil Razvojni center Celje, obsega med drugim analizo poslovanja delovnih organizacij steklarske
industrije, kot nekakšno izhodišče, razen tega pa razčlenjuje tudi strukturo posameznih organizacij in njihovih TOZD. Sledijo analitični pregledi elementov dohodka, kritična presoja dosedanjega razvoja in poslovne strategije, podatki in informacije, ki so potrebne za izdelavo ustreznih modelov in pripravo postopnega prehoda na nove organizacijske in samoupravne oblike. Končno pa navaja elaborat tudi cilje povezovanja steklarske industrije v okviru SOZD. Ti so 'predvsem: boljša organizacija trženja, enotnejše in učinkovitejše strokovno usposabljanje in izpopolnjevanje kadrov, smotrna obdelava podatkov, enotno razvojno načrtovanje in skupna investicijska politika.
Posamezne komisije so si tudi že pripravile svoje delovne programe. Tako se namerava komisija za razvoj in perspektive prvenstveno posvetiti napredku skupne proizvodnje, dolgoročnemu načrtovanju, usklajevanju investicijskih naložb in vzpostavitvi in-for-macijsko- dokumentacijske (INDOK) Službe. Komisija za trg pa bo svoja prizadevanja osredotočila na izpopolnjevanje prodajne funkcije in vzpostavitev učinkovite ekonomske propagande, posvetila pa se bo
tudi izpopolnjevanju prodajne tehnike, racionalizaciji prodajnih poti in transporta, kalkulacijam ter zunanji trgovini, predvsem načrtovanju izvoza in uvoza.
Večino omenjenih funkcij nameravajo v okviru SOZD steklarn in izdelovalcev dekorativne razsvetljave in-embalaže združiti ali vsaj uskladiti, da bi tako dosegli skladnejši razvoj in učinkovitejše poslovanje.
Inž. Vojo Djinovski iz Steklarne »Boris Kidrič« Rogaška Slatina, ki vodi komisijo za trg, je našemu sodelavcu pred nedavnim izjavil, da so priprave na ustanovitev SOZD slovenskih steklarn že tako napredovale, da je ustanovitev te sestavljene organizacije, v kateri pa še ni nekaterih drugih pomembnih udeležencev, kot so npr. rudniki kremenčevega peska, moč pričakovati v prihodnjem letu. Kar zadeva rudnike kremenčevega peska je predvideno, da naj bi se v SOZD slovenskih steklarn vključili v naslednji fazi, potem ko bi sedanji udeleženci uskladili oziroma združili nekatere svoje funkcije oziroma službe, kot so načrtovanje proizvodnje in investicij, prodaja in nabava, kadrovska in poslovna politika, uvoz in izvoz.	^ £
LJUBLJANA:
V
Nižje obresti na kredite in hranilne vloge?
Podatki kažejo, da so sedanje obrestne stopnje tako visoke, da neposredno vplivajo na povečanje inflacije in ekonomsko stabilnost. V devetih mesecih lani so gospodarske organizacije v naši državi plačevale na račun obresti za kredite 21,5 milijard dinarjev, kar je celo za 38% več kot v istem obdobju 1975. leta. Zato gospodarstveniki tudi javno opozarjajo, da za posojeni denar, ki je v bistvu njihov, plačajo ogromne — 12% obresti. Ce kredite porabljajo kot investicijske naložbe, je jasno, da morajo biti tudi cene proizvodov novih objektov precej višje. Po podatkih mednarodnega inštituta za varčevanje v Švici prejemajo naši varčevalci najvišje obresti na svetu. Na oročena devizna sredstva znašajo 10, na dinarska pa' 7,5%. Povprečna obrestna stopnja na svetu pa se giblje od 5 do 6 odstotkov. Če naj bi s pomočjo obresti vplivali na bolj uravnovešen razvoj, tudi manjše obresti na hranilne vloge ne bi delovale nespodbudno. Varčevalci se bodo zadovoljili z manjšo spodbudo za varčevanje, če bodo prepričani, da bo dinar kolikor toliko trden.
V. O.
BEOGRAD:________
Kdo porabi največ denarja gospodarstva?
Gospodarstvo je v lanskih 9 mesecih povečalo dohodek v primerjavi z enakim obdobjem leta 1975 le za 4%, obveznosti pa so rasle znatno hitreje. Po vselj izplačilih je ostalo gospodarstvu 28,5 milijard dinarjev, v enakem obdobju leta 1975 pa precej več — 45 milijard. Ce-
lotne zakonske obveznosti gospodarstva s prispevki od OD in za SIS na stanovanjskem področju so znašale okrog 60 milijard dinarjev. V teh obveznostih so znašali davki, prispevki, kot tudi druge dajatve iz dohodka okrog 19 milijard dinarjev oziroma 19 odstotkov več kot v enakem prejšnjem obdobju. Davki in prispevki ter dajatve za SIS na stanovanjskem področju pa so znašali okrog 50 milijard dinarjev ali 30% več kot v prejšnjem obdobju. Davki občinam, republikam in federaciji so znašali v 9 mesecih lani 5,83 milijard dinarjev. Največ davkov je pripadlo republikam — 4,6 milijard, federaciji 0,15 in občinam 0,63 milijarde. Obveznosti gospodarstva do federacije so se zmanjšale za okrog 80%, medtem ko so se do republik povečale za 56%, do občin pa za 25%.
S. R.
ZAGREB:
Zakaj
prekoračitve?
Na Hrvaškem ugotavljajo, da so le nekaj večjih investicijskih objektov zgradili v predvidenem roku, skoraj nobenega pa ni, pri katerem bi ne presegli prvotno predvidene investicijske vsote. Ponekod so se predvideni stroški gradnje celo podvojili. To se je zgodilo pri gradnji NE v Krškem, HE Varaždin in Orlovac, pri gradnji nekaterih hotelskih objektov in pri gradnji tovarne glinice v Obrovcu. Vzroki za tako-veliko prekoračitev načrtovanih investicijskih zneskov niso le v povečanih carinah ali v tečajnih spremembah, prav tako tudi ne v domačih podražitvah, nenačrtnih delih in prenizko ocenjenih stroških gradnje. Zato se tudi gospodarstveniki na Hrvaškem odločno zavzemajo za ustanovitev centrov, ki bi ocenjevali učinkovitost investicijskih projektov s stališča delovnih - organizacij, bank in združenega dela v celoti.
B. V.
LJUBLJANA:
Neenakomeren razvoj naše republike
Pregled prijavljenih investicij, ki so ga ob koncu septembra sestavili v republiški gospodarski zbornici, kaže, da nove investicije na nekaterih manj razvitih območjih zaostajajo za deležem družbenega proizvoda teh območij v Sloveniji. Po podatkih iz leta 1974 je bila severovzhodna Slovenija udeležena v družbenem proizvodu Slovenije z 21,5%, po vrednosti prijavljenih investicij pa le z 21,3%. Od vseh regij v severovzhodni Sloveniji je na najboljšem Koroška. Ta je udeležena v skupni vsoti investicij s 4%, njen delež v družbenem proizvodu pa znaša 3,2%. Investicijski delež Podravja
Šele leta 1972 se je odločil 45-članski kolektiv Kovinskega obrata v Čiginju pri Tolminu, da bo vnaprej krojil svojo usodo z delavci novogoriškega Gostola. Začetki te skupne poti so bili skromni, zato pa so bili načrti toliko bolj spodbudni.
In danes, po nekaj letih skupnega dela, obstoja dokaz več, da nf šlo za »račune brez krčmarja«. Kolektiv je poskrbel za številna nova delovna mesta, kar je za to območje izrednega pomena, saj je v občini Tolmin še vedno precej parov pridnih rok brez pravega dela. In, ker je bila v starih prostorih, ki so postajali za kolektiv iz dneva v dan bolj tesni, tehnologija že tako zastarela, da ni več omogočala uresničevanja zastavljenih načrtov, so se v Čigin ju odločili za gradnjo velike nove proizvodne
hale. Nekdanji Kovinski obrati so namreč opustili svoj proizvodni program in se vključili v proizvodni program Gostola. Pogoj za ta korak pa je bil, kot smo dejali, sodobna tehnologija in nova proizvodna hala.
V manj kot v dveh letih so v Čiginju uresničili svoj smeli načrt, saj je proizvodnja v novih prostorih stekla že pred koncem minulega leta. Delavci predvidevajo, da bodo lahko proizvodnjo sedaj celo podvojili, medtem, ko bo naraslo skupno število zaposlenih na 220 Kolektiv Gostolove Tovarne stro jev v Čiginju se je torej trdno postavil na lastne noge, kar n: membno le zanj, temveč tu :: širše območje tega dela sevj Primorske.
znaša 13,5%, v družbenem proizvodu pa 14,6%. Pomurje je ob družbenem proizvodu 3,7 udeleženo pri investicijah s 3,8%, sam Maribor pa je ob družbenem proizvodu 10,8% udeležen pri investicijah le' s 3,6%.
Te številke dokaj nazorno povedo, da se bo preostali del Slovenije razvijal hitreje kot severovzhodna Slovenija, ki ima dve zelo nerazviti območji — Pomurje in Podravje. Eden najpomembnejših dejavnikov za razvoj manj razvitih območij severovzhodne Slovenije — mariborsko gospodarstvo — je začel zadnja leta zaostajati ter ima vse manj vpliva na nove investicijske naložbe v severovzhodni Sloveniji. Zato bi morali v prihodnje na manj razvitih območjih več vlagati kot pa znaša delež družbenega proizvoda teh območij v družbenem proizvodu Slovenije, sicer ne bodo nikoli dohitela razvitejših.	V. O.
Z otvoritve nove Gostolove Tovarne strojev v Čiginju, ki bo nudila kruh 220 delavcem.
Nova tovarna v Čiginju
ljudje med ljudmi
PIŠE: DR. JANEZ RUGELJ
ŠE O
TERAPEVTSKEM PAKTU
19. Zdravljenci se obvezujejo, da bodo spet redna brali časopise, skrbeli za svoje poklicno izobraževanje in kulturno bogatenje — pač v skladu s svojim poklicem in izobra-. zbo.
Vsak zdravljenec (prav tako sodelujoči svojec) bo prebral naslednje knjige: '
I. Iz leposlovja, ki obravnava alkoholizem vsaj dve izmed naslednjih knjig:
1. Jack London: Kralj Alkohol (obvezno)
bomo našli drugega. Terapevt pa si pridržuje pravico, da odslovi zdravljenca ali svojca, ki bi preveč motil delo s svojim obnašanjem in se ne bi držal pakta. Tak naj si poišče pomoč pri drugem terapevtu.
25.	Zdravljenec in svojec se obvežeta, da bbsta pomagala drug drugemu in da bosta aktivna v skupini in v klubu.
26.	Najbližji svojec (po potrebi pa tudi drugi družinski člani) mora redno in aktivno sodelovati v skupini in v klubu. Vztrajati mora pri svoji zahtevi, da se njegov družinski član — alkoholik res zdravi in polno rehabilitira.
27.	Vsak zdravljenec bo na skupino prinesel od svojih nadrejenih poročilo o delu in obnašanju v zad-
Na koncu intenzivnega zdravljenja bosta zdravljenec in svojec podrobno analizirala svoje dosežke pri rehabilitaciji (rehabilitacijska predstavitev).
33.	O poteku zdravljenja in izpolnjevanju dolpčil terapevtskega pakta, natančno po točkah, vodi vsak zdravljenec poseben dnevnik, ki ga nosi s seboj na skupino, terapevtu pa ga odda skupaj z zaključno nalogo. Dnevnik podpišeta zdravljenec in svojec.
34.	Samovoljna prekinitev zdravljenja pomeni, da se zdravljenec praktično ni zdravil. V takšnem primeru ne more nadaljevati z zdravljenjem samo v klubu, kajti po pravilih nadaljujejo v klubu z rehabilitacijo samo tisti, ki so že nekje (v bolnišnici ali dispanzerski skupini) uspešno zaključili kompleksno zdravljenje.
ŽELIMO RESNIČNO ATRETI ALKOHOLIZEM (Vlil.)
Priznanje: pijača - tudi
i moj : L sovražnik i
koec mora zapustiti staro druščiflj® ilhft brati časopise, skrbetijaM .jMMfefcJ<ulturno boa alfe-
2.	Fran Milčinski: Ptički brez gnezda
3.	John Knittel: Via Mala
II.	Vsaj dve knjigi od naslednjih književnih del:
1.	Prežihov Voranc: Jamnica
2.	F. M. Dostojevski: Zločin in kazen Bratje Karamazovi
3.	Ivan Cankar: Martin Kačur
4.	Emile Zola: Beznica
5.	L. N. Tolstoj: Vstajenje
III.	Vsaj dve knjigi iz planinske literature:
1.	dr. Julius Kugy: — Delo, glasba in gore, Iz življenja gornika. Iz minulih dni
2.	France Avčin:	Kjer tišina
šepeta
3.	Pavel Kunaver: Brezna in vrhovi
4/ Janko Mlakar:	Iz mojega
nahrbtnika
IV.	1. Zoran Jelenc: Otrok si želi dobrega očeta.
Po vsaki prebrani knjigi mora član skupine napisati obnovo in jo izročiti terapevtu.
Člani skupine morajo redno brati vsaj časopis »Delo« in spremljati politične, gospodarske in kulturne dogodke doma in po svetu.
Vsa tovrstna prizadevanja bo skupina spremljala.
20.	Vsak zdravljenec mora zapustiti staro druščino. V gostilni nima kaj početi.
21.	Na sestanke skupine (in kluba) morajo vsi prihajati točno in ostati do konca.
22.	Če ne bo običajnega napredka pri zdravljenju, bo zdravljenec pripeljal na sestanek tudi druge družinske člane.
23.	Po potrebi (posebno, če se bo zataknilo pri urejanju problemov v službi), bo zdravljenec pripeljal na skupino tudi svojega nadrejenega v službi.
POSKUS TRAJA 2 MESECA
24.	Poskus zdravljenja traja dva meseca. Če bo v tem času kdo od zdravljencev ugotovil, da ne more delati s svojim terapevtom, mu
njih letih, — če tega ni napravil že v pripravljalnem postopku za zdravljenje.
28.	Terapevt bo vključil tudi delovno organizacijo zdravljenca v njegovo zdravljenje, posebno pri zdravljenčevi poklicni in družbeni rehabilitaciji. Sodelavci morajo od zdravljenca zahtevati predvsem normalno obnašanje, red in disciplino, delovno učinkovitost, poklicno usposabljanje in družbeno udejstvovanje.
Če se zdravljenec ne bo v redu zdravil ali pa če bi celo samovoljno prekinil zdravljenje, bo terapevt o tem obvestil delovno organizacijo zdravljenca. Kopijo takšnega obvestila bosta dobila tudi njegov zdravnik in klub, po potrebi pa tudi drugi: Center za socialno delo, Uprava za notranje zadeve (zaradi odvzema vozniškega dovoljenja) itd.
29.	Zdravljenec mora sam pridobiti (prositi, prepričati) svojce in nadrejene v službi, da bi mu pomagali in sodelovali pri njegovem zdravljenju.
30.	Kdor nima svojcev, bo moral pridobiti za sodelovanje delovnega tovariša ali pa bo zaprosil krajevno skupnost ali organizacijo Rdečega križa, da mu pomagajo najti nadomestnega družinskega člana za sodelovanje in pomoč pri njegovem zdravljenju.
31.	Vsak prvi sestanek v mesecu je organiziran na naslednji način:
—	prvih 45 minut samo s svojci
—	drugih 45 minut samo z zdravljenci
—	15 minut odmora
—	zadnjih 45 minut skupaj zdravljenci in svojci
32.	Med intenzivnim zdravljenjem bosta zdravljenec in svojec pisala približno vsak mesec domačo nalogo o alkoholizmu in poteku zdravljenja in rehabilitacije.
Seznam nalog z navodili bodo člani skupine dobili od terapevta na
4.	sestanku, po prvem izpitu, za kar se morajo sami pozanimati.
Pred zaključkom intenzivnega zdravljenja bodo člani skupine napisali obširno zaključno nalogo, po posebnem pismenem navodilu, ki ga bodo zahtevali od terapevta na svojem 48. obisku skupine.
KAKO SKLENEMO TERAPEVTSKI PAKT?
35.	Pakt sklenemo na dva načina:
—	tako, da ga terapevt zdravljencem in svojcem razloži (in jim tudi razdeli besedilo pakta) pred vključitvijo v skupino oziroma na ustanovnem sestanku skupine;
—	tako, da terapevt zdravljence najprej formalno vključi v že utečeno skupino in jim da besedilo pakta, — potem pa z več zdravljenci in svojci (lahko iz različnih skupin) organizira poseben sestanek zaradi sklenitve pakta.
36.	Tisti, ki pridejo na naslednji sestanek (potem ko jim je terapevt pakt razložil, oziroma jim ga napisanega izročil), pristanejo s tem na določila pakta.
37.	Obveznosti terapevta: terapevt skupine se obvezuje, da bo vsem članom skupine s svojimi moralnimi, strokovnimi in intelektualnimi sposobnostmi pomagal, da se uredijo, osvestijo in rehabilitirajo.
38.	Tedenski sestanek skupine: terapevt najprej ugotovi navzočnost. Analizira upravičenost morebitnih prejšnjih izostankov. Sledijo tekoči problemi: izostanki, pasivnost, zamujanje, alkoholično obnašanje, recidive alkoholizma, nikoti-nomanije in morebitnih drugih odvisnosti itd. Na vrsti je kratko predavanje z razpravo, potem pa predstavitve in izpiti po načrtu, obravnava in ocena domačih nalog in obnov iz leposlovja, analiza izpolnjevanja določil terapevtskega pakta (posebno telovadba, planinarjenje, branje časopisovin knjig), dosežki pri rehabilitaciji itd.
Vsak član skupine mora povedati tisto, kar misli in čuti ob slehernem problemu, ki ga na skupini obravnavajo, kajti pasivnih članov skupina ne prenese. Zaradi aktualnosti kakšnega vprašanja je dnevni red sestanka lahko tudi drugačen. Novi člani (ker je skupina odprtega tipa) se uvodno predstavijo. Predzadnja točka dnevnega reda je razno. Zadnja pa okvirni načrt za prihodnji sestanek.
39.	V enem mesecu po začetku zdravljenja 'se mora vsak zdravljenec naročiti na časopis Al klub s priporočenim pismom na naslov: Udruženje klubova liječenih alkoholičarka SR Hrvatske —za Al klub — s pripombo, da je letna naročnina v znesku 50 din nakazana na žiro račun štev.: 30107-678-891; naslov isti.
