Poštnina plačana ▼ gotovini.
Posamezna številka 1.25 Din.
DELAVSKA POLITIKA
Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326, Podružnice: Ljubljana VII, Zadružni dom — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Del. dom. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.	Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za Jugoslavijo znala m »teč no 10 Din, za iao-z«mstvo m*»ečno 15 Dim.	Mahh ožla*o"», ki služijo v posredovanje ia suciialne namen« delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane Din i.—, Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stan* pt-titna enostolpna vrsta D, 1.50. Pri večjem številu objav popu»t, Čekovni račun; 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo.
Štev. 76.	Sreda, 23. septembra 1931.	Leto VI.
Gandhi je govoril.
Neodvisna Indija v okviru imperija.
Na londonski konferenci je Gandhi prvi dan molčal. Poslušal je in pil mleko. Dne 15. t. m. se je pa oglasil in govoril tri četrt ure in s povdarkom vsake besede.
Povdaril je, da je mandatar indijskega kongresa in da naj drugi u-deleženci razumevajo njegovo dolžnost in težkoče. Indijski kongres, je rekel voditelj nacionalistov, je edini legalni zastopnik cele Indije. Indijski kongres ni in ne bo zastopal posebnih kast. Njegov mandat je posledica provizoričnega dogovora med kongresom in podkraljem. Kongres zahteva za Indijo popolno svobodo. Med Indijo in Anglijo se more skleniti le pogodba enakopravnih, ki si jo med seboj lahko odpovesta. Kongres želi neodvisnost in samoupravo, zlasti tudi vojske, zunanje politike, financ in fiskalne politike ter dalje nepristransko kontrolo nad finančnimi transakcijami britske vlade v Indiji. Izvajanja Macdonalda daleč ne ustrezajo temu, kar kongres zahteva. Njegova konstitucija bi na videz vse dovoljevala, meritorno pa ne bi bila nič vredna za Indijo. Ce bi oba partnerja vezala popolna enakopravnost s svileno nitjo ljubezni, bi bil to prav tako velik dobiček za Anglijo kakor za Indijo.
Indijski kongres tudi ne mara tajiti opravičenih dolgov in obvez ter bo plačal vsak peny, ki se Indiji po pravici prisodi. Morda njegova navzočnost ovira posvetovanja konference. Če bi to bilo, se rad umakne. Umaknil se bo tudi sicer, če bo videl, da ni mogoče priti do edinstva, toda ipak upa iz vsega srca, da oo Anglija ravnala raje z ljubeznijo ln prijateljstvom, kakor s silo, če-Prav je prepričan, da bi Anglija lahko še dalje gospodovala Indiji z mečem.
Gandhiju je odgovarjal državni Podtajnik Sir Samuel Hoare, ki je Pohvalil jasno izjavo ter dostavil, da Je konferenci določen delokrog po dogovoru in da se ta tiče izgradbe federativne konstitucije za Indijo. Predlogi in pobude, ki bi šle dalje, ne spadajo med naloge konference.
Močan padec angleške valute.
Svetovni kapitalizem je še dalje odvajal zlato iz Anglije.
Zato je veljava funta jela naglo padati. Angleška vlada je razveljavila zlato valuto in zaprla londonsko borzo, da neha odtok zlata. Odredila je s tem, da banka ni dolžna zamenjavati vrednostnih papirjev z zlatom. Pomoč so obljubile Zedinjene države in Francija potom kreditov.
Avstrijskih predsedniških kandidatov bo Sest.
Veliko poklicanih ...
Do sobote je bil rok za predloži-tev kandidatov za predsedništvo av-s^rijske republike, in sicer:
dr. Karl Renner je kandidat sojinih demokratov;
Viljem Miklas kandidat krščanskih socialcev;
Franc Thoma kmetiške zveze;
Janez Ude Zalmanove skupine in •fcalih rentnikov.
komunisti kandidirajo Kopleniga ln domov, blok generala Hiilgertha;
Tirolec Urban se je pa predlagal sam, vendar je volilna oblast zavrnila njegovo kandidaturo.
Za enotnost in socijalno-politiine pravice delavskega razreda.
Potek konference svobodnih delavskih strokovnih organizacij za dravsko banovino. Za 40 urni delovni teden.
V nedeljo, dne 20. t. m., so se zbrali delegati svobodnih delavskih strokovnih organizacij Dravske banovine na II. pokrajinskem kongresu Zjedinjenih delavskih stroikovnih zvez Jugoslavije v Ljubljani. Potek kongresa je dokazal ‘popolno enotnost svobodnih delavskih strokovnih organizacij v najvažnejših vprašanjih organiziranega delavskega gibanja. Zlasti pa je manifestiral željo in povdaril potrebo organiziranega edinstva vseh -onih, ki v boju za življenski obstanek streme ipo izboljšanju socialnega reda in zagotovitvi človeških pravic slehernemu članu družbe.
Razprava kongresa se je gibala ves čas na dostojni višini. Debata, ki se je razvila pri posameznih referatih, ije dokazala vso zrelost našega delavstva in njegovih predstavnikov, katerim je . ono poverilo mandat, da ga na tem kongresu zastopajo. Čeprav ibrez vseh ceremonij, je kongres potekel v nekem slavnostnem razpoloženju. Storjeni so ibili važni sklepi, ki bodo spro-vedeni v življenje, utrdili moč svobodnih strokovnih organizacij, ne samo na teritoriju Dravske banovine, ampak bodo v znatni meri pripomogli tudi k izgradnji celotnega gibanja delavskih stroikovnih organizacij na teritoriju cele države. Kongres je napravil svoje sklepe v navesti, da je baš delavsko strokovno gibanje v Dravski banovini iv teh dneh bolj kot kdaj poprej poklicano, da bode posredovalec v sporu našega strokovnega pokreta na jugu države. Na bazi, kaikor si je zamislil kongres, naj bi počivala forma bodoče enotne organizacije delavskih stroikovnih zvez v sklopu državne strokovne centrale.
Ob pol 9. .uri je predsednik komisije s. Jernejčič otvoril kongres, katerega so se udeležili kot (gostje:	zastopnik centrale
strokovnih organizacij s. Krekič, predstavnik bosanskih strokovnih organizacij s. Jakšič, s. Čobal za Delavsko zbornico, za »Svobodo« ss, Štukelj in dr. Jelenc, za Zvezo gospodarskih zadrug s. Cvetko Kristan, za Zvezo žen in deklet s. Brezarjeva, za Zvezo kovinarjev s. Vrankar, za Splošno delavsko zvezo s, Haramina in za »Cankarjevo družbo« s. Čelešnik. V svojem pozdravnem govoru je predsednik predvsem pozdravil navzoče igoste in pa zastopnike delavskega časopisja.
Sledili so pozdravni govori gostov, ki so vsi želeli kongresu najboljši uspeh, po-vdarjajoč tesno vez, ik"i druži vse panoge delavskega gibanja s strokovnimi organizacijami.
Pri konstituiranju sta bila določena za
zapisnikarja ss. Novak in Vuk, v odbor za o v er ovij enje mandatov in sestavo kandidatne liste pa so bili izvoljeni sodr. Jeram, Arh, Bibič, Kelner im Mlinar.
Kot prva točka dnevnega reda konference je bilo obravnavano
poročilo upravnega in nadzornega odbora.
Kakor smo poročali že v eni izmed zadnjih številk našega lista, zaznamujejo organizacije v teku zadnjih treh let lep napredek, in sicer se je zvišalo število članstva za okroglo 40 odstotkov, to je od nekaj nad 5000 na okroglo 10.000, Obširno tiskano po-iočilo je kongres sprejel soglasno na znanje v prepričanju, da je Strokovna komisija v pretekli poslovni dobi izvršila v polni meri svojo dolžnost. Na predlog kontrole je kongres odobril tudi blagajniško poročilo, ki izkazuje okoli 30.000 dinarjev prebitka.
