Blokiran račun občine
Zelena luč za čistilno napravo
Seja občinskega sveta
Knjižnjica še ostaja, kjer je
Miha Sodja: Želja po letenju
Andrej Žust: Prvi Slovenec med Berlinskimi filharmoniki -
Vedno boljši alpski smučarji
ogaške novice
ZeLenikras

Najprej
D
Spoštovane občanke, cenjeni občani,
Slovenija letos praznuje dvajset let samostojnosti države. V ta namen bodo povsod po domovini organizirali številne dogodke in prireditve v spomin na pogumen korak, ki smo ga naredili Slovenci. Številne pogumne korake in odločitve pa je skozi desetletja sprejemalo tudi delavstvo po vsem svetu. Zato je prav, da v prihajajočih pomladnih dneh počastimo tudi praznik dela, mednarodni praznik delavstva,
ki ga vsako leto 1. maja praznujejo v večini držav sveta. Nad logaško občino je v teh prihajajočih prazničnih dneh nekaj težkih sivih oblakov, vendar bosta pomladanski veter in močno sonce v mojih sodelavcih tudi tokrat premagala to sivino.
V imenu zaposlenih v občinski upravi Občine Logatec in v svojem imenu vam želim prijetno praznovanje praznika skupaj s tistimi, ki se zavedajo, da sta znanje in pošteno delo tisto, kar nas krepi, povezuje in vodi k boljšemu jutri. Iskreno vam čestitamo tudi ob 27. aprilu, dnevu upora proti okupatorju, in vam želimo, da bi prazničen dan preživeli lepo in z mislijo o zgodovinski pomembnosti tega dogodka. Ob prihajajoči veliki noči pa vam želimo veliko notranjega miru in doživeto praznovanje največjega krščanskega praznika.
Berto Menard, župan Občine Logatec
Zaključek
preteklega obdobja
Na 5. redni seji logaškega občinskega sveta 14. aprila smo med ostalimi točkami , ki so pomembne za delovanje občine, obravnavali tudi zaključni račun za leto 2010. Ker se s zaključnim računom zaključuje pretekli mandat, sem se odločila, da v kratkem predstavim delovanje občine skozi finančni rezultat. Zaključni račun predstavlja za nas, svetnike in za občane namensko, racionalno in transparentno porabo sredstev vseh nas. Decembra 2009 je bil sprejet proračun za leto 2010 v višini 15.307.160 eur. Rebalans proračuna je bil sprejet septembra 2010 v višini 14.483.144 eur, realizacija proračuna pa je 11.901.570 eur. Izpad prihodkov glede na rebalans je visok 2.581.567 eur in predstavlja sofinanciranje izgradnje sortirnice odpadkov, prodajo zemljišč v lOC in Grčarevcu in odlaganje odpadkov. Na odhodkovni strani je bila realizacija po zaključnem računu zmanjšana za 3.212.013 eur iz naslova investicij. Realizirale so investicije, ki so bile začete v letu 2009 in so se nadaljevale v leto 2010, torej za nazaj, prav malo je bilo investicij, začetih v letu 2010. Realizacija proračuna je bila po zaključnem računu septembra 2010 v višini komaj 5.875.493,26 eur, kar kaže na to, da se je glavnina vseh aktivnos -ti izvršila proti koncu leta in je bilo zato plačilo preneseno v leto 2011. Prerazporeditve proračunskih sredstev na osnovi sklepov
r
ca
fa
fC
3
0
1 a
tO
o
Logaške novice, glasilo Občine Logatec ISSN 03509281
Izdajatelj: Občinski svet Občine Logatec. Uredništvo
Odgovorna urednica: Pet^a Trček.
Uredniški odbor: Branka Novak, Saša Musec, Nevenka Malavašič, Janez Gostiša, Metka Bogataj, Darja Merlak, Ma^ko Logar, Romala Hribar.
Stalni sodelavci: Marcel Štefančič, Jerca Korče, Anita Ilič, David Kunc, Brane Pevec, Ana Žakelj, Marjan Papež,
Fra^c Brus, Ma^in^a Pet^ovšek.
Grafična zasnova: Goran Rupnik.
Tisk: Bogra^ tiskala, d. o. o.
Naklada: 4.300 izvodov.
Logaške novice brezplačno prejmejo vsa gospodinjstva v občini. Naslov: Tržaška 50 a, Logatec
Tel.: 01 759 06 00 (občina), 01 75 9 06 1 9 (uredništvo, ob sredah od 15. do 17. ure), 031 334 271 (Petra Trček) E-pošta: trcek.petra@sioj.net, logaske@logatec.si
Naslovnica: Prejem^i^i letošnjih februarskih priznanj na področju kulture so Marija Milena R^pni^ in Irena Lukan iz Dua Mir, Antonija Rudolf, Franc Pupis in Martin Logarja. (foto: David Kunc)
Rok za oddajo prispevkov je zadnji da^ v mesecu. Prispevki so la^ko dolgi največ eno tipkajo st^a^, pisava Arial, velikost pisave 13 pt, daljše bomo objavili po dogovoru. Prispevke s fotografijami pošljite na poštni ali elektronski naslov. Prispevki naj bodo kratki in jedrnati, pripišite ime in priimek avtorja prispevka in fotografije, napišite tudi, kdo oziroma kaj je na fotografiji. Nepodpisanih prispevkov ne bomo objavili, uredništvo si pridržuje tudi pravico, da prispevka ne objavi, če ni dovolj prostora.
so bile visoke 912.225,37 eur, kar kaže na izredno čudno stanje. Poraba sredstev je bila na nekaterih postavkah izredno velika. Za nekatere postavke ni bilo mogoče ugotoviti zakaj se niso realizirale, ker uslužbenci preprosto niso imeli teh informacij, ker jih niso od nadrejenih prejeli. In na koncu, da izpostavim, kako visoke primanjkljaj, obveznosti dobaviteljev, predobremenitve in dolgoročni kredit smo prejeli, naj navedem po posameznih segmentih: obveznosti do dobaviteljev: 2.481.852 eur, obveznosti do javnega sektorja: 339.539 eur,obveznosti do ZD Logatec: 340.859 eur, obveznosti do zaposlenih (plače): 67.038 eur, obveznosti za prispevke, DDV: 80.682 eur, namenska sredstva in finančno jamstvo: 3.296.258 eur, dolgoročni kredit: 900.000 eur (300.000 eur letno), Stanovanjski sklad: 211.079 eur, negativno stanje proračuna (prenos sredstev): 475.169 eur. V naštetih obveznostih iz leta 2010 je vštet tudi tožben zahtevek Petrola. Če naštete zneske seštejemo, pridemo na 7.292.476 eur prevzema obveznosti iz preteklega leta, a tu še ni vštet dolgoročni kredit. Tako velik primanjkljaj že sam po sebi predstavlja za sedanjega župana in celotno upravo velik problem, kako realizirati čeprav zmanjšani proračun za letošnje leto, ki je še blokiran. Resnosti situacije se zavedamo in naredili bomo vse, da se zadeve sanirajo.	Ladislava Furlan, podžupanja
Poslanci SDS na Notranjskem
Največja opozicijska poslanska skupina je 11. aprila obiskala Notranjsko-dolenjsko regijo. Tako so poslanci SDS Miro Petek, dr. Branko Grims, Robert Hrovat in Rudolf Petan obisk začeli v občini Bloke, kjer so si ogledali prostore tovarne Kovinoplastika Lož, na občinskem uradu pa jih je sprejel župan občine Bloke Jože Doles. Obisk se je nadaljeval v Loški dolini in občini Cerknica, nazadnje pa so poslanci obiskali tudi občino Logatec, kjer jih je sprejel župan Berto Menard. Na sprejemu so sodelovali oba podžupana, predsednik OOZ Logatec Bogdan Oblak ter predsednika krajevnih skupnosti Naklo in Trate. V sproščenem pogovoru so se udeleženci pogovorili o problemih, iz katerih izvira slaba rast podjetništva, o razvoju krajev in ostalih podobnih problemih, ki težijo vsakdanje prebivalce naše občine. Sprejemu je sledil obisk v domu Marije in Marte, kjer so poslanci obiskali dolgoletno članico SDS Avguštino Škrlj, obisk pa so zaključili z javno tribuno v Narodnem domu. V sklopu javne tribune so se prej omenjenim pridružili tudi poslanci, ki so bili na obisku na Vrhniki in v okoliških občinah, to so dr. France Cukjati, Eva Irgl in Milan Čadež. Tema javne tribune je bila EU raste, Slovenija še vedno v krču krize. Kje so rešitve?
Zoran Mojškerc, tajnik OO SDS Logatec

Zastopati morajo interese občine
Predstavniki občine v svetih zavodov bodo morali svoja stališča pred glasovanjem uskladiti z občinskimi - Lokalni energetski načrt še vedno ni po volji svetnikov
S precej obširno razpravo so svetniki na aprilski seji med drugim pospremili sprejem navodila za predstavnike občine v organih upravljanja javnih zavodov in podjetij, katerih ustanoviteljica je. Kot je pojasnila vršilka dolžnosti direktorice občinske uprave Nevenka Malavašič, želijo na ta način določiti oziroma izboljšati sodelovanje med občino in njenimi predstavniki ter zagotoviti, da bo občina kot ustanoviteljica igrala bolj aktivno vlogo.
»Dogajalo se je, da nekateri predstavniki občine na seje sploh niso hodili ali so sprejemali odločitve, ki niso bile v intere -su občine,« je povedala Malavašičeva. Po novem bodo morali predstavniki v svetih zavodov svoja stališča do pomembnih odločitev najprej uskladiti s kontaktno osebo na občini. Poleg tega jih lahko zaradi nespoštovanja navodil razrešijo.
Svetniki so sprejeli tudi pravilnik o sprejemu otrok v vrtec, na podlagi katerega imajo več možnosti za sprejem otroci, katerih straši stalno živijo na območju logaške občine in so zaposleni. Za stalno prebivališče otroku pripada 50 točk, za zaposlitev obeh staršev oziroma enega v enostarševski družini pa 20, medtem ko zaposlenost le enega od staršev prinese pet točk. Otroci, ki so že bili na čakalni listi, dobijo dodatnih 15 točk, deset točk prinese, če je iz družine v vrtec že vključen kakšen otrok. Če je otrok s 1. septembrom star 11 mesecev ali več, dobi 10 točk, če ima deset mesec, osem točk, za devet mesecev prejme šest točk, za osem mesecev štiri in za sedem dve točki. »Na občini si prizadevamo, da v vrtec sprejmemo vse otroke, v preteklih letih smo zaradi tega odprli nekaj novih oddelkov,« je povedala Malavašičeva.
Tudi tokrat z Lekom niso bili zadovoljni
Svetniki so spet obravnavali lokalni energetski koncept (Lek), na osnovi katerega bo občina oblikovala energetsko strategijo in je pogoj za kandidiranje na nepovratna sredstva za projekte energetskih izboljšav. Svetniki ga niso potrdili, saj so menili, da pripravljalec, podjetje Igens, ni zadovoljivo odgovoril na številna vprašanja in dileme, ki so jih izpostavili ob prvem branju decembra lani. Miran Obreza (Zares) pa je spet opomnil, da je dokument premalo ambiciozen. Podjetju Igens so naložili, da se mora v
Svetniki so pri sprejemu otrok v vrtec prednost dali logaškim malčkom. (foto: arhiv Logaških novic, Anže Vrabl)
15 dneh opredeliti do njihovih pripomb, nato pa naj bi Lek sprejeli na dopisni seji.
Lek med drugim ugotavlja številne šibke točke rabe energije in energentov, nakazuje rešitve in določa aktivnosti. Za uveljavitev aktivnosti v praksi bo občina potrebovala energetskega menedžerja. V podjetju Igens so na pobudo občinskega odbora za urejanje prostora, varstvo okolja in infrastrukturo preučili tudi možnost postavitve skupne kotlovnice na Tovarniški ulici, na katero bi se priključila tudi osnovna šola in vrtec.
Direktorica Zdravstvenega doma Jasna Čuk Rupnik je svetnikom predstavila poročilo o delu v lanskem letu in načrtu poslovanja v letošnjem. Med drugim je opozorila na prostorsko stisko otroškega in šolskega dispanzerja in poudarila, da se še vedno srečujejo s velikimi kadrovskimi težavami. Po drugi strani je zdravstveni dom prav zaradi pomanjkanja zdravnikov tudi lansko leto zaključil s pozitivnim poslovanjem; ustvarili so sto tisoč evrov presežka. »Zaradi pomanjkanja kadra imamo več dela zaposleni zdravniki, pomagajo pa nam tudi speci-alizanti, za katere država povrne osebni dohodek,« je povedala Čuk Rupnikova.
Svetniki so sprejeli še pravilnik o pogojih za delo svetniških skupin, na podlagi katerega so uredili tudi, kako bo občina zagotavljala sredstva za delo svetniških skupin. Koliko jih bo dobila posamezna, je odvisno od števila izvoljenih članov, porabili pa jih bodo lahko za administrativno in strokovno pomoč, naročnine za tisk, za nakup in vzdrževanje osnovnih sredstev, nakup pisarniškega materiala, plačilo potnih stroškov in podobno.
Strinjali so se tudi, da lahko Komunalno podjetje Logatec za premostitev likvidnostnih težav sklene kreditno pogodbo. Najame lahko kratkoročni kredit ali poviša limit na plačilnem računu, vendar za največ 430 tisoč evrov na mesec. Na komunali pravijo, da se likvidnostne težave lahko pojavijo zaradi plačilne nediscipline, v podjetju pa že ta mesec niso mogli pravočasno izplačati plač.
O Petrolu in Ceru NIK
Logaški župan Berto Menard je pojasnil, da je občinski račun še vedno blokiran. S Petrolom se dogovarjajo o plačilu dolga. Upajo, da bodo odplačevali po 60 tisočakov na mesec, za poplačilo pa bo šlo tudi vse, kar bo občina dobila od prodaje nepremičnin. O tem naj bi s Petrolom kmalu podpisali notarski zapis.
Menard je spregovoril tudi o Centru za ravnanje z odpadki Notranjske, Istre in Krasa. Trenutno pridobivajo okolje-varstveno dovoljenje in presojo vplivov na okolje za morebitno lokacijo za Lomom ob avtocesti, ki so si jo že ogledali iz zraka. Dovoljenja morajo dobiti do konca maja, sicer jim bo ušel vlak s ko-hezijskimi sredstvi, na katera računajo. »Poleg tega je po starem prostorskem načrtu na tem prostoru še mogoče graditi, ko bo sprejet nov, pa verjetno nič več,« še pravi Menard.
Petra Trček
Nadzorni svet komunale
V nadzorni svet Komunalnega podjetja so svetniki za predstavnike občine kot ustanovitelja izvolili Vesno Urbančič, Marka Rupnika, Andreja Muršeca in Zorana Mojškerca.
O (N
o
C D
M O
hJ