40.	Študentje, praktikanti in zainteresirani strokovnjaki lahko pridejo na sestanek skupine pod naslednjimi pogoji:
— da se najprej pogovorijo s terapevtom in dobijo njegov pristanek,
—	da preberejo vso literaturo, ki je obvezna za zdravljence,
—	da se obvežejo spoštovati določila Jerapevtskega pakta,
—	obvezati se morajo, da bodo prišli na skupino najmanj šestkrat zaporedoma,
—	spoštovati morajo načelo molčečnosti o zasebnih zaupnih zadevah članov, ki pridejo na darf v terapevtskem procesu,
—	da na prvem sestanku obrazložijo svoj interes za vključitev v skupino in svoje poglede na alkoholike in zdravljene alkoholike,
—	da na sestankih aktivno sodelujejo, tako da o vsakem problemu, o katerem razpravljajo na skupini, povedo svoje mnenje.
Prihodnjič: program zdravljenja, delo v dispanzerski skupini
Juteksov primer iskanja izhoda iz nerentabilne proizvodnje — Sindikat in kolektiv proti odpustu delavk — Postopno z jute na drugo proizvodnjo
Štiristoosemdeset članski kolektiv Juteksa iz Žalca sodi med šest proizvajalcev in predelovalcev jute v državi. Vsi naši proizvajalci in predelovalci jute so na robu rentabilnosti, zvečine pa v izgubi. Nekateri med njimi so zato svoj proizvodni program povsem preusmerili, drugim to ni uspelo. Zaradi nizkih cen jute na svetovnem tržišču je tudi kolektiv žalskega Juteksa primoran opuščati proizvodnjo jute. To ne bi bilo največje zlo, če ne bi šlo za okrog 250 delavk, ki jim je tako ali drugače treba zagotoviti druga delovna mesta.
POČASNA
PREUSMERITEV
»Problem je toliko večji, ker gre za starejše delavke,.« pravi inž. MILAN DOLAR, podpredsednik občinskega sindikalnega sveta v
Žalcu, sicer vršilec dolžnosti vodje tehničnega sektorja v Juteksu. »Poprečna starost naših delavk v tozd »juta« je 42 let. Torej gre za delavke, ki so desetletje ali dve za našimi tkalskimi stroji in jih zdaj ne moreš kar tako poslati v Žarjo šivat ali v kombinat obirat hmelj. K sreči je sindikat sprejel stališče, da nobeni delavki iz te tozd ne bo nihče ponujal delavske knjižice. To bi bilo isto, kot bi ji vzeli državljanstvo. Skupaj z našimi strokovnjaki in ustanovami izven občine bomo v naslednjih treh letih morali spremeniti proizvodnjo in obenem delavkam ponuditi nove možnosti.
Čeprav sloni gospodarstvo žalske občine v veliki meri na tekstilni industriji, prav v tej panogi doslej nismo uspeli izpeljati nobene integracije, ki bi lahko blažila gospodarske krize v posameznih kolektivih. Podobno je v kovinski industriji. Še
Inž. Mil; |0z. AR; »N05ena naša dela**1 Juta« ne bo šla na cesto . •'
več. Kol^saboH^ Posamezne panoge si U :	0 onemoglosti
konkuriraj1^ p'lmi proizvodi, namesto d»in; ezali in dogovorili za soddako'
Da je te^ng ’ni kriv posameznik. V nikrf °reš upreti prsta
in reči: »Ti si kriv! Ti sabotiraš sklepe in smernice.« Kljub temu se v naši občini nič ne premakne na bolje.
V našem kolektivu smo zdaj določili nek^j Strokovnjakov, ki se posebej ukvarjajo samo s preusmerjeva-njem proizvodnje na takšno, ki tudi ostarelim delavkam jamči lepšo bodočnost. Imamo že nekaj dobrih izhodišč. Gre za čas dveh, treh let, kajti nič se ne da narediti čez noč. Saj nismo peki. . .
Ugotavljamo, da gre za rešitve v dve smeri. Po prvi bi naj opustili proizvodnjo jute, ki zaradi razmer na tržišču še dolgo ne bo rentabilna. Po drugi pa bi jo postopoma opuščali v tolikšni meri, da bi je ostalo le za lastne potrebe pri predelavi. V prvem primeru bi morali uvesti povsem novo proizvodnjo. Pri drugem primeru pa bi razširili le proizvodnjo, ki v neki meri sloni na juti, kot je to že primer z našim tozd »talne obloge«.
SOLIDARNOST MED TOZD
Pred nedavnim smo zaradi zahtev proizvodnje morali premestiti nekaj delavk z enega na drugo delovno
mesto. Človek ne bi verjel, koliko težav se je ob tem porodilo. Kako so bile delavke prizadete. Šele zdaj razumem, zakaj je sindikat tako neomajeno stal na stališču, da noben delavec zaradi nerentabilne proizvodnje v Juti ne bo zapustil kolektiva. Dobro se nam je zdelo; čeprav ni šlo za odpuste, temveč le za porazdelitev na drugo, celo lažje in bolje plačano delovno mesto.
Povsem naravno je, da tozd »talne obloge«, ki posluje rentabilno, solidarnostno pomaga tozd »juta«, ki je v izgubi. Šaj je bil kolektiv tozd »juta« tisti, ki je vlagal denar v razvoj druge tozd, ko je nakupoval stroje in gradil tovarno. V teh dveh, treh letih, ko bomo morali dokončati preusmeritev, se bo kolektivu sprostilo tudi več denarja, ker se bodo iztekle anuitete za novo tovarno. Gre za dva in pol milijona dinarjev, ki bodo služili za novo investicijo. Žal je danes pri nas tako, da moraš imeti tudi za reševanje iz takih težav sam svoj denar. Ubogemu nihče več ne pomaga. Poglavitno je, da zaradi trdnega stališča sindikata in kolektiva nobeni ostareli delavki iz tozd »juta« ne bo treba na cesto.«	je
Pismo prijatelju
DRAGI FELIKS!
Moram priznati, da sem bil prijetno presenečen, ko sva se tik pred novoletnimi prazniki po desetih letih spet srečala. Nič hudega, če je bilo to ravno na sestanku, ki so ga organizirali na občini za delavce, ki so začasno zaposlepi v tujini. Nisi edini, ki si odšel s prvostopenjsko diplomo v tujino, četudi smo vsi vedeli, da bi te lahko porabili doma.
Nemiren duh si bil!? Morda pa tudi ne, temveč si se želel odlepiti od okolja, kjer si rasel in požrl tudi kakšno grenko pilulo. Kot toliko kmečkih sinov. Sicer pa je bilo lepo... Se še spominjaš, ko sva skupaj prestopila gimnazijski prag? Ti v očetovih hlačah in jaz v bratovih čevljih. Nekam nebogljena sva se počutila ob preziranju tistih, ki so se lahko oblačili po modi.
Si jim zameril? Jaz jim nisem, saj niso vedeli, kaj je delo in še manj, kako je to, če greš zjutraj najprej kravam gnoj kidat in se šele nato odpelješ po makadamski cesti v mesto, kjer želiš pridobiti učenost.
Vidiš, dragi Feliks, prav na vse to sem se spomnil, ko sva se srečala. Kljub vsemu so bili lepi časi, saj sva živela v oblakih, kako bova študirala, kako bova služila domovini in z znanjem pomagala ljudstvu.
Lepo je bilo. Morda celo veš, da je eden od najinih prijateljev že postal zdravnik? Tudi z njim se je dogajalo nekaj podobnega kot z nama. In drugije spet funkcionar...
To ti pišem zato, ker si mi zadnjič med vrsticami povedal, da ne zaupaš
nekaterim prijateljem. Toda ne poznaš jih, saj smo v resnici ostali enaki, isti in še vedno delamo iste napake kot smo jih pred desetimi leti. Kar se Janezek nauči, tudi Janez ve, pravi slovenski pregovor. Morda »imate« tudi pri vas, v Dojčlandu, takšen pregovor. Sicer pa sam veš, da sem bil vedno, slab v nemščini in zato ti ga nočem prevajati. Pa ne samo jaz, dragi Feliks...!
Morda te bo še nekaj zanimalo: pred kratkim sem si dovolil, sicer z mojo skromno nemščino, obiskati tvoj Dojčland. Prvič sem bil tam in moram ti povedati, da sem se slabo počutil. Boljše bi lahko rekel, da sem bil žalosten, kajti z vsakim, ki sem ga srečal in je začasno zaposlen na tujem (to je pravilen izraz, kajti naša družba se tem ljudem ni odpovedala) sem doživel domovino. Veš, mnogi in vsi so bili taki, ki so se spomnili kolnikov med njivami, dehtečih rož, rumenega žita in celo tistih časov, ko smo še skupaj pasli krave. Družbi so manj dolžni kot midva, pa četudi sva kolesarila vsak dan po dvajset kilometrov in pozimi prišla mokra in prezebla v šolo.
No, pustiva to, saj nočem obujati spominov na mlada leta, niti na dolg, ki ga imamo vsi do družbe. Ne mislim na oblast, kot si jo ti predstavljaš, mislim na tiste, ki so dajali denar, da sva se šolala. To so tvoji in moji starši, tvoji sosedje in brezimna množica ljudi. Sicer pa sva se učila sociologijo, upam, da nisi vsega pozabil...?
Časi so se spremenili. Pa tudi ljudje. Morda pa si se tudi ti spremenil,
dragi, Feliks? Začuden sem bil, ker si večkrat prelepo prekmurščino, ki smo jo vedno vsi oboževali, mešal z nemščino.' Saj sam veš, da je bil naš »uradni« jezik med prijatelji prekmurščina. Si pozabil?
Veš, Feliks, nekaj bi ti rad povedal kot prijatelju. Sam praviš, da si navajen na red, na ukazovanje tistim, ki so pod tabo. Moderni ljudje pravijo, da gre'za tehnološko disciplino in dobro organizacijo dela. Proti temu tudi pri nas nimamo nič. Ne, celo zavzemamo se za to. Toda to je le del pojmovanja discipline in ne bo ti uspelo, dragi Feliks, če se morebiti kdaj vrneš, da boš sam odločal o delitvi dohodka, o delitvi kruha, ki ga vsi ustvarjamo. Niti o tem, kako se bomo organizirali. In če, dragi Feliks, ne sprejmeš nobenega delovnega mesta, ki ti ga v naši družbi ponujamo, nič hudega. Tudi brez tebe smo sposobni delati in živeti, kajti take vrste komandantov, kot bi bil rad ti pri nas, ne potrebujemo. Radi imamo ljudi, pa četudi si nišo (zaslužili. najnovejšega tipa mercedesa, kr se znajo pogovoriti, ceniti dosežene in tudi naše napore in predvsem ljubiti tisto, kar je vsakemu p9Štenemu človeku najbolj drago. Očetnjavo.
Med redkimi si, Feliks, ki se s tem ne strinjaš. Morda-celo edini. Pa vseeno premisli o tem, kar sem ti napisal v tvoj Doičland. Ne zaradi nas, ne zaradi mene. Zaradi sebe preberi.
Lep pozdrav ti pošilja tvoj prijatelj	^
MARJAN HORVAT
r*
d

MLADINSKO ZDRAVILIŠČE IN LETOVIŠČE NA DEBElJ1 RT|CU V TEŽKEM POLOŽAJU
Glasovi so - od Ms odmev?
Edino letovišče in zdravilišče v Sloveniji, namenjeno otro^ ln mladini za zdravljenje kroničnih obolenj dihal in drugih bolezni, je zaradi premajhne zased^ lSv°jega zdraviliškega oddelka imelo ob koncu lanskega leta skoraj poldrug milijon dinarjev izg11 Predlogov za izboljšanje je več kot preveč, tistih pa, ki bi morali zdravilišču pomagati iz stisM ^ot kaže — ni od nikoder!
Letovišče in zdravilišče Rdečega križa Slovenije na Debelem rtiču pri Ankaranu, ki je namenjeno otrokom in mladini za zdravljenje kroničnih obolenj dihalnih organov, v največji meri raznih bronhitisov, astme organskega in živčnega izvora, kroničnega vnetja grla, obnosnih in čelnih votlin ter za zdravljenje kožnih obolenj, je imelo ob koncu prejšnjega leta skoraj poldrug milijon dinarjev izgube. Do tako velikega »poslovnega« neuspeha je prišlo zato, ker lani in leto prej v letovišču in zdravilišču niso bistveno povečali cen oskrbnega dne (samo za 4,4 % v primerjavi z letom 1975) in zaradi občutnega zmanjšanja oskrbnih dnevov na zdraviliškem oddelku. Zato je finančni položaj tega edinega zdravilišča in okrevališča za otroke in mladino v naši republiki začel vzbujatix skrb že konec lanskega poletja, ko dohodki zdraviliškega oddelka niso pokrili stroškov za 384.202,75 dinarjev.
Ker na zdraviliškem oddelku v zadnjih lanskih mesecih niso pričakovali večjega števila mladih pacientov, se finančni položaj zdravilišča na Debelem rtiču ni veliko izboljšal tudi ob koncu leta. Celo nasprotno. Dobro poučeni so zadnje dni starega leta zatrjevali, da bo
položaj še slabši, saj bo treba izplačati delavcem zavoda osebne dohodke za zadnje štiri mesece, vse to pa naj bi zneslo okroglih milijon dinarjev!
Tako smo torej prišli po grobih izračunih do primanjkljaja 1,400.000 dinarjev.
»Tako velike izgube pa razumljivo«, pripoveduje Ivica Žnidaršič, sekretarka RO RK Slovenije, »naš republiški odbor ne more kriti iz svojih sredstev. O izjemno težkem finančnem položaju letovišča in zdravilišča na Debelem rtiču je izvršni odbor RO RKS razpravljal že septembra lani. Tokrat smo sklenili, da o problematiki našega zdravilišča seznanimo republiško zdravstveno skupnost, regionalne zdravstvene skupnosti, skupnost otroškega varstva in RK SZDL Slovenije. Že lani nam je bilo namreč na dlani, da zdraviliški oddelek pod sedanjimi pogoji ne more biti odprt vseJeto. Predlagali smo: če ni mogoče najti drugih, trajnejših rešitev, jih moramo pač poiskati v omejenem poslovanju zdraviliškega oddelka, kar bi pomenilo, da bi bil poslej ta oddelek odprt le osem mesecev na leto.«
»Izvršni odbor RO RKS je prav tako ugotovil,« nadaljuje Ivica
iršič, i0 letoviškega ka (2a ŠČ£ nPr5^stavo: leto-in zdrija, in\Debelem rtiču va od^er t)^!Cer zdraviliški ovišld! «r . vrivajo »svoje :e«, višitve tre^a prav pri iska^iviusv23 podaljšano vanje
ZAjfe^i^ETO?
•ep^jo, ?^b°ru RK Slo-zatdjbre^ 4 ie pod seda-poneleK P°mena imeti liski e v ^dprt vse iet0j ie, JPiŠltih imenovanih ih Z/njacitatnesecih’ med ni ynost ■ oktober in r, z3,,(set 'ž^dno majhna bli^TSist,. °k dnevno ali >j!4,o aniPasozaradi n^/’ Pr1?Vania ‘n obra-pa stalne vlj^/okj n,lca itd., stro-red11 itn J Poslovanje pa
ljiV:^45tabi>no.
r P?/ebele^e ln zdravi-illiPtertii: rtiču danes snit,>CJe,n,h 7 objek-1 te-'j(s 4$ a n° stavbo z
</>ravn!Steliami za »' /'"If Prostore in
dna 140 posle-
„f(/ ::
posteljami in eden s 150 posteljami; potemtakem lahko na Debelem rtiču letuje dnevno 510 otrok.
Toda, vrnimo se k zdravilišču. Zmogljivosti zdraviliškega oddelka so skupno 185 postelj. Na prvi pogled precej, toda pri tem moramo upoštevati, da bi le z največjo možno zasedenostjo tega oddelka (skoraj 51.000 oskrbnih dni v enem letu) »polno zaposlili« zdravstveno in drugo osebje zavoda, čigar poslovanje bi bilo potem dejansko rentabilno. To bi bil seveda izhod iz slepe ulice.kajpak pa...
... prizadevnim delavcem republiškega odbora RKS ni preostalo drugega, kakor da lansko »poslovno« izgubo letovišča in zdravilišča na Debelem rtiču skušajo vsaj deloma, če ne vse, ublažiti s pomočjo drugih. Regionalnim zdravstvenim skupnostim so namreč predlagali sklenitev posebnega samoupravnega sporazuma o pogojih, pod katerimi bi zdraviliški oddelek lahko še naprej racionalno in rentabilno posloval.
Tako naj bi bilo v bodoče. Kdo pa bo s svojimi sredstvi prispeval h kritju lanske izgube, ki je vse prej kot majhna, pa je za enkrat še težko reči.
IVO VIRNIK
Srednjeročni dedek Mraz v Žalcu
Načrtovalci srednjeročnega razvoja žalske občine so svoje občinstvo prese-, netili z izjemno lepo oblikovanim, tiska-nirrj in v trde platnice zlepljenim razvojnim programom. (Po mariborskem vzoru).
Že s prve strani je razvidno, da so srednjeročni program razvoja savinjskega gospodarstva in družbenih služb mačrtovale najimenitnejše osebnosti Žalske občine. (Župan, predsednik, načelnik itd. itn... .)
Delavce žalskega gospodarstva in družbenih služb ta »ekzaktna« publikacija ni presenetila, ker je sestavljena iz njihovih podatkov, ki so jih morali statistiki .že pred meseci na hitrico brezplačno zbrati.
Vsak, ki se lahko do te izjemne publikacije dokoplje, lahko iz nje od druge do zadnje strani izve, kako je bilo v občini lani ali včeraj in celo to, kako bi naj teoretično razvoj družbene rasti žalske občine potekal v prihodnje. V odstotkih. Brez integracij.
Vsak pa ne ve, da so sestavljalci za ta megleni priročnik dobili šele izplačane akontacije. Po pomembnosti in sicer od nekaj več kot 10.000 din navzdol, do fotografa, ki je dobil najmanj. Preostalo bo pritresel Dedek Mraz. Če ne letos pa drugo leto. Na osnovi tako začrtanega razvoja. Zanje ni zastonj. Odvisno od tega v kakšne platnice ga zaviješ. Žalske so bile presneto drage.
N. E.

— Dobil je telefon, zdaj pa ves dan čaka, da ga bo kdo poklical...