Nato je povzel besedo s. Stanko k drugi točki dnevnega reda:
Potreba spremembe štatuta centrale strokovnih organizacij in reorganizacija strokovne komisije.
Uvodno je orisal referent organizacijski problem državne strokovne centrale, ki jo sestavlja 38 samostojnih savezov. Od teh ima večina pokrajinski karakter. Vsled malega števila članov in pomanjkanja finančnih sredstev je delo teh savezov omejeno na lokalno ter deloma humanitarno delo.
V	večini strok postaja celo po več pokrajinskih savezov. Poleg tega pa ima tudi Splošna delavska zveza svoje ipodsavaze za poedine stroke. Referent priporoča združitev lokalnih in pokrajinskih savezov v močne, celo državo obsegajoče profesionalne saveze, odreditev delokroga takozva-nega mešanega saveza, Splošni delavski zvezi in državni centrali ter pokrajinskim in&tancam, katerim je treba izasigurati za njih obstoj potrebna denarna sredstva. V splošnem naj bi postajalo le 11 strokovnih zvez, im sicer:	kovinarska, železničarska,
živilska, rudarska, zveza privatnih nameščencev, pomorcev, lesnih delavcev, stav-bincev, oblačilnih delavcev ter končno splošna delavska izveza, h kateri bi spadali delavci, zaposleni v grobi drvni industriji
ter na žagah, dalje v tekstilnih tovarnah, papirnicah, tvornicah celuloze, katrana, tanina, steklarnah, destilacijah in rafinerijah ter tovarnah za špirit. K tej izvezi bi še spadali usnjarji, čevljarji ter hišna služinčad. Temu predlogu primerno naj bi se na kongresu ZDSZJ, ki se bo vršil v Zagrebu dne 28. septembra, spremenil tudi centralni statut strokovne zveze. Finančno in po številu šibke lokalne zveze, ki praktično še ne morejo izvesti centralizacije, naj bi se pri vsakem pokrajinskem zboru ZDSZJ združile v eno upravno in agitacijsko celoto, da se jim omogoči vzdrževanje skupnega upravnega in agitacijskega aparata. Pokrajinski odbori ZDSZJ bi vršili v svojem območju vse upravne in agitacijske posle za vse na njihovem teritoriju obstoječe zveze. Zveze pa bi jim morale v ta namen prepustiti 30 do 40 odstotkov dohodkov na članarini. Ureditev podpornih in stavkovnih fondov ter določitev kvot za podružnice naj ostane Stvar posameznih saivezov. Zveze bi torej imele le svojo centralno tajništvo, v pokrajinah pa bi vse posle pojedinih savezov vodile strokovne komisije. Posamezne zveze bi lahko izdajale svoja centralna glasila, na območju vsake strokovne komisije pa naj bi izhajalo po eno strokovno glasilo za vse organizacije, ki se nahajajo na teritoriju prideljenem doti oni strokovni komisiji. Centralna strokovna komisija naj bi za vzdrževanje svojega aparata in centralnega glasila dobivala od kvote, ki jo prejemajo strokovne komisije od posameznih zvez po 1 Din na mesec in člana. V okviru tega predloga je zamišljena tudi rešitev vprašanja reorganizacije strokovne komisije za Dravsko banovino.
V	diskusiji o teh priporočilih namenjenih za kongres ZDSZJ se je večina deba-tantov izjavila za sprejetje formuliranih predlogov. Svoje pomisleke sio iznesli rudarji (s. Šober), ki zahtevajo, da morejo s svojim tajnikom razpolagati v prvi vrsti oni sami.
Pravilno pa je povdaril s. Petejan, da predlog o reorganizaciji ZDSZJ ne bo rešil vprašanja razcepa v strokovnih organizacijah in razčistil odnosov med ZDSZJ in Splošno delavsko zvezo, ker diference ne izvirajo iz različnih pogledov na organizacijska vprašanja, ampak leže igloblje. Treba bi se bilo postaviti na stališče, da strokovne organizacije zanimajo predvsem samo vprašanja strokovnega gibanja, vsa druiga vprašanja morajo pa za ceno edinstva v strokovnem gibanju stopiti v ozadje. Po referentu predlagane resolucije je kongres osvojil.
O socijalno-političnih zahtevah delavstva
je roferiral s. Petejan. V svojem govora je navajal, da hočejo podjetniki posledice gospodarske krize prevaliti predvsem na delavce in nameščence s podaljšanjem delovnega časa, z znižanjem plač in rušenjem kolektivnih pogodb. S strani delodajalcev se vodi boj proti socijalnemu zavarovanju, za izločitev vpliva delavskih zbornic in inšpekcij dela ter obratnih zaupnikov. Čeprav nosijo delovne mase največji del davčnih bremen potom indirektnih davkov, kuluka itd., bi jim podjetniki radi naprtili še nova. Delavstvo zahteva popolno svobodo zborovanja, tiska in stavke v svrho obrambe svojih gospodarskih, kulturnih in socijalnih pravic, točno izvajanje določb o 8 urnem delavniku, odpravo nočnega in nedeljskega dela v pekarnah, uvedbo izavarovanja za starost, onemoglost in smrt, vpostavitev samouprave v socijalnih institucijah, raztegnitev pokojninskega zavarovanja za nameščence na vso državo in pritegnitev trgovskih pomočnikov v zavarovanje, razpis volitev v delavsko zbornico, sanacijo bratovskih skladnic, (upravljanje dellavskihi borz po’ paritetnem zastopstvu delavcev in delodajalcev, naložitev plačevanja prispevka za borze dela vsem delavcem in nameščencem, ki so bili doslej izvzeti, povišanje 'brezposelne podpore na 15 in 20 dinarjev dnevno, ustanovitev inšpekcij dela v Mariboru in Celju, raztegnitev obrtnega sodišča v Ljubljani na vso dravsko (banovino.
Posebej je še priporočal referent, da naj strokovna komisija posveti največjo pažnjo vprašanju vajencev, njihovi socijalni zaščiti, pa tudi njihovi vzgoja. Drug važen problem je vprašanje emigracije. Naloga naših strokovnih organizacij je, da se zanimajo za usodo delavcev, ki zapuščajo državo in iščejo dela v svetu, da bodo v tujini postali člani tamošnjih strokovnih zvez. To dolžnost nam nalaga predvsem skrb za njihov in lasten dobrobit, za naš dobrobit zlasti v slučaju, kadar se ti delavci povrnejo iz tujine
domov, da bomo v njih imeli kader borite-Ijev za delavske pravice. Nalaga nam pa to dolžnost tudi naša internacijooalna solidarnost, da ptodpremal delavstvo v tujini v njegovi borbi za obstamek. Od referenta predlagano resolucijo je kongres soglasno osvojil.
Enega najzanimivejših referatov je imel s. Uratnik, ki je igovoril
o gospodarski politiki in položaju delavstva.