r
ca
fa
fC
n
0
1 c
a
to o
Zelena luč za Čisto Ljubljanico
Po zagotovilih okoljskega ministrstva naj bi občine za gradnjo čistilnih naprav in kanalizacije še letos začele s črpanjem dobrih 34 milijonov sredstev iz kohezijskega sklada
Vlogo za pridobitev kohezijskih sredstev za gradnjo kanalizacije in čistilnih naprav, ki ji je do popolnosti manjkala le še ponovno podpisana in spremenjena medobčinska pogodba o medsebojnem sodelovanju, je okoljsko ministrstvo po letih dopolnjevanja in spreminjanja končno potrdilo. Pogodbo, ki je predstavljala piko na i pri potrjevanju vloge, pa je 24. marca v prostorih Občine Logatec podpisalo osem županov iz občin, ki so pristopile k projektu. Projekt Čista Ljubljanica je ves čas vodila in koordinirala naša občina skupaj s Komunalnim podjetjem Logatec. Po zagotovilih okoljskega ministrstva naj bi občine še v letošnjem letu začele s črpanjem dobrih 34 milijonov sredstev iz Kohezijskega sklada Evropske unije.
Občine Borovnica, Brezovica, Cerknica, Pivka, Postojna, Škofljica, Vrhnika in Logatec so se po letih usklajevanj, povezanih z oddajo popolne vloge in spremembe projektov, končno oddahnile. Po vseh zagotovilih, čeprav mora vloga še v potrditev na Službo Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko, naj bi se kolesje, povezano s porabo evropskih sredstev v ta namen končno premaknilo. Vse od leta 2007 se je Občina Logatec skupaj s Komunalnim podjetjem Logatec trudila, da bi zadeve uspešno pripeljala do dejanske izvedbe zastavljenih projektov posameznih občin.
Kot je na zgoraj omenjenem sestanku županov povedal nekdanji direktor komunale v Logatcu Igor Petek, ki je zbranim predstavil potek dela na projektu Čista Ljubljanica, je bila pot, ki so jo prehodile občine, res dolga. Na dolgotrajne postopke so zbrani župani pozabili že v naslednjem trenutku, saj jih je logaški župan Berto Menard s sodelavci seznanil, da je vlogo potrdilo ministrstvo za okolje in prostor ter da čakajo le še na podpisano medobčinsko pogodbo, ki ureja medsebojno sodelovanje občin pri projektu. Nekaj dni po tem sestanku je Občina Logatec tudi uradno prejela dopis, iz katerega je mogoče razbrati, da ministrstvo potrjuje administrativno, tehnično, finančno ter vsebinsko popolnost vloge. Na okoljskem ministrstvu tako že čakajo na pripravljene razpisne dokumentacije za izbor izvajalcev gradenj po posameznih projektih.
Dejstvo je, da je, glede na trajanje usklajevanja med okolj-skim ministrstvom in občinami, ostalo zelo malo časa za porabo
April - mesec krajinske arhitekture
Društvo krajinskih arhitektov Slovenije (DKAS) se pridružuje mednarodni skupnosti krajinski arhitektov in napoveduje praznovanje meseca krajinske arhitekture. Praznovanje meseca krajinske arhitekture je namenjeno promociji stroke, osredotočeni na urejanje odprtega prostora. Kot razmeroma mlada stroka je z vnosom varovalne doktrine v prostorsko načrtovanje in urejanje prostora krajinska arhitektura dokazala družbeno koristnost. DKAS tudi letos organizira kar nekaj dogodkov pod skupnim imenom Strokovna literatura s področja krajine - ali jo poznaš? Več o spremljevalnih dogodkih si lahko preberete na spletni strani DKAS www.dkas.si.
Občina Logatec je bila prejšnja leta vedno aktivna udeleženka meseca krajinske arhitekture, s prispevki, z udeležbo na konferenci, dnevom odprtih vrat. Letos pa vas vabimo, da odgovorite na spletno anketo z vprašanjem, kaj je krajinska arhitektura, ki je objavljena na spletni strani Občine Logatec www.logatec. si. V sprejemni pisarni občine imamo še nekaj priponk, ki smo jih leta 2009 pripravili ob dnevu odprtih vrat.
Pogodbo o medsebojnem sodelovanju pri projektu Čista Ljubljanica so v Logatcu podpisali župan osmih občin (Berto Menard prvi z leve), pridružil se jim je nekdanji direktor Komunalnega podjetja Logatec Igor Petek. (foto: arhiv Občine Logatec)
kohezijskih sredstev. Pripravljalci razpisnih dokumentacij za izbor izvajalcev gradenj morajo tako z delom pohiteti, saj se lahko dodeljena denarna sredstva črpajo le do konca leta 2015. Trenutno je že pripravljena razpisna dokumentacija za projekte v občinah Pivka, Cerknica in Logatec, pripravljen pa je tudi razpis, na katerega se bodo prijavili tisti, ki bodo ta projekt v nadaljevanju predstavljali širši javnosti, gre za javni razpis za obveščanje javnosti o izvajanju projekta Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Ljubljanice.
V logaški občini bomo v okviru projekta Čista Ljubljanica reševali problem čistilne naprave v Dolenjem Logatcu in kanalizacije med Kalcami in Gorenjim Logatcem, na Kalcah in na Martinj hribu. Z izgradnjo navedenega kanalizacijskega omrežja, predvsem pa z investicijo v čistilno napravo, bomo rešili pereč problem, povezan z obstoječo čistilno napravo na območju Jačke v Logatcu.
Romana Hribar in Mateja Čuk, občinska uprava
Vabimo vas na prvo okroglo mizo z naslovom
REGIONALNI DIALOG: POGOVORI O SLOVENIJI IN ZA SLOVENIJO,
na kateri bo gost
veleposlanik ZDA v Sloveniji Nj. ekscelenca Joseph A. Mussomeli.
Srečanje bo v torek, 19. aprila, ob 18.00, v dvorani Občine Logatec
(Tržaška cesta 50 A). Namen okrogle mize je odgovoriti na naslednja vprašanja:
-	Je varnost Slovenije v mednarodnem okolju ogrožena?
-	Kakšen je ameriški pogled na varnost v naši regiji?
-	Kako in v kakšni meri demografska rast islama vpliva na kulturno in politično dogajanje v Evropi?
Vabimo vas, da s svojimi pogledi ter razmišljanji prispevate k razpravi. Dogodek organizira Regionalni dialog s podporo občine Logatec

Blokiran račun Občine Logatec zaradi tožbe Petrola
Občina Logatec ima zaradi tožbe Petrola blokiran račun - Ustavljene investicije in zastavljeni projekti - Občinska uprava si prizadeva rešiti situacijo, katere zgodba se vleče že 18 let
Zgodba s Petrolom, d. d., (Petrol) se je, in to naj poudarimo, začela že davno pred županskim mandatom Berta Menarda, in sicer leta 1993. Takrat je bila sklenjena pogodba o odplačnem prenosu pravice uporabe na nepremičninah med družbo Petrol, podjetje za notranjo in zunanjo trgovino ter finančno poslovanje, ter Občino Logatec - Sklad stavbnih zemljišč občine. Družbi Petrol je bilo prodano zemljišče, ki se nahaja takoj na vhodu v industrijsko-obrtno cono v Logatcu, na levi strani - objekti med železniško progo in priključkom v lOC Logatec. Kot kaže, se družba Petrol kot lastnica zemljišča ni nikoli vpisala v zemljiško knjigo.
Dejstvo je, da so se stvari zapletle s ponovno prodajo istih zemljišč družbi Silan, podjetje za promet z nepremičninami, d. o. o., Ljubljana (Silan). Po pregledu dokumentov, ki smo jih imeli na voljo, je mogoče ugotoviti, da se je to zgodilo tudi zaradi dejstva, da je Sklad stavbnih zemljišč enkrat deloval v okviru Občine Logatec, nato kot neke vrste »samostojni subjekt« v okviru Občine Logatec in še pozneje kot Javno podjetje Stavbna zemljišča Logatec, d. o. o. V stanju prenašanja pristojnosti iz Občine Logatec na Sklad stavbnih zemljišč Občine Logatec in nato na javno podjetje Stavbna zemljišča pa se je zgodila ponovna prodaja istega zemljišča. Kljub ugotovitvi, da se je isto zemljišče prodalo dvakrat in da so najverjetneje potekali pogovori med nekdanjim županom Občine Logatec Janezom Nagodetom in družbo Petrol, do rešitve nastale situacije ni prišlo. Petrol je vložil tožbo, na poslano tožbo tedanje vodstvo žal ni odgovorilo. Sledila je zamudna sodba, ki je v celoti potrdila tožbeni zahtevek družbe Petrol. Predvidevamo lahko, da bi bila lahko odločitev sodišča tudi drugačna, če bi tedanje vodstvo v roku odgovorilo na tožbo, in se občina danes najverjetneje ne bi znašla v tako težki situaciji.
O tem, kdo je kriv za stanje, v katerem se občina nahaja, bo pokazal čas. Če bo treba, bo o odgovornosti odločalo sodišče, kazensko in civilno, občinska uprava ter župan pa ne želita dajati
nobenih sodb o tem, kdo je kriv in kdo ne. Zgodba je zagotovo zapletena, zato se je vodstvo Občine Logatec po strokovno pravno pomoč obrnilo na odvetniško pisarno, zadevo pa bo pregledal tudi nadzorni odbor Občine Logatec.
Kaj se je v zvezi z omenjeno zadevo dejansko dogajalo v preteklosti, naj ugotovijo pristojne službe. Naloga vodstva občinske uprave v tem trenutku je, da sanira stanje. Res je, kot je bilo mogoče zaslediti iz objav nekaterih medijev, da ima Občina Logatec od 18. marca zaradi prejetega sklepa o izvršbi s strani sodišča v zvezi s tožbo s strani družbe Petrol blokiran transakcij ski račun. To pomeni, da je izvajanje vseh dejavnosti, ki so v njeni pristojnosti, omejeno. Problem blokiranega računa se odraža na izvajanju že zastavljenih ali načrtovanih projektov, seveda pa to pomeni, da finančnega priliva ni niti za tiste službe in zavode, ki se financirajo iz občinskega proračuna - vrtci, zdravstveni dom, knjižnica itd.
Plače za marec so izplačane
V ponedeljek, 4. aprila, je občina sklicala tudi tiskovno konferenco, na kateri je predstavila situacijo, v kateri se je znašla zaradi omenjene dvojne prodaje istega zemljišča in neodzivnosti nekdanjega vodstva občine na tožbo Petrola. Na njej so povedali, da občina zaradi blokade računa nima denarja za nakazilo plač javnim uslužbencem v vrtcih, knjižnici ter občinski upravi.
Občinska uprava, ki si ves čas od izvršbe na njenem računu prizadeva storiti in uporabiti vse pravne poti, da bi lahko vsak mesec uporabila vsaj del zadržanih sredstev za zagotavljanje najnujnejših aktivnosti ter plače zaposlenih, je 5. aprila vseeno uspela izplačati plače za mesec marec. Uprava za javne prihodke na ministrstvu za finance je namreč pri izplačilu, deblokadi dela sredstev občine, upoštevala 17. člen zakona o financiranju občin, ki pravi, da sredstva iz dohodnine ne smejo biti zasežena za plačilo dospelih obveznosti, kot so npr. plače zaposlenih. Takoj naslednji dan so bile poravnane tudi obveznosti iz naslova materialnih stroškov tako javnih zavodov, ki
se financirajo iz občinskega proračuna, kot za osnovno delovanje občine. Kljub vsemu, ima občina še naprej blokiran svoj transakcijski račun in vsi ostali prihodki, ki pridejo na račun občine Logatec, se avtomatično prenakažejo na račun družbe Petrol. Občina v tem trenutku še vedno čaka na sklep sodišča o dovoljenju za porabo sredstev, in sicer o minimalni mesečni porabi, ki bo zadostovala za osnovno delovanje občine.
Naj povemo, da je o zadevi - tožbi že odločeno s pravnomočno odločbo, vendar mora sodišče v izvršilnem postopku odločiti o datumu prenehanja teka zamudnih obresti zaradi sprejete odločbe Ustavnega sodišča ter prakse Vrhovnega sodišča. Kot omenjeno, je višina dolga določena s pravnomočno sodno odločbo in znaša nekaj manj kot 2,2 milijona evrov. Občina Logatec pa je zaradi prakse Vrhovnega sodišča in teka zamudnih obresti bila mnenja, da dolg znaša nekaj več kot milijon evrov, saj naj bi obresti prenehale teči z 31. decembrom 2001. To pomeni, da občinska uprava v tem trenutku čaka na odločitev sodišča, in sicer v delu, ko bo odločalo o višini zamudnih obresti.
Glede na dogodke iz preteklih let, ko so občino vodili drugi in se neuspešno dogovarjali z družbo Petrol o zamenjavi zemljišč in podobnem, je občinsko vodstvo mnenja, da mora o zadevi do konca odločiti sodišče. To bo tudi podlaga za nadaljnje pogovore z odgovornimi v družbi Petrol, in sicer o tem, na kakšen način bomo odplačevali dolg. Koliko časa in na kakšen način bo ta dolg odplačan, je v tem trenutku težko reči.
Vodstvo občine upa in si prizadeva, da bi dolg odplačali obročno, v najslabšem primeru pa ga bo treba plačevali tako, kot določa zakon o izvršbi in zavarovanju, kar pomeni, da se bodo na predlog Petrola zasegala denarna sredstva na dolžnikovem računu in z rubežem premičnin. A naj še enkrat poudarimo, da si strokovne službe na občini skupaj z najeto zunanjo pravno pomočjo trudijo, da bi stvari rešili tako, da do tega ne bo prišlo. Berto Menard, župan Občine Logatec
O (N
C D
M O
hJ