Karikatura: M. Alaševič
— So pa res nemogoči! Pet ur jim predavamo o škodljivosti pomirjevalnih sredstev, pa so že tako nasičeni z njimi, da kar med predavanjem spijo	Karikatura: I. Antič
iz osnovnih organizacij
8. januarja 1977 stran 10
• ______________________=  —•:
novice iz organizacij
ZDRUŽENO PODJETJE ISKRA
Kopica problemov
Izvršni odbor konference osnovnih organizacij sindikata in svet zveze socialistične mladine SOZD Iskra sta pred dnevi na skupni seji obravnavala problematiko dela sindikata in (Jnigih družbenopolitičnih organizacij v ZP Iskra. Predsednik sindikalne konference Jože Čebela je opozoril na številne uspehe in tudi probleme. »Lahko smo kritični, toda res je, da smo v zadnjih 30 letih dosegli v Iskri velike uspehe. Res pa je tudi, da imamo še vedno sindikalne organizacije, ki se ukvarjajo le z ozimnico, praznovanjem novoletne jelke in dnevom žensk, malo pa jim je mar gospodarjenje v njihovih temeljnih oziroma
delovnih organizacijah.« Dejal je tudi, da skušajo posamezniki »obesiti« sindikatu vse naloge, ki sodijo ali pa tudi ,ne v njegovo delovno področje.
»Mnoge sindikalne aktiviste najbolj boli dejstvo«, je nadaljeval tovariš Čebela, »da v številnih temeljnih oziroma delovnih organizacijah ZP Iskra pri reševanju socialnih problemov delavcev niso storili toliko, kot bi morali.« Tako ostaja odprtih vrsta stanovanjskih problemov, zaposleni nimajo urejenega otroškega varstva, delavci dobivajo topli obrok med delom v neprimernih prostorih, nimajo pogojev za organizirano preživljanje letnega dopusta itd.
POHORSKA VZPENJAČA
Popust za člane sindikata
Na zadnjem zboru delovnih ljudi Pohorske vzpenjače so sklenili, da bodo dobile osnovne sindikalne organizacije za svoje člane 10-odstotni popust pri nabavi vozovnic za uporabo smučarskih vlečnic. Tak popust imajo člani sindikata že pri nakupu dnevne
vozovnice. Ker bodo letošnje zimske šolske počitnice januarja in februarja, so na zboru delovnih ljudi tudi sklenili, da bodo vsi tisti, ki bodo kupili mesečno vozovnico za januar, dobili hkrati vozovnico za februar s 5()-od-stotnipi popustom.
JAVNA SKLADIŠČA
Uspešno delo
»Če se vprašamo, kako je delal lani sindikat v naši temeljni organizaciji«, piše v zadnji številki časopisa organizacije združenega dela Javna skladišča Jože Kosec, »potem se moramo ozreti nekoliko nazaj. Po reorganizaciji sindikata v TOZD Skladišča (namesto ene imamo sedaj štiri OOS), smo začeli razmišljati o tem, kako
sindikat in samoupravljanje čimbolj približati delavcu. To nam je uspelo z dobrim delom sindikalnih skupin, ki delujejo v okviru vseh osnovnih organizacij. Lahko pa smo zadovoljni, da so sindikalne skupine precej prispevale k uresničevanju letnega delovnega programa naše osnovne organizacije, ki smo ga v celoti izpolnili.«
CGP DELO
Darilo šoli
Pred novim letom je sindikat ČGP Delo obdaril učence osnovne šole Simona Gregorčiča v Kobaridu. Na predlog šolskega kolektiva so jim na prireditvi 28. decembra sindikalni delavci največje slovenske časopisne hiše podarili naprave za ozvočenje šolske dvorane, tonsko kamero in kinoprojektor. Tako bodo odslej
tudi na kobariški šoli lahko razvijali filmsko vzgojo, kar jim do sedaj zaradi pomanjkanja potrebnih pripomočkov ni bilo mogoče. Učenci so sindikalnim delavcem ČGP Delo izročili v spomin na srečanje v Kobarjdu lesorez, ki prikazuje partizana pod Krnom med reševanjem ranjenega soborca.
CELICA POD DROBNOGLEDOM - CELICA POD DROBNOGLEDOM - CELICA POD DROBNOGLEDOM
Samoupravljanje
z napako
O tej »napaki« smo pred dnevi govorili v organizaciji združenega dela Iskra — Zmaj, tovarni baterij, in delavci, ki delajo v sindikatu ljubljanskega obrata tega podjetja, so pripovedovali, kaj vse bodo storili, da bi jo odpravili.
Naj jih najprej predstavim:
V	obeh obratih Zmaja dela 423 ljudi — v ljubljanskem obratu 320, v Šentvidu pri Stični pa kakih 100. Do začetka letošnjega leta so bili temeljna organizacija v OZD Iskrine IEZ, zdaj so samostojna organizacija združenega dela v okviru Iskre.
V	obeh obratih delujeta osnovni sindikalni organizaciji in v vsaki je nekaj sindikalnih skupin. V ljubljanskem delu Zmaja jih je pet. Samoupravno pa so organizirani skupno, se pravi, imajo delavski svet podjetja, v obratih pa le samoupravne skupine po oddelkih. 1
SINDIKAT SE JE USTAVIL NA SREDI POTI
Milan Jakomin je vodja transporta in predsednik osnovne sindikalne organizacije v ljubljanskem obratu. Že štiriindvajset let dela v sindikatih; zdaj je dve leti predsednik.
Pripoveduje:
»Lansko leto smo v sindikatu veliko delali in prav to dejstvo nam je omogočilo, da smo se dokopali do številnih novih spoznanj. Denimo: Že nekaj let je minilo, odkar imamo dve osnovni sindikalni organizaciji (v obratih), skupnega vodstva pa nimamo. Zdaj, ko se pripravljamo na občne zbore, ki bodo v drugi polovici januarja, ustanavljamo tudi konferenco sindikata v Zmaju. Res smo bili že doslej delegatsko organizirani, v sindikalnih skupinah smo volili po dva ali tri delegate za izvršni odbor osnovne organizacije, skupnega vodstva, ki bi združevalo in usmerjalo naše delo pa nismo imeli; vsak izvršni odbor je po svoje oblikoval stališča predvsem do problemov v obratu, o skupnih zadevah sindikata v celotnem podjetju pa smo se le redkokdaj pogovarjali. V naši reorganizaciji sindikata smo se torej ustavili nekje sredi. Zato bomo v prihodnjih dneh ustanovili konfe-
renco osnovnih organizacij in na občnih zborih izvolili njene delegate. Obe organizaciji bosta še naprej samostojni, konferenca pa bo njuno delo le usklajevala.«
Tudi skupine ne delujejo tako, kot so želeli takrat, ko so jih ustanovili. V njih ni izvoljenih poverjenikov, sestanke sklicujejo delegati, ki so člani izvršnega odbora sindikalne podružnice. Malo je samostojnosti in sa-moiniciative, pretežno se sestajajo le ' tedaj, ko izvršni odbor ugotovi, da bi o kakšnem pomembnem problemu morali povedati svoje mnenje tudi člani sindikata.
Milan Jakomin pravi:
»Naš sindikat je povsod navzoč«.
O vseh zadevah, ki jih obravnavajo na delavskem svetu, poprej govorijo na sestanku izvršnega odbora sindikata, v katerem so delegati iz skupin. Stališča izvršnega odbora potlej razložijo na seji delavskega sveta kot mnenje sindikata.
»Tak način dela«, pripoveduje predsednik, »pa ne zagotavlja vse -tiste samoupravne pobude delavcev, o kateri tolikanj govorimo in ki jo res zelo potrebujemo. Če delavec od sindikata le nekaj pričakuje, v njem pa ne dela, potlej je to nekakšna inštitucija, ki je zadolžena, da v imenu delavcev sodeluje pri vseh dogajanjih v podjetju, ne pa organizacija delavcev. Tudi o tem spoznanju bomo .govorili na našem občnem zboru«.
SLABOSTI IN TEŽAVE DELAVSKE SAMOUPRAVE
Imajo delavski svet podjetja, v obratih pa sklicujejo zbore delavcev in nekajkrat na leto se sestajajo tudi tako imenovane delavske skupine.
»V obratih ni prave samouprave«, so mi rekli delavci, s katerimi sem se pogovarjal, ko so odhajali s šihta. »Delovne in poslovne učinke resda obračunavajo posebej za obrat v Ljubljani in v Šentvidu pri Stični, toda sredstva, ki jih ustvarimo, damo v skupno blagajno podjetja in pri plači se boljše ali slabše gospodarjenje v obratu sploh ne pozna. Način delitve dohodka in osebnih dohodkov ne spodbuja prizadevanja za boljšo samoupravo.«
Tudi Milan Jakomin se strinja z njihovim mnenjem.
Trdi:
»O slabostih naše dozdajšnje samoupravne organiziranosti smo
lani, ob razpravi o osnutku zakona o združenem delu, precej govorili. Res je, da naši zbori delavcev in pa sestanku skupin niso bili zgolj informativni; pri nas delajo pretežno ženske, ki zelo odkrito pripovedujejo o vsem, kar jih teži. V zadnjih nekaj letih se še ni zgodilo, da bi delavski svet sprejel kakršenkoli ukrep, o katerem delavci ne bi povedali svojega mnenja. To mnenje pa je dostikrat neorganizirano, dogaja se, da se ljudje tudi motijo, toda vsa razprava je pri nas odkrita in poštena. Nikoli se še ni pripetilo, da bi se nekdo bal povedati vse tisto, kar misli«.
To pa seveda še ni dovolj.
Lani so se nekaj mesecev ukvarjali s sistematizacijo delovnih mest. S točkami so ocenili vrednost slehernega delovnega mesta, dogovorili so se, kdo se bo'moral še šolati, da bi dosegel zahtevano izobrazbo, in so sprejeli nov pravilnik o delitvi osebnih dohodkov, ki jim je omogočil za kakih 16 odstotkov večje osebne dohodke.
Delavcu v režiji se oblikuje osebni dohodek na osnovi točkovanja delovnega mesta, tako imenovane osebne ocene, ki je stvar mojstra ali vodje oddelka, (od 10 do 20 odstotkov osebnega dohodka) in dodatka za stalnost po sindikalni listi. Delavec v proizvodnji pa dobi razen vrednosti točk za delovno mesto še plačilo za izpolnjevanje individualne norme (do 20 odstotkov presega) in poprej omenjene dodatke. Vrednost točke se spreminja glede na poslovni uspeh podjetja. Uspeha obrata pa pri tem ne upoštevajo, čeprav ga izračunavajo in o njem govorijo na sestankih v obratu. Tudi vsi skladi so skupni.
Ker obrat ne more razpolagati s sredstvi, ki so jih ustvarili njegovi delavci, ni dovolj zanimanja za boljše poslovanje in gospodarjenje; na sestankih pretežno govorijo o praviL nostih ali nepravilnostih pri ovrednotenju delovnega mesta, v režiji pa še o tako imenovani osebni oceni, ki jo izreče mojster in ki je morda pravilna, lahko pa tudi ni.
Zato so sklenili, da bodo letos ustanovili dve temeljni organizaciji združenega dela.
»Ustanovitev tozdov v zdajšnjih obratih«, pravi predsednik osnovne sindikalne organizacije, »nam bo odprla nove možnosti za resnično samoupravo. O tem smo na sestankih izvršnega odbora osnovne sindikalne organizacije precej govorili in vsi smo podprli to pobudo, spočeto med razpravo o osnutku zakona o združe-
nem delu. V temeljnih organizacijah bo dinar bliže tistemu, ki ga je ustvaril, delavci ne bodo zgolj predlagali pač pa bodo vse bolj odločali«.
V Zmaju že dolga leta kar precej stiskajo pas — zavoljo precejšnjih investicij. Najprej so si nakupili nove I stroje, zdaj pa v Stegnah gradijo novo tovarno. V minulih nekaj letih so predvsem z lastnimi sredstvi zgra- i dili skladišča, še letos pa bodo, s pomočjo Ljubljanske banke, začeli graditi tovarniške prostore.
Ko bodo ustanovili temeljne orga-1 nizacije, bodo lažje in z bolj čistimi računi urejali odnose glede te inve-1 sticije.
SINDIKAT IN SKRB , ZA ČLOVEKA
Osnovna organizacija Ijubljan-, skega obrata Zmaja organizira vsako t jesen nakup ozimnice, kupuje vstop-1 niče za predstave v mestnem gleda- j (išču, v Operi in na ljubljanskem fe- a stivalu, omogoča letovanje ob morja j, in v gorah, skrbi, za šport in rekreaci-« jo, sodeluje pri prizadevanjih za j, ureditev stanovanjskih problemov j, delavcev; zdaj je v Zmaju zelo malo j. nerešenih prošenj za dodelitev sta-j, novanj.	k
»Razmišljali pa smo tudi«, pripo-
ji
veduje Milan Jakomin, »kaj bi bilo še S( treba storiti, da bi bolj konkretno in p učinkovito ovrednotili ter plačali^ minulo delo. Pri nas je veliko ljudi, ki,, delajo že trideset in več let in za svoj« k minulo delo dobivajo le toliko, kot je t, predvideno v sindikalni listi. PraV-j zaradi tega še vedno izplačujemo ti-k stih nekaj odstotkov dodatka za stal-ij nost, se pravi za leta, ki jih je človek rj preživel v našem podjetju. Minulo'i delo pa s tem seveda ni plačano, še p, zlasti ne zato, ker človek, ki dela p® normi, seveda ne more v zadnjih, desetih letih svojega dela postoriti19 niti tri četrtine tistega, kar je nare-*1 dil, ko je bil mlad. Hkrati pa mora'; tako kot mladi ljudje, dajati od svo-!l jega dohodka delež za svoje investi-?1 cije, katerih dobrin sploh ne bo uži-11 val. Pravim, da smo o tem govorili; kaj več pa nismo storili, ker ne vemo>,1 kaj bi se, kljub naši dobri volji, dalč’ narediti za resnično veljavo minulega’! dela. Tiste načelne razprave o tej.* zadevi, ki smo jih prebirali v neka).* zadnjih letih, nam prav nič ne poma-j'1 gajo; naši delavci gredo v pokoj nizko pokojnino, pa bi zaslužil večjo. Na tem področju skrbi zap človeka je naš sindikat doslej storile zelo malo«.
In ne samo njihov.
JANEZ VOLJČV,1
?1’
NAŠI PRIJATELJI
DAVORIN MIHEVC, Ljubljana
NA DOBRI POTI
Davorin Mihevc iz Ljubljane je med našimi prijatelji eden tistih, ki niso varčevali s pohvalami na račun nove vsebinske zasnove Delavske enotnosti, čeprav smo sprva pričakovali, da bo kot dolgoletni naročnik delavskega časnika bolj kritičen sogovornik.
»Naš časopis prebiram že od prvih povojnih,let dalje in —priznati moram, da mi je zmerom pomenil možnost in pobudo za boljše in bolj učinkovito delo sindikata. To sem najbolje spoznal, ko sem delal v sindikalni organizaciji nekdanjega republiškega zavoda za socialno zavarovanje v Ljubljani, kjer sem bil zaposlen vrsto let. Ko danes po tolikih letih listam po letnikih Delavske enotnosti, z zadovoljstvom ugotavljam, da je bilo ves čas po osvoboditvi v delavskem časniku zaznati vse plime in oseke našega družbenopolitičnega, gospodarskega in kulturnega dogajanja. To je po
mojem prepričanju največ, kar lahko doseže list, čigar poslansko je bilo opredeljeno že med vojno in s katerim mora nadaljevati tudi danes.«
Pred upokojitvijo pred tremi leti je bil Davorin Mihevc zaposlen kot referent za inozemske zadeve pri republiški skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, pred tem pa je služboval v Mariboru in Kočevju. Sicer pa je doma iz Pivke, od koder je 1918. leta prišel v Ljubljano, kjer je končal gimnazijo in tudi ostal.
» V prvih letih po vojni je bila Delavska enotnost priljubljen časopis. Zato bi bilo prav, da bi novinarji vašega uredništva tudi danes, s pridom porabili marsikatero takratno izkušnjo: Poglejte en sam primer: če smo po osvoboditvi v našem časniku s ponosom predstavljali delavce — udarnike, zakaj danes v listu ne bi dobili več prostora delavci —
samoupravljavci iz- neposredne proizvodnje. Pa ne samo o njih, več bi morali pisati tudi o prizadevnih sindikalnih aktivistih, članih izvršnih odborov osnovnih organizacij, poverjenikih sindikalnih skupin itd. Skratka, o vseh tistih, ki so to zaslužili s svojim delom v sindikatu. V rubriki »Iz albuma sindikalnih delavcev« sem sicer spoznal vrsto poklicnih sindikalnih funkcionarjev. Zdaj, ko ste jih večino med njimi že predstavili, pa bi bilo prav, če bi se začeli pogovarjati tudi s tistimi aktivisti, ki jih tolikokrat ne srečamo na stolpcih našega dnevnega in tedenskega tiska.«
Po Mihevčevem mnenju ima Delavska enostnost prevsem nalogo, da pride do slehernega delavca in ga mora osveščati.
»Če bo dosegla to, bo dejansko opravila svoje poslanstvo. Pa vendc/r: napredek, ki ste ga napravili ,v zadnjem letu, je
več kot očiten. Delavska enotnost je postala vsem, ki delajo v sindikatu, dragocen in nepogrešljiv pripomoček. To govorim navsezadnje tudi iz svojih nekajletnih izkušenj'aktivnega sindikalnega aktivista, ko si brez delavskega časopisa nisem mogel predstavljati svojega dela. Marsikaj, kar je objavljal naš
^5
časnik, mi je prišlo takrat prav. Danes, ko sem v pokoju, pa najraje prebira^ aktualne prispevke na zunanjepolitični strani, predvsem v rubriki »Kdo je kdo?«, v kateri vsak teden predstavljat? najvidnejše svetovne državnike. Krepak korak naprej ste storili tudi pri vsebinskem oblikovanju ostalih strani. Med njimi sta mi zlasti všeč obe srenji strani, pa gospodarska, kulturna stran--Danes, na primer zvem iz Delavsk? enotnosti veliko več kot pred leti, kako gospodarijo ne samo v ljubljanski'1 delovnih organizacijah, temveč tudi drugod po Sloveniji. Ne nazadnje beren1 rad tudi članke s socialno problematik0’ s področja, ki sem mu posvetil vse svoj? življenje.«
Pa vendar to še ni vse. Davorin Mihevc nam je ob koncu še povedal, da 1 Delavski enotnosti vsakokrat pritegnejo njegovo pozornost tudi stalne rubrik?’ predvsem rubriki »Sprašujete — odg0' varjamo« in »Strokovnjak opozarja n“ pravice in dolžnosti«, pa prilogi Sindikati in Vzajemnost.