-Na teritoriju dravske banovine je nastopila leta 1930 akutna gospodarska kriza. Število zavarovanega delavstva v zadnjih letih je ipadlo na 5000 in ako računamo, da znaša prirastek prebivalstva v teh letih vsaj 5000, potem je število brezposelnih danes treba ceniti na najmanj 10.000. Res je, da je kriza v neki obliki obstojala že izza časa svetovne vojne, vendar je bilo to samo valovanje, ki je po kratkem padcu konjunkture v eni panogi prineslo zopetno izboljšanje položaja. Zadnja leta pa padamo vedno globlje v krizo. Delavske plače se znižujejo, brezposelnost iraste, v krizo je prišlo naše poljedelstvo in industrija. Vsak se skuša rešiti na svoj način, vsak skuša prevaliti posledice krize na ramena šibkejšega, V dobah težkih kriz ni časa za velike akcije strokovnih organizacij. V času, ko čakajo na prazno mesto trije brezposelni, se s sindikalnimi sredstvi delavska vprašanja ne da|o rešiti. Zato je treba koncentrirati našo pažnjo v političnih problemih. Država je primorana poseči vmes s sredstvi, ki so njej na razpolago. Brezposelne je treba podpirati, pričeti je treba z velikopotezno akcijo za izvršitev javnih del. Nastala je potreba skrajšanja delovnega časa oib nezmanjšanem zaslužku. Poizkusi racionalizacije in^ stopnjevanja produkcije obenem z zmanjšanjem števila brezposelnih delavcev, bi se morali postaviti pod najučinkovitejšo državno kontrolo, ikaikor je sploh treba uvesti kontrolo ■vsega privatnega gospodarstva. Njegov referat je kongres sprejel z vidnim odobravanjem na znanje.	„
Iz poročila verifikacijskega odbora ie razvidno, da je kongresni prisostvovalo 42 delegatov, 14 članov strokovne komisi]e in 18 delegatov s posvetovalnim glasom.
Pri volitvah strokovne komisije iso bili izvoljeni v eksekutivo ss. Jernejčič, Stanko, J alkom in, Vrankar in Arh, v kontrolo pa ss. Fricelj in Ažman Karol. V širši odbor bo imenovala vsaka zveza po enega delegata.
Kongres ije zaključil svoje delo ob pol
2. uri popoldne.	,
Delegati so se razhajali z vidnim zadoščenjem nad potekom kongresa, ki je iznova dokazal, da delavstvo naših strokovnih organizacij baš v teh težkih časih dviga prapor zedinjenja, okoli katerega na] se zberejo vsi, ki jim je mar dobrobit delavske,ga razreda, kakor svoj lasten. Le združeni v mogočni falangi bodo delavci dosegh svoie pravice in si zagotovili boljšo in lepšo bo dočnost!	_________________
Kako vara Madžarska inozemstvo.
Veliki skriti vojni krediti.
Vojaški proračun znaša na Ogrskem 95,903,003 pongejev (to je okoli 866 milijonov dinarjev). V kreditih pa ima skritega vojnega kredita še 115,410.970 pongejev (to je okoli 1030 milij. dinarjev). Francoski »ro-poulaire« je objavil o tej prevari podrobno poročilo. O zadevi so že poučene mednarodne instance, kar je najbrže povzročilo odstop grofa Bethlena.	#
Nova sled za atentatorji na brzo-vlak na Madžarskem. Atentator baje ni elektrotehnik Leipnik, kakor so prvotno domnevali. Atentatorjev sicer še niso izsledili, pač pa zopet domnevajo, da vodi sled — v Berlin.
Pred razpustom angleškega parlamenta
Skorajšnje volitve?
Konservativci zahtevajo ®j®®r razpust angleškega vendar ne še takoj, ker i g P darska in finančna kriza zopet povečala. Značilno je, da bankirji zopet odtezajo Angliji vecji kapital, ko so samo slišali o zahtevi po novih volitvah.
Novi društveni in
Zakon o ustanavljanju nepolitičnih strank in obdržavanju
Dne 19. t. m. je bil razglašen novi društveni in zborovalni zakon. Določbe tega zakona so v glavnem naslednje:
V	novi ustavi je zagotovljena pravica organizacije v okviru zakona. Novi zakon o ustanavljanju društev in političnih strank ter obdržavanju zborov (shodov) in sestankov pomeni v bistvu uzakonjenje političnega pravca, ki je bil označen v kraljevem manifestu z dne 6. januarja 1929.
Novi zakon razlikuje politična in nepolitična društva. Katero društvo je politično in katero nepolitično, v zakonu ni točno označeno. Odločitev o tem je v čl. 12 novega zakona pridržana notranjemu ministrstvu. Proti odločbi notranjega ministra ni pritožbe, V bistvu so določbe novega zakona o osnovanju nepolitičnih društev slične avstrijskemu koalicijskemu zakonu iz leta 1867. Ustanovitev društva morajo predlagati najmanj trije ustanovitelji, le ti pred-lože prijavo pristojni upravni oblasti II. stopnje preko obče upravne oblasti I. stopnje, ter prijavi priključijo društvena pravila v petih enakih izvodih. V pravilih društva se mora ugotoviti: 1. ime, sedež in področje društva; 2. naloga društva in sredstva, s katerimi jo doseže; 3. ustroj uprave in način, kako se izdajajo splošno veljavni sklepi društva; 4. odredbe o izstopu društva in pristopanje; 5. pravice in dolžnosti članov; 6. zastopstvo društva; 7. znaki društva, pečat, obleka in slično; 8. namen iirtovine društva za primer, da društvo prestane. Obča upravna oblast II. stopnje bo prepovedala ustanovitev društva, če je po svojem imenu, namenu ali ureditvi nasprotno državi, državnemu ali družabnemu redu ali javni morali, ali je kot društvo za telesno vzgojo postavljeno na versko, plemensko ali regijonalno podlago.
Oblast II. stopnje (banska uprava) lahko prepove ustanovitev društva v 6 (dosedaj v 4 tednih) tednih od dneva vložitve pravil. Ce se prepoved ne izda v tem roku, društvo lahko začne z delovanjem. Proti prepovedi ni pritožbe. Novost je, da mora društvo voliti spisek vseh članov. Prijavljati mora volitve novega odbora. Na društvena zborovanja imajo dostop samo člani in imensko povabljeni gostje, vendar se mora obdržavanje društvenih zborovanj javiti 48 ur poprej pristojni oblasti. Iz teksta novega zakona, ki določa, da ima oblast vsak čas pravico zahtevati sejni zapisnik na vpogled, bi sledilo, da društvenih sej odslej ni treba več prijavljati. Nadzorna oblast ima nadalje pravico razveljaviti vsak sklep odbora in občnega zbora. Po dosedaj veljavnem zakonu je oblast smela pozvati društvo, da svoj sklep spremeni in ako se je društvo temu pozivu oblasti uprlo,
Anton Čehov:
Kirurgija.
(Konec.)
»Odprite dobro usta,« reče in se približa cerkovniku. »Še bolj ... V hipu vam pomorem . .. kakor da bi izpili kozarec vode .. . Majhen urez v dlesni, udarec, in vse bo končano ...« (tako govoreč, je prerezal dlesni) »in vse je končano.«
»O naš angel varuh! Vsi drugi smo tepci . . . Blagor vam, ki ste se šolali!«
»Molčite! Ne gre govoriti, kadar imate usta odprta! ... To na primer je zob, ki ga je lahko izdreti; slabo je, če ostane sama korenina . .. Eh, to ni nič . . .« (nastavi klešče). »Potrpljenje, ne ganite se . . . Mirno! ... V minuti bo končano.« (Vleče.) »Glavno je, da ga znate prijeti, ne da bi ga zlomili,.. (potegne) . .. krono.«
»Bog vas blagoslovi.. . Sveta Maj... Uh... Uh... Uh...«
»Ne, ne, proč roke, ne dotikajte se, opravim jaz« (potegne na vso
zborovalni zakon.
in političnih društev, političnih shodov in sestankov.
oziroma se ni odzvalo, je oblast lahko odredila njegov razpust.
Glede ustanavljanja političnih
društev veljajo prav iste določbe kot za ustanavljanje nepolitičnih. Novi zakon se v tem oziru razlikuje od starega avstrijskega v tem, da političnim društvom ni treba predlagati članskih seznamov politični oblasti. Vendar morajo prav tako kot nepolitična društva voditi spisek svojih članov. Nadalje smejo politična društva ustanavljati podružnice, kar doslej ni bilo dopuščeno, in se smejo združevati tudi v zveze.