Evropski denar za kanalizacijo in čistilno napravo v Rovtah
Z gradnjo naj bi začeli še letos, končali pa konec prihodnjega leta
Služba vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko je marca Občini Logatec odobrila 320 tisoč evrov za gradnjo kanalizacijskega omrežja ter lagunske čistilne naprave v Rovtah. Občina namerava z izgradnjo končati v začetku jeseni 2012.
Na projektu Sanitarna kanalizacija in lagunska čistilna naprava Rovte je Občina Logatec začela delati že leta 2008, ko so se začele pridobivati služnosti ter pripravljati dokumentacija za izdajo gradbenega dovoljenja za ta projekt. Občina se je za tako zahtevno in tudi finančno veliko investicijo odločila iz preprostega razloga - naselje Rovte namreč še nima javne kanalizacije in čistilne naprave, izgradnjo tako enega kot drugega pa narekujejo tako domači kot evropski predpisi. Poleg tega bi z izvedbo tega projekta dokončno uredili tudi problem odpadnih voda, ki se zlivajo proti vodnemu viru v Zajelah. Investicija v kanalizacijsko omrežje in čistilno napravo bo prebivalcem Rovt in bližnjih zaselkov prinesla bolj kakovostno in sanitamo-zdravstveno bolj varno bivalno okolje pa tudi ustrezno komunalno infrastrukturo. Na kanalizacijsko omrežje, dolgo nekaj več kot šest kilometrov,
se bo priključilo slabih 170 obstoječih in nekaj novih objektov, čistilna naprava pa bo zadostovala za 800 populacijskih enot.
Pomaga tudi država
Celotna investicija bo stala dobrih milijon in pol evrov, zato se je Občina odločila, da stroške delno pokrije s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj Evropske unije. Konec marca je vlogo za pridobitev sredstev potrdila Služba vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko in občini so odobrili dobrih 300 tisoč evrov evropskega denarja, kar predstavlja 20 odstotkov investicije. Svoj delež k investiciji pa bo na podlagi zakona o financiranju občin s slabimi 300 tisoč evri prispevala tudi država.
Odobrena sredstva predstavljajo začetek postopkov za izbiro izvajalca gradnje. Ta naj bi se začel še v tem mesecu, gradili pa naj bi predvidoma od letošnje pozne pomladi do začetka jeseni 2012, če le ne bo prišlo do zapletov pri izbiri izvajalca; revizijski postopki, na primer, lahko začetek gradnje nekoliko odmaknejo od zastavljenih rokov.
Romana Hribar, občinska uprava
Posodobitve v sistemu PISO - kulturna dediščina
Podjetje Realis, ki je upravitelj sistema PISO, je sklenilo dogovor z Ministrstvom za kulturo, da bodo podatki, vezani na enote kulturne dediščine, osveženi dvakrat letno. Podatki odražajo stanje registrirane premične kulturne dediščine na dan izdaje podatkov. Trenutni datum izdaje podatkov je 25. marec 2011. Podatki se lahko dnevno spreminjajo in dopolnjujejo z novim vpisom enot v register. Pridobitev podatkov iz tega registra ne predstavlja pridobitve dokumentov oziroma podatkov, ki so z zakonom predvideni ali predpisani na področju varstva kulturne dediščine in urejanja prostora.
Če navedemo eno ključnih sprememb, se območje Logatec - Arheološko najdišče Tabor, Gorenji in Dolenji Logatec po novem v registru imenuje Logatec - arheološko najdišče Longati-cum. Evidenčne številke ostajajo nespremenjene.
Ob tem pa še podatek o stanju distribucije drugih podatkov: zemljiški kataster - 11. marec 2011, kataster stavb - 11. marec 2011, register prostorskih enot - 11. marec 2011, dejanska raba zemljišč - 19. januar 2011, državni prostorski akti - 1. april 2011, varstvo narave - 22. februar 2011.
mag. Katja Žagar, občinska uprava
r
ca
fa
fC
n
i
c a
to o
Pojasnilo Nadzornega odbora Občine Logatec k zapisu Petrolovo zemljišče v zadnji številki Logaških novic
Spoštovane občanke in občani, v zvezi z odprtim pismom Petrolovo zemljišče, ki ga je g. Janez Nagode objavil v zadnji številki Logaških novic (LN št. 3/2011, str. 22-23), vas obveščam, da je Nadzorni odbor (NO) Občine Logatec glede tega primera 9. 2. 2011 uvedel nadzor, ki še poteka, v tem okviru pa iščemo in pridobivamo dokumente, iz katerih ugotavljamo dejansko stanje stvari. Na pogovor bomo povabili tudi nekatere posameznike, za katere utemeljeno pričakujemo, da bodo lahko
podrobneje pojasnili dogajanja v zvezi s spornimi pravnimi posli z občinskimi zemljišči, sklenjenimi med Občino Logatec in drugimi pogodbenimi strankami. Končno poročilo NO bo kmalu predstavljeno občinskim svetnikom in javnosti na eni od prihodnjih sej občinskega sveta, objavili pa ga bomo tudi na spletnem podlistku NO na domači strani Občine Logatec.
Občanke in občane ob tem obveščam, da bo nadzorni odbor, ki bdi nad racionalno porabo javnih sredstev v Občini
Logatec, primer temeljito proučil in bo ob morebitno ugotovljenih razlogih za sum, da so bila zaradi aktivnega ali opu-stitvenega ravnanja odgovornih oseb javna sredstva oškodovana, v skladu s splošnimi predpisi in Statutom Občine Logatec o tem obvestil državne organe, pristojne za nadaljnje ukrepanje in zaščito javnega interesa.
mag. Matjaž Žigon, predsednik NO Občine Logatec
Pomembno obvestilo za kmete - nosilce KMG ali njihove pooblaščence
Če še niste oddali zbirne vloge »Neposredna plačila 2011«, vas pozivamo, da se čim prej prijavite za elektronski vnos vlog.
Prijavljenim po 25. aprilu 2011 ne bomo mogli zagotoviti oddaje v roku do 6. maja 2011. Prijave: 754 29 33 ali GSM 041 310 186.
Vodja izpostave KSS Logatec, kmetijski svetovalec Roman Rupnik

Za zaporo občinske ceste je obvezen elaborat
Počasi smo vstopili v čas, ko bo veliko prireditev na prostem, prav tako se začenja z deli, zaradi katerih je treba ceste delno ali popolno zapreti za promet. Dela in prireditve na ali ob občinski cesti, ki vplivajo na promet, da jo je treba delno ali popolno zapreti za promet, se lahko opravljajo le z dovoljenjem, ki ga izda Občinska uprava Občine Logatec. Z dovoljenjem se določijo pogoji za izvedbo zapore ceste, preusmeritve prometa zaradi zapore ceste in čas zapore.
Roki za podajo vloge
Občinska uprava je pripravila dva obrazca, in sicer vlogo za izdajo dovoljenja za zaporo ceste zaradi del in vlogo za iz-
dajo dovoljenja za zaporo ceste zaradi prireditve. Vloga mora biti vložena najmanj 15 dni pred predlaganim rokom zapore in mora vsebovati podatke o vlagatelju, lokaciji, o prireditvi, zaradi katere se predlaga zapora, podatke o načinu in času trajanja izvedbe prireditve ter elaborat zapore ceste, opremljen z žigom in podpisom pooblaščenega inženirja.
Kaj je Elaborat zapore ceste?
Elaborat zapore ceste ni novost in želja občine, predpisan je s Pravilnikom o načinu označevanja in zavarovanja del na javnih cestah in ovir v cestnem prometu (Ur. l. RS, št. 116/06, 88/08, 109/10-ZCes-1), ki ga je sprejelo ministrstvo za promet. Elaborat je sestavni del vloge. Določa začasno prometno ureditev zaradi izvedbe del, zavarovanja nevarnih mest, objektov ali ovir v cestnem prome-
tu in prireditev, tako da je tudi na takih delih ceste zagotovljeno varen in čim bolj tekoč promet vseh vrst. Če vloga ne bo vsebovala predpisanega elaborata, jo bo morala občinska uprava, žal, zaradi nepopolnosti zavreči. Tako komunalno podjetje kot tisti, ki postavlja zaporo ceste, ne moreta prevzeti odgovornosti za postavitev zapore brez elaborata.
Plačilo takse
Obrazci za vloge so pripravljeni in na voljo v sprejemni informacijski pisarni Občine Logatec ali na spletni strani občine www.logatec.si. Za vlogo in izdajo dovoljenja za zaporo ceste zaradi prireditve je treba plačati 19,34 evra, za vlogo in izdajo dovoljenja za zaporo ceste zaradi del pa 5,43 evra.
Zoran Žagar in mag. Katja Žagar, občinska uprava
Dovoljenje za hrup za prireditve na prostem
Ker se bližajo toplejši dnevi in s tem tudi organiziranje prireditev na prostem, vsem organizatorjem, ki gostijo glasbenike oziroma uporabljajo ozvočenje, posredujemo obvestilo, s katerim želimo zagotoviti pravočasno informacijo o tem, katero dokumentacijo je treba pridobiti s strani občinskega organa.
Kdaj potrebujete dovoljenje?
Dovoljenje za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom je treba pridobiti za uporabo zvočnih naprav na prireditvi v skladu z zahtevami zakonodaje s področja varstva okolja. Dovoljenje izda pristojni organ občine, na območju katere je kraj prireditve.
Pomembno je, da organizatorji prireditev vlogo pravočasno vložijo, saj v nasprotnem primeru dovoljenja ni mogoče izdati. Rok za vložitev vloge je vsaj 30 dni pred začetkom prireditve._
Vlogi je treba priložiti poročilo o emisiji hrupa v okolje ali dokumentacijo o nazivni električni moči in številu zvočnih naprav ter načrt prireditvenega prostora in njegove neposredne okolice, če je iz priložene dokumentacije razvidno, da razdalja od zvočnikov do najbližjih stavb z varovanimi prostori ni manjša od razdalje, ki je za nazivno električno moč določena v prilogi predpisa in število vseh zvočnikov ni večje od šest. Načrt prireditvenega prostora in njegove neposredne okolice mora biti v merilu 1 : 1000, na njem morajo biti označeni tlorisi najbližjih stavb z varovanimi prostori, ki od zvočnikov niso oddaljene več kot 600 metrov, in to v vseh smereh, ki od glavnih osi zvočnikov niso odklonjene več kot 45 kotnih stopinj. Če v poročilu o emisiji hrupa v okolje za posamezno stanovanjsko stavbo ni ocenjena izpostavljenost hrupu, je treba k vlogi za izdajo dovoljenja priložiti tudi izjave lastnikov stanovanjskih stavb oziroma stanovanj v njih, da se strinjajo z uporabo zvočnih naprav na prireditvi.
Kdaj dovoljenja ne potrebujete?
V naštetih primerih mora organizator prireditve Občini Logatec na pripravljenem obrazcu zgolj prijaviti uporabo zvočnih na-
prav na prireditvi, najmanj 7 dni pred začetkom prireditve.
Šteje se, da dovoljenja ni treba pridobiti, če uporaba zvočnih naprav ne povzroča čezmerne obremenitve okolja s hrupom, če:
-	je prireditev podnevi ali zvečer na območju, kjer je v skladu s predpisom s področja varstva okolja, ki ureja mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju, določena IV. stopnja varstva pred hrupom, in razdalja od zvočnikov do območja, kjer je določena III. stopnja varstva pred hrupom, ni manjša od 300 metrov, nazivna električna moč ne presega 4000 W in zvočniki niso več kot štirje,
-	je prireditev podnevi na območju, kjer je v skladu s predpisom s področja varstva okolja, ki ureja mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju, določena III. stopnja varstva pred hrupom, in razdalja od zvočnikov do najbližjih stavb z varovanimi prostori ni manjša od 300 metrov, nazivna električna moč ne presega 1000 W, število vseh zvočnikov pa ni večje od štiri,
-	je prireditev podnevi na javnih površinah ob uporabi štirih zvočnikov, priključenih na zvočno napravo, z nazivno električno močjo, ki ne presega 100 W, in čas uporabe zvočnih naprav na njej ni daljši od osem ur.
Če je zvočnik zvočne naprave na prireditvi na vozilu ali se drugače premika, se šteje, da uporaba zvočnih naprav na prireditvi ne povzroča čezmerne obremenitve okolja, če nazivna električna moč posamezne zvočne naprave, uporabljene na prireditvi, ne presega 30 W, prireditev pa se ne izvaja ponoči.
Vloge lahko dobite v sprejemni informacijski pisarni Občine Logatec ali na spletni strani občine www.logatec.si. Za vlogo in izdajo dovoljenja za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom je treba plačati upravno takso, ki znaša 19,37 evra.
Vsem organizatorjem želimo množičen obisk prireditev, prebivalcem, ki živijo v neposredni bližini prostora prireditev, pa strpno sobivanje v času, ko prireditve potekajo.
Mira Celarc in mag. Katja Žagar, občinska uprava
O (N
C D
M O
hJ