Torej ne more biti dvoma o tem, d? našega dolgoletnega naročnika zani"1" vse, kar je tako ali drugače povezano -j delavcem.	J
/. Virnih
)M
Pomemben dogodek iz zadnjih dni minulega leta. Zadolžil nas je, da o njem, čeprav smo prestopili že v novo leto, vsaj na kratko spregovorimo. Bila je to svečana proslavitev dveh desetletij dela jugoslovanskega združenja za poklicno usmerjanje in hkrati skoraj že prav tolikšnega jubileja slovenskega društva za poklicno usmerjanje. Ne gre za jubilej neke stanovske organizacije, marveč delovni jubilej vseh tistih, ki se že dve desetletji vedno bolj organizirano lotevajo strokovnih in družbenih nalog poklicnega usmerjanja.
^ Poklicno usmerjanje, ki ima ne-B Nfhno v ospredju človeka, njegove W Poklicne ambicije, sposobnosti in. želje po izobraževanju in usposabljanju, si je pri nas hkrati prizadevalo jah Poklicne cilje posameznikov uskla-va- Jemati z družbenimi potrebami, ali, farnimi možnostmi. Delovalo je .tQrej v mejah, v katerih lahko posa-icej Beznik uresničuje v družbi svoje ]jih anibicij<j, se pravi v mejah družbenih ave PPfrcb in družbenih razvojnih mož-Jijo OPsti. V tem smislu je zato bilo postih kkcno usmerjanje pri nas vseskozi ;ra- Mi ali manj odraz proizvodnih in s ^tožbenoekonomskih odnosov v čeli Pfužbi, hkrati pa je prispevalo svoj ^Olež k večjemu gospodarskemu ga- ^zPonu, k večji storilnosti in k takšni imi *adrovski organiziranosti, ki teži ve- Uresničevati geslo: pravega človeka na pravo mesto.
Sledeč takim ciljem je slovenska Organizacija za poklicno usmerjanje, an. kakorkoli se je že imenovala, dopri-,k0 našala k družbeni afirmaciji poklic-' hega usmerjanja ne le v Sloveniji, da. temveč tudi v Jugoslaviji. Društva za fe. Poklicno usmerjanje »so stalno in irju akhvno vplivala na družbene tokove icj.In razvijala pri svojih članih zavest o z3 Potrebnosti nenehnega poglabljanja l0v ‘n napredovanja poklicnega usmer-al0 Jhnja mladine in odraslih kot enega ta- JZmed temeliev uspešnega strokovnega in družbenopolitičnega izobra-30. ^Vanja in vzgoje, zaposlovanja in UeSploh razvoia kadrov,« je na svečani (jn seji slovenskega 'društva dejal njen -aii Predsednik Edo Gaspari. »Društva kiPrisPevaIa sv°j delež pri izpopol-oje Juvanju strokovnega dela pri po-{L klicnem usmerjanju v šolstvu, kakor tudi pri strokovnem delu na področju r(j. ^Poslovanja in razvoja strokovnja-j kov, na povezovanju zahtev dela in •^'tobraževanja, pri razvijanju in razši-M ^v'i informativne dejavnosti in pu-U*e ^c'st’ke ter pri strokovnem izpopolnjevanju svojih članov.« po
[jih, Razvojna pot poklicnega usmer-ritiianja v Sloveniji vodi preko prve re. Posvetovalnice, ustanovljene leta -^•3*952 v Ljubljani, preko ustanavljajo-'ia prvih referatov za izbiro poklicev , sti-M okrajnih posredovalnicah za delo ii-11 ustanavljanja poklicnih svetoval-•ili, hc tudi v glavnih središčih, dokler se noMo leta 1960 organizirale samo-alc^ojne službe poklicnega usmerjanja ;g3v okviru zavodov za zaposlovanje tej^lavcev, kar so narekovale druž-kaj, ne potrebe, da se poklicno usmer-,3-lanje bolj poveže s kadrovskimi j ztokovi.
žili: Slovenska sekcija združenja za zaPuklicno usmerjanje, ustanovljena )rileta 1958, je sprva združevala ["anjše število članov. Zavzemala se R, da se je v poklicno usmerjanje jčvključevalo šolstvo, zdravstvene ?'užbe pa v delo ekip poklicnega
usmerjanja. Leta 1965 je združenje sklenilo, da je potrebno sistematično spremljati mladino, ki je končala osnovno šolo in da je potrebno pristojne organe zainteresirati za financiranje nadaljnjega izobraževanja nadarjenih, a socialno šibkih otrok. Leta 1976 je zelo pomemben mejnik v razvoju združenja, saj je postalo širša društvena organizacija, ki poslej ne vključuje, več le strokovnih delavcev s službah za poklicno usmerjanje, marveč širši krog vseh zainteresiranih delavcev iz organizacij združenega dela, izobraževalnih in znanstvenih organizacij in strokovnih služb skupnosti za zaposlovanje. Leta 1975 je v društvu že okrog 700 članov, od teh dobra polovica učiteljev na osnovnih in srednjih šolah. Ugotovitev, da je vključenih še vedno premalo kadrovikoy_Jz-organizacij združenega dela, velja še danes in jo je treba poudariti.
V minulem letu je društvena dejavnost zaživela po regijah, kot sode-
lovanje pri kadrovski politiki in zlasti še pri razpravah o usmerjenem izobraževanju. Letos februarja načrtujejo skupaj s SZDL posvet o mestu in vlogi poklicnega usmerjanja v .samoupravni družbi.
Društvo, ki jr vsa ta leta doslej spodbujalo in ustvarjalo družbeno klimo za nadaljnji razvoj poklicnega usmerjanja pri nas, opravilo ogromno delo pri vzgoji strokovnih delavcev na tem področju, ima seveda v prihodnje tudi delež v skupnih nalogah, ki jih je Edo Gaspari takole opisal:
»,.. Poklicno usmerjanje je del kadrovske politike in ga moramo obravnavati v sklopu ostalih kadrovskih ciljev, pa naj bo to v odnosu na vzgojo in izobraževanje, štipendiranje, v odnosu na ustrezno zaposlovanje in napredovanje na delovnem mestu, v odnosu na ustrezno vrednotenje slehernega dela, na kadrovske vidike pri stanovanjskem gospodar-
stvu itd. Postati mora reshično integralna in celovita družbena in strokovna dejavnost, ki bo ,v pomoč mlademu in odraslemu občanu pri izbiri poklicne poti, pri poklicnem in družbenem izpopolnjevanju in napredovanju, pri morebitnem kasnejšem preorientiranju ali prekvalifikaciji itd. Zato. poklicnega usmerjanja ni mogoče obravnavati kot dejavnost ene stroke oziroma enega področja, marveč mora biti interdisciplinarna dejavnost, ki mora biti vgrajena v vse aktivnosti na področju kadrovske politike.
Zakon o združenem delu daje najboljše družbene osnove za to, in pravzaprav zavezuje združeno delo, da prevzame tudi to svojdThnkcijo v svoje roke in zagotovi preko svojih samoupravnih in strokovnih asociacij še večje in še boljše oblike in metode dela celovitega poklicnega usmerjanja...«
S. G.
DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE NA FAKULTETI ZA ELEKTROTEHNIKO
Novosti iz »prve roke«
Po uspešnem dopolnilnem izobraževanju, ki so ga lansko leto na Fakulteti za elektrotehniko organizirali v sodelovanju s slovenskimi železarnami, je letos spet stekel podoben študijski proces. Tokrat je seminar organiziran za delavce Industrijskega montažnega podjetja
— Pobuda za seminar je prišla predvsem s strani delavcev TOZD Elektromontaža, ki so jo seveda podprli tudi v ostalih TOZD, pravi predsednik komisije za študij ob delu na Fakulteti za elektrotehniko, tovariš dr. Stanislav Ferkolj.
Seminar z naslovom »Projektiranje in gradnja industrijskih avtomatskih digitalnih krmilij« bo obsegal 56 ur predavanj in seminarjev. Seminarji obsegajo tretjino fonda ur in predstavljajo reševanje konkretnih problemov, s katerimi se srečujejo projektanti, operativci, vodje priprave dela, tehnični kontrolorji, razvijalci in vodje delavnic pri svojem delu. Poleg predavanj in seminarjev, ki potekajo že od 10. decembra 1976 vsak petek in soboto, pa' bo vsak slušatelj opravil še dvanajst efektivnih ur vaj v laboratoriju.
Pri pripravi programa za seminar sta že od lanskega februarja sodelovala Fakulteta ^a elektrotehniko in IMP, saj gre za speci-
fične probleme pri projektiranju, gradnji in montaži industrijskih polprevodniških digitalnih krmilij. Namen seminarja je seznaniti slušatelje z osnovami regulacijske in krmilne tehnike ter s sodobno tehnologijo na področju sodobnih polprevodniških digitalnih krmilij. Poleg profesorjev Fakultete za elektrotehniko, dr. Cajhna in doc. Šubla, bo pri izvedbi programa sodeloval tudi inž. Eržen iz Iskre, ki se že več let praktično ukvarja s tem.
V veliko pomoč so slušateljem posebni učbeniki, napisani prav zanje. Predvidoma bodo dobili med seminarjem okrog 400 strani strokovnega gradiva, ki jim bo kasrjeje lahko služil kpt priročnik pri delu. Pred vsakim predavanjem dobi vsak od oseminpetdesetih slušateljev skripta, da se na predavanje lahko pripravi in sodeluje z vprašanji:
Ob zaključku seminarja, ki bo predvidoma marča, bodo slušatelji opravili preizkus znanja. Ti
testi pa ne bodo osnova za kakršnokoli spričevalo, temveč bodo samo pokazali slušateljem, kaj so na seminarju pridobili, predavateljem pa bo to prikaz uspešnosti njihovega dela. Posebna anketa naj bi odgovorila o bodoči obliki takih seminarjev, ki jih fakulteta namerava še naprej prirejati in razvijati.
V IMP se zavedajo potrebe po dopolnilnem izobraževanju. Cena seminarja za vsakega udeleženca je 5000 din, k temu pa je treba prišteti še en izgubljen delovni dan, kar bo precejšen izdatek. Toda, kot so zapisali v svojem glasilu, to je naložba v znanje, ki se lahko zelo hitro obrestuje. TOZD Elektromontaža se ni slučajno obrnila na fakulteto, pač pa hoče dobiti »informacije iz prve roke«, saj je znano, da so bili na Fakulteti za elektrotehniko vedno pripravljeni vključiti se v izobraževanje ob delu.
STANKA R1TONJA
RADOVLJIŠKA KULTURNA AKCIJA 77
BOGAT
PROGRAM
Komisija za kulturo pri občinskem svetu ZSS Radovljica je pred kratkim poslala vsem delovnim kolektivom v občini skupaj z dogovorom o financiranju tudi predlog programa kulturne akcije za 1977. leto. V predlogu So vse prireditve, ki jih bodo tako, kot že več let, vzajemno organizirali sindikati, .občinska kulturna skupnost in zveza kulturnoprosvetnih organizacij-
Za letos načrtujejo v radovljiški občini 44 gledaliških predstav. Poklicna gledališča bodo gostovala z 20 uprizoritvami, 24 del pa bodo postavile na oder domače amaterske kulturne skupine. Po šest predstav bodo pripravili na Bledu in v Radovljici, pet v Kropi, po štiri v Bohinjski Bistrici, Gorjah inv Bohinjski Češnjici, tri v Podnartu, po dve pa v Ljubnem, Ribnem in na Bohinjski Beli ter po eno predstavo v Mošnjah in na Lancovem. Štiri predstave bodo razporedili po delovnih kolektivih kasneje po dogovoru z osnovnimi organizacijami sindikata.
Od petih predvidenih glasbenih koncertov, ki bodo na Bledu, v Radovljici, Bohinjski Bistrici in Kropi, bodo skušali organizirati vsaj enega v izvedbi popularnega ansambla bratov Avsenik, enega pa naj bi v delovnih
kolektivih imel ansambel iz kulturnih društev naših delavcev na začasnem delu v tujini.
Razveseljivo je, da bodo prihodnje leto v nekaterih delovnih organizacijah pripravili štiri razstave samorastniških likovnikov in dve razstavi poklicnih slikarjev. Za delavce iz drugih republik, ki so zaposleni v radovljiški občini,, bodo v festivalni dvorani na Blgdu organizirali tri kulturne prireditve, na katere nameravajo prireditelji povabiti delavska kulturno-prosvetna društva iz njihovih krajev..
Za uresničitev tako obsežnega, pestrega in bogatega programa kulturne akcije bo radovljiška kulturna skupnost po dogovoru namenila 205.000 din, občinski sindikalni svet 10.000 in delovne organizacije kot podpisnice družbenega dogovora o kulturni akciji. 52.000 din.
Zaradi večjih stroškov bodo prispevki delovnih skupnosti drugo leto nekaj večji kot doslej. Tako naj bi po družbenem dogovoru o akciji prispevale delovne organizacije, ki imajo do 100 zaposlenih po 7 din na delavca, tiste, ki imajo do 200 zaposlenih po'6 din, ostale z več kot 200 zaposlenimi pa po 5 din.
I. V.
Ali ste v vaši organizaciji že izbrali sindikalnega zaupnika Prešernove družbe?

V) <*
£ 4 *

V Steklarni »Boris Kidrič« v Šmarju pri Jelšah je bil do predlani zaupnik Prešernove družbe MILE JOVIČIČ. Novi zaupnik VOJO OBRADOVIČ pa je zbral za knjižne zbirke 1976. leta 210 naročnikov.
Raj mi pomeni kulturno delo?
Zaljubljen v domačo pesem
-in ni jel ite;
'k\
n-
ed\
kd
,JK°t predsednik moškega pevskega' ! Jf°ra France Prešeren v Kranju je v jMlejnem zborniku pred slavnostnim pncertom ob zborovi dvajsetletnici 5- leta zapisal:
Ko ste se pred dvajsetimi leti Lrali v isti sobi, v kateri se zbiramo še /i'iar>es, in začeli prepevati slovenske , vjesrni, niste pomislili na to, da nas bo ob .jubileju ostalo tako malo. Čas je storil ^|°ie. zato danes lahko pozdravimo nami samo tiste, ki so bili resnično in telesom predani naši pesmi in Aarištvu. Zato bi se vam rad zahvalil
sodelovanje v teh dvajsetih letih. Za J^tobo, požrtvovalnost, vztrajnost, Ttjbolj pa za ljubezen do lepe slovenje Pesmi...
'l^tfago Benčan, tehnični direktor ^•bljanskega podjetja Volan, sicer pa 7 h 611 Kranjčan, je v Prešernovem ■estu znan kot dolgoletni amaterski
kulturni delavec. Poznajo ga gledališčniki, predvsem pa člani pevskega zbora France Prešeren, zbora, ki mu je zvest že 22 let.
— Čudili se boste, da sem kljub plimam in osekam, ki smo jih v tridesetih letih svojega delovanja doživljali Prešernovci, ostal član zbora. Zame ni ■ to nič posebnega... Pesem ima namreč v naši družini tradicijo. Oče je rad prepeval in, veste, da jabolko ne pade daleč od drevesa... Takp je bilo tudi z menoj.'Že med študijem na'tehniški srednji šoli strojne stroke sem pel v šolskem zboru. Po vrnitvi v Kranj je bilo treba začeti znova. Pravzaprav sem s petjem le nadaljeval, vendar tokrat v zboru, ki je vrsto let sodil med najboljše v Sloveniji.
To so bila leta trdega dela, samood-povedovahja, vztrajnosti... Pa vendar leta, ki zlepa nc morejo utoniti v poza-
bo. Saj je v tem času doživel s svojimi tovariši toliko nepozabnih spominov na turnejah doma in na tujem, priznanj na odprti sceni... Trud je bil tisočkrat poplačan.
Toda, kako je lahko svoje službene obveznosti združil s petjem?
— Veliko dobre volje, pa razhme-vanja v službi in družini je bilo treba. Ko sem opustil sodelovanje v gledališki skupini DPD Svoboda Kranj, v kateri sem nastopal nekaj let, je šel ves prosti čas za petje. Poglejte, v dvaindvajsetih letih sem samo na vajah prebil več kot 4200 ur. Vsak teden po štiri ure, toliko mesecev in let... pa smo pri tej številki. In vendar mi petje ni vzelo vseh prostih uric. Kljub odgovornemu poklicnemu delu,' družirji in sodelovanju v Prešernovem zboru mi je uspelo, da sem pred kratkim končal še študij^na Višji šoli za organizacijo dela.
Ob 25rletnici zbora je dobil zlato Gallusovo značko, eno od številnih priznanj, ki jih ima za svoje dolgoletno amatersko kulturno delo.
— Najbolj sem ponosen na osebno vabilo dirigenta Partizanskega invalidskega zbora Radovana Gobca, da kot solist — basist nastopim z njegovimi fanti na gostovanju po nekaterih evropskih državah. To je bilo pred leti, ven-
dar tako velike nagrade.-kot pevec, do danes še nisem doživel.
Lani je s člani Prešernovega zbora nazdravil tridesetletnemu jubileju v Čast. Ob zdravicah pa je ostalo trpko spoznanje, da zbor »ni več tisto,, kar je
bil pred leti«, kakor sam zatrjuje. Razlogov za to je seveda več.,
— V Kranju očitno prevep drobimo moči, namesto da bi ubrali drugo pot. Zadnja leta smo dobili nekaj novih zborov. Ne bi se upal trditi, da so kvalitetno slabši od našega, pač pa me bolj boli dejstvo, da se nočemo, vendar ne po naši krivdi, dogovoriti za sodelovanje. Tisti, ki se toliko navdušujejo za ustanavljanje novih zborov, bi se morali spomniti, da je bil Prešernov zbor dolgo na vrhu slovenskega zborovskega petja in med najvidnejšimi ambasadorji naše pesmi na evropski celini. Zato jim ne more in ne sme biti vseeno, kaj bo z njim jutri... Saj je navsezadnje Kranj od nekdaj znan tudi po odličnih pevcih, torej po našem zboru! Člani Prešernovega zbora smo bili vedno za skupni dogovor, toda več pripravljenosti za sodelovanje bi moralo priti tudi z »druge strani«. Boli me, da vsak vleče na svoje...
Tak je Zmago Benčan. Od otroških let zaljubljen v lepo slovensko pesem, občutljiv in prizadet hkrati do vsega, kar danes doživlja zborovsko petje v Kranju.
I. VIRNIK
SKUPNA SEJA PREDSEDSTEV RK SZDL IN SVETA ZS BOSNE IN HERCEGOVINE
Resolucija — program vseh delovnih ljudi
Vsi imamo obveznosti, vsi smo Odgovorni za izvajanje samoupravno sprejetih dogovorov
Izhajajoč iz predloga resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana SR BiH za obdobje 1976—1980, predloga akcijskega programa Socialistične zveze in Zveze sindikatov BiH d uresničevanju sprejete politike družbenoeko-
OD SARAJEVSKEGA DOPISNIKA_________________
nomskega razvoja v letu 1977, kakor tudi informacije o izvajanju tega programa so člani predsedstva RK SZDL BiH in' predsedstva sveta Zveze sindikatov BiH na zadnji
skupni seji opredelili smeri prihodnjega delovanja na tem področju.