Povsem nova določba zakona o koalicijskem pravu je določba o ustanavljanju političnih strank. Politične stranke so se doslej (pri nas do 6. oz. 24. januarja 1929) smatrale kot svobodne organizacije političnega življenja, za katere niso veljali nobeni zakoniti predpisi in tudi niso bile juridične osebe. Z novim zakonom je točno predpisana organizacijska oblika stranke. Organizacijska forma strank je bila dokaj različna. Nekatere so temeljile samo na sistemu zaupnikov. Sedanji zakon to razliko odpravlja. Zakonodajalcu je lebdel pred očmi sistem političnih strank kot ga poznamo zlasti v državah centralne Evrope.
Za ustanovitev politične stranke je potrebna nekaka predkoncesija, kakor n. pr. pri ustanavljanju akcijskih družb. Za ustanovitev stranke je potrebno najmanj 10 oseb, ki so dolžne, da pošljejo program in pravila stranke in svojeročno podpisano prijavo ministrstvu notranjih zadev. Podpisniki prijave morajo označiti svoje krstno in rodbinsko ime in na prijavi navesti svoj poklic in kraj, v ^ katerem prebivajo. Ko notranji minister pregleda predloženi program stranke, izda odlok, s katerim se dovoli ustanovitev politične stranke in se to obenem razglasi v »Službenih novinah«. Za politična društva, ki niso politične stranke, velja dovoljenje za ustanovitev obenem za dovoljenje za obstojanje in delovanje društva. Strankini ustanovitelji smejo potem začeti z nabiranjem članov. V vsakem srezu v državi morajo nabrati najmanj 60 članov. (Število članov stranke ne sme nikoli pasti izpod tega minimalnega števila, ker bi sicer notranji minister lahko odredil razpust stranke.) Za pristop v članstvo stranke je potrebna svobodna pismena izjava. To izjavo morajo pismeni državljani svojeročno podpisati, nepismene pa mora o pristanku v prisotnosti dveh pismenih prič drugi podpisati. Po končanem nabiranju članov pošljejo ustanovitelji ministru za notranje zadeve seznam nabranih članov. Nato izda minister v roku dveh mesecev končni odlok, ali dovoli obstoj politične stranke in njeno delovanje. Za ustanovitev stranke je torej po-
moč). »Trenutek .. . potrpljenje ... Gre, gre ... Ni najlažja stvar na svetli izdirati zobe, veste . . .«
»Bog vas . .. (zatuli) ... Vsi angeli, svetniki... Joj! Joj!... izderi ga že vendar!... Že sto let ga vlečeš . , .«
»Tako je pač s kirurgijo ... Ne uspeš vedno na prvi mah ... že gre, gre . . .« Vonmiglasov privzdiguje noge, da se dotikajo komolcev, si zvija prste, sopiha kakor parni kotel in oči mu lezejo iz jamic; obraz mu je rdeč in znojen, oči pa solzne. Kurijatin se sklanja nad cerkovnikom, sopiha in vleče, vleče.
Pol minute pekla . . . Klešče zdrsnejo ob kosti in zob jim uide; Vonmiglasov skoči pokonci, si otipava usta in opazi, da je zob miren in trden na svojem prejšnjem mestu.
Dosti zaleže tvoje izdiranje,« se oglasi z jokavim in istočasno posmehljivim glasom. »Naj ti na ta način vleče sto tisoč zlodjev na onem svetu za noge! Hvala! ... Če ne znaš izdirati zob, vsaj ne ubijaj svojega bližnjega!«
| trebno zbrati v 353 srezih 21.180 članov. Spričo danih razmer ni mogoče misliti, da bi v državi poleg recimo novoustanovljene državne stranke postojala še katera druga. Pravice političnih strank pa iz teksta novega zakona niso razvidne. Po vsej priliki pa se bo politična stranka lahko udeleževala volitev v parlament, senat, banske svete in občine itd.
Zakon razlikuje zbore (shode) in sestanke nepolitičnih in političnih
združenj. Zbori (shodi) so javni sestanki na prostem, sestanki pa so pomenki osebno povabljenih ljudi v zaprtem prostoru. Zakaj dela zakon razliko med zborom (shodom) ali sestankom, iz teksta zakona ni razvidno, ker je treba zbor, kakor tudi sestanek prijaviti najmanj 48 ur pred vršitvijo pristojni upravni oblasti I. stopnje. Prijavo mora podpisati sklicatelj. Oblast izda na zahtevo potrdilo o prijavi. Ona sme zbor (shod), oziroma sestanek tudi prepovedati, vendar mora to svojo prepoved sporočiti najdalje 24 ur pred časom napovedanega zbora (shoda), oziroma sestanka. Ako se v tem roku ne dostavi prepoved sklicatelju, se shod, oz. sestanek lahko vrši. Za zborovanja na prostem pa je potrebno posebno dovoljenje upravne oblasti, ki ga mora izdati najmaj 24 ur pred časom napovedanega zborovanja, Ako dovoljenje ni izdano v tem roku, se smatra, da je zborovanje prepovedano.
Posebne določbe veljajo glede sklicevanja političnih zborovanj
(shodov) in sestankov. Za vsa zborovanja (shode), oz. sestanke o političnih vprašanjih je potrebno dovoljenje upravne oblasti. Sklicatelji morajo predložiti prijavo najkasneje 3 dni pred shodom, oz. sestankom. Ako oblast najdalje do 24 ur pred shodom ali sestankom ne izda dovoljenja, se smatra, da je bil shod, oz. sestanek prepovedan.
Nek privilegij v tem oziru uživajo politične stranke, ki so dovoljene v smislu določb zakona. One smejo imeti zborovanja (shode) na prostem in na drugih javnih krajih, oz. sestanke brez predhodnega dovoljenja upravne oblasti, vendar so sklicatelji dolžni o teh shodih, oz. sestankih predložiti 24 ur prej pismeno prijavo oblastvom, ki morajo na to o tem izdati pismeno potrdilo. Seveda ima oblast pravico prepovedati vsako politično zborovanje (shod), kakor tudi sestanek.
Za prekršitve tega zakona so določene precej občutne kazni. In sicer se kaznujejo prekršitelji z zaporom do 30 dni ali v denarju do 5000 Din, oz. z obema kaznima; če pa je dejanje težje prirode, po drugem zakonu. Kazni o tem zakonu izreka obča upravna oblast I. stopnje. Proti sodbi je dopustna pritožba na občo upravno oblast II. stopnje v 15 dneh od dneva dostavitve.
K temu zakonu bo izdana še posebna izvršilna naredba.
»In ti, čemu se dotikaš?« ga zavrne padar ljuto. »Jaz ga zgibam, ti
ga vračaš na prejšnje mesto in me povrhu še obkladaš s svojimi nesramnostmi, tepec.«
»Tepec si ti!«
»Hej, neumni kmetavs, misliš, da je izdirati zobe kakor pojesti kos kruha? Kar poizkusi, če se upaš! Treba je drugačne šole kakor za opravek z zvonovi. . ,« (ga oponaša). »Če ne znaš izdirati • . . izdrl sem ga tudi Aleksandru Ivanoviču Egipeckemu in to brez teh komedij! A to je odličen človek, vljuden človek ... In mi ni ustavljal rok! Sedi . .. sedi, ti rečem !«
»O moj Bog, moj Bog!... Daj mi vsaj, da pridem do sape ... Dobro, a ne vleci po malem! Dober udarec in konec ...«
Glej, glej, ta bi mi hotel biti še za učitelja! Kakšni ljudje, sveti Bog! Kako bedasto ljudstvo! Sedi in odpri usta!« (Nastavi klešče.) »Eh da, moj dragi! Kirurgija ni igrača za otroke' Ni kakor maščevanje.« Bodi miren! Tvoj zob je pač star in ima ko
Nevarnost vojne na daljnjem vzhodu?