Varstvo in varovanje kulturne dediščine na Logaškem
r
ca
fa
fC
n
i
c a
to o
V javni interes na področju varstva kulturne dediščine sodijo identificiranje dediščine, njenih vrednot in vrednosti, njeno dokumentiranje, preučevanje in interpretiranje; hranitev dediščine in preprečevanje škodljivih vplivov nanjo; omogočanje dostopa do dediščine ali informacij o njej vsakomur, še posebej mladim, starejšim in invalidom; predstavljanje dediščine javnosti in razvijanje zavesti o njenih vrednotah; vključevanje vedenja o dediščini v vzgojo, izobraževanje in usposabljanje; celostno ohranjanje dediščine; spodbujanje kulturne raznolikosti s spoštovanjem različnosti dediščine in njenih interpretacij ter sodelovanje javnosti v zadevah varstva in obnove. V naštete procese so aktivno vključene pristojne inštitucije različnih področij, vse od občinskih uprav, resornih ministrstev, zavoda za varstvo kulturne dediščine in zavoda za varstvo narave do inšpektoratov, osnovnih šol in drugih.
Varovanje enot naravne in kulturne dediščine
Pri varstvu in varovanju kulturne in naravne dediščine ni Občina Logatec nobena izjema, saj skladno s svojim statutom in resolucijo o Nacionalnem programu za kulturo intenzivno skrbi za varstvo vse dediščine na tem področju, varovanje kulturne dediščine, ki jo ima v lasti, ter aktivno uresničuje kulturno politiko. (»Varstvo« so pravni, upravni, organizacijski, finančni in drugi ukrepi države, pokrajin in občin, namenjeni obstoju in obogatitvi dediščine, posamezne ukrepe varstva, razen pravnih in upravnih, izvajajo tudi drugi subjekti varstva. »Varovanje« je ravnanje z dediščino, ki z rednim vzdrževanjem in obnovo omogoča obstoj vrednot dediščine in njeno uporabo v vsaj najmanjšem obsegu).
Različne vrednote so različno varstveno zaščitene, zato so tudi posegi vanje različno zahtevni. Ne glede na vrsto režima pa za vse vrednote dediščine po zakonu velja, da mora za njihovo varovanje in ohranjanje skrbeti lastnik, pri čemer sta mu v skladu s predpisi dolžna pomagati lokalna skupnost in država, ki je v ta namen vzpostavila javno službo varstva dediščine. V skladu z zakonodajo občine pri varovanju dediščine lastnikom pomagajo s sofinanciranjem obnov prek javnih razpisov, na katere se morajo prijaviti z izdelanimi projekti in pogoji ter soglasji Zavoda za varstvo
Tomažinov mlin v Hotedršici je spomenik državnega pomena. (foto: Andrej Korenč)
kulturne dediščine Slovenije. Občina Logatec na tak način pomaga že dolga leta.
Kdo mora varovati dediščino?
Težave nastopijo pri dojemanju javnosti, kdo in kako naj bi varoval kulturno dediščino. Razlage gredo večinoma v smer: če je hiša razglašena za spomenik lokalnega pomena, mora za njeno varovanje poskrbeti lokalna skupnost - občina oziroma država, če je neka domačija razglašena za spomenik državnega pomena. Narobe. Lastnik te vrednote je tisti, ki mora v skladu z zakonodajo varovati svoje premoženje, sicer lahko zavod za varstvo kulturne dediščine lastniku z odločbo odredi delno ali celotno izvedbo določenih ukrepov za varovanje. Če lastnik ukrepov ne izvede, jih izvede zavod oz. organizira izvedbo varovanja, od lastnika pa terja povrnitev stroškov, pri čemer se ta ne more sklicevati na obremenitve zaradi zvi-šanih stroškov varovanja, ki so nastali zaradi opustitve varovanja in rednega vzdrževanja.
Občina Logatec pomaga pri obnovah
V Občini Logatec je v register kulturne dediščine vpisanih 209 vrednot kulturne dediščine, naravnih vrednot je 144. Kar 77,7 odstotka vrednot je v lasti posameznikov ali pravnih oseb, 11 odstotkov jih je v državni lasti, 10,7 odstotka pa v lasti občine, ki je v 0,6 odstotka primerov tudi solastnica vrednot.
Občina prek javnega razpisa vsako leto nameni sofinancerska sredstva
varovanju kulturnih vrednot, ki niso v njeni lasti, ampak v lasti posameznikov. Da bo sofinanciranje varovanja vrednot dediščine še bolj učinkovito, bo občinska uprava v prihajajočih mesecih pripravila nov pravilnik o sofinanciranju tega področja, ki ga mora sprejeti še občinski svet. Za sofinanciranje akcij zaščite kulturne dediščine za leto 2011 je komisija za dodeljevanje sredstev za sofinanciranje akcij zaščite kulturne dediščine prilagodila točkovnik, da je še bolj pisan na kožo lastnikom in dediščini v njihovi lasti, saj se je komisija osredotočila na vrste in stanje zaščitenih enot. Lastniki dediščine so se morali predhodno prijaviti na javni razpis za sofinanciranje teh akcij. Razpis je bil objavljen po sprejetju občinskega proračuna, nanj pa se je prijavilo šest prijaviteljev.
Varovanje občinskih enot dediščine in promocija
Sofinanciranje projektov varovanja vrednot dediščine ni edini način, kjer občina uresničuje kulturno politiko. V letih 2009 in 2010 je bilo na področju varstva in varovanja vrednot kulturne in naravne dediščine narejenih veliko velikih korakov. Jeseni 2009 je občina v sedmih jezikih izdala publikacijo Dobrodošli v Logatcu, Logatec - stičišče naravnega in kulturnega bogastva. Monografija je požela veliko navdušenje izven meja občine pa tudi domačini so jo dobro sprejeli. Leta 2009 je občina kandidirala na razpisu za evropska sredstva in tudi na domačem, Heliosovem razpisu, na katerem je prejela največ sredstev,

Iz občinske uprave/Iz poslanske pisarne
ki jih je vložila v obnovo litoželeznega vodnjaka in Tollazzijeve štirne na Če-vici. Pridobila je tudi evropska sredstva za obnovo vodnega zbiralnika Kotla v Grčarevcu, ki ga je tudi dala obnoviti.
Maja lani so vsa gospodinjstva v občini brezplačno prejela karto Logatca, ki ima poudarek na spoznavanju kulturne in naravne dediščine. Občina Logatec je poskrbela tudi za izdajo promo-blokov, ki so namenjeni obiskovalcem naših krajev in prav poudarjajo vrednotenje naravnih in kulturnih vrednot.
Ves čas od vzpostavitve spletišča www.logatec.si občinska uprava posreduje informacije o dediščini tudi prek spletne strani, ki bo letos s pomočjo predstavnikov zavoda za varstvo kulturne dediščine, s katerimi že vsa leta zelo dobro sodeluje, še dodatno nadgradila digitalne zapise. Poleg tega se je občina pilotno vključila v sistem DEDI, enciklopedijo naravne in kulturne dediščine na Slovenskem. Resolucija nacionalnega programa za kulturo o digitalizaciji namreč pravi, da digitalizacija, digitalne vsebine, digitalne storitve in javna dostopnost na področju kulture, medijev in kulturne dediščine niso bistvenega pomena le za trženje omenjenih in z njimi povezanih področij kre-
ativne industrije in turističnega gospodarstva, temveč pomenijo tudi osnovo za neposredno uporabo digitalnih kulturnih vsebin v procesih izobraževanja, usposabljanja, vseživljenjskega učenja in raziskovanja. Digitalne kulturne vsebine so eden od najučinkovitejših instrumentov za dvig prepoznavnosti in konkurenčnosti Slovenije in njenega gospodarstva kot celote.
Akcije tudi v prihodnje
Letos bo občina javnosti predstavila informacijski tabli s podobno vsebino, pozneje pa bo izdelala še nekaj informacijskih tabel, ki bodo predstavljale posamezne dediščinske znamenitosti. Nekatero promocijsko gradivo je potrebno ponatisa, trg pa tudi želi novih načinov
»Kulturna dediščina je eden najpomembnejših temeljev naše istovetnosti, zato sta varovanje, obnova kulturne dediščine in sporočanje njenih vsebin javnosti izjemnega pomena za naš razvoj in ustvarjalnost, ki se navdihuje v dediščini,« je zabeleženo v Resoluciji o nacionalnem programu za kulturo 2008-2011.
promocije, ki je že v pripravi. Poleg naštetega je pripravljena strategija razvoja turizma občine Logatec, ki obsega tudi varstvo in varovanje kulturne in naravne dediščine, skozi posebno promocijo pa bi bilo treba javnosti predstaviti poseben dediščinski dragulj, ki ga javnost ne pozna in se ne zaveda njegove vrednosti, in sicer lekarniško zbirko mr. ph. Janeza Kristana.
Da poskuša Občina Logatec s svojim vodstvom in zaposlenimi v občinski upravi ves čas intenzivno pomagati tudi na področjih, kjer nima pristojnosti, a želi vseeno premakniti stvari z mrtvih točk in doseči maksimalno za svoje občane in kraj, pričajo nenehni stiki in srečanja s pristojnimi službami. Na enem izmed zadnjih srečanj s predstavnikoma zavoda za varstvo kulturne dediščine so med drugim podrobneje obravnavali Mihovo domačijo in nekatere spomenike v lasti občine. Odločitev, kaj se bo zgodilo z Mihovo domačijo, enim izmed dveh spomenikov državnega pomena na Logaškem, ki se vsak dan spreminja v še večji kup ruševin, pa je v rokah lastnikov, fizičnih oseb, ki jim Občina Logatec v času krize, žal, ne more pomagati z odkupom.
Renata Gutnik, občinska uprava
Ob robu referendumom
dr. Peter Verlič
"ajbrž ste v teh dneh, ko nas je zajela prava referendumska mrzlica, velikokrat slišali, da imamo poslance, ki se tam v državnem zboru ne znajo zmeniti, zato pa pošiljajo ljudstvo na referendume, ki med drugim niso poceni. Ko se podraži bencin, boste, če vprašate voznika, ki toči gorivo v svoje vozilo, kdo je kriv za podražitev, najbrž dobili odgovor: kriva je država, pa čeprav vemo, da cene goriva določa vlada. Ta besedna preproščina se je tako prijela med nami, da smo pravzaprav res prepričani, da je za vse kriv parlament in »država«. Nenazadnje se je edini večji protest, kjer so protestniki s kockami naredili fizično razdejanje, zgodil na pročelju stavbe državnega zbora, čeprav so bili protesti uperjeni proti rešitvam, ki jih je ponujala vlada. Referendumi, ki se dogajajo zdaj, so posledica in odgovor na zakonske predloge vlade. Toda ker ima koalicija večino glasov, opozicija pa manjšino, bodo zakoni, ki jih predlaga vlada, vedno izglasovani.
Ko poslušam ali berem novice iz državnega zbora, se ponavadi začnejo z besedami: »Danes je državni zbor sprejel zakon ...« ali pa »Danes so poslanci potrdili zakon ...«. Mislim, da sem le redko slišal ali prebral: »Poslanci koalicije so glasovali
za sprejetje zakona, poslanci opozicije pa so zakonu nasprotovali zaradi naslednjih argumentov ...«. Ne vem, če sem sploh kdaj prebral izide glasovanja v državnem zboru. Še dobro, da imamo internet. Na spletni strani državnega zbora lahko brez težav najdete poimenske izpise glasovanj poslancev o vseh zadevah, o katerih odločajo.
Če bi predsednik vlade Pahor razumel sporočilo zadnjih jav-nomnenjskih anket, ki kažejo njegovi vladi najnižjo podporo do zdaj, če bi koalicijske stranke SD, LDS, Zares in Desus, ki to vlado slepo podpirajo in v državnem zboru potrdijo z glasovalno večino vsak, še tako slab zakon, če bi bili koalicija in njena vlada vsaj malo pripravljeni poslušati argumente opozicije, potem se nam referendumi zagotovo ne bi dogajali. Potrebno bi bilo malo dobre volje s strani vladajočih strank, da bi lahko v ključnih vprašanjih, s katerimi se Slovenija sooča, iskali nujno potrebno politično soglasje med koalicijo in opozicijo, socialnimi partnerji in civilno družbo. SDS je že zelo dolgo nazaj ponudila takšen dogovor o sodelovanju, a ga je koalicija zavrnila.
Žal političen prestiž vladajočih strank in nečimrnost, s katero se tudi javno rad pohvali Borut Pahor, preprečujeta iskanje političnega konsenza o ključnih zadevah. Preprečujeta do te mere, da danes kriza v Sloveniji ni več samo socialna in gospodarska, ampak že tudi politična.
Predsednik vlade raje hiti na francosko-nemški vlak, ki je že pred enim letom odpeljal mimo Slovenije. Še dobro, da v Slovenijo prihaja vlak Volitve 2012.
dr. Peter Verlič, poslanec v DZ
O (N
C D
ctí M O
hJ