Na seji so ocenili, da predložena evolucija temelji na realno ocenjenih možnostih nadaljnjega družbenoekonomskega razvoja in da odraža skupne interese delovnih ljudi in občanov, opredeljene z družbenim planom, družbenimi dogovori in s samoupravnimi sporazumi.
V uvodnem referatu je Božo Tadič, podpredsednik sveta ZS BiH, poudaril, da resolucija o družbenoekonomskem razvoju za letos ni dokument izvršnega sveta, ampak resolucija vseh nas, vseh delovnih ljudi BiH, vseh organizacij združe-
nega dela, družbenopolitičnih organizacij in družbenopolitičnih skupnosti. Kot je dejal Tadič, imamo vsi naloge in obveznosti, vsi smo odgo-, vorni za izvajanje nalog, o katerih smo se samoupravno dogovorili.
Pri uresničevanju sprejetih atalog izhajamo iz mobilizacije Vseh subjektov družbene reprodukcije, je nadaljeval podpredsednik sveta ZS BiH. To pomeni, da morajo organizacije združenega dela, SIS, družbenopolitične organizacije in drugi dejavniki takoj preučiti svoje naloge in obveznosti ter poskrbeti, da ne bi izgubljali časa, ampak bi naloge, opredeljene z resolucijo, tudi izvajali
I DOMAČI KADRI!
*
s
*
*
*
*
s
s
?
5
4
\
*
*
*
*
*
*
(5
*
* * *
+
5
5 * *
S
* *
* * *
s
*
* * *
*
* * * * * * * * * *
*
$ * * * * *
*
s s
V* ■%VV* VVV*VVV* V*%'V'V'V ■%.-v"V'V
Osmerica od desetih vodilnih delavcev zagrebške tovarne Jedinstvo je delala v neposredni proizvodnji v tej tovarni. Nekdanji kvalificirani delavci danes nimajo le fakultetnih diplom, ampak so tudi ugledni družbenopolitični delavci.
Na prvi pogled bi rekli, da taka informacija ne zasluži večje pozornosti. Vendar ni tako. Kadrovsko vprašanje nenehno občutimo v naši družbi. Ni podjetja, kjer med perečimi zadevami ne bi omenjali tudi tako imenovanega »kadrovskega vprašanja«.
Tudi prav je tako. Ne samo naše izkušnje kažejo, da brez kadrov ni napredka. Toda: s
itA>NI<KE N#yiNE
trnjem so posute poti nastajanja pravih strokovnjakov, vodilnih delavcev, »pravih ljudi za prava mesta,« kot temu pravimo. V enem samem človeku je namreč treba združiti številne vrline in lastnosti, brez katerih si vodilnega delavca niti zamisliti ne moremo. Ne zadostuje le strokovnost, še zlasti malo pove diploma: lik »človeka, ki vodi« mora na isti, če že ne višji ravni ob strokovnosti izražati tudi človeške kvalitete. V naših razmerah je to še zlasti pomembno. Samoupravljanje odpira ljudem nova obzorja, osvobaja jih podedovanih strahov, predvsem strahu pred nadrejenim, pred šefom. Biti »kader«, skratka vodilni delavec danes, ko samoupravljanje dobiva vedno nove kvalitete, je odgovorna in izjemno težka naloga; vsekakor neprimerljivo težja kot tedaj, ko smo jo še razumeli nekako takole: »Jaz odločam, ti ubogaš!«.
Mnogi se težko otresajo tegaprivlačnega in lagodnega načina vodenja. Od tod tudi razni konflikti in »beg« od »vročega« direktorskega stolčka, ki pač ne pomeni več tudi oblasti... Mnogi kolektivi imajo danes »v.d.« tovariše, saj se na razpise za vodilna, zlasti še direktorska mesta, pravi strokovnjaki ne prijavljajo kaj radi. Običajno se opravičujejo s parolo, da imajo direktorji velikansko odgovornost, toda zelo majhne pravice. Ni se treba posebno
truditi in dokazovati, da so take parole izmišljene in dekadentne: izrekajo jih tisti, ki se boje položiti račune pred kolektivom, ki ga vodijo; strah jih je pred samoupravnim »vmešavanjem« v njihove, z višjo silo navdahnjene misli in odločiteve...
Seveda je težko dajati recepte, ki bi veljali ob vsaki priložnosti in v slehernem kolektivu. Še najmanj pa je to naloga novinarja. Vendar nas je primer zagrebškega Jedinstva spodbudil zapisati nekaj besed o tem, da kadrov ni mogoče vzgajati ob nezaupanju ali po »bližnjicah«. Prav gotovo je najlaže razpisati natečaj, postaviti takšne ali drugačne pogoje, zlasti pa tistega o moralnopolitični ustreznosti, potem pa med nekaj prošnjami »izžrebati« najboljšega kandidata. Da, prav tako, kot na srečelovu — izžrebati, pa naj bo, kar hoče! Nekaterim se sreča nasmehne, mnogim kolektivom pa tudi obrne hrbet... Potem pride do mnogih medsebojnih obtožb in nesoglasij, pogosto lahko slišimo: »Bolje bi bilo, da smo tega in tega tovariša, ki med nami dela že leta, izbrali za vodilnega delavca!« V načelu bi tako tudi bilo bolje! Tak človek, ki je takorekoč rasel skupaj z delovno organizacijo, ki pozna ljudi in njihove probleme, ima tudi večje možnosti, da bi zadovoljil ne majhne obveznosti vodilnega mesta. Da, bilo bi tako, če ne bi poznali zavisti, nezaupanja... Človek od drugod, ki ga ne poznamo, se nam zato zdi boljši od tovariša, s katerim delamo (in... ta tovariš se nam je, roko na srce, prav gotovo že kdaj zameril!).
V Jedinstvu očitno niso tako mislili. Verjeli so drug drugemu. In delali so tako. Dejstvo je, da je ta delovna organizacija iz majhnega, tako rekoč obrtnega podjetja prerasla v velik kolektiv, ki ga poznajo tudi izven meja naše dežele.
Konec koncev pa: ker dohodek in osebni dohodki delavcev pomenijo eno najvažnejših meril uspešnosti ali neuspešnosti delovne organizacije, za Jedinstvo lahko povemo, da ima v Zagrebu in v SR Hrvaški najvišje osebne dohodke v svoji skupini.
Potrebujemo boljši dokaz, da so v tem kolektivu dobro delali, med drugim tudi takrat, ko je šlo za kadre?
K. MILJEVIČ
brez zastojev. Izkušnje opozarjajo, da kasneje težko nadomestimo tisto, kar smo zamudili v prvih mesecih, ali pa tega dela nalog sploh ne opravimo.
Ko je Božo Tadič spregovoril o nekaterih dosedanjih izkušnjah s področja pridobivanja in razporejanja dohodka, je še posebej opozoril na nevarnost, ki bi jo lahko povzročile predolge in presplošije razprave o dohodku. Tudi te razprave so lahko koristne, vendar velja sedaj pozornost usmeriti na organizirano dograjevanje notranjih meril dela v te-, meljnih organizacijah združenega dela. Tako usmeritev še zlasti zahtevajo ugotovitve, da v sistemu nagrajevanja nismo razvili zadosti spodbud za delo, ampak še vedno prevladujejo drugi dejavniki, ki vplivajo na višino osebnega dohodka. Prav tako se še ni razmahnila družbena akcija, katere cilj naj bi bilo Samoupravno oblikovanje takih meril za delo, ki bi osebni dohodek postavile v odvisnost od dela in od rezultatov dela, od posameznikove in od skupne produktivnosti dela.
Predsednilo sveta ZS BiH Raif Dizdarevič pa je na seji ocenil, da v tej republiki obstajajo vsi nujni pogoji za uresničevanje nalog, opredeljenih v resoluciji. Ko je opozoril na več področij, na katerih bo treba voditi boj za hitrejši napredek, je Dizdarevič posebej poudaril naloge s področja konkretne skrbi za potrebe delovnega človeka. Naloge, ki smo \jih že opravili v pripravah na sprejem zakona o združenem delu so nas usposobile, da bomo tudi v praksi lahko dosegli vse tisto, za kar smo si s sprejemom tega zakona že ustvarili osnovne pogoje.
ESAD NJEMČEVIČ
Izgovarjanje ni opravičilo
Najvažnejša tema v razpravi na nedavni skupni seji komisije za življenjske in delovne razmere ter komisije za medsebojne odnose v združenem delu in varstvo samoupravnih pravic delavcev pri predsedstvu sveta Zveze sindikatov Makedonije je bila
"OD SKOPSKEGA DOPISNIKA
zaščita in izboljšanje delovnega okolja s stališča uresničevanja ciljev in nalog v združenem delu. Na seji so poudarili, da je to pomembna naloga, ki ji v večini organizacij združenega dela ne posvečajo dovolj pozornosti. Ugotovili so, da v tistih delovnih okoljih, kjer so naloge s tega področja potisnili na stranski tir, . zelo pogosto prihaja do nesreč in poškodb pri delu. V takšnih primerih pa krivdo zavračajo na , »premajhno« pazljivost neposrednih proizvajalcev. Resnični krivec pa je vsa delovna organizacija, ker ni zagotovila ustrezne zaščite svojih delavcev.
Pogosti so tudi primeri, da referentom, zadolženim za to področje, naložijo dosti drugih nalog, tako da se ne morejo v celoti posvetiti vprašanjem, za katera so sicer formalno odgovorni. Vendar pa tudi niso redki primeri, kot denimo, v Železarni Skopje, Cementarni Usje, OH IS Skopje, tovarni avtobusov 11. oktober in drugod, kjer delujejo strokovne službe, ki so zelo angažirane pri varstvu dela in delovnega okolja.
Na seji so omenili tudi zelo zanimiv predlog, da bi na eni izmed skopskih fakultet odprli
oddelek za varstvo pri delu. Kot primer so navedli niško univerzo, ,kjerže imajo tak oddelek. Pozornost je zbudilo tudi prizadevanje večine navzočih na seji, da bi ob gradnji novih industrijskih objektov morali pravočasno izdelati elaborate za varstvo pri delu. Vse preveč pogosto se namreč dogaja, da jnvestitorji mislijo predvsem na graditev tovarne, potem šele pride na vrsto varstvo delavcev.
Dejstvo je, da izboljšanje delovnega okolja in varstvo delavcev terjata precejšnja gmotna sredstva. Morda je tudi to eden od razlogov, Tla doslej ni bilo kaj prida storjenega. To še posebej velja za večje industrijske zmogljivosti, zlasti na področju kemijske industrije. Vendar pa to ne sme biti opravičilo. Sicer pa se je marsikaj spremenilo, odkar je bil sprejet zakon o varstvu delavcev v delovnem okolju. Po drugi strani pa je res tudi to, da v mnogih organizacijah združenega dela normativni akti še niso usklajeni z 39. členom tega zakona. Prav zato je nujno, da osnovne sindikalne organizacije spodbudijo revizijo sedanjih aktov in se tako zavzamejo ža doslednejše in konkretnejše normiranje odnosov na podočju varstva pri delu.
Na seji so ugotovili, da je samo z dobro organizirano in usklajeno akcijo mogoče uresničiti vse, kar je nujno potrebno na področju varstva dela in delovnega okolja. Pričakujejo, da bo komisija za življenjske in delovne razmere pripravila dokončno besedilo sklepov v zvezi s tem, ki jih bodo predložili v sprejem predsedstvu sveta Zveze sindikatov Makedo-
mie-	B. STANČEVSKI
HRVAŠKA
PRED II. KONFERENCO
Usposabljanje sindikalnih aktivistov za uresničevanje ustave in zakoni o združenem delu — najvažnejša naloga
Na seji komisije za organiza-cijsko-politična vprašanja sveta Zveze sindikatov Hrvatske so poudarili, da je uresničevanje ustave in zakona o združenem delu temeljna naloga sindikatov. Toda uspešno uresničevanje te naloge je odvisno predvsem od idejnopolitične, organizacijske in kadrovske usposobljenosti članov in organov te družbenopolitične organizacije. Zato so že
za februar napovedali II. konferenco sindikatov Hrvaške, ki bo posvečena izključno organizacijskemu in akcijskemu usposabljanju sindikatov za uresničitev te naloge.
Program idejnopolitičnega in akcijskega usposabljanja sindikalnih delavcev in članov v prihodnjem letu, ki ga je te dni objavil svet Zveze sindikatov
Hrvaške, določa zelo bosežnč delo v zvezi z omenjenimi nalo' gami. Glavne oblike izobraževa' nja sindikalnih kadrov so šemi' narji, posvetovanja in sindikalni šola. Le-ta naj bi bila hkrati ustanova, ki naj bi prispevali tudi k oblikovanju učinkovit5 kadrovske politike v zvezi sindi' katov.
S. K
BESEDE IN DEJANJA
PIŠE: AZRA KRISTANČIČ,
Besede in dejanja! Borba za usklajenost je vsakodnevna! Saj prav usklajenost besed in dejanj nam zagotavlja ne le mirno vest, če smo rahločutni, ampak nam v naši delovni organizaciji, na našem delovnem mestu zagotavlja uspešno opravljanje vsakodnevnega dela. Še bolj pa nam zagotavlja uspešno sodelovanje z drugimi sodelavci.
Včasih si sami postavimo mejo ali steno med besedami in dejanji. Nič nas ne moti, če je to samo 10 ali 15 cm debela stena, ki loči delovne prostore od drugih ali pa od ulice.
Kajti v delovni organizaciji je naš sodelavec govoril: »Tovariši in tovarišice, doseči moramo, da bo pri nas uresničeno načelo delitve po delu. Od delovne uspešnosti inizvrševanja nalog, ki
DIPL. PSIHOLOGINJA
izhajajo iz delovnega procesa, je odvisen dohodek vsakega izmed nas in delovne organizacije kot celote. Od slehernega izmed nas, naše zavzetosti za delo, naše vzajemne povezanosti je odvisno, kako bomo delali, proizvajali in delili rezultate ustvarjalnega dela.«
Tako je govoril naš tovariš sodelavec. Onstran zidu svoje delovne organizacije, na cesti, pod pezo številnih vrečk in vreč-kic pa je razlagal svojemu znancu:
»Zapufal sem se do grla. Ne vem, kako bom preživel naslednji mesec. Veš, izkoristil sem te novoletne praznike in obdaril kar precej sodelavcev. Vsakemu je treba nekaj malega kupiti; kakšno flaško, ženskam kakšno malenkost za lepotičenje. Saj
veš, kako je danes. Ljudem moraš nekaj malega kupiti, da spšloh sodelujejo s teboj, da delajo svoje. Sicer se lahko potem pehaš .celo leto sam. Ja, kaj češ!? Če ne pomagajo besede, potem pa dejanja.«
In res! Z dejanji je naš sodelavec podrl vse tisto, kar je z besedami skušal graditi in oblikovati v svoji delovni organizaciji. Kajti namesto zavesti o skupnem delu je s stekleničkami in podobnim prepričeval (res, ne vse!), da kljub osebnemu dohodku, ki ga dobivajo za svoje delo, dobijo še nekaj »povrh«. Le tako bodo opravili del svojega dela, ki je sestavni del skupnega dela, je menil tovariš, ki ni ločil besede in dejanja, kaj šele, da bi uvidel močno povezanost med obema pojmoma.
Priprava samoupravnega sporazuma o delitvi OD
VPRAŠANJE:
V naši organizaciji je že v letu 1975 odbor za delitev dohodka in osebnih dohodkov sklenil, da se osnutek samoupravnega sporazuma o delitvi osebnih dohodkov uskladi s sindikalno listo za leto 1976, kar mora biti storjeno v roku 1 meseca, nato pa bi se začela javna razprava. Medtem je bil izvoljen nov odbor za delitev dohodka in delitev osebnih dohodkov, direktor delovne organizacije pa je začel postopek urejevanja osebnih dohodkov znova tako, da je s posebno komisijo začel priprave za izdelavo akta o sistemizaciji delovnih mest. To delo je trajalo vse leto, tako da še vedno nimamo samoupravnega sporazuma o delitvi OD. Zanima nas, ali je kršeno samoupravljanje, ker je direktor samovoljno začel ponovno urejati vprašanje osebnih dohodkov v okviru posebne komisije.
SINDIKALNA. ORG ANIZ ACIJ A GROSUPLJE
ODGOVOR:
Če je odbor za delitev dohodka in OD sklenil, da se že pripravljeni osnutek samoupravnega sporazuma o delitvi OD le še dopolni z ustreznimi določili sindikalne liste za leto 1976 in nato da v javno razpravo, bi bilo potrebno njegov sklep izvršiti. Delavec v organizaciji, ki je zadolžen za izvršitev takega sklepa, je gotovo odgovoren, ker ga
ni izvršil in zaradi tega še vedno nimate novega samoupravnega sporazuma o delitvi OD. Izvolitev novega odbora za delitev dohodka in osebnih dohodkov ne bi smela vplivati na delo pri pripravah novega samoupravnega sporazuma negativno, saj mora biti tudi po izteku mandatne dobe organa kontinuiteta. Če je torej direktor sam, brez predhodnega soglasja novega
odbora, ustavil delo pri pripravah za nov samoupravni sporazum, je kršil svojo delovno dolžnost, ko ni < ravnal po sklepu prejšnjega odbora. Preveriti pa bi bilo potrebno, če s tem ni soglašal novi odbor glede na to, ko pravite, da sedaj direktor pripravlja nov sporazum s posebno komisijo. Morda je novi odbor imenoval na predlog direktorja posebno komisijo, ki naj pripravi najprej samoupravni sporazum o : sistemizaciji delovnih mest in šele j zatem samoupravni sporazum o ; ■ delitvi osebnih dohodkov. Tako zaporedje dela bi bilo logično, saj je osnova za ocenjevanje vrednosti delovnih mest njihov opis.
Y	kupon
PRAVNIK SVETUJE
'f
AMERIŠKI SINDIKATI PRIČAKUJEJO OD CARTERJA?
KAKO DO DELA?
Predvsem v eni točki dajejo' anieriški sindikati, ki so Carterju Pomagali na oblast, čutiti svoj Pntisk: potegujejo se za spre-®enibo tako imenovanega aft-Hartlevevega zakona, ki 2akonodaji nekaterih držav P^ogoča, da se ne ozira na sindi-ne statute, kar zadeva dode-Jevanje delovnih mest in pravico o° dela. Omenjeni zakon tudi ntejuje vpliv sindikatov v znat-ern delu Združenih držav.