Vojna ima imperialističen značaj.
Politične razmere med Japonsko in Kitajsko so že od nekdaj negotove. Sedanji spor se je pričel zaradi malenkosti.
Mandžurski Kitajci so napadli v Mandžuriji naseljene koreanske kmete, nato so vprizorili Koreanci pokolj med kitajskimi naseljenci. Konfliktoma je sledil bojkot japonskega blaga v Mandžuriji, kar je za Japonsko dovolj tehten razlog, da jemlje celotno vprašanje resneje. Na tem vprašanju so pa zainteresirane tudi evropske države, ki bi rade same prodajale blago Kitajcem, češ, da Japonci ponarejajo evropsko blago in ga ceneje prodajajo Kitajcem. Japonska je pa jako razvita industrijska država in blizu ima kitajski trg, zato se hoče boriti za ta trg z orožjem.
Japonska je poslala v Mandžurijo okoli 50.000 vojakov in večje število letal. Nasprotno pa razpolaga Kitajska z vojsko okoli 220.000 mož. Japonska vlada ni edina, ali naj nadaljuje pričeto vojno, ker ve, da tiči za Kitajsko imperialistični kapital udeleženih držav, predvsem Anglije in sovjetske Rusije. Japonci so sicer že zasedli Tsingtau, Mukden in druge kraje, vendar bi pa s temi silami ne bili kos kitajskim četam. Nedvomno pride že te dni do bitk, ker vodijo kitajski poveljniki vsak zase svojo vojno taktiko.
Vojna na daljnjem vzhodu je torej mogoča, grozne in nedogledne posledice utegne imeti, ker bi tako evropske velesile kakor Zedinjene države ameriške ne pripustile, da bi Japonska in Kitajska rešili svoj konflikt med seboj, morda v interesu obeh, pa v škodo mednarodnega kapitalizma, ki je interesiran na kitajskem trgu.
Kitajska pa utegne predložiti svoj konflikt z Japonsko Društvu narodov v uvaževanje.
Iz španske ustave.
Španija slovesno zametava vojno.
Španski parlament se posvetuje o ustavi in je te dni sklenil tele določbe v ustavi:
Člen 5 pravi:	Glavno mesto
Španije je Madrid; dalje člen 6: Španija slovesno zametava vojno kot orodje nacionalne politike; in člen 7. ustave:	Španska država bo splošne
določbe mednarodnega prava spoštovala in jih tako priznala, kakor bi bile del nje lastnih pravnih določb.
Število volilcev v Beogradu. Beograd ima po dopolnjenih volilnih imenikih 39.202 volilca. To je razmeroma majhno število.
Ali si te dan Cankarjeve druibe?
renine pošteno globoko •, .« Bodi miren. Tako .,. bodi miren . .. Evo ga, evo . .. (Krah!) . . . Saj sem vedel.«
Vonmiglasov ostane kako minuto negiben, oči mu bulijo v praznino, obraz mu je bled in ves znojen.
»Vzel sem napačne klešče . . « mrmra padar zase. »Lepa smola!«
Ko se je cerkovnik zavedel, si porine roke v usta, se otipava in na mestu pokvarjenega zoba začuti dve koščeni konici.
»Vrag te naj odnese!« zarjovi. »Herodež te je dal sem, da nam boš v nesrečo, pes!«
»Kar nadaljuj s svojimi nesramnostmi!« mu odvrne padar in odlaga klešče. »Osel! Ali ti niso dovolj namlatili hrbta v semenišču? Aleksander Ivanovič Egipecki, ki je bival sedem let v Petrogradu in je odličen mož, mi ni rekel besede ... In on nosi obleke po sto rubljev ... In ti, živina, kaj misliš, da si? . .. Beži, saj ne boš crknil od tega!«
Cerkovnik pobere z mize svoj blagoslovljeni kruhek, ga zavije v rdeči robec in z roko na licu se vrača domov . .,
Doma in po svetu.
Hrvaški emigrant Perčevič se je
vrnil na Dunaj in se tam mudi.
Nesreča v rudniku Trebče, V
rudniku Trebče sta vodila dva rova drug nad drugim. V gorenjem rovu je bilo 20 ton nakupičene rude in pod pritiskom tega bremena se je dno zrušilo in zemlja je zasula spodnji rov, v katerem so ostali štirje rudarji. Rešitev bo težavna ali sploh nemogoča, ker bodo rabili za odstranitev zemlje do 20 dni.
Bivši ljubljanski župan Ivan Hribar je obhajal dne 19. t. m. svoj 80, rojstni dan. Ivan Hribar je po potresu leta 1895 dejansko obnovil Ljubljano.
Umor bančnega predsednika, — Italijanska banka Comerciale Pala-tina je imela v nedeljo sejo upravnega odbora. Splitska firma brata Vale je dolgovala banki 500.000 dinarjev. Banka je pozvala tvrdko, da likvidira. Na seji sta bila tudi lastnika Mario in Jovan Vale. Prišlo je do spora in Mario je ustrelil na predsednika in potem ustrelil še sebe. Predsednik Savo bo najbrže ozdravel.
*
Podatkov o stanju oboroževanja
še ni, V zmislu sklepa Društva narodov je bilo povabljenih nad 50 držav, da poročajo o stanju oborože-nja. Ti podatki so zaupni in bi se rabili za razorožitveno konferenco, da bi se na podlagi teh podatkov izvajalo sukcesivno sistematično razoro-ževanje. To bi bil začetek, o katerem bi se ob jasnem razmerju vojnih sil lahko našel ključ za zmanjševanje vojnih priprav. Toda do roka je poslalo komaj 15 držav zaprošene podatke.
Obsedno stanje na Madžarskem.
-— Vznemirjena oligarhija, V Budimpešte poročajo, da je madžarska vlada porabila priliko, ki jo ji nudi železniški atentat pri Bia-Forbagy za to, da proglasi obsedno stanje za celo državo, s katerim je zvezana ob enem omejitev svobode zborovanja.
Z ozirom na bankrotsko gospodarstvo, ki ga je zakrivila grofovska oligarhija, se režim ne čuti preveč varnega in obsedno stanje je edini trumf, ki ga ima Karolyjeva vlada v rokah. Ce bo pa to rešilo madžarsko oligarhijo, je pa seveda zelo malo verjetno.
Nacionalistična društva proti razpustu Heimvvehra. Razna nacionalistična društva Avstrije so poslala Posameznim ministrom spomenico, v kateri se ta društva močno zavzemajo za Heimwehre in protestirajo Proti aretacijam »spoštovanih« mož. Za vsemi temi elementi se previdno skriva prelat. Avstrijska vlada bo končno vendarle morala pokazati z dejanji, ali sta ji red in zakonitost v državi pri srcu ali ne.
Skrajšanje delovnega časa pride pred čehoslovaški parlament, Čeho-slovaška je jako industrijska drža-Va, kjer imajo tudi veliko nezaposlenost. Iz tega razloga so čehoslo-Va®ke strokovne organizacije pričele akcijo za uvedbo šesturnega delavska. Socialni demokrat minister dr, Meissner je to socialistično iniciativo sprejel za svojo in sporočil, da pride vprašanje skrajšanega delovnega časa v jesenskem zasedanju pred parlament. Minister utemeljuje nujnost svojih predlogov. V Nemčiji je vlada sama zahtevala za nekatere industrije skrajšanje delovnega časa do današnje sobote. Odklonili sta zahte-* v° vlade slavbinska in tiskarska industrija, Nekatere industrije so že Pristale. Ce se delovni čas ne bo skrajšal povsod, bo vlada izdala primerno naredbo.