Občinska uprava se predstavi/Iz naše občine
Področje okolja in prostora
Področje okolja in prostora v naši občinski upravi je zelo obsežno in strokovno zahtevno in ga vsebinsko pokrivajo štiri osebe. Zaposleni na tem oddelku izvajajo upravne, strokovne in druge naloge na področju priprave in izvajanja občinskih razvojnih planov in projektov, na področju prostorskega planiranja in urejanja prostora ter varstva okolja. Zadolženi so za opravljanje strokovnih in organizacijskih nalog, ki se nanašajo na urejanje naselij in druge posege v prostor, pripravo programov za opremljanje zemljišč s komunalno infrastrukturo, odmero komunalnega prispevka ter pripravo strokovnih gradiv, ki so podlaga za izdelavo občinskih prostorskih planskih in izvedbenih aktov.
Prav sprejem občinskega prostorskega načrta (OPN) je ena izmed vsebinskih prioritet. OPN je prostorski akt, ki bo predstavljal podlago za vse posege v prostor v občini Logatec, kar pomeni, da bodo v njem zapisana merila za gradnjo hiš ter proizvodnih in enostavnih objektov. Sestavljen je iz strateškega in izvedbenega dela. Izvedbeni del določa namensko rabo prostora, izvedbene pogoje ter območja, za katera se pripravi podrobnejše načrte, v strateškem delu pa gre za opredelitev ciljev in izhodišč prostorskega razvoja, zasnovo komunalne opremljenosti, opredeljena so območja naselij in razpršene
Za posamezna vprašanja, vezana na dejavnosti s področja okolja in prostora na Občini Logatec, so vam na občinski upravi na voljo:
-	mag. Katja Žagar: vsebinsko pokriva celotno področje okolja in prostora na občini Logatec,
-	Mira Celarc: potrdila o namenski rabi zemljišča, lokacijska informacija, odločbe - hrup, evidenca pobud za spremembo namenske rabe zemljišča,
-	Darja Kavčič: odločbe - komunalni prispevek, gospodarske javne službe,
-	Zoran Žagar: projektni pogoji za poseg v varovalni pas, soglasje na projektne rešitve, soglasje za priključitev, odločbe - zapora ceste, odločbe - prekopavanje, odločbe
-	oglaševanje in plakatiranje.
poselitve ter usmeritve za prostorski razvoj občine.
OPN bo nadomestil veljavne prostorske akte - prostorsko ureditvene pogoje, na podlagi katerih občani dobijo informacije o možnosti gradnje. Kot je bilo že omenjeno, gre za eno izmed prioritetnih nalog, s katero se zaposleni ukvarjajo že od leta 2007. Čeprav se zdi, da se OPN sprejema že lep čas, je treba povedati, da gre za zapleten in kompleksen postopek sprejemanja. Treba je razumeti, da gre na eni strani za velika pričakovanja pobudnikov, ki so podali razvojne pobude, večinoma za spremembo kmetijskih zemljišč v stavbna, ter razvojne pobude občine, po drugi strani pa za varovalne in varstvene režime, ki jim sledijo nosilci urejanja prostora.
Zaposleni na področju okolja in prostora na Občini Logatec vsebinsko pripravljajo naslednje dokumente:
-	potrdila o namenska rabi zemljišč (ali gre stavbno oz. kmetijsko zemljišče - podlage za odločitev o gradnji)
-	lokacijska informacija (vsebuje določbe iz prostorskega akta (prihodnji OPN) - prepis vsebin iz prostorskega akta, ki se nanašajo na gradnjo, posege v okolje itd.)
-	pridobivanje podatkov o postavitvi enostavnih objektov (lopa, garaža, nadstrešek)
-	izdaja odločb - obremenjevanje okolja s hrupom
-	izdaja odločb - o zapori ceste (prekopavanje, zapora, prireditev)
-	potrdila o parcelaciji zemljišč (pogoji, na podlagi katerih se zemljišče lahko parcelira oz. deli na manjše dele)
-	oglaševanje, plakatiranje (postavitev oglasnih panojev, tabel za celotno področje občine)
-	sodelovanje pri pripravi državnih prostorskih aktov (ceste, plinovodi)
-	register nepremičnin (sodelovanje pri predaji gradiva za namensko rabo zemljišč za evidenco GURS)
-	izdaja urbanističnih mnenj s pojasnili (predvsem o skladnosti posegov v prostor)
-	priprava idejnih zasnov (zunanja ureditev Sekirice, male parkovne površine itd.).
Romana Hribar, občinska uprava
Les, papir in platno
r
ca
fa
fC n
i c
a
to o
V galeriji Cankarjevega doma na Vrhniki do 4. maja gostijo razstavo del Lo-gatčana Janeza Sodje z naslovom Les, papir in platno. Njegovo ustvarjanje izvira iz matematike - je tudi učitelj matematike in fizike -, navdihujejo ga namreč simetrične matematične oblike, imenovane fraktali. Ti so običajno zelo dolgočasni, s spreminjanjem parametrov v enačbah in drugimi postopki pa dobijo krivulje in obline ter postanejo živahni in živi. »Meni so se bile nastale obli-
ke všeč, potem sem jih do konca obdelal še z računalniškim programom, shranil na
ključek in ko je bil čas, dal natisniti.« Sodjevi fraktali so torej izdelani z matematično natančnostjo in natisnjeni na papir, a z občutkom za kombinacijo barv spominjajo na prizore iz vsakdanjega življenja: ptice, pošasti, rože, pajčevine. Razstava je odprta od ponedeljka do petka od 10. do 13. ure, ob nedeljah do 12. ure, in v času prireditev v Cankarjevem domu.
Brane Pevec
Umetnik pri delu. (foto: Brane Pevec)

Knjižnica Logatec potrebuje večje prostore
Kljub prostorski stiski Knjižnica Logatec in Narodni dom zaenkrat ostajata, kjer sta
O usodi Narodnega doma in knjižnice, ki je njegov sestavni del, a postaja pretesna, je bilo v zadnjem desetletju prelitega že veliko črnila in izrečenih veliko besed, a do konkretnih ukrepov še ni prišlo. Konec januarja so po županovem obisku v knjižnici sicer oblikovali projektno skupino, ki naj bi med drugim pripravila dokumentacijo, s katero bi občina kandidirala za sredstva ministrstva za kulturo, vendar se do zdaj še ni sestala oziroma začela z delom. Morebitna selitev knjižnice se torej pomika v prihodnost.
V razpravah o tem, kaj storiti z Narodnim domom v Logatcu, ali ga podreti, zgraditi na novo ali pustiti na zdajšnji lokaciji, se je pojavilo tudi vprašanje knjižnice, ki je zaradi pomanjkanja prostora v nevzdržnem stanju. Med drugim se je ponujala možnost preselitve v prostore zgradb na Tržaški 13 in 15, v nekdanji stavbi občine in upravne enote. Pred vsakimi volitvami se zdi rešitev bliže, a jo potem povozijo nujnejši projekti.
Stavbo knjižnice so leta 1987 zgradili kot prizidek Narodnega doma Logatec, katerega lastnik je logaška občina. V preteklosti so pripravili nekaj idejnih zasnov prenove oziroma gradnje novega Narodnega doma, a odločitve o tem, kako projekt izvesti, niso nikdar sprejeli. Na občini pravijo, da je treba za kakršne koli posege pridobiti soglasje zavoda za varstvo kulturne dediščine, v občinskem proračunu pa zagotoviti ustrezna finančna sredstva. Letošnji proračun te investicije ne predvideva. »Tako knjižnica kot Narodni dom z vsemi dejavnostmi ostajata na zdajšnji lokaciji,« sporočajo z občine.
V logaški knjižnici imajo 61.973 enot gradiva, skupaj z gradivom v enotah Hotedršica, Rovte in Vrh svetih treh kraljev pa 81.178 enot. Letni prirast gradiva znaša 4.800 enot, od tega v logaški knjižnici 3.603 enote. Po besedah direktorice logaške knjižnice Bibijane Mihevc se število članov v zadnjih letih povečuje. Trenutno jih imajo 3.100, vsako leto se v knjižnico vpiše med 310 in 350 novih. »Vzporedno narašča tudi obseg izposojenega gradiva, ki je v zadnjih desetih letih narasel celo za sto odstotkov,« še poudarja Mihevčeva. Po obisku župana v knjižnici, 27. januarja, naj bi oblikovali projektno skupino, ki naj bi pregledala vse idejne zasnove za obnovo ali novogradnjo Narodnega doma in knjižnice ter pripravila dokumentacijo, s katero bi občina kandidirala za sredstva na ministrstvu za kulturo. »Skupina se do zdaj še ni sestala oziroma pričela z delom, zato sklepam, da selitve verjetno še ne bo kmalu,« pravi Mihevčeva.
Logaška knjižnica je bila zadnje prenove deležna leta 2004.
Bibijana Mihevc, direktorica Knjižnice Logatec: »Izkoristili smo vse kotičke in prostor se postopoma zapolnjuje.« (foto: Gvido Komar)
Pritlične prostore, ki so služili prireditvam, dejavnostim za otroke in obdelavi gradiva, so namenili izposoji, saj je niso mogli več opravljati samo v prvem nadstropju. »Izkoristili smo vse kotičke in prostor se postopoma zapolnjuje,« pravi Mihevčeva in dodaja, da so del gradiva, kot so starejša strokovna dela, dodatni izvodi leposlovnih del in podobno, umaknili v skladiščni prostor pod knjižnico, ki pa je prav tako poln. Ob prenovi leta 2004 je knjižnica ostala brez prireditvenega, zlasti razstavnega prostora in prostora za delo z najmlajšimi. Prav tako imajo vsi zaposleni na voljo en sam pisarniški prostor za računovodstvo, obdelavo gradiva in druga interna dela, ki jih ne morejo opravljati na pultih, kjer izposojajo gradivo.
Po besedah Mihevčeve bi v Logatcu potrebovali dvakrat večji prostor za izposojo gradiva; tako povečanje bi zadostovalo za naslednjih 20 let. Trenutno imajo največ težav na otroškem in mladinskem oddelku, občutijo pa tudi pomanjkanje prostorov, ki jih je knjižnica že imela, a jih je namenila izposoji gradiva. Poleg večjega prostora za postavitev in izposojo gradiva bi nujno potrebovali še prireditveni prostor, prostor za izobraževanje uporabnikov, delo z najmlajšimi in prostore za strokovna dela. »Zavedamo se, da bo imela marsikatera investicija v občini prednost pred širitvijo ali novogradnjo knjižnice, vendar menimo, da bo nujno, verjetno celo prednostno, reševati problem knjižnice v sklopu prenove, širitve ali novogradnje Narodnega doma,« pravi Bibijana Mihevc.
Blanka Markovič Kocen
Franci Grum ve, kako se natančno izdela panj. (foto: Marjan Papež)
Priznanje čebelarju Franciju Grumu
Čebelarska zveza Slovenije je v začetku leta razpisala natečaj za najboljšo inovacijo v čebelarstvu in za najbolje izdelane panje. Rezultate so predstavili v okviru 34. državnega čebelarskega posveta in mednarodne prodajne razstave, 19. in 20. marca v Celju. Med prispelimi devetnajstimi inovacijami in izdelki je v kategoriji najbolje izdelan AŽ panj zmagal Franci Grum z Martinj hriba. Poleg natančne izdelave, ki je odlikovala njegov panj, je bila zanimiva tudi tehnična rešitev za spremljanje odpada zajedavca na čebelah, to je varoe.
Marjan Papež
O (N
C D
M O
hJ