Zahteve, da bi spremenili att-Hartleyev zakon, so že več ®t osnova sindikalnih agitacij, še Zlasti programa AFL-CIO. Da bi Fazameli pomen tega zakona, je reba na kratko očrtati ameriški 'ndikalni sistem. Skladno s sta-jUtl .večine ameriških sindikatov majo le vpisani oziroma redni c ani pravico do nekaterih kate-20rij zaposlovanja. Da bi bili, na Primer, sprejeti kot gradbeni elavci ali če se želite zaposliti v ° edališču, morate biti včlanjeni t ustrezen sindikat. Ta praksa je 'bulj moči »trade unionov«, ki
teoretično lahko paralizirajo celoten sektor, če delodajalci zaposlijo osebe, ki niso včlanjene v sindikatu.
V nekaterih državah (predvsem na jugu ZDA) so v veljavi zakoni, ki onemogočajo izvajanje sindikalnih statutov in ki dajejo slehernemu državljanu pravico do dela, ki si ga zagotovi na trgu. Ti zakonski predpisi nevtralizirajo moč sindikatov, katerih vloga je na federalni ravni stabilizirana s Taft-Hartle-yevim zakonom.
Taka je torej sedanja vsebina sindikalnih zahtev, ki pa jilt AFL-CIO nikakor ne namerava uveljaviti s silo, upoštevajoč pri tem dejstvo, da odnosi s Carterjem niso tako zglajeni, da bi bila sila umestna. Carter sam je po izvolitvi dejal: »Če bodo sindikati zahtevali, da uveljavim ukrepe, ki bi ovirali boj proti inflaciji in nezaposlenosti, se ne bom ravnal po njihovih priporočilih.« V vodstvu AFL-CIO se zdaj bojijo, da bi utegnil iti Carter še dlje, da bi namreč v pri-
meru odkritega spora skušal potisniti sindikate vstran, tako kot sta storila tudi Ford in Nixon.
Da bi ohranili dobre odnose s Carterjem, so pri AFL-CIO sklenili, da ne bodo nadlegovali Carterjeve administracije s preštevilnimi zahtevami. Prizadevali si bodo predvsem doseči spremembo 14. b člena Taft-Hartle-yevega zakona, vendar pa si tudi zategadelj ne delajo posebnih utvar. Na referendumu, ki so ga izvedli v Arkansasu, so se volilci z dvema tretjinama glasov izrekli za pravico do svobodne izbire dela, torej proti težnjam sindikatov, da bi to pravico posameznikov omejili.
Vodstvo AFL-CIO pa je Carterju tudi predlagalo, da bi John Dunlop, sedanji sekretar za delo, ki ga je imenoval še Ford, ohranil to funkcijo. Dunlop ima namreč nesporne zasluge, da so sindikati AFL-CIO ohranili še tisto malo vpliva, kolikor so ga imeli v zadnjih letih. Med Carterjevimi ožjimi sodelavci po mnenju sindikatov ni primernejšega kandi-
data, ki bi lahko prevzel sekretariat za delo. Vendar je Carter ta čas že izbral sekretarja za delo po svojem okusu, namreč Raya Marshalla.
Sindikati bodo naposled novemu predsedniku predlagali, naj bi dal prednost zakonskim osnutkom, ki bi pripomogli k izboljšanju zdravstvene službe, zaščite pri delu in socialnih razmer. Tem in nekaterim drugim predlogom in željam sindikatov bo Carter — kot sodijo opazovalci lahko ugodil, če bo pač uresničil volilni program demokratske stranke.
Če bodo razmere to zahtevale in če Charter proti konjunktur-nih ukrepov ne bo uveljavljal s prisilo, so v vodstvu AFL-CIO pripravljeni s Carterjevo administracijo sodelovati celo pri nadzorovanju cen in zaslužkov. Seveda pa bi se sindikati za kaj takega odločili le v skrajnem primeru in izključno na prostovoljni osnovi.
N. Ž.
Letošnja zunanjepolitična dejavnost Jugoslavi je se je začela z obiskom grškega zunanjega ministra Bieiosa v Beogradu in s potovanjem delegacije skupščine SFRJ pod vodstvom predsednika Gligorova v Indijo in Iran. Tudi naslednje tedne bo imela jugoslovanska diplomacija obilo dela, saj bo sredi meseca obiskal Jugoslavijo državni in partijski voditelj Nemške demokratične republike Erich Ho-necker, v drugi polovici januarja pa bo predsednik Tito obiskal Egipt in Libijo. Tem in drugim stikom Jugoslavije z drugimi državami bodo letos dajali poseben pečat uresničevanje stališč in sklepov pete vrhunske konference neuvrščenih vColombu in priprave na beograjski sestanek o evropski v arnosti in sodelovanju.
Generalnega sekretarja KP Španije Santiaga Carrilla so tik pred novoletnimi prazniki pogojno izpustili iz zloglasnega zapora Carabanchel. Po izpustitvi je Carrillo izjav il, da je španska vlada z osvoboditvijo njega in njegovih tovarišev ter z ukinitvijo Francovih sodišč javnega reda pokazala visoko stopnjo razumevanja za sedanjo špansko stvarnost. »Če bi le še razglasila amnesti jo za ostale politične zapornike, bi bilo to skoraj kompletno in pravo novoletno voščilo z njene strani in pošten razlog za naše zaupanje v njene demokratske namene,« je poudaril voditelj španskih komunistov
in menil, da je legalizacija KP Španije neizbežna.
Novi ameriški predsednik Jimmv Carter, ki se bo 20. januarja vselil v Belo hišo, je izjavil, da v začetku svojega predsedniškega mandata ne bi rad potoval na tuje. pač pa bi se želel sestati s sovjetskim voditeljem Brež-njevom in ga bo zato verjetno povabil na obisk v ZDA. Sovjetski veleposlanik v ZDA Dobrinin je po srečanju z bodočim ameriškim zunanjim ministrom Vanceom izjavil, da bi se bil Brežnjev pripravljen srečati s Carterjem, in sicer v drugi polovici tega leta, po podpisu sporazuma o ornejitv i strateške oborožitve, kar pa ni pogoj za ta sestanek. Zadnje sovjetsko — ameriško srečanje na vrhu je bilo leta I V)74 v Vladivostoku, kjer sta se pogovarjala Brežnjev in Ford.
T.giptbvski predsenik Sadat je v intervjuju za VVashington Post« obnovil zamisel o posebnih odnosih« med palestinsko osvobodilne) organizacijo in Jordanijo. V tem okviru naj bi našli najkrajšo pot na ženevsko konferenco o krizi na Bližnjem vzhodu. na kateri naj bi Jordanija ih Pl O v okviru takšnih posebnih odnosov lahko nastopila v skupni delegaciji. Izrael namreč ob podpori XI) \ zavrača Pl.O kot enakopravin-LM in samostojnega udeleženca ženevske konference.
V. B.
^aksen delavnik v Švici?.
^ ZAKAJ POČASNEJE?
j*°buda za skrajšanje delovnega časa na 40 ur tedensko na referendu-ni bila sprejeta
£• 'r.eprav narodni dohodek in • VJcnjske razmere Švico uvrš-SV]P v sam vrh kapitalističnega (jjj a’njeni delavci morajo delati lista • v mnogih drugih kapita-že ,2'h deželah, kjer so sindikati
skrPr.ed leti dobojevali boj za ve|JSa[,je delovnega časa. Po Javnih predpisih zdaj indu-
Jr'jski delavci v Švici delajo 45 r tedensko. Na nekaterih po-v.r°čjih pa je delavnik dosti dalj-’ Pri taksistih celo po 55 ur enensko. Zaradi tega bi lahko Pncakovali, da bo deležna pod-lov* Pobuda za skrajšanje de-nega časa na 40 ur tedensko, r so že leta 1973 zahtevale
švi
cijea(PoCH)OSreSiVne 0r8aniza'
za'	re^erenriumu, ki je bil v
y lanskega decembra, pa 'na Švicarjev ni sprejela pred-Di?3’ k' z zakonom v letu dni (e .Vsocl uvedli 40-urni delovni en. Pobuda je v znatni meri
DrirPadla tudi Zat0’ ker Je ni gib Piralo švicarsko sindikalno , anje. Zato se mnogi z vzro-111 Vprašujejo: ali sindikati res
niso zainteresirani, da bi delavci delali manj?
Če bi odgovor na to vprašanje iskali le med sklepi lanskega kongresa vodilne sindikalne centrale — Kongresa sindikatov Švice (USS), v katerih je rečeno, da zahtevajo uvedbo 40-urnega delavnika v najkrajšem možnem roku, bi bilo vse jasno. Vendar tako enostavno le ni, kajti sindikati so v istih sklepih odrekli podporo pobudi progresivnih organizacij. Nekateri pravijo, da sindikati pač niso želeli, da bi se neka levičarsko usmerjena skupina vmešavala v razreševanje vprašanja s področja, na katerem je bil njihov glas vedno odločilen. Seveda pa je težko sprejeti stališče, da gre le za željo, da bi sindikat za vsako ceno obvaroval že pridobljeni položaj. Tako sindikalni voditelji pojasnjujejo, da so sindikati dali prednost kolektivnim razgovorom z delodajalci, ne pa zakonskemu reševanju tega problema.
Zapisati velja, da je kongres socialnodemokratske stranke, s katero je USS tesno povezan, s
prepričljivo večino (404 glasovi »za« in 177 »proti«) podprl pobudo POCFI. Prav tako moramo upoštevati, da so še nekateri sindikalni krogi, Sindikat grafičarjev pa v celoti, podprli omenjeno pobudo.
Bržčas je vse to vplivalo na odločitev USS, da začne zbirati podpise kot osnovo za uresničitev lastne pobude o referendurtui. ki naj bi bil najkasneje konec 1979. leta. Po sindikalnem predlogu naj bi leta 1980 delovni čas skrajšali od 45 na 43 ur, v naslednjih letih pa še po uro, tako da bi leta 1983 imeli 40-urni delovni teden.
Če vemo, da so v Švici od 1877 do 1920. leta, v 43 letih, delovni teden skrajšali od 64 na 48 ur, od 1920 do 1976. leta, torej v naslednjih 56 letih, pa komaj za 3 ure, je res težko najti zadovoljiv odgovor na vprašanje: zakaj tako počasi, če bi lahko tudi hitreje? Tembolj zato, ker mnogi kazalci kažejo, da bi glede na svoj ekonomski in socialni razvoj Švica prej lahko dosegla 40-urni delovni teden kot pa mnoge druge države, kjer ga že imajo.
B. R.
kdo je kdo
ERICH HONECKER
generalni sekretar enotne socialistične partije Nemčije
»Glavni cilj je povečanje materialne in kulturne življenjske ravni ljudstva. Politika je zasnovana na načelu, da gospodarski dosežki vodijo k družbenemu napredku. Socialistična družba NDR ponuja varnost in gotovost slehernemu državljanu ne glede na njegovo starost, spol, svetovni nazor ali versko prepričanje.« Tako, je glavne naloge in izhodišča notranjega življenja v Nemški demokiatični republiki pojasnil generalni sekretar Enotne socialistične parti je Nemčije (ESPN) Erich Honecker, ko je minulega oktobra prevzel tudi položaj predsednika državnega sveta.
Honecker, ki bo v kratkem obiskal našo državo in imel izčrpne pogovore s predsednikom Titoth. je ob isti priložnosti v zvezi z zunanjo politiko NDR poudaril, da se »zanesljivo krepi bratska zveza s Sovjetsko zvezo in drugimi državami socialistične skupnosti«, in dodal, da je to »še naprej največjega pomena«. Sicer pa si NDR po njegovih besedah prizadeva, da bi naredili, kar je mogoče, za zagotovitev trajnega miru v Evropi in svetu; zavzema pa se tudi za nadaljevanje politike popuščanja, za dopolnitev političnega popuščanja z vojaškim in za razorožitev.
Partijski in državni voditelj NDR Erich Honecker je najprej prevzel vodstvo vzhodnonemške partije, in sicer v začetku maja 1971. ko je dotedanji prvi sekretar ESPN NValter Ulbricht odstopil zaradi starosti in za svojega naslednika imenoval prav njega. Sicer pa to ni bilo presenetljivo,- saj je Honecker veljal za zanesljivega Ulbrichtovega privrženca in sodelavca. Pred
tem je bil kar 20 let član politbiroja CK ESPN, že zelo mlad pa se je vključil v nemško komunistično partijo. Po petih letih uspešenga vodenja ESPN pa so Honec-kerja pred dobrima dvema mesecema izvolili še za predsednika državnega sveta, to je na najvišji državni položaj v NDR.
VLADO BARABAŠ
J^okovnjak opozarja na pravice in dolžnosti
Varnost pri delu in starost delavca
"led ana j6 precejšnja razlika ce^ starejšim in mlajšim delavcih ®*ede varnosti pri delu. O v°di Vedo ve*'ko delovodje, stati .delavn'c> tehnični vodje, tako’11^' nesreč in poškodb, prav *aCj • P® tudi mednarodne organi-Slilcg *c' Proučujejo delo. Ra-vejj s° tako pomembne, da jih hejV Upoštevati tudi pri varnost-St .nvnem pouku. obV]g*.ejši delavec navadno f)°sto n določen obseg delovnih žUua Pkov in izkušenj, zato je dela7Ja značilnost starejšega ShaleCa’ da dela preudarno in )Sh 0rr,ern°- Takt dela je umir-vi(Lae Pozna sunkovitosti ter
•t*'h s'i°^ada ekonom'ko tele-ih p '1 tako, da jih enakomerno dela'^adarno izrablja skozi ves Prid0kj^' Vprav z izkušnjami hiofi • Jei?a ekonomika osebnih (hla^ J6 tisto, o čemer je treba jih j ?111 delavcu povedati več in sarn dl Predstaviti tako, da jih staj-gjvPnzna in pridobi. Zato je delavec lahko zelo dober
Druga značilnost starejšega delavca je v osebni pripravi sredstev za delo pred delom. Starejši delavec vedno pregleduje pred delom, ali so vse stvari na svojem mestu, ali so v redu, v pravilnem položaju ter jih pri tem tudi preizkuša. Pri tem se izraža navada preizkušanja in predvidevanj potekov ali posameznosti v poteku dela. S tem pa se že srečuje z vprašanjem preizkušanja vsega potrebnega glede varnosti in normalnega delovanja. Ob tem in s tem se razvija vprašalni odnos kot reden pojav v ravnanju starejšega delavca. Ravno vprašalni odnos pa je tista sposobnost, ki navaja predvsem starejšega delavca, da o svojem delu poroča, opozarja o spremembah, potrebah, ovirah, zastojih, nerazumevanjih in podobno, kar nastaja pri sredstvih ali med sredstvi za delo. Pred očmi starejšega delavca je predvsem doseganje in redno uveljavljanje rednega, normalnega in pravočasnega učinka.
Delavec pa, ki opozarja, vprašuje ... dopolnjuje je nosilec aktivnega vprašalnega odnosa in je seveda tudi vir analitičnega in razvojnega usmerjanja. Tudi starejši delavec je člen razvoja in subjekt razvoja. Obratno pa v praksi ravnamo nasprotno: le v povsem mladih delavcih vidimo razvojne možnosti. To pa je povsem napačno.
Mlajši delavci predstavljajo vir nove in sveže, predvsem telesne sile. Mlajši delavci nabirajo izkušnje. Le-to pa je lahko počasen in drag proces. Starejši delavci so lahko v tem odločilen pozitivni dejavnik. Mlajši delavci podlegajo nesrečam in poškodbam hitreje in v večji meri kot starejši. Zato je zelo preudarno, da delajo mlajši ob tesnem sodelovanju s starejšimi in da starejši prevzemajo trajen, tvoren odnos preudarka in čuječnosti glede varnosti pri delu mlajših. Mladi delavci želijo naglega in uspešnega uveljavljanja, prepričani so, da znajo več, hitreje in zmo-
rejo več; naglo se tudi naveličajo tegob in monotonosti pri delu. Precenjevanje lastnih sposobnosti in sil povzroča pri mladih delavcih nesreče in poškodbe pri delu. Ob tem pa zaležejo razgovori o delovnih izkušnjah med •mlajšimi in starejšimi delavci prav toliko, če ne celo veliko več, kot je vrednost določenega sredstva osebne varnosti.
Razmerja med starejšimi in mlajšimi delavci glede znanja delovnih postopkov, poznavanja kritičnih in ključnih točk, izkušenj in primerov iz prakse, spretnosti pri delu, obvladanja predvsem telesnih naporov, sproščanja duševnih naporov (monotonij), osebnih značilnosti pri delu glede uveljavljanja varnostnega reda in varnostne discipline so torej tista področja, ki jih mora anali' zirati vodja delovne enote, če hoče, da so razlike med starejšimi in mlajšimi delavci v takem soglasju, da sta varnost in zdravje povsem zagotovljena.
sprašujete ^>odg0varjamo
Prosim za pojasnilo na naslednje vprašanje:
— Ali ima delavec na službenem potovanju, ki je daljše od polnega delovnega časa, pravico do nadurnega dela tudi takrat, ko prejme dnevnico?
Odbor RS ZSS za samoupravno sporazumevanje o delitvi dohodka in osebnih dohodkov pojasnjuje:
Dnevnice za službeno potovanje in plačilo nadur se praviloma ne izključujejo. Glede na specifičnosti dela posamezne temeljne organizacije združenega dela in tudi posameznega delovnega mesta pa mora biti v samoupravnem splošnem aktu določeno, v katerem primeru je delavec na službenem potovanju, ko prejme dnevnico kot povračilo za povečane materialne stroške, upravičen tudi do plačila za opravljene nadure. To pomeni, da mora biti v tem aktu točno povedano, kakšno delo in kdaj in morda tudi na katerem delovnem mestu je delavec v tem primeru upravičen do plačila nadur oziroma kaj se šteje za »efektivno« delo.
Veliko, vendar še ne dovolj!
Razumljivo je, da na začetku slehernega novega leta nehote premišljujemo o tem, kaj smo storili v minulih dvanajstih mesecih in kaj Vse smo še-imeli v načrtu, pa smo iz tega ali onega vzroka preložili na poznejši čas. Premišljujemo o marsičem, med drugim tudi o tem, kaj smo napravili za delovnega človeka, za lepšč in prijetnejše življenje nas vseh.