Gajda bo šel v luknjo. Vodja če-hoslovaških fašistov ter bivši vojni minister general Gajda, ki je sedaj ^arodni poslanec, je bil obsojen na dva meseca zapora. Pred dvema le-toma je Gajda organiziral vlom v stanovanje nekega ministerialnega svetnika, da bi odstranil neko Ma-sarykovo pismo, ki se je nahajalo pri °nienjcnemu uradniku in ki je igralo odločilno vlogo v procesu proti Gaj-di. Gajda pa je bil zaradi tega vloma obsojen in je rekuriral. Najvišje sodišče je sedaj potrdilo razsodbo
prve instance. Gajda sedaj izgubi generalsko penzijo in sodišče se še posvetuje, če mu ne bi vzelo tudi poslanski mandat.
Poljski opozicionalci zopet pod obtožbo. Proti onim opozicionalcem v poljskem parlamentu, ki so bili za časa zadnjih volitev zaprti v Brest-Litovskem, je sedaj ponovno pri varšavskem okrajnem sodišču pod-nešena obtožba radi veleizdaje, ki so jo obtoženi zagrešili baje s tem, ker so hoteli vreči ustavo. Med obtoženci se nahajajo:	soc. poslanec
Liebermann, bivši ministrski predsednik ter vodja kmečke stranke Witos in bivši minister Barlicki.
Posebna sodišča v Nemčiji, Nemška državna vlada je sklenila potom zasilne naredbe ustanoviti posebna sodišča za naglo sojenje teroristov, gospodarskih špekulantov in vseh tistih, ki se odtegujejo plačevanju davkov.
Francoski ministrski predsednik Laval in zunanji minister Briand vendar pojdeta v Berlin, kjer se bosta mudila od 26. do 29. septembra t. 1. Obisk ima gospodarsko-politični značaj.
Letalo obvisi pol ure v zraku.
Nekemu francoskemu letalcu se je posrečilo, da se je pri daljšem poletu na neki že v naprej določeni točki za pol ure v zraku ustavil. Letalo je pol ure mirno obviselo v višini 300 metrov.
Angleški minister za bojkot inozemskega blaga ter proti zabavnim potovanjem v inozemstvo. Povodom neke razprave radi štednje v angleški lordski zbornici je priporočal lord, čuvar državnega pečata, minister Peel, da bi se naj Angleži kolikor mogoče omejili pri nakupu inozemskega blaga, oz. da ga sploh ne bi kupovali. Tudi bi naj opustili zabavna potovanja v inozemstvo. Dvomi se, da bi minister s takim načrtom prodrl, kajti tudi patriotizem angleških kapitalistov ima svoje meje in ravno ti so tisti, ki morda od vseh na svetu največ potujejo — seveda v zabavo.
Angleška vojna mornarica se u-pira. S štednimi odredbami angleškega parlamenta se znižujejo tudi prejemki mornarice. V pristanišču je 16 vojnih ladij atlantske mornarice. V pondeljek so izdali poveljniki ukaz, da odplujejo in odplula ni niti ena ladja; končno so še kurjači pogasili ogenj. Mornarji so razburjeni zlasti radi tega, ker se moštvu razmeroma bolj znižajo prejemki kakor častnikom. Opominjanje mornarjev na disciplino ni zaleglo. Enaki u-pori so bili tudi v drugih pristaniščih. Tajnik za pomorske zadeve je stavil v zbornici predlog, da naj se želje mornarice upošteva, kolikor gre.
Upton Sinclair težko zbolel. Slavni romanopisec Upton Sinclair je v Pasadeni (Kalifornija) težko živčno zbolel.
Poljska za moralno razorožitev ?
Poljski zunanji minister Zaleski je izročil tajniku Društva narodov spomenico s štirimi zahtevami:
1. Skupne pravne določbe v kazenskih zakonih proti kampanji za vojno.
2. Kodifikacija določb o javnih društvenih ustanovah, da se prepreči vojna propaganda in mržnja med narodi.
3. Ureditev mednarodnih odno-šajev, preprečenje lažnjivih objav. Ustanovi naj se mednarodno disciplinsko sodišče za časopisje in centrala za izmenjavo časopisnih vesti
in poročil.
4. Pacifistični duh na) se vzgaja
v	srednješolskem pouku in predavanjih, da se ustvari mednarodno zaupanje in omogoči odločna borba proti bojevniškim organizacijam.
Moralna razorožitev! Od kdaj je Poljska tako miroljubna, ko doma tako terorizira? Ali morda čuti doma opozicijo?
Ozadje avstrijskega puta.
Šlo je za vpostavitev habsburške monarhije,
Hajmverovski puč v Avstriji je razburil vso javnost. Vsi listi obsojajo pustolovstvo, edino »Reichs-post« pravi, da se mora udeležence smatrati kot politike, ki so iz ljuba-
vi	do domovine vprizorili akcijo. Ozadje puča je pa globlje. V Avstriji menijo, da je za vso akcijo prelat dr. Seipl, plemstvo in nekaj generalov odgovorno. Poleg grofa Stiirgkha, kneza Starhemberga je bilo aretiranih tudi nekaj generalov, ki so bili v zvezi z gibanjem, ki je popolnoma ponesrečilo predvsem zaradi nesposobnosti voditeljev. Razni dogodki potrjujejo domnevo, da je bila stvar resno zamišljena proti socialni demokraciji in za habsburški monarhizem. Dr. Seipl je prijatelj Cite, ki jo je večkrat obiskal. Mudil se je na Tirolskem, kjer je imel mnogo razgovorov s hajm-verovci. In zadnjič je bil na Dunaju tudi grof Bethlen, ki se je shajal z monarhisti, zlasti z grofom Stiirgkh-om. Vse to dokazuje, da je bil dr. Pfrimer le orodje drugih ljudi. Dunajska »Arbeiter-Zeitung« obljublja, da bo z originalnimi dokumenti dokazala stvari, ki bodo do nagega razgalile vso široko zaroto proti republiki in srednji Evropi.
*
Knez Starhemberg — vodja heimurehrovcev.
S heimwehrovci bodo obračunali delavci.
Kneza Starhemberga so izpustili iz preiskovalnega zapora. Izdal je v soboto, dne 19. t. m. poseben oklic, v katerem poroča o veselem dogodku, da je prevzel celotno vodstvo heimwehra. Knez se v politiki doslej ni obnesel. Ne verujemo, da bi kaj napravil v tej novi funkciji.
*
Dr. Seipl in ironija.
Seipl bi rad postal predsednik republike.
Po vsem polomu avstrijskega hajmvera se hajmverovci bavijo z mislijo, da bi postavili kot protikandidata za predsedništvo republike
—	prelata dr. Seipla. Uverjeni so namreč, da bo krščanske socialce in druge razsvetil duh, pa bodo^ v ožjih volitvah volili prelata. Verjetno ni, mogoče je pa!
Maribor.