Boljši časi za logaško zobozdravstvo
Z
dravstveni dom Logatec je zaradi naraščanja števila prebivalcev že več let prosil ZZZS za dvig števila timov zobozdravstva. Pred leti nam je bil dodeljen »polovični tim«, s katerim smo dolga leta imeli predvsem zelo veliko problemov. V njem je bilo omogočeno delo zobozdravnika s 4-urno zaposlitvijo, kar za nobenega od štirih strokovnjakov, ki so se v tej ordinaciji zvrstili v zadnjih letih, ni bilo privlačno.
Z marcem letos pa nam je ZZZS omogočil zaposliti še pol tima zobozdravnika. Na razpisu za polni delovni čas smo izbrali gospoda Kenana Softica, ki konec aprila prihaja v ZD Logatec kot novi zobozdravnik na oddelek za zobno varstvo odraslih. »Zdravljenje in lepšanje zob me veseli že od mladih let, saj verjamem, da je najmočnejše človeško orožje prav lep in iskren nasmeh. Zato sem se odločil za študij dentalne medicine v Reki. Po končanem študiju sem po nekajletni praksi v Bosni začel z delom v Sloveniji, dve leti kot zobozdravnik v ZD Medvode in leto dni v ZD Kamnik,« pravi Softic. »Ob tem sem se ves čas izobraževal tudi na različnih zobozdravstvenih kongresih in seminarjih. Poleg lepih zob mi veliko pomenijo tudi potovanja v eksotične države in šport: kolesarjenje, fitnes, tek in planinar-jenje.«
Glede na to, da smo zaposleni v zdravstvenem domu kar množično predani športu, je kolega zanesljivo prišel med prave ljudi. Predvsem pa nas veselijo strokovne informacije o tem, da smo v Logatec dobili dobrega in kakovostnemu delu predanega zobozdravnika. Tega smo res zelo veseli.
Kot direktorica ZD sem pred dvema tednoma prejela pismo anonimnega pošiljatelja. V njem me avtor opozarja na nepri-
Novi zobozdravnik Kenan Softic. (foto: osebni arhiv)
merno skrb za zobno zdravje občanov Logatca prav zaradi neprestane menjave zobozdravnikov v tej do zdaj »polovični« ambulanti. Z vsem napisanim se povsem strinjam. In obžalujem, da je bilo vsa ta leta pač tako. Drugačne izbire, žal, nismo imeli. Z novim, za osem ur na dan zaposlenim zobozdravnikom si zdaj obetamo bolj-
Rada bi dodala še preventivno misel, ki je v zavesti mnogih prebivalcev Logatca še vse premalo prisotna. Karies ali zobna gniloba je hudo resna in težka bolezen. Posledično jo spremlja še veliko drugih, prav tako resnih obolenj, med drugim zgodnejše umiranje zaradi srčno žilnih bolezni. Da bi gnitje zob preprečili, bi moral vsak od nas obvladovati ustrezno ustno higieno: redno in pravilno čiščenje zob po obrokih, pitje vode in ne sladkih pijač, kar velja tudi za čaj in druge sladke pijače otrok. Naj se sliši še tako kruto, za gnitje svojih zob smo odgovorni predvsem sami; za gnitje otrokovih zob so odgovorni starši. Seveda pa so v igri tudi »višje sile«, kakor jih kdo razume ^ (Zobo)zdravnike imamo zato, da nam tudi bolezni, ki so predvsem posledica neprimernega sloga življenja, pomagajo zdraviti. Zdraviti strokovno, odgovorno in uspešno. A vedno je bilo in bo preprečevanje bolezni uspešnejše kot zdravljenje. Tudi pri zobeh.
Jasna Čuk Rupnik, direktorica ZD Logatec
Aktivne kmečke in podeželske žene
r
ca
fa
fC 3
i O
a
to o
Redni letni občni zbor Društva kmečkih in podeželskih žena Logatec je konec januarja minil v znamenju pregleda dela društva v preteklem letu in v snovanju programa aktivnosti v letošnjem. Prisluhnile smo tudi monokome-diji dramskega igralca Gregorja Čušina z naslovom Evangelij po Čušinu. Kot že nekaj let niso manjkali niti srečelov in drobne pozornosti za članice, ki so lani praznovale okroglo obletnico.
Do današnjega dne se je zvrstilo že kar nekaj aktivnosti iz letošnjega programa. Zaključil se je nadaljevalni računalniški tečaj, na katerem so udeleženke usvojile nova znanja pri uporabi osebnega računalnika in interneta. Še posebej so ponosne na to, da so ustvarile spletni dnevnik društva. Tako lahko dogajanje in naše aktivnosti spremljate na spletni strani: http://dkpzl.blogspot.com.
Februarja so se odpravile na izlet v Šmarješke toplice, kjer so jih v zdravilišču zelo lepo sprejeli in jim razkazali botanični vrt. Po kopanju in kosilu so obiskale čebelarja in mlinarja, se seznanile s temi dejavnostmi in nakupile nekaj izdelkov. Na kmetiji Šinkov'c smo pripravili kuharski tečaj pod vodstvom Roberta Mrzela na temo hladno-topli bife ob pogostitvah in praznovanjih. Letos
Stojnica društva na Gregorjevem sejmu je bila dobro obiskana. (foto: arhiv DKPŽ Logatec)
smo se odločile obuditi praznovanje dneva žena. Organizirale smo predavanje o negi obraza in telesa z naravnimi sredstvi, ki ga je imela Lidija Kern. Po njem smo nadaljevale z družabnim srečanjem in klepetom ob prigrizku. Marec je minil tudi v znamenju Gregorjevega sejma. Stojnica našega društva se je šibila od dobrot, obiskovalcev ni manjkalo, prav tako ne kupcev, ki znajo ceniti kakovost
doma pripravljenih krušnih izdelkov in drobnega peciva. Vse, kar so članice napekle, so prodale, nekaj dobrot pa so odnesle oskrbovancem doma ostarelih. Aprila bomo šle na strokovno ekskurzijo v Furlanijo-Julijsko krajino v Italiji, letos pa med drugim načrtujemo še binkoštni pohod, izlet na morje, krompirjev piknik in jesensko ekskurzijo.
Mojca Vavken, PKPŽ Logatec

V akvarele ujeta spontanost trenutka
V Stekleni galeriji so 17. marca odprli razstavo akvare-listov, ki se ob petkih zbirajo na Vrhniki. »Napredek pride z delom, v katerem slikarji neskončno uživamo,« je ob odprtju dejal njihov mentor Petar Lazarevic. »Pri našem ustvarjanju se prepletajo spontanost trenutka in zakoni, ki veljajo v svetu umetnosti. Sam likovnike le usmerjam, jim svetujem.«
Svoje akvarele so poleg Lazareviča razstavili Logatčani Janez Ovsec, Jože Matjašec, Tea Širca in Ljubica Krivec, Vrh-ničani Marija Malovrh, Dare Hering, Marinka Mohor, Zvez-dana Zatler, Ivanka Krasnik, Krunoslav Sabo, Postojnčana Marija Strnad in Jernej Hočevar, Sežančanki Ana Hanzel in Sonja Peroci, Ljubljančanka Nataša Bregant Možina in Novo -goričanka Tončka Madon. Razstavo je organiziralo Društvo likovnikov Logatec, ki se Občini Logatec zahvaljuje za podporo, obiskovalcem pa za tako množičen obisk. Preddverje športne dvorane so namreč napolnili do zadnjega kotička. Za glasbeni del odprtja sta poskrbeli citrarki Maruša Pišljar in Urša Matjašec, ki sta sicer januarja na državnem tekmovanju v Idriji s kvartetom citer, v katerem igrata še Špela in Katarina Maček, prejeli zlato plaketo.
Lazarevič umetnike usmerja na vsakotedenskih srečanjih, na katerih se zbirajo že četrto leto. Tistim, ki se z akvarelom spopadejo prvič, pa je treba najprej pokazati osnovne zakonitosti tehnike. Na srečanjih člani najprej zberejo motiv, ki postane vzpodbuda, inspiracija ali izziv, še posebej, kadar riše tudi mentor. Potem pridejo na dan individualne poteze. Pravzaprav imajo ob koncu vsakega srečanja že dovolj poslikanega za razstavo v malem. Kar nekaj je tistih, ki so člani
Akvareli so v Stekleno galerijo pritegnili množico obiskovalcev. (Brane Pevec)
skupine že od vsega začetka, kot bi rekli bi v žargonu akvare-listov: popacali so že precej belega papirja.
»Skupaj spoznavajo ta samosvoj, skrivnostni svet, ki je mnogo, mnogo več od razlitih barvnih pack. Seveda so pota interpretacije različna, so del avtorjevih občutij, njegovih pogledov, želja in sposobnosti, njegovih poti iskanja,« je ob odprtju razmišljala likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn. O akvarelih je dejala, da voda ni le snov, ki raztaplja barvne pigmente, pač pa je raztopina, v katero se potaplja stvarnost in se oblikuje v nekaj novega. »Razstava akvarelistov se preliva v razstavišče Steklene galerije, razkriva izrazni temperament tehnike, posredno pa tudi ustvarjalcev samih.«
Brane Pevec
»Dar, ki mi ne pusti spati«
V meni je dar, ki mi ne pusti spati,« je dejal Matej Peče-nik, ko so 8. aprila v Stekleni dvorani odprli razstavo njegovih likovnih del z naslovom Portreti znanih Logatča-nov. Z Avsenikovo melodijo so razstavo na pot pospremili klarinetisti Lovrenc Fortuna, Domen Kunc, Domen Likar in Vid Grdadolnik.
Beseda ob odprtju je pripadla predsedniku Društva likovnikov Logatec Francu Godini, članice literarnega društva Zeleni oblaki Branka Novak, Bojana Levinger in Ana Balantič pa so povedale nekaj svojih pesmi. Svoje dela so predstavili še Francka Čuk, Tilka Jerič in Jože Omerzu.
O delu domačina Mateja Pečenika je spregovorila umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn. »Portreti Mateja Pečenika so svojstveni in izjemni prav zaradi interpretativne svobode, zaradi sproščenosti, drznosti in svežine, s katero stopa na to zahtevno področje, od katerega pričakujemo ekvivalentnih, v vseh podrobnosti skladnih rešitev, ki dajejo živ oris zunanjih danosti in notranjega stanja posameznika _ Znane Logatčane je naredil prepoznavne v njihovi zunanji pojavnosti, ekspresivnost podob pa je dosegel s psihološkim poglabljanjem v figuro. Pri samem likovnem snovanju ni razkrival le svojega portretnega izbranca, ampak tudi sebe, svoj ustvarjalni značaj.« Večina portretov, ki jih je Pečenik razstavil, je doprsnih in brez kakih posebnih elementov v prostoru, so pa tudi izjeme: Marjan Grdadolnik je upodobljen z dirigentsko palico, dr. Anton Gosar s knjigo, Francu Rupniku dela družbo letalo.
Matej Pečenik je svoj dar začutil že v rani mladosti. (foto: Brane Pevec)
Po obširni prestavitvi slikarja in njegovega dela je Stibilj Šajnova Pečenika povabila na klepet. Izvedeli smo, da je začel slikati že v rani mladosti, v nižjih razredih osnovne šole. Kmalu je v sebi začutil dar, ki mu ne pusti spati. Obiskoval je tečaje, kolonije in visoko šolo slikanja v Ljubljani. Pečenik je povedal,da je portrete slikal po fotografijah, a je ugotovil, »da to ni to, da je treba človeka spoznati, saj je pomembna je duša in ne le obraz«. Sicer pa Matej ni gostobeseden. Raje pusti slikam , da govorijo. Razstavo Mateja Pečenika je pripravilo Društvo likovnikov Logatec, v katerem so zadovoljni, da je pritegnila množico obiskovalcev.
Brane Pevec
O
2
a
C D
a
M O
hJ

Logatčan med Berlinskimi filharmoniki
V sezoni 2011/2012 bo z rednim delom v svetovno priznanem orkestru Berlinskih filharmonikov kot prvi Slovenec začel Logatčan Andrej Žust
Z
a šestindvajsetletnega Andreja Žusta .¿so se pri Berlinskih simfonikih odločili po trietapni avdiciji, na kateri je uspešno opravil s ostalimi 12 kandidati, ki jih je povabila komisija, večinoma sestavljena iz orkestrskih glasbenikov. Andreja so izbrali so za novega glasbenika na nizkem rogu za pet let. Pri Berlinskih filharmonikih bo s službo začel z novo sezono, septembra letos, sprva z enoletno pogodbo. V tem poskusnem letu ga bodo budno opazovali in nato glasovali o podaljšanju pogodbe za nedoločen čas. Andrej Žust, zdaj še prvi hornist Slovenske filharmonije, je imel svoj prvi koncert v Berlinu konec januarja 2009, ko je začel z dveletnim izobraževanjem pri orkestru Berlinske filharmonije kot njihov akademist. Kljub neprestani razpetosti med Berlinom, Ljubljano, Logatcem ter polno zasedenim urnikom si je odtrgal nekaj trenutkov in nam odgovoril na nekaj vprašanj.
Ste že kot otrok sanjali, da boste postali profesionalni glasbenik?
Kot otrok sem si glede poklica premislil skoraj vsak mesec, enkrat sem hotel biti zdravnik, drugič pilot, pa dirkač formule ena ... a mi nikoli ni prišlo na pamet, da bom glasbenik. (smeh)
Ste iz glasbene družine, ki vam je note položila že v zibko?
Ne moram ravno reči, da izhajam iz glasbene družine, saj se nihče v moji družini ni profesionalno ukvarjal z glasbo. Si pa babica rada kdaj kar sama sebi zapoje kakšno ljudsko pesmico, sestra tu in tam sede za klavir, ki se ga je nekaj let učila v glasbeni šoli, oče pa je igral kar nekaj instrumentov, harmoniko, trobento in kratek čas tudi rog.
Nižjo glasbeno šolo ste obiskovali v Logatcu. Imamo dobre glasbene pedago-
ge? So vas oni navdušili za profesionalno glasbeno pot?
Res je, nižjo glasbeno šolo sem obiskoval v Logatcu, kjer me je za rog navdušil moj prvi profesor Janez Polanc in prav on, glasbena šola ter pihalni orkester Logatec so krivi, da sem se odločil za profesionalno glasbeno pot. Torej vse pohvale logaški glasbeni šoli in pihalnem orkestru.
Šolanje ste nadaljevali v Ljubljani na srednji glasbeni in baletni šoli ter pozneje na akademiji za glasbo. Kako pomembno je bilo za vas in koliko je odtehtal talent?
Mislim, da je na začetku treba dobiti dobre osnove, ki sem jih tudi dobil. Pomemben je tudi talent, saj brez posluha in občutka za glasbo na začetku enostavno ne gre, pozneje pa je pomembno delo, delo in še enkrat delo.
Vas kaj daje domotožje?
Berlin je čudovito mesto, saj ponuja res za vsak okus nekaj, tako sem se tudi sam navdušil nad njim. Domotožje je seveda prisotno, zato se vedno rad vračam domov, tudi nazaj v Berlin.
Kaj najraje počnete, ko ste v domačem kraju in kaj v prostem času?
Ne morem reči, da se v Logatec prav pogosto vračam, saj mi čas tega res ne dopušča. Najraje obiščem družino, babici, tete in prijatelje, a ne tako pogosto, kot bi si želel. Rad se usedem na kolo in se odpeljem v naravo, rad se tudi povzpnem na kak hrib, pozimi igram badminton. Rad se tudi družim s prijatelji, pogledam dober film, kuham in kaj dobrega pojem in popi-jem ... (smeh)
Svoj dosežek ste za Delo pokomentirali, češ da je avdicija resnično velik uspeh, da pa se trdo delo šele začenja. Kako
Andrej Žust bo igral pri Berlinskih filharmonikih. (foto: osebni arhiv)
trdo je treba garati med Berlinskimi simfoniki?
V orkestru imajo res vsi radi svoj poklic in v njem uživajo, tako da se vsak izmed njih vedno potrudi in je stoodstotno pri stvari, da skladba, ki jo igrajo, resnično dobro zveni. Tako bom moral delati tudi jaz, a mislim da ne bo pretežko, saj uživam v svojem poklicu.
Kaj svetujete mladim glasbenikom, ki želijo po vaših stopinjah?
Pridno naj vadijo, predvsem pa naj v glasbi uživajo, saj se glasbeniki radi pohvalimo, da je naš poklic obenem tudi naš hobi.
Kaj pa prihodnost?
Nikdar se nisem posebno zanimal, kaj bo z mano, kje bom, kaj bom delal, enostavno sem se prepustil toku življenja, da me je pripeljal, kamor me je, in poskusil uživati v vsakem dnevu.
Jerca Korče
r
ca
fa
fC 3
i
O a
to o
Predani s srcem in dušo
Duo Mir je 4. februarja letos prejel priznanje občine Logatec za dosežke na področju kulture. A prejem visokega priznanja pevkama Mariji Mileni Rupnik in Ireni Lukan nikakor ni pomenil konec njunega dela. Nasprotno, to je bila spodbuda za nadaljnje delo. Marija in Irena dajeta v vsakem trenutku vse od sebe. Pravita, da moraš biti lepemu petju predan s srcem in dušo, in tega se ni težko nalesti.
Po prejemu priznanja nista počivali na lovorikah. Že 6. februarja sta nastopili na Karitasovem dobrodelnem koncertu v Logatcu, 7. februarja pa sta imeli samostojni koncert z gostoma v Črnem Vrhu nad Idrijo. V skoraj dveurnem programu sta povezali pesmi, skeče in harmoniko. Koncert je bil odlično obiskan, po-
snela ga je tudi lokalna primorska televizija, ki ga predvaja, tudi na željo gledalcev. 19. februarja sta bili na srečanju ljudskih pevcev in godcev v Bevkah, v pevski zasedbi Medvejci in kot Duo Mir. Od strokovne spremljevalke sta dobili potrditev, da sta na pravi poti poustvarjanja ljudskega petja. 19. marca sta se odzvali povabilu okteta Pa kol'k'r tol'k pri izvedbi njihovega programa Med furmani v Lazah. 26. marca pa sta skupaj z učenci POŠ Rovtarske Žibrše pripravili Pomladno prireditev na Medvedjem Brdu. Pesmi so bile prežete s pomladno energijo in namenjene mamicam, ki so praznovale. Otroci so se predstavili z otroškimi plesi in igrami.
Ana Žakelj