In, ko se oziramo na prehojeno pot, ko kujemo načrte za jutrišnji dan, razmišljamo tudi o tem, kaj smo storili zato, da bo imel človek več in bolj pestre možnosti za izkoriščanje svojega prostega časa. Vse bolj pogosto namreč zatrjujemo, da smo »dolžni biti zdravi«. Za svoje zdravje pa moramo skrbeti, zanj moramo nekaj storiti, saj ne gre za nekaj takega, kar nam je dano »samo po sebi.«
Ob tem bi težko trdili, da smo v minulem obdobju zanemarili vprašanje rekreacije zaposlenih, saj so sindikati pritegnili k občasni in tudi redni aktivnosti razmeroma veliko število zaposlenih. Najbolj razveseljivo pri vsem tem pa je vsekakor dejstvo, da to število raste, kar nam potrjujejo mnogi podatki. Rednih športnih srečanj v okviru delovnih organizacij in občin se udeležuje iz leta v leto več ljudi, kar govori v prid temu, da napori sindikatov na tem področju vsekakor niso bili zaman.
Razumljivo, da ob vsem tem ugotavljamo po drugi plati še mnoge slabosti. Še veliko je, denimo, primerov, ko pošiljajo > delovne organizacije na najrazličnejša športna srečanja vedno isto peščico ljudi, za katero se skriva množica delavcev, ki jo povezujejo s športom le časopisi in televizijski ekrani. Zal, takih in podobnih primerov ni malo.
Ne glede na to pa so sindikati nedvomno na pravi poti, ko se zavzemajo za nadaljni razvoj delavskih športnih iger, saj predstavljajo zelo privlačno obliko aktivne rekreacije. In v mnogih občinah so svoje igre organizirali tako, da terjajo celoletno aktivnost »brez predaha«. Seveda, tam, kjer temu ni tako, omenjene igre niso dosegle svojega namena. Enkratne manifestacije, ki ne predstavljajo rezultat rednega in sistematičnega dela, so seveda povsem brez pomena in prej škodujejo kot koristijo.
Vsekakor pa so sindikati doslej še premalo prispevali k razvoju »netekmovalnih« oblik aktivnega razvedrila, saj vemo, da je med nami tudi mnogo takih, ki niso najbolj navdušeni nad merjenjem moči in najrazličnejših telesnih spretnosti. Za vse te ljudi, za katere bi skorajda lahko dejali, da so v večini, smo doslej storili premalo. Nismo jim ponudili dovolj, čeprav imamo prav na tem področju obilo možnosti najrazličnejših dejavnosti. Pomislimo le na aktivnosti, kot so denimo hoja, kopanje, kolesarjenje, smučanje, nabiranje gozdnih sadežev, planinarjenje, obiskovanje TRIM stez itd., itd. Vsekakor je teh, takoimenovanih »netekmovalnih« oblik rekreacije veliko. Nanje pa pogosto pozabljamo, čeprav so v večini primerov cenejše od »klasičnih« športnih srečanj.
Ob tem le še to: tudi z udeležbo naših žena y aktivnem tele-snokulturnem življenju še vedno ne moremo biti zadovoljni. Malo, premalo je namreč primerov, da bi se ženske tako množično ukvarjale s športno rekreacijo kot moški, čeprav je seveda niso nič manj potrebne. Zato čaka sindikate na tem področju še veliko dela. Treba bo misliti na mikavnejše oblike dela, na uspešnejše metode vključevanje žensk v vrste športnikov, saj je dobro počutje, razpoloženje in zdravje stvar nas vseh — ne samo moških.
Ul.
ZAKLJUČEK SINDIKALNIH ŠPORTNIH IGER OBČINE TREBNJE
Znova lovorika športnikom KPD Dob
Športnih srečanj se je udeležilo rekordno število zaposlenih
Na predvečer praznika naše armade so v Trebnjem že po tradiciji slovesno zaključili tradicionalne delavske športne igre trebanjske občine. Tokrat je sodelovalo na igrali
na jveč članov sindikata doslej-IT(S
moških in 46 žensk.
Delavske športne igre so nedvomno pomembna oblika za krepitev množičnega športa v tej manj razviti občini. Kot je na slovesnosti poudaril tajnik telesnokulturne skupnosti Darko Krištof, ni v občini, razen edi-
nega društva TVD Partizan na Mirni in nekaj šolskih športnih društev in klubov, pomembnješih organizacij, ki br-s.krbele Za šport in rekreacijo. Zato z doseženo množičnostjo razumljivo še vedno niso zadovoljni. Komisija za šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu ugotavlja, da so pri pridobivanju večjega števila delavcev za DŠ1 in samo izvedbo tekmovanj uspešnejši v vseh tistih osnovnih sindikalnih organizacijah, kjer imajo za to zadolžene komisije in to delo ne bremeni pred-
sednikov osnovnih sindikalnih organizacij.
Tudi tokrat je, kot že štiri leta doslej, pripadel največji pokal športnikom KPD Dob (58 . točk). Slede: Dana (45), 3. Prosveta (40), 4. Industrija gradbene keramike Račje selo (29), 5. Donit Velika Loka (28), 6. Trimo (26), 7. Mercator — TOZD Gradišče (14), 8. Novoles — TOZD tovarna akrila (12), 9. uprava občinske skupščine (11),	10. Kmetijska zadruga —
TOZD tovarna za predelavo krom-
pirja Mirna (8). 13. Železniški delavci iz Trebnjega (3), 14. Iskra —• TOZD Elektroliti Mokronog (1). Tudi pri ženskah so delavke KPD
Predsednik sveta zveze sindikatov občine Trebnje Igor Slak izroča prehodni pokal za prvo mesto v streljanju predstavnici ekipe KPD Dob. Foto: Železnik-
Dob-osvojile pokal (25 točk), slede pa. 2. Mercator (18), 3. Prosveta ( 14). 4. Dana (8). 5, Donit (4).
Pred petimi leti je sodelovalo le devet sindikalnih organizacij z blizu 300 nastopajočimi. Skoraj 501) sodelujočih letos kaže na razveseljb napredek. ~
TRNOVSKI MARATON
V počastitev 40. obletnice prihoda predsednika Tita na čelo KPJ in ustanovnega kongresa KPS ter 85. rojstnega dne tovariša Tita je razpisal Organizacijski komite »Trnovski maraton« Idrija IV. Trnovski maraton 1977. Velika prireditev, katere namen sp predvsem širjenje množičnega športa, krepitev obrambnih sposobnosti, obujanje spominov na NOB in prenašanje borbene tradicije, bo v-rredeljo 20. februarja 1977 oh 9.30 v Črnem vrhu nad Idrijo. Start in cilj bosta pred hotelom Bor.
Častni pokrovitelj IV. Trnovskega maratona 1977 je načelnik generalštaba JLA generalpolkovnik Stane Potočar-Lazar, narodni heroj in nekdanji komandant slavnega IX. korpusa.
Na programu IV. Trnovskega maratona so: a — maraton na 42 kih. h — mali maraton na 30 km. e —
vojaški smučarski tek na 10km, d — Trnovski pionirski smučarski tek na 10 km in d — družinski smučarski tek.
Na IV. Trnovskem maratonu 1977 lahko sodelujejo občani SFRJ, zamejski Slovenci in tujci. Kategorizirani smučarji — tekači lahko sodelujejo le na maratonu. Pri malem maratonu lahko sodelujejo smučarji tekači obeh spolov , ki so dopolnili 15 let. Pri družinskem teku lahko sodelujejo s starši tudi otroci, mlajši od 15 let. vendar samo pri malem maratonu. Trnovski smučarski maraton, ki bo letos prvič na sporedu, je namenjen učencem in učenkam osnovnih šol.
Startnina za udeležence prireditve znaša za odrasle 50 din, za dijake in učence v gospodarstvu 25 din. za učence osnov nih šol 10 din in za družinske ekipe 100 din. Startnino je
potrebno nakazati najkasneje do 10. februarja 1977 s poštno nakaznico na nasloTt Trnovski maraton. 65280 Idrija.
Vsak udeleženec bo prejel v trajno last startno številko, po prihodu na cilj pa še Bilten Trnovskega maratona 1977 in spominsko značko letošnje prireditve, ki ne bo v prodaji. Vsi zamejski Slovenci in družinske ekipe bodo prejeli še posebne spominske diplome za udeležbo na IV. Trnovskem maratonu 1977. Seveda bo poskrbel organizator tudi za zdravstveno službo, okrepčevalnico, potrebno servisno služboj itd. Vsak udeleženec smučarske prireditve bo sodeloval na lastno odgovornost, vendar bo na dan prireditve zavarovan pri zavarovalni skupnosti Triglav, poslovna enota Gorica.
Svečani zaključek IV. Trnovskega maratona 19.77-sr razdelitvijo priznanj. diplom in nagrad bo'ob 14. uri
trnbvSKI maraton, 6528o idrua
PRIJAVNICA
PRIIMEK- IN IME ....................... starost ........... let
KRAJ BIVANJA........................poklic....................
prijavljam udeležbo na IV. TRNOVSKEM MARATONU 1977.
Sodeloval bom na:
maratonu	malem maratonu	Trnovskem pionirskem teku
(ustrezno podčrtati!)
z družinsko ekjpo, ki jo poleg mene sestavljajo še............
Sodeloval bom kot član mladinske organizacije, sindikata. PD, ŠD, udeleženec NOB in podobno................................................
Startnino vznesku din....................sem plačal dne............................
(Prijavnico izpolnite s tiskanimi črkami!)
Podpis:
pred hotelom Bor.	A. ŽELEZNIK
Tretji tečaj za organizatorje rekreacije
Republiški svet ž veze sindikatov Slov enije je v sodelovanju s Šolskim centrom za telesno vzgojo v Ljubljani organiziral v Poreču lansko leto tri desetdnevne tečaje za organizatorje rekreacije v delovnih kolektivih. Omenjenih tečajev se je udeležilo 152 ljudi. Razumljivo v teh tečajih ni bila na sporedu organizacija aktivnosti na snegu oziroma zimskih športov, kot so smučanje, smučarski teki, sankanje, drsanje in igre na snegu.
Zato je vodstvo tečajev poskrbelo za ustrezno število tečajev »na snegu«, na katerih naj bi udeleženci »predelali« še omenjene aktivnosti. Dva taka tečaja sta že bila, zaključek tretjega pa bo v nedeljo v Kranjski gori. Četrti tridnevni tečaj bo šele v začetku marca na Črnem vrhu nad Idrijo. Namenjen bo udeležencem iz primorske in notranjske regije in vsem, ki se niso mogli udeležiti enega izmed prvih treh tečajev.
J. MALIČ
LJUBLJANA
Uresničevanje
portoroških
stališč
Vodilni delavci zveze telesnokul-tumih organizacij Slovenije so na novinarski konferenci ob prehodu v novo leto spregovorili o opravljenem delu in predstavili svoje načrte ža letošnje leto.
Predsednik ZTKOS Marjan Lenarčič je še posebej poudaril prizadevanja zveze, da bi kar največ storila za uresničevanje portoroških sklepov. Med drugim je omenil, da smo storili korak naprej pri ponovnem ustanavljanju občinskih zvez telesnokulturnih organizacij, ki bodo do konca januarja delovale že v več kot 50 občinah.
Vodja Šolskega centra za telesno vzgojo Mitja Prešeren pa je opozoril zlasti na načrte v zvezi z decentralizacijo tečajev, od česar si obetajo v regijah novo spodbudo pri vzgoji in izobraževanju telesnokulturnih delavcev.
LJUBLJANA
Zaključek športnih iger
S slovesno podelitvijo pokalov in diplom, ki so jih podelili zmagovalcem v osmih disciplinah, so se končale športne igre slušno prizadetih
športnikov. Ob tej priložnosti so organizatorji iger poudarili. ' da imamo v Sloveniji blizu 2000 slušno prizadetih ljudi, od katerih se jih veliko ukvarja s športom. Aktivno športno razvedrilo je namreč za gluhoneme ljudi izrednega pomena, saj razvija njegove psihofizične lastnosti. V anketi, kfjo je izvedlo društvo za gluhoneme, so ugotovili, da se skoraj vsak gluhonem človek, ki je star od 18 do 26 let, ukvarja s tem ali onim športom.
Med ekipami so imeli v minulem letu največ uspeha mariborski in ljubljanski športniki. Košarkarji in odbojkarji Ljubljane so zasedli na državnem prvenstvu celo drugo mesto, kar obvezuje vse športnike, da bodo v letošnjem letu še bolj zavzeto poprijeli za delo.
KOČEVJE
Itas, Zidar, Melamin...
Pred kratkinvso bile končane sindikalne športne igre Kočevje 76, na katerih je sodelovalo 46 ekip z več kot 2000 tekmovalci.
Moški so tekmovali v rokometu, namiznem tenisu, kegljShju, streljanju, odbojki in malem nogometu, ženske pa v streljanju in kegljanju. Najuspešnejši so bili tekmovalci Itasa. ki so osvojili prva mesta v sedmih disciplinah. Letošnje sindikalne igre so izredno uspele, zanimanje je bilo veliko, organizatorja pa sta bila občinski svet zveze sindikatov in TTKS Kočevje.
Najboljši so na zaključni svečanosti prejeli pokale in diplome.
V malem nogometu je osvojila drugo mesto ekipa Tekstilane. Foto: S. Gorše
kovič, 2. Novak, 3. Regali (vsi Itas); streljanje (ženske): I. Zeler (Melamin), 2, Knaus, 3. Koruzar (obe Kočevski tisk).
KONČNI VRSTNI RED:	L'
ITAS, 2, ZIDAR, 3. MELAMIN, itd.
Z. FAJDIGA
SEVNICA
Najuspešnejši športniki Lisce
Na delavskih športnih igrali sevni-ške občine v minulem letu so sodelovale ekipe enajstih osnovnih organizacij sindikata v desetih športnih panogah, tako da se je športna aktivnost odvijala praktično skozi vse leto.
REZULTATI:
Rokomet: 1. Itas I, 2. Itas II, 3. Tekstilana, namizni tenis: 1. Itas, 2. Melamin. 3. Trgopromet, kegljanje (moški): 1. itas, 2. Avto. 3. ZKGP; kegljanje (ženske): 1. SDK, 2. Zidar. 3. Avto; streljanje (moški): i. itas, 2. Kočevski tisk, 3. Melamin; streljanje (ženske): 1. Melamin. 2. Kočevski tisk, 3. Tekstilana; košarka: L itas.
2.	Družbene službe, 3. Prosvetni delavci; Štih: 1. Družbene službe, 2, SGP Zidar, 3. Trgopromet: odbojka: L Prosvetni delavci, 2. Itas. 3. Lik: mali nogomet: I. Lik. 2. Tekstilana.
3,	-4. Melamin in Snežnik.
POSAMEZNO:	kegljanje
(moški): L Kovač (Avto), 2. Kočevar (ZRGP), .V Šturm (Melamin); kegljanje (ženske):	I. Smole
(Nama), 2. Perkič (Zidar), 3. Kos (SDK); streljanje (moški): L Mar-
Nogometna ekipa železniške postaje Nova Gorica. Foto: R. Kolenc
Moška ekipa Lisce je edina sode' lovala v vseh športnih disciplinah 'rt zasluženo osvojila prvo mesto (35« točk). Sledijo: 2. športniki Jutranjk6 (307), 3. delavci v prosveti (221), ^ Kopitarna (170), 5. Postaja milic6 (133), 6. GIP Beton-Zasavje (106J> itd. Tudi pri ženskah je bila najboljša Lisca (209). Druge pa so bile delavk6 Jutranjke (140).
Žal novo vodstvo delavskih šporf nih iger v sevniški občini lani f1 uspelo pridobiti za sodelovanje de' iavcev krmeljske Metalne — toZ® Tovarna lahkih konstrukcij, ki so bil' običajno vodilni v občini.
A. ŽELEZNIK
NOVA GORICA
Zmaga Iskre in Salonit#
■<-i
Pred dnevi so se v Novi Goti.1: končale delavske športne igre, ki je organizirala komisija za šport rekreacijo prt .občinskem sindik^T nem svetu Nova Gorica. Na letošnM igrah je sodelovalo 1265 športnic1..; športnikov iz 41 delovnih organiza611 združenega dela iz vse občine. L) Letošnje igre, ki so se odvijaj skozi vse leto. so bile po udeleZjT nekoliko, skromnejše od lanskimi prav gotovo pa lahko trdimo, da s bile boljše organizirane in tudi kva1 | : tetnejše.	J
Za presenečenje so poskrb6v športniki Iskre iz Šempetra, ki s°|j moški konkurenci premagali Salbe«
ce. Pri dekletih so slavile znDk : športnice iz Salonita pred SGP ^ ■ j rica in PTT Gorica.	,/t
R. KOLEN1
Ob fašističnem plebiscitu aPrila 1929 je prišlo do znanega ^sijanja na volivce pri Pazinu, * je privedlo do prvih resnejših Prisilnih ukrepov proti članom rske skupine narodnih revolu-c'°narjev. Na procesu pred Posebnim fašističnim sodiščem v ub je bil Vladimir Gortan obso-ien na smrt, štirje soudeleženci napada pa vsak na, trideset let ZaPora.	'
Oo odkritja slovenskega dela 0rganizacije je prišlo spomladi fl930 p0 atentatu na uredništvo ^'stičnega časopisa II Popolo di rieste. Posebno sodišče je na Veh procesih, v Trstu in Rimu, °bsodilo 34 pripadnikov organi-Zac‘je; voditelji Bidovec, Maru-s'^’ Miloš in Valenčič so bili Sojeni na smrt in ustreljeni pri
“azovici.
Obsodbe, izrečene na prvem v Zaskem procesu, ki so terjale r' življenja, so odmevale v
cami. Na Goriškem je okrog leta 1926 štela 200 članov; po prenehanju legalnega izhajanja časopisa Delo so ga goriški komunisti razmnoževali ilegalno, sicer pa so širili propagando z letaki in sestanki, zbirali za rdečo pomoč in podobno, enako kot komunisti po Italiji. Tega organizacijskega, političnega in akcijskega razvoja tu ne moremo podrobneje obravnavati, omejili se bomo le na odnos komunistične stranke do narodnega vprašanja in do slovenskega narodnega gibanja.
Že od nastanka narodnorevo-lucionarne organizacije so se komunisti zavedali, da raste nova struja, ki bi jo bilo treba pridobiti, da se ne razvije v neko revolucionarno silo, ki bi delovala zunaj ali celo proti delavskemu gibanju, in ki bi utegnila postati polje, kjer bo sijala jugoslovanska reakcionarna politika. Zato je stranka že leta 1926 naročala
naroda do samoodločbe in do ustanovitve lastne slovenske delavsko- kmečke republike, ki bi se povezala z drugimi podobnimi republikami na Balkanu. Ta ideja je bila v skladu s tezami Tretje internacionale o narodnem vprašanju, vendar so jo komunisti starejše generacije, 'Italijani in Slovenci, odklanjali, češ da vodi v nacionalizem. Po razgovorih z Gramscijem je Martelanc sicer dobil podporo vodstva italijanske partije, vendar je to vodstvo odlagalo obravnavo vprašanja, ker se je do leta 1930 spopadalo z notranjimi frakcijami.