105 praznih stanovanj v Mariboru — 8 članska družina pa prenočuje na prostem. Minuli četrtek je bila v Tomšičevem drevoredu iz neke hiše deložirana delavska družina, ki šteje osem članov, in sicer šest otrok v starosti od enega do dvanajst let. Prenočevali so s svojimi roditelji prvo noč na prostem. Sedaj se jih je usmilil nek sosed ter jim dovolil, da smejo spati v neki lopi, tako da so vsaj pod streho. Prvotno je ta delavska družina stanovala nekaj mesecev v hlevu hiše, odkoder je bila sedaj deložirana. Ko pa hišni lastnik tega ni več dovolil, jo je sprejel nek najemnik v svojo prosto sobo, ki je bila pregrajena z leseno ograjo, tako da je bila tudi kuhinja poleg. Za ta prostor je omenjena družina morala plačati 300 Din mesečne najemnine. Očividno pa je bilo to premalo. Nenadoma pa je prišla sodna odpoved in končno deložacija. Od meseca januarja t- 1. sta se oče in mati trudila dobiti stanovanje, toda brezuspešno. Kjerkoli sta povpraševala za stanovanjem in povedala, da imata šest otrok, so se hišni lastniki branili, sprejeti tako številno družino v stanovanje. Kaj je mar hišnemu lastniku, ki je to družino deložiral, kakor tudi gotovim drugim hišnim posestnikom, če trpijo otroci poleg pomanjkanja tudi mraz; glavno je, da so sami pod streho in na gorkem. — Uradna statistika izkazuje 105 praznih stanovanj! Društvo hišnih posestnikov in mariborski trgovski gremij protestirata, da bi občina še kaj iz-
Jubilej belgijskega socialističnega za-drugarstva.
Dne 15. in 16, avgusta t. 1. je proslavilo belgijsko socialistično zadrugarstvo 50-let-nico svojega obstoja in obenem je doživel vodja belgijskega socialističnega delavstva in ustanovitelj belgijskega zadružništva Eduard Anseele 75-letnico svojega rojstva. Anseele je eden od onih mož, ki so v Belgiji začeli takorekoč iz nič ustvarjati zadružno gibanje in so obenem ipolkladali temelje socialističnemu gibanju, iki je danes tam tako lepo razvito. Bila je to s početka mala delavska pekama v Gentu, ki je postala zibelka zadružnega gibanja ipo celi Belgiji. Pri njeni ustanovitvi je bil navzoč Anseele. Anseele je sin čevljarja, ki je imel v revoluciji leta 1848 vodilno vlogo. Ko je mladi fant končal trirazredno ljudsko šolo, so ga dali učit, pozneje pa je bil za pomočnika pri notarju. Imel je 50 frankov mesečne plače, ki je bila za tedanjo dobo dovolj visoka, a vendar je hotel spoznati svet in se je tako ipodal v London, iskaje kako službo. Tam ni dobil stalnega posla in zato se je vrnil v Gent, kjer pa je zaslužil manj kot prej. Prišel je V službo k trgovcu z drvmi, ki pa je bil katoliški senator. Dasi je bil Anseele član tedaj ustanovljene Internacionale, službe ni izgubil. Z Van Beverenom in Mau-riceom Lauzelom je začel z agitacijskim delovanjem med delavstvom. Postal je tajnik in urednik iprvega socialističnega časopisa v Antvverpniu, ali ta list je moral tudi sam kolportirati, kar se je dogajalo glavno v soboto zvečer in v nedeljo. Nahujskani delavci so ga pri tem ovirali, grozili so mu in tudi tepli so ga za to socialistično propagando. Tudi delodajalec ga je oidpustil. Šele ko je bil v Gentu ustanovljen krajevni časopis »Volkswille«, ga je Anseele urejeval in obenem tudi stavil. Taki so pričetki socialistične stranke v Flandriji, ki so združeni % imenom Anseele. On sam pripoveduje o teh časih s humorjem: Pet ljudi je bilo v Gentu, pet v Bruslju, eden v Ant,werpnu in eden v Hainatu: to je bilo onih dvanajst apostolov, ki so ustanovili gibanje. Bila pa je sreča, da ni bilo med njimi nobenega Judeža. Z veliko energijo je agitiral Anseele po celem okrožju tja do francosko-belgijske meje. Iz prostovoljnih prispevkov, ki so jih pobirali na shodih, so bili kriti agitacijski stroški. Da bi bile te finance boljše in red-nejše, je ustanovil Anseele kozumno zadrugo »Vooruit« (Naprej) v Gentu in je bil tudi njen prvi ravnatelj z 28 franki tedenske plače. (Radi antimilitaristične propagande je bil Anseele aretiran in daljšo dobo tudi zaprt. Preko 50 let je Anseele član belgijskega parlamenta, bil je tudi neko dobo minister za pošto in železnico in za železniško in poštno osebje je storil mnogo dobrega. Kljulb svoji starosti je še vedno delaven v flamskem socialističnem in zadružnem gibanju. Njegovi iniciativi se lahko zahvali belgijsko zadružništvo za krasen razvoj, ki ga ima. To zadružništvo je ficer ■delno različno od zadružništva v drugih državah, vendar so se njegove metode na domačih tleh izkazale. Leta 1924 je bila prirejena v Gentu o priliki Mednarodnega zadružnega kongresa na Anseelov predlog mednarodna zadružna razstava, katere so se udeležili s svojo razstavo tudi slovenski delavski zadrugarji.
(Dalje prihodnjič.)
dala za gradnjo stanovanj! Osemčlanska družina pa nima tik pred zi-mo niti strehe nad glavo, in to radi tega, ker je obdarjena z otroci. Ke-daj bo konec takim krivicam?
Ubogi mesarji. Gotovo ni na svetu stanu, ki bi toliko tarnal o slabih časih, kakor ravno mariborski mesarji. Kdor jim verjame, pride do zaključka, da so mesarji največji in naj-nesebičnejši dobrotniki človeštva, ki za blagor ljudstva samo »gor plačajo« in seveda drago kupljeno blago v zgubo prodajajo. Res usmiljenja vredni ljudje, ki zaslužijo javno priznanje. V »Mariborer Zeitung« od 20. septembra na strani 8 v 4. stolpcu pa čitamo, da se bo v Mariboru vršila dne 26- in 27. septembra 1931 konjska dirka, h kateri so prijavili kot dirkači svojo udeležbo kar trije mar. mesarji. Nakup in vzdrževanje dirkalnih konjev po lastnikih, ki niso kmetovalci-konjerejci, stane mnogo denarja in je prav drag šport. Vprašati se moramo, odkod dobivajo mesarji denar, ko vendar po lastni izjavi tako slabo tržijo? Navaden, kmet, trgovec, najboljši uradnik si ne more gleštati dirkačev, ker mu v sedanjih razmerah primanjkuje sredstev za vsakdanje življenske potrebe. Mestno načelstvo pa vprašamo, kaj je z regulacijo mesnih cen? Čujemo, da je tržni odsek že pred dobrim mesecem izgotovil obširen referat za ureditev mesnih cen. Kdo je temu, da ne pride z mrtve točke ? Kmet vzdihuje pod težkimi dajatvami, konsument si ne more privoščiti niti vsakdanjega kruha, mesarji pa
—	dirkajo z dragimi konji! Kaj pravite? Mesarji so res siromaki.
Volilne imenike za mesto Maribor je sodišče kot pristojna oblast te dni potrdilo.
Premeščen je bil te dni sreski načelnik desnega brega dr. Hacin v Prevalje, na njegovo mesto pa je bil imenovan g. Milan Makar.
Mestno tržno nadzorstvo je končno vendar dobilo svoj telefon, in sicer št. 2577.
Prijave za gledališki abonement
se sprejemajo dnevno do 24. t. m. v gledališki pisarni.
Otvoritev avtobusne proge Maribor— Št. Ilj—-državna meja. Mestni avtobusni ipromet v Mariboru je otvoril 19. t. m. avtobusno progo Maribor—Št. Ilj—državna meja začasno ob sredah, sobotah, nedeljah in praznikih. Odhod -z Glavnega trga ob 7.30 in 12.30, oziroma z glavnega kolodvora ob 7,35 in 12.20, z dohodom v Št. Ilj—državna meja ob 8.20 in 13.05 uri. Odhod iz
Št. lija ob 8.30 in 14.30, prihod v Maribor ab 9.20 in 15.20 uri. Vozna cena za osebo Din 10.—, za vsa druga postajališča pa na bazi Din 0.80 za 1 kilometer,
Zastrupljenje z gobami. Dne 20. t. m. se je zastrupil z gobami 54 letni železničar Josip Fras. Rešilni oddelek ga je odpremil v bolnico.