Kulturni razgledi/Iz naše občine
Člani nove glasbene pridobitve Logatca, simfoničnega orkestra Cantabile, in mešanega pevskega zbora Adoramus so 3. aprila v Vipavski dolini nastopili na premiernem koncertu z naslovom Lux Aeterna. Pevci so zapeli v prijetnem hladu podružnične cerkve Matere božje, Tolažnice žalostnih v Logu pri Vipavi, pridružila pa sta se jim še mladinski mešani zbor iz Rovt in mešani pevski zbor Stanko Premrl iz Podnanosa. Obiskovalci, ki so popolnoma napolnili cerkev, so glasbenike navdušeno sprejeli. Kljub temu da je bilo v cerkvi izredno hladno, so vztrajali do vrhunskega zaključka s skladbo Laudate dominum. Harmonije so ogrele srca in tudi roke, ki so orkester, soliste, številčen zbor in dirigenta Marjana Grdadolnika nagradile z bučnim aplavzom.
Anita IHč
Orkester in trije zbori so navdušili na premiernem koncertu Lux Aeterna. (foto: David Kunc)
Pomladne šege pod domačo lipo
' I ■'ako se je glasil naslov prijetnega druženja z Dušico Kunaver, X ki je bilo 7. aprila v krajevni knjižnici v Rovtah. Kunaver-jeva je samostojna kulturna publicistka, profesorica angleščine in ruščine, zbirateljica ljudskega izročila in etnološkega gradiva, avtorica in izdajateljica poljudnoznanstvenih in leposlovnih knjig ter pedagoških priročnikov. V zakladnici njenih knjižnih objav so ljudske pesmi, pripovedke, reki in legende, tudi življenjepise najdemo vmes. Izjemno je bila vesela, da smo jo povabili medse, saj pravi, da so šole, vrtci in knjižnice središče krajevnih kulturnih dogodkov.
Slovenci bi morali biti ponosni na našo zgodovino in jo bolj spoštovati, ne pa da uvažamo ameriške šege in pozabljamo domače, pravi Kunaverjeva. Opozorila je, da imamo dolgo zgodovino, saj so prav na naših tleh naredili prvo kolo, imamo pa celo najstarejšo piščal na svetu. Odrasli smo odgovorni, da prenašamo navade in šege na mlade rodove. »Ko svoj obraz pozabiš, te povozijo in pohodijo,« pravi Kunaverjeva.
Šege in navade so stare že prek tisoč let: Pehtra baba (starka zima), kurenti, zeleni Jurij. Tudi kresovanje je živ ljudski praznik. Ni pozabila povedati, kako so bili včasih pomembni zimski večeri. Pomen starih šeg je tudi v tem, da so se vaščani družili in tudi iz najtežjih stvari znali narediti praznik. Slišali sta se slovenska ljudska pesem in pripoved, ki sta se z nekaj spremembami selila iz roda v rod.
Pesem je spremljala tudi večer v Rovtah. Iz njene Kunaver-jeve Pesmi pod lipo domačo smo ves večer peli ljudske pesmi za različne priložnosti in iz različnih pokrajin. Poseben pomen Kunaverjeva daje tudi kruhu, ne le v ožjem pomenu besede, saj Slovencu kruh pomeni blaginjo, na kar kažejo številni pregovori. Z neverjetnim občutkom je gostja govorila o bogastvu, ki žal nima cene, kot si jo zasluži. Že kar topel pomladni večer s Ku-naverjevo je minil v prijetnem razpoloženju sicer maloštevilnega občinstva.
Metka Bogataj
Nakup domače hrane prek spleta
Zaradi manjših količin pridelkov slovenski pridelovalci živil težko namenjajo veliko sredstev v promocijo in oglaševanje in težje vstopajo v cenovno vojno s tujimi cenenimi pridelki in izdelki. Zato se v zadnjem času slovenska pridelava in predelava trudita, da kupcem ponudita nove načine nakupa. Ena od možnosti je nakup prek svetovnega spleta.
Odprtje nakupovalnih središč, vstop tujih blagovnih znamk, porast medijske ponudbe, rast oglaševalskega trga in spremenjen način življenja so botrovali spremembam v potrošniških navadah tudi pri nas. Posledice čutijo slovenski pridelovalci hrane, ki se soočajo z zmanjšanim zanimanjem za domače pridelke in izdelke. Vendar pa ima domača hrana vrsto prednosti pred tujo: pridelki in izdelki so sveži, kakovostni, varni, zdravi in okusni. Slovenski pridelovalci hrane sodelujejo v shemah kakovosti, živila pridelujejo in predelujejo v skladu s našo zakonodajo. Tako pripomorejo k višji kakovosti v Sloveniji pridelane hrane in prispevajo k povečanju dodane vrednosti
Z nakupom kakovostne slovenske hrane prispevamo k vzdrževanju kulturne krajine, zaradi kratkih poti od njive do mize ne obremenjujemo okolja s transportom in ohranjamo delovna mesta v Sloveniji.
v kmetijstvu. Nakup domačih pridelkov in izdelkov ohranja delovna mesta doma ter krajša prodajne poti, zato predstavlja manjše onesnaževanje okolja zaradi transporta.
Živimo v času, ko imamo na voljo bogato izbiro hrane. Najpogosteje po njej posegamo v trgovskih centrih. Ponudba je pestra, tudi poceni, dostikrat na račun kakovosti. Na embalaži pogosto zelo skopo piše, od kje je izdelek, še manj je znano, od kje so surovine. Ob vsem tem tuji ponudniki vlagajo veliko denarja v reklame, oglaševanje in promocijo.
Večina naših podjetij živilskopredelovalne industrije ima svojo ponudbo tudi na spletu, prav tako vse več kmetij, seveda vsaka zase. A se v zadnjem času pojavljajo tudi spletne strani, ki združujejo različno ponudbo in na katerih je mogoče neposredno kupiti kmetijske pridelke, izdelke in živila. Tudi pri spletni ponudbi lahko pridemo v neposreden stik s pridelovalcem, preverimo način pridelave in predelave ter se tako oskrbimo s kakovostno hrano brez posrednikov.
Marjan Papež
Kje lahko kupite slovenske pridelke in izdelke?
www.kupujmodomace.si
www.slovenskimed.si
www.kmetija.si
www.kupujemslovensko.si
www.sveze.si
http://kmeckisiri.si
www.zdvvs.si
www.vsi-zdravi.com
O (N
CÖ
e
D CÖ
M O
hJ

Manj denarja za paraplegike
Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine, ki združuje tudi paraplegike iz Logatca, je imelo 23. marca v Grosupljem občni zbor. Udeleženci občnega zbora so najprej prisluhnili poročilom nadzornega odbora, disciplinske komisije, referentov (sociala, interesne dejavnosti, osebna asistenca, prevozi, šport) in poročilu predsednika o delovanju društva v prejšnjem letu. Program za letošnje leto, ki ga je v osrednji točki dnevnega reda predstavil predsednik društva Gregor Gračner, je obsežen in razvejan. Vodstvo bo moralo za njegovo realizacijo vložiti izjemne napore. Še posebej zato, ker se vsem našim društvom glede dotacij Zveze paraplegikov Slovenije obetajo nekoliko slabši časi. Znaten izpad loterijskih sredstev bo namreč prizadel tudi naše društvo, vendar ne toliko kot tista, ki jim je to glavni vir dohodkov. Po razpravi so člani občnega zbora program sprejeli in potrdili. Vsak član društva naj bi pripadnost organizaciji izkazoval tudi s plačevanjem članarine, ki bo v letošnjem letu znašala 15 evrov, za socialno šibke člane pa simbolična dva evra.
Nato se je razvila razprava, v katero se je vključil tudi predsednik Zveze paraplegikov Slovenije Dane Kastelic in članom podal vrsto zanimivih informacij. Med drugim je pripomnil, da naše društvo ni samo največje, ampak ima zelo pomembno vlogo tudi pri vodenju zveze. Kar nekaj članov društva je namreč pri zvezi na ključnih položajih. Aktualno zakonodajo je predstavila strokovna delavka zveze Špela Šušteršič. Mogoče je bil še najbolj razveseljiv podatek, da nam bo proti koncu leta drža-
Izpad loterijskih sredstev bo prizadel tudi Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine. (foto: arhiv društva)
va povrnila 85 odstotkov stroškov pri predelavi avtomobilov na ročno upravljanje. Predsednik društva Gračner pa je pripomnil, da so ob vseh aktivnostih društva naši prostori že premajhni.
Po končanem delu občnega zbora smo se člani in gostje zadržali na družabnem srečanju, ki smo ga popestrili s priljubljenim in nekoliko adrenalinskim bingom in dobro glasbo. Še pred začetkom uradnega dela občnega zbora pa je direktorica Nina Ličer s sodelavkama predstavila Zavod za oskrbo na domu Ljubljana.
Jože Globokar
r
ca
fa n
i
c a
to o
Še enkrat o vremenu
Vreme opazujejo tudi Mezetovi in mladi Luka Likar
V prejšnji številki smo pisali o opazovalcih vremena na Logaškem. Pri Mezetovih iz Logatca se lahko pohvalijo, da ga opazujejo z veseljem, kar je postalo že nekakšna hišna tradicija, stara 81 let. Dokaz, da je njihovo delo res cenjeno, je tudi medalja za zasluge za narod, ki jim jo je podelil urad predsednika Federativne narodne republike Jugoslavije leta 1963. Prijazna Vilma Meze pa nam je pokazala tri sestavne dele dežemera, o katerem je tekla beseda v prejšnji številki. Dežemer prestreže padavine v lijak, od koder odtečejo v zaprto posodo, iz katere ne morejo izhla-peti in je običajno postavljena na meter in pol od tal.
Vreme zanima tudi Luka Likarja iz Blekove vasi, študenta drugega letnika fakultete za naravoslovje. »Za vreme se zanimam že kar precej časa, zato ni naključje, da sem kljub napornemu študiju izbral smer meteorologijo.« Pred dvema letoma je postavil hišico, kupil vremensko postajo, ki je sestavljena iz termometra, merilca vlage, dežemera in vetromera, ki je na drogu visoko nad njihovo hišo, da vetrove zabeleži kar najbolj natančno. Na internetu lahko že
Visoko priznanje
Odbor za priznanja pri Zvezi združenj borcev NOB je na svoji prvi letošnji seji 16. marca obravnaval 15 predlogov za podelitev zlatih priznanj, od tega šest za življenjsko delo in 29 za podelitev srebrnih priznanj ter je soglašal s sklepom predsedstva zveze o podelitvi listine za leto 2011. Zlato plaketo za življenjsko delo je prejela tudi Vida Vavken iz Hotedršice, srebrno pa Štefan Juršič iz Logatca in Janez Slabe iz Kalc. Listino sta prejela priznana zgodovinarja: dr. Jože Pirjevec ter dr. Božo Repe. Prejemnikom priznanj vse čestitke. G.K.
Vilma Meze ob vodomeru. (foto: Brane Pevec)
nekaj časa spremljate podatke o temperaturi, vlagi, hitrosti in smeri vetra, zračnemu pritisku in količini padavin. Na spletni strani Vremenske postaja Logatec http ://logatec.slometeo. net/vre -me.html lahko poleg tekočih podatkov opazujete sliko s spletne kamere, ki je obrnjena proti Sekirici.
Brane Pevec
S toplejšim vremenom se poveča tudi aktivnost klopov in bolh. Zaščitite svojega psa z antiparazi-tno ovratnico ali ampulo. Skrbimo za lepše in čistejše okolje in pobirajmo iztrebke za svojimi ljubljenčki.

Vedno boljši logaški alpski smučarji
Smučarska sezona 2010/2011 se s poletnimi temperaturami v začetku aprila dokončno poslavlja. Zima je bila dolga in za alpske smučarje naporna, saj kondicijski treningi potekajo čez celo leto, snežne priprave pa se začnejo že septembra, ko ledenike pobeli prvi sneg. V Smučarskem klubu Logatec so z rezultati v letošnji sezoni več kot zadovoljni.
V notranjsko-primorskem pokalu, v katerem tekmuje 12 klubov, ima SK Logatec že dolgo let vodilno vlogo in je tudi preteklo sezono zaključil kot skupni zmagovalec, pred SD Postojna in SD Kalič Postojna. Na to smo upravičeno ponosni, predvsem tekmovalci in trenerji, starši in vsi člani kluba, ki nas je 125. Člani SK Logatec so v notranjsko-pri-morskem pokalu v svojih kategorijah osvojili nekaj odličnih uvrstitev. Kaja Hladnik je bila prva, Jakob Anderlič in Žiga Selan sta osvojila srebro, tretje mesto v skupnem seštevku pa so dosegli Alina Leskovec, Anja Hrvatič, Blaž Lebar, Hana Jereb in Žaklina Jurkovič. Še posebej je treba izpostaviti naše najboljše tekmovalce. Žaklina Jurkovič je dvakrat zmagala na mednarodni tekmi v Andori, v Zagrebu je bila šesta, v Pokalu Argeta je osvojila bron, na državnem prvenstvu pa je bila četrta. Kaja Hladnik je bila v Andori 2. in 3., bron je osvojila tudi v Pokalu Argeta, na državnem prvenstvu pa 2. in 3. mesto. Žiga Selan je bil na mednarodni tekmi v Zagrebu 13., na državnem prvenstvu je osvojil 2. in 4. mesto, v Pokalu Argeta pa bron. Hana Jereb se je iz Andore vrnila s 4. mestom, na domačih tleh pa je bila 6. na državnem prvenstvu in v Pokalu Argeta. Še pred nekaj leti si nismo mogli niti zamišljati, da bodo Notranjci dosegali tako dobre rezultate in mešali štrene Gorenjcem in Štajercem.
V skupnem seštevku klubov iz cele države je SK Logatec v minuli sezoni dosegel odlično deveto mesto med 34 klubi, bil je celo pred nekaterimi zelo uglednimi. To nas navdaja z optimizmom in željo, da bi tudi iz našega kraja imeli olimpijca v alpskem smučanju. SK


Logaški smučarji so zadovoljni z zadnjo sezono. (foto: Valter Brenčič)
Logatec ima dovolj izkušeno in številčno ekipo za organizacijo tekem na različnih nivojih. Tako smo 26. decembra na Cerknem zelo uspešno organizirali uvodno tekmo notranjsko-primorske regije v veleslalomu. V sodelovanju z SK Ajdovščina smo 26. in 27. marca organizirali državni tekmi za Pokal Argeta za mlajše in starejše dečke in deklice v veleslalomu in slalomu. V zadnjih vzdi-hljajih zime smo na domači Sekirici 11. marca uspeli pripraviti tradicionalni nočni Gregorjev slalom, ki se ga je udeležilo 65 tekmovalcev. Za občinsko prvenstvo je bilo časa premalo, saj je močna odjuga prehitro stopila preostanek snega.
Delo v SK Logatec je organizirano na dveh nivojih. Boljši tekmovalci z večjimi ambicijami so združeni v t. im. skupino X, ki jo vodi profesionalni trener Boštjan Anderlič s pomočniki. V njej je sedem tekmovalcev, ki v sezoni opravijo prek sto snežnih dni treningov in tekmovanj. V začetku sezone so večino treningov zaradi snežnih pogojev opravili na avstrijskem Koroškem, potem pa, glede na snežne razmere, tudi na domačih terenih. Ekipa je vezana na prevoze, zato je bil nujen nakup novega kombija, ki ga je klub kupil ob izdatni pomoči sponzorjev in donatorjev. Za uspešno delo morajo biti zagotovljeni osnovni materialni pogoji in finančna sredstva. Z izdatnim prizadevanjem vodstva in
staršev ekipi X in klubu kljub manjšanju deleža iz občinskega proračuna še vedno uspeva pokriti stroške delovanja.
Drugi nivo tekmovalcev v Smučarskem klubu Logatec so vsi ostali, od najmlajših do mladinskih kategorij, in jih je približno petindvajset. Ta ekipa opravi 25 do 30 snežnih dni, pretežno na domačih smučiščih (Cerkno, Javornik, Stari vrh, Kranjska gora). Za vodenje in organizacijo je zadolžen Boštjan Lukančič s pomočniki trenerji. Kadar je le mogoče, opravijo skupen trening z ekipo X, saj želimo, da klub deluje kot celota, čimbolj učinkovito in racionalno. Rezultati take -ga pristopa so že vidni in se izboljšujejo vsako leto, tako v notranjsko-primorski regiji, z ekipo X pa tudi na državnem in mednarodnem nivoju. Stalna skrb kluba je pritok najmlajših tekmovalcev, saj lahko le tako ohranjamo pogoje za delo. Zaradi slabih snežnih razmer v Logatcu je učenje smučanja ovirano, vendar smo prepričani, da je 40-letna tradicija tako močna, da se za prihodnost alpskega smučanja v Logatcu ni bati.
Aprila se izteka podaljšan petletni mandat upravnemu odboru kluba pod predsedstvom Draga Arharja. Novo vodstvo ima zagotovo dobro izhodišče, da na doseženih rezultatih gradi naprej ter s pozitivno energijo in z vztrajnim delom rezultate še izboljša. Tega si iskreno želimo vsi ljubitelji smučanja.
Tomaž Smrtnik, SK Logatec
O (N
^
C D
ig O
hJ
Uspešni v tretji ligi
Ekipa logaških namiznoteniških igralcev je 12. marca doma odigrala tekmi zadnjega kroga III. SNTL proti NTK Žogica iz Radgone in NTK Radlje. Obe so Logatčani zaključili brez izgubljene igre s 5 : 0. Uvrstitev na četrto mesto v ligi pomeni dobre in uspešne nastope, a je v slavju tudi malo pelina - brez dveh, nekoliko po neumnosti izgubljenih tekmah bi
bili prvi in bi se neposredno uvrstili v drugo ligo, saj so edini dvakrat premagali prvouvrščeno ekipo NTK Iskra Avtoelektri-ka Vrtojba. Kljub vsemu si igralci Blaž Bončina, Nejc Gutnik, Deni Kožul, Miha Petrovec, Žan Dobrovoljc in Darko Kojadi-novič zaslužijo čestitke.
Miro Leskovec, NTK Logatec

Državno dvoransko lokostrelsko tekmovanje
Jadran Lukančič, Jan Rijavec in Klemen Stoševski v boju za bronasto medaljo. (foto: osebni arhiv)
Kogar zanima šport, ki ni odvisen od letnih časov, naj si izbere lokostrelstvo. Pozimi so treningi in tekmovanja v dvoranah, kakor zadiši po pomladi in do pozne jeseni, pa so različni tipi lokostrelskih tekmovanj na stadionih ali v okolici gozdov. Ob premikanju od tarče do tarče se lokostrelec dobro razmiga in naužije svežega zraka. Seveda je najlepše, če je lepo sončno vreme, vendar lokostrelce na tekmah včasih pričakajo sneg, dež, blato in celo toča, kar pomeni, da morajo biti trpežni, vzdržljivi in pripravljeni na vse. Letošnja zima se poslavlja in sezona streljanja v dvoranah se končuje. Za zaključek je bilo 12. in 13. marca letos v Radljah ob Dravi državno dvoransko prvenstvo. Udeležili
so se ga tudi logaški lokostrelci. V svojih kategorijah so si naslov državnega prvaka pristreljali: Cita Lukančič (kadetinja, ukrivljeni lok), Jolanda Ovsec (članica, goli lok), Jadran Lukančič (član, ukrivljen lok). Zlata je bila tudi kadetska ekipa z ukrivljenim lokom (Špela Petkovšek, Jan Rijavec, Klemen Stoševski). Srebro so si priborili Jaka Petkovšek (deček, goli lok), Špela Petkovšek (kadetinja, ukrivljeni lok) in Jan Rijavec (kadet, ukrivljeni lok). Absolutni državni prvak med lokostrelci v ukrivljenem loku je Jan Rijavec, bronasto medaljo si je priborila Cita Lukančič, prav tako pa tudi ekipa z ukrivljenim lokom (Jadran Lukančič, Klemen Stoševski, Jan Rijavec).
Jolanda Ovsec
Pohod na Partizanski vrh
N'a lepo nedeljsko jutro 20. marca se nas je devet planincev PD Logatec udeležilo pohoda na Partizanski vrh (1011 m). Pod vodstvom Dušana Jozlja smo se peljali do izhodišča poti - Loke. S planinsko opremo smo hodili po markirani planinski poti najprej po gozdu in nato po cesti. Sijalo je sonce, toda na izpostavljenih krajih je pihala mrzla burja. Šli smo mimo samotnih kmetij, skozi kraj Vrhe, ki ima nekaj vikendov, cerkev sv. Lenarta in zapuščen planinski dom. Po dobrih dveh urah smo prišli na Partizanski vrh, ki se zdaj spet imenuje Sveta planina. Na razgledišču smo imeli lep pogled na Zasavje in Triglav. Okrepčali smo se pri gostišču in se po krajšem počitku vrnili del poti. Smerna tabla nas je usmerila levo do Zajčeve koče, ki stoji nad Tesnim grabnom med Krvavico na zahodu in Brložnom na vzhodu. Nekoč je bila tu stara Zajčeva domačija, ki se je obdržala do leta 1960. Mladinski odsek PD Vransko Tabor jo je leta 1974 kupil in jo začel obnavljati za planinsko postojanko. Obnovo je dokončalo PD Tabor, ki je ohranilo značilno arhitekturo domačije. Okolica je lepo urejena in je prijetna oaza sredi gozda. Zraven je studenček. Koča je bila zaprta, razgledišča tam ni. Od tam smo šli na slabo uro hoje oddaljeno Krvavico. Flora in favna imata lastnosti, ki so značilne za višje gore. Na področju Krvavice je več redkih vrst ptic. Krvavica je priljubljen cilj planincev, saj je zaradi slikovitosti in prelepega razgleda med najzanimivejšimi
Na Partizanskem vrhu, ki se zdaj spet imenuje Sveta planina. (foto: arhiv M. P.)
vrhovi nižjegorja. Krvavica je skalnat čok iz apnenca, rdečo barvo in ime ji dajejo železove spojine. Voda je v apnencu Krvavice izklesala dve kraški jami. Po strmi stezi smo se vrnili do Zajčeve koče in izhodišča poti, kjer smo opremo zložili v avtomobile in se pozno popoldne pripeljali v še sončen domači kraj.
Marinka Petkovšek, PD Logatec
Po Tržaškem krasu
r
ca
a
fC 3
i
O a
to o
Zadnjo februarsko nedeljo smo pohodniki iz PD Cerknica, ŠD Babno polje in PD Logatec napolnili avtobus in se pod vodstvom Štefke Mikše-štebe in Alenke Mrak odpeljali do izhodišča poti na Volnik v kraju Pliskavica na Krasu, kjer sta se nam pridružili planinki iz Sežane. S planinsko pohodniško opremo smo šli po slabo markirani poti. Snega ni bilo, zemlja pa je bila zaradi mraza in burje zmrznjena. Ustavili smo se ob kalu Mlačna, ki je bil obnovljen z evropskimi sredstvi. Ob poti skozi kraški gozd smo srečali še nekaj kalov, steza pa se je čedalje bolj strmo dvigala, da se je kolona pohodnikov večkrat pretrgala. Sredi dopoldneva smo prišli na Volnik, mejni vrh med Slovenijo in Italijo. Na vrhu je leseno razgledišče. Mrzlo je pihalo, zaradi oblačnega vremena pa je bila slaba vidljivost. Po poti smo se
spustili na zavetrno jaso in pomalicali. Nato smo šli mimo kamnoloma Petrevica do Repna in svetišča na Taboru. Okrog 12. ure smo bili ob repentaborski cerkvi Matere božje, ki spominja na trdnjavo. Slovenski duhovnik nam je povedal zgodovino božjepotne cerkve in življenja Slovencev v vaseh okrog Trsta. Nadaljevali smo pot in v občini Zgonik prečkali cesto in prišli v kraj Briščiki v Italiji. Od 45 pohodnikov jih je polovica odšla ob 14.30 na vodeni ogled znamenite kraške jame. Na parkirišču nas je čakal avtobus, s katerim smo se peljali skozi Prosek in Občine, kjer smo zapustili Italijo in se srečno pripeljali domov. Zahvala gre vodnikom, da smo Notranjci imeli skupen pohod v dobrobit medsosedskih odnosov.
Marinka Petkovšek, PD Logatec

Moje misli so včasih večje od mene
OŠ Frana Roša v Celju v sodelovanju JSKD Celje vsako leto izvede literarni natečaj, ki se ga mladi literarni ustvarjalci iz logaške občine pridno udeležujejo. Letos so bili še posebej uspešni. Kar tri so povabili na srečanje, ki je bilo 24. marca. Poleg literarne delavnice za učence so pripravili delavnico za mentorje, ogledali smo si tudi spominsko sobo Frana Roša, šolnika, pisatelja in humanitarnega delavca, po katerem ima prireditev ime. Vodilna misel 24. Roševih dni 2011 je bila Moje misli so včasih večje od mene. Misel so organizatorji povzeli iz besedila devetošolke Teje Ristič iz OŠ 8 talcev iz