Medtem so se nekateri mlajši komunisti vključevali v vrste narodnih revolucionarjev, da bi v njih širili svoj vpliv, privlačevala pa jih je tudi njihova bojevitost in konkretna aktivnost. Ponekod je prišlo tudi do organizacijskih povezav, vendar kakšne preusmeritve narodne organizacije
sv^kem demokratičnem str ' ^arijanska komunistična raz i i6 te<iai v Posebnem stpg asu opozarjala na antifaši-hia L Znaeaj boja narodnih ske^*11 ter naroeala italijan-Us.11111 Proletariatu, naj uvrsti e Jene narodnjake med svoje ajb°ljše borce.
°d ,0rilUn'srična stranka, ki je že Pol eta	rial je delovala nh
stevu	ie imela precejšnjo
Hrv' ° '^anov meri Slovenci in ati in simpatije med množi-
Na
?aa-.Za09' imamo
Zveze s.ndl-
kat°v Jugoslavije
tt15dina^-
Aar°čila sprejema: Delavska enot-LStV Ljubljana, Dal-'a^npva 4-H.
primorskim komunistom, naj prevzamejo vodilno vlogo v slovenskem gibanju tako, da podpro nezadovoljstvo in bojevitost mladine ter povežejo razredna gesla z geslom o samoodločbi narodov. Ugotavljala je namreč, da narodno gibanje manjšin ni v nasprotju z razrednim bojem, pač pa ga celo dopolnjuje in krepi, tembolj, ker sta fašistična raznarodovalna politika in gospodarsko izkoriščanje zrevolucionirala tudi kmečke množice, ki so naravnost vstajni-ško razpoložene. Stranka je torej videla v narodnem gibanju slovenske manjšine potencialnega zaveznika socialistične revolucije, zato naj bi komunisti zastopali tudi slovenske narodne zahteve in postali nosilci obojnega boja, razrednega in narodnega.
V nasprotju s tem stališčem je skupina mladih tržaških komunistov, z Vladimirom Martelancem, že od leta 1924 dalje zagovarjala neomejeno pravico
komunisti niso dosegli, morda tudi zaradi pomanjkanja ustreznih navodil.
Leta 1930 je Ruggiero Grieco, član centralnega komiteja, ki se je največ ukvarjal s temi vprašanji, priznaval v reviji Stato ope-raio, da je stranka grešila, ker ni znala izkoristiti bojevniškega duha slovenskih narodnjakov, da bi ga usmerila v množično aktivnost. Sicer pa je stranka individualni teror vedno obsojala, ker ni učinkovit in lahko privede le do represalij proti že tako šibkim protifašističnim skupinam.
Četrti kongres Komunistične stranke Italije je leta 1931 nakazal spremembe v vrednotenju narodnega gibanju, ko je uvrstil med nosilce razrednega boja tudi zatirane narodne manjšine in kolonialne narode. Na kongresu je tržaški komunist Anton Ukmar opozoril, da primorski komunisti niso zadovoljni samo s propagandno dejavnostjo, marveč hočejo resničnega oboroženega spopada s fašizmom.
— Kaj se razburjaš? Po statističnih podatkih si nagrajevan po delu tako, kot še nikoli doslej!
Karikatura: A. Novak
Tebe, ki delaš v komisiji za ugotavljanje izvora premoženja, bo gotovo zanimal tistile tip... Vsak teden kupi novo knjigo...
Karikatura: I. Antič
NAGRADNA
KRIŽANKA
Rešitve pošljite do 20. januarja 1977 na naslov: CZP Delavska enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, s pripisom na ovojnici NAGRADNA KRIŽANKA št. 1. Nagrade so 200, 150 in 100 din.
U-J	(l£S,V«STA	ASISTENTK;	, Sever.no- AUMJTsIO pakt	ČAlA«,	fteftiKid VOLK	svahdin, M, IME	UU60MIR. LUlBOTE#	SEL VOXA	Strupena kača	ImauiK	VRSTA TeKMoV. LADRNICE	0EER.
VgA.Kf mitujB itPNL		-							N			
SovTcrsiu aupgMiLj							i					
Ufog| fturr							MESTO V$EV toKzoi PtSSbUJItH					
				7AK.C.I MESTO ALMNIOfc					NišNotefti usnio NRI RIMDANIH POSLANIK			
DNE	>;		'RjMI		'	SR5SIL0 Mol IME				SPREM L*-VALBL Bo-SA teesiv v&R.Man.	svmm iAlMAT. NES1ECE	SRŠKA A06IN7A NESREČE
			vžiauuK			W.ZAUVEK v mu						
ne NENSkKA				S	iMBum amacMfA toAVSz, [kjirjBHo)							
Sestavil: k. N MSflL: N &	tmMEJt rBtfEHTE							tRaiVMEC MSIANUE				
	ODISEJEV OČ.E							UOTElSlU »šuiafliFč				
AVI ON							NA/IAOŠA FeflK£9<A 5LEKA DCLSJDFALf\		/			
HBMEN0- liVNDJirgE- Wts»csr					'Si					(	2&ZAMA- rACMISII.- Wc«5UllCA VmnoŽinai	tiOJiELkl iREElVALK MARSA
VUUftjJ NA 5IC.IUDI					ZAKlČplV1 akAL 1A Jensko					?flUL MUNI		
EevPČAK. sončni 60G.		1	\	juIni SfffiEi	MESTO v *0munQI					RADIJ Domača pernata zjval		
VlNOkofcUP) (tRSTulUA					KR VTiKA, PRESODA	SkOt). MESTO KISPUIU ilSAVNlCA		■ '				
eospom							canka«e- VA ČRTICA	AN6LE5KI tOLARNI RAZISKOVALI AASEN				
NAUV ZA AfcAbCE vsubmbU 1EICU									100 TAUSOVA ORAMŽADA			
S,		1	9B£D6TVO L* NFrENSE TOPJNO							ANTON VALJAVEC IVAN BfcATkO		
		r	► .	-<								
						PkESI valeč ARA&I7E						
REŠITEV NOVOLETNE NAGRADNE KRIŽANKE
OBDARITEV, DEDEK MRAZ, MARR, PEST, DS, IR, OTO, TR, ERIKA, PALOMA, LEN, ALT, MAJ, OČKA, RA, MANA, VNUK, INTER, N, NOBILE, RTANJ, INA, ELITA, AE. MOTIV, TABOR, LVOV, Gl, OBED, JORA, AN, LOKA, UL, RELE, IDOL, DED, PARIZ, VI, ETAN, NATEČAJ, MORA, TROMEJA.
V
Izžrebani reševalci:
L nagrada, 300 din: Matjaž Rozman, Ciril Metodov drev. 19, 62250 PTUJ; 2. nagrada, 200 din: ZoranTJezlaj, Na Otoku 8, 63000 CELJE; 3. nagrada, 100 din: Marta Saksida, Ul. Prekomorskih brigad 7, 66230. POSTOJNA; 4. nagrada, 100 din: Sterle Anton, Kurirska 3, 61210 LJUBLJANA ŠENTVID; 5. nagrada, 100 din: Brumen Smilj-ka, Trstenjakova 11-a, 69000 MURSKA SOBOTA; 6. nagrada, 100 din: Hočevar Ivanka, Moše Pijade 7, 64000 KRANJ. Nagrade bomo poslali po pošti.

Kolegica Biserka iz mariborske revije Naš dom se je še posebej izkazala: prvo javno preizkušnjo odpiranja steklenice je presenetljivo dobro prestala.
Milan Govekar iz Delavske enotnosti v svojem življanju prav gotovo ni odprl prve steklenice. Pred publiko in strokovno komisijo pa ni imel srečne roke: prvi zamašek mu je iišel v steklenico. NE VEMO, KDO JE IMEL VEČJO TREMO.
Ivanu Vidicu »Delo« je bilo prav gotovo žal, da si je v garderobi izbral moder suknjič, saj se je s tem uvrstil med pomivalce posode. Res pa je, da je to delo opravljal le bolj simbolično.
kozerija
Tovariš Matevž si je že sredi jeseni zapisal v srednjeročni plan svojega tozdovskega delovanja, da bo za novo leto odvrgel 5 svojih pleč vse svoje družbeno politične funkcije in samoupravljavske zadolžitve. Malo si bo pač oddahnil, se sprostil, se počohal po razbolelih ramah in dal koži možnost, da se nadiha svežega zraka.
Dobro, njegovih sklepov ni treba jemati kot dolgoročno usmeritev, kakor bi rekel, od novega leta naprej ne bom »nič več«. Ne! Hotel je le poudariti, da se bo čez praznike vrnil v neobremenjena mlada leta, s 4. januarjem bo pa spet zagrabil samoupravljavske tegobe za rokav.
Srečanje 5 ponovoletno realnostjo pa je bilo malce bolj dramatično, kot si je sprva zamislil.
» Tovariš Matevž, kdaj boste končno spravili skupaj sporazum o nagrajevanju?« so ga kar brez jutranjega pozdrava sprejeli kolegi. In vprašanje ni bila edina zastrupljena puščica. Tovariš Matevž si je Že začel brundati v brado, kako je kolektiv obsedla manija preganjanja »poštenih delovnih tovarišev.« Tiho ugovarjanje mu kajpada ni prav nič pomagalo, ker so bili puščičarji vse bolj zagreti in so mu zmetali pod nos cel kup neopravljenih nalog iz prejšnjega leta. Celo
_	n
Na prvi pogled bi lahko rekli, da so gostinci in novinarji čudni ljudje. Prvi so toliko predrzni, da si upajo spremeniti celo koledar, k sreči le zase. Ko vsi drugi pišejo že 4. januar, si oni domišljajo, da je šele 31. december. Priredijo silvestrovanje, se veselijo in si ob polnoči čestitajo novo leto.
Čudno, kajne? Ali pa tudi ne. Ob čakanju na novo leto moraš praznovati, torej biti vesel in sproščen. Oni pa... Takrat navadno delajo. In to še bolj trdo in dolgo kot druge dni in noči. Imajo pa prav gotovo pravico, da se za novo leto poveselijo. Zato so koledarju navkljub preprosto spremenili datum in letos so tako slovenski gostinci silvestrovali že drugič v hotelu Golf na Bledu.
In novinarji? Seveda si je to izmislil Tof. Novinarji naj bi to noč zamenjali gostince. Kako? Oblekli naj bi bele suknjiče in poizkusili — kolikor se le da — biti podobni ali celo boljši od pravih natakarjev.
Maščevanje ajj priznanje, to pa je že stvar posameznika in njegovih izkušenj.
Letošnje »sivestrovanje« na Bledu je bilo že četrto, kjer so gostincem stregli novinarji kot natakarji in obenem kot gostje Golfa.
Najbolj »prizadevni« novinarji so se pošteno spotili, gostje pa so se pri tem muzali in ob številnih napakah upoštevali apel naj bodo pač prizanesljivi, ker to sami najbolj vedo, da je lažje dobiti goste kot pa gostince.
Kljub vsemu pa je srečanje, čeprav tokrat nenavadno, izpadlo silvestrsko in zabavno. Tudi sam sem bil »natakar« in priznam, da je bilo precej ~naporno. Še posebej, ker sem pri večini omizij svojega »rajona« moral od vsake steklenice, ki sem jo prinesel, najprej sam poskusiti kozarček. Še sedaj mi ni jasno, ali je bilo to priznanje ali maščevanje.
Do konca namreč nisem zdržal.
Besedilo in slike: A. AGNIČ
Branko Maksimovič iz mariborskega Večera, predstavnik največjega slovenskega popoldnevnika, je bil sploh nekaj posebnega. Lastna uniforma, ki ga je delala najmanj šefa, gaje obvezovala, da se je kljub več«' rovskim večernim navadam tokrat maksimalno spotil.
V garderobi Golfa so nastopile prve težave. Vsak od novinarjev bi bil kot'natakar rad kar najlepši. Beli suknjiči pa niso bili vsem po meri.
Tone Fornezzi, iniciator in glavni organizator srečanja novinarjev in gostincev je stvar vzel resnO' Vsak mu je moral pred nastopom »službe« pokaz#' ti, če ima čiste roke in pristrižene nohte.
Koncem minulega leta so delavci delovne organizacije Slovenijašport praznovali' 30-letnico obstoja. Začeli so leta 1946 kot Fizkulturni magazin, ki naj bi skrbel za organizirano preskrbo športnih organizacij in občanov s športno opremo. Danes ima 285-član-ski kolektiv poslovalnice po vsej Jugoslaviji.
Ozka specializiranost (šport, lov, ribolov) in pa naslonitev predvsem na domačo industrijo jim je posebno v zadnjih letih zagotovila, da jih nobena sprememba ni mogla spraviti na kolena. Preživljali so tudi težke čase, saj so imeli dvakrat prisilno upravo. Vendar so vztrajali in zadnjih, deset let-gre njihov razvoj nenehno navzgor. Če recimo samo primerjamo njihov skupni promet leta 1966 in lanskega, se je dvignil za več kot desetkrat.
Eden od vzrokov za Mko velik porast je prav gotovo, tudi poslovno sodelovanje z zahodnonemško firmo ADIDAS, s katerim je Slovenijašport dobila pravico organizirati proizvodnjo modelov Adidas v naših delovnih organizacijah.
Omenili smo že, da Slovenijašport prodaja v največji meri blago domačih proizvajalcev. Zato je bilo
tesno poslovno sodelovanje z njimi že dolgo V navadi.1 Samoupravno urejene odnose v združevanju sredstev in dela pa so doslej uresničili s Planiko iz Kranja in ljubljansko Pletenino. Z ostalimi, predvsem slovenskimi pa tudi jugoslovanskimi proizvajalci športne opreme, pa se za tako obliko sodelovanja že dogovarjajo.
In načrti do leta 1980? Poglobitev sodelovanja z domačimi proizvajalci. Povečan izvoz. (Lani 500 milijonov, letos predvidevajo vsaj 20 odstotkov več). Predvsem pa načrtujejo razširitev maloprodajne mreže na vse večje kraje Jugoslavije. Do leta 1980 naj bi imeli po vseh naših republikah najmanj 35 prodajaln, kar je za skoraj polovico več kot zdajč
Ob jubiljeju Slovenijašporta velja vsekakor tudi omeniti, da je kar 158 delavcev, ki delajo pri Sloveni-jašportu-že več kot deset let in dva že več kot dvajset let:
Na sliki: prva poslovalnica nekdanjega Fizkultur-nega magazina in sedanjega Slovenijašporta v Ljubljani na Titovi cesti je še danes najbolj znana. — •A. A.
V

1«

to so mu zabrusili, da se jev 1976 letu ves čas zgovarjal na to, kako je do konca leta še veliko časa in —skratka, naloge bo že opravil...
Potem ga je potegnil v kot tovariš, ki je skupaj z Matevžem »deloval« v štirih ali petih komisijah:
»Menda si že opazil, da so sklenili iti do konca. Saj je res, da tudi • meni ne prizanašajo, vendar se jaz — ne jemlji tega kot izmikanje pred odgovornostjo, prosim — lahko zgovorim na svojo nepomembnost. Saj vs/ vemo, kako in kaj. Ti si povsod glavni in zdaj jih pač docela logično dobivaš najbolj po glavi. Kaj boš napravil? Zmisli si vendar kaj, saj te bodo sicer požrli in še jaz jih bom — docela po nedolžnem — dobil pod rebra!«
Matevžu je tako hinavsko dobrikanje šlo sicer možno na jetra, vendar je na zunaj ohranil mirno kri, ker ni, da bi si nepremišljeno zapravil še zadnjega prijatelja. Zlasti ne zdaj, ko so vse podgane že zapustile potapljajočo se ladjo samoupravljavske pomembnosti!
»Kaj bom naprav il? Nič!« je zaničljivo dejal Matevž. »Predvsem je na dlani, da z novim letom ni tako, kakor bi odšel iz. sobe in se potem spet vrnil vanjo, češ, nekaj sem pozabil. Kako se naj naše delovne komisije vrnejo v lansko leto? Kes, vsega dela pač nismo
opravili... Poglavitno zdaj je, da ne začnemo delovati zasopihano na vrat na nos... Najprej se bomo lepo vsedli, pretehtali argumente za in proti... Potem pride na vrsto delovni program, pa nosilci halog pa osnutek pa javna razprava pa. ..«
. »Kaj si znorel, Matevž? Kdo ti bo pa verjel, če boš prišel pred samoupravne organe s takimi izgovori? Kakor vidiš, zahtevajo rezultate in ne delovne programe.«
!
t
t
1
1
1
1
k
I
I
«
I
I
I
I
I
r
1
1
1
1
:
■
«!
Matevž, se ni zmedel niti za hip:
»Praviš, da mi ne bodo verjeli. Le meni prepusti reševanje voza. iz. blata,, saj imam izkušnje. Če sV mi verjeli lani in predlanskim, mi bodo še zdaj, Pomiri se, prijatelj. Prve dni januarja ljudstvu še malo vre v možganih od praznovanja, potem se lepo umirijo in... Glavno je, da dobe pred nos akcijske načrte do konca leta in, stavim, naše komisije bodo spet imele mir tja do novembra... Takrat se bova pa Že česa domislila, da bova uspešno priplula do prihodnjega novega leta.«	-
Tig
'fi
I
*
:
:
1
«
■
v
• I
OB Delavska enotnost, glasilo Zveze sindikatov Slovenije. Izdaja ČGP Delo. TOZD Delavska enotnost. List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. leta. List urejajo: ANDREJ AGNIČ, VOJKO ČERNELČ (glavni urednik in direktor). SONJA GAŠPERŠIČ, MILAN GOVEKAR. MAR-JAN HORVAT, RAFAEL LINDIČ (tehnični urednik), BORIS RUGELJ,
BOJAN SAMARIN (odgovorni urednik), JANEZ SEVER, IGO TRATNIK, ANDREJ ULAGA, IVO VIRNIK m JANEZ VOLJČ. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ulica 4, poštni.predal 313-VI; naročninski oddelek tel:: .310-033, int. 278; uredništvo, tel.: 316-672, 323-554, 316-695 in 310-033; komerciala: Ljubljana, Tavčarjeva 5,
_______________________________
tel: 312-691, Račun pri SDK Ljubljana, št. 50100-601-11807, deviz'1' račun pri Ljubli.inski banki. št. 501-620-7-121 100. Posamezna'št® vilka stane 4,00 din, letna naročnina je 200,00 din. Rokopisov ne vr^ j čarno. Poštnin,., plačana v golo..ni. Tisr »Ljudska pavica«, Ljubija?