Iz letala je padel na Teznu stanujoči pilot Kerčak dne 20. t. m. Letalo je močno poškodovano, sam pa je zadobil le lažje poškodbe.
Opozorilo staršem! Kupujte za svojo deco sedaj za šolo samo pri nas na Slomškovem trgu 6!
Ptuj.
Pevski odsek »Svoboda« priredi v nedeljo, dne 4. oktobra vinsko trgatev. Trgatev se bo vršila v prosto-
VELIKUMIZOO-CIRKUS
A. Fischer — evropski Barnum & Bajčev
v Mariboru, Magdalenski park
Samo nekaj dni!
V	belem Šotoru |e: 200 nastavljencev, 200 zveri, 100 eksotičnih živali, 65 levov, 30 severnih medvedov.
VELIKANSKI ZVERINJAK
novodobna Noetova barka. Konjušnica najplemenitejših konjskih pasem iz prvih kobilarn kontinenta. Najboljši artisti tu- in inozemstva. Otvoritvena gala-predstava bo v torek, 22. septembra ob 20. (8.) uri zvečer. — V sredo, dne 23. septembra bodeta dve predstavi: prva ob 16. (4.) popol., druga ob 20. (8.) uri zvečer. Popoldanska predstava bo garantirano s tako bogatim sporedom, kakor večerne.
Otroci plačajo pri popoldanskih predstavah polovično ceno. Velikanski zoološki park je dnevno odprt od 10. ure predpoldne do 19. (7.) ure zvečer.
Ob 11. predpoldne bo krmljenje zveri, koncert donskih kozakov
in javne vaje.
Predprodaja vstopnic od torka naprej pri cirkuški blagajni. Kupujemo klavne konje ter vse druge zdrave živali.
Kolesa se shranjujejo v posebnem cirkuškem šotoru. Avtobusna zveza na vse strani ugodna!
MALA NAZNANILA.
Vsi letni naročniki dobe zastonj
14 karatno originalno amerikansko
zlato nalleito pen
ali pa KUrschnerJev rotnl leksikon,
(900 strani, 32 tabel) ali eno prvovrstno radijsko cev.
Zahtevajte takoj brezplačno na ogled „Radio“ welt“. Naroča se Adminlstration der „Radio-welt“ Wlen I, Pestalozzlgasse Nr. 6, ki prinaša obširne radloprograme, Interesantne slike In ima lepo urejene poučne tehnične članke.
Šolske torbice, aktovke, kovčeki, preobleke za kovčeke, damske torbice, denarnice, pasovi itd. Istotako tudi poceni popravila v novo otvor-jenl torbami
JOSIP KARLO,
MARIBOR, Kopališka ulica štev. 2
(Scherbaumov paviljon).
ELEKTROMEHANIČNA DELAVNICA
M. TRABI
Maribor, Vodnikov trg 3, Tel. 2702
Popravila vseh vrst električnih stroiev in aparatov, novo ovijanje sežganih elektromotorjev, dynamo-strojev, transformatorjev Itd. Lastna preizkuševalnica, točna ln ku-lantna postrežba, zmerne cene, nakup ln prodaja porabljenih motorjev ln dynamo-strojev.
Pristopajte k zadrugi
»DELAVSKI DOM“
r. z. z o. z, v Mariboru.
Pristopnina znaša 5 Din, delež 125 Din. Vsak delavec, delavka naj smatra za svojo dolžnost, da bo član te delavske zadruge.
V tekstilnem bazarju
Vetrinjska ulica St. 15
Naribor
se dobi dobro blago za ženske in otročke oblekce po Din 8'—, 10-—, 12-— meter. Oglejte si pred nakupom.
rih »Švicarije«. Začetek ob 4, uri popoldne. Vstop prost. K obilni udeležbi vabi odbor.
Studenci pri Mariboru
Agilna »Svoboda« v Studencih.
Med najdelavnejše delavske kulturne organizacije moramo prišteti gotovo delavsko kulturno društvo »Svoboda« v Studencih pri Mariboru. Člani društva so sami delavci in delavke, najrevnejši med revnimi in ravnotako odbor. A kljub temu jim vse to ne kazi dobre volje in pa energije do dela za podvig izobrazbe med delavstvom v Studencih. Lahko rečemo, da dela »Svoboda«, z ozirom na težavne razmere, v katerih se nahaja delavstvo v Studencih, z neprestanimi prireditvami prave čudeže. Seveda ne morejo napraviti pri tej revščini nič posebnega, a gibljejo se, zbirajo se in družijo reveži, pa se čutijo močne in srečnejše. In to je glavno. V nedeljo, dne 13. t. m., je »Svoboda« zopet imela svoj lep popoldan v dvorani bivšega doma »Svobode«, ki pa je sedaj prodan in last gostilničarja Mraza. Vinska trgatev, ki so jo priredili naši »Svobodaši«, je privabila prav lepo število naših proletarcev iz Studencev in je društvo z uspehom v vsakem oziru zadovoljno. Neumornim delavcem časti-tamo k uspehu in le želimo, da ostanejo kljub neštetim težavam še naprej tako neustrašeni. Brez boja ni življenja! Naše vrste morajo nasprot-stva in težave le utrjevati in nas de-
Tudi Ti
se moraš zavedati, da čas hiti. Ali si v tem mesecu že pridobil »Delavski Politiki« novega naročnika? Opozori na to dolžnost tudi svojega prijatelja!.
lati močnejše. Mariborčani pa naj ne pozabljajo svojih nesebičnih in požrtvovalnih bodiugov v Studencih, ki so naš ponos.
Razno.
Nove španske znamke. Po prevratu so si na Španskem za prvi trenutek pomagali s starimi poštnimi znamkami, na katerih je bila kraljeva slika, na ta način, da so preko kraljeve glave natiskali besedo »republika«. Sedaj pa je vlada sklenila dati v promet dve novi seriji pisemskih znamk, od katerih bo ena nosila sliko predsednika parlamenta španske republike iz leta 1873-74 Nicolasa Salmerona, druga pa ustanovitelja španskega socializma Pab-la Iglesiasa.
Vsakdo mora tttati Fr. Žgefevo knjigo
& spolni vzgoji
Stane 8 Din in se dobi v vseh knjigarnah. ---
Šolske torbice
aktovke, nahrbtnike, gamaše, kovčke itd. v največji izbiri in zmernih cenah nudi Ivan Kravos,
Maribor, Aleksandrova 13
Pristopajte k zadrugi
(t
»»
r. z. z o. z. v Mariboru
Pristopnina znaša 5 Din, delež 125 Din. Vsak delavec, delavka naj smatra za svojo dolžnost da bo član te delavske zadruge.
kupujte svoje potrebščine pri naših inseren-tih.
ZaJesejHnzimo
Velika izbira trikotaže, klobukov, čevljev, copat itd.
po solidnih cenah pri
JAKOB LAH, Naribor, Glavni trs Z,
.a
• 'v-
a
Za Solo kupujemo samo na
Slomškovem trgu Stev. 6.
Ljudska tiskarna Maribor.
in oetivo iz
n
Malnsnlte rooie prihranke
v Štajerski hranilnici in posojilnici v Mariboru, RotovSki trg Stev. 6.
Posojila dajemo po ugodnih pogojih!
Vloie oDrestalento po 672°
proti trimesečni odpovedi.
e
■
Tiska: Ljudska tiskarna d. (L v Mariboru, predstavite)! Jošip Ošlak v Mariboru. — Za konzorcij Izdala ln urelule Viktor Eržen v Mariboru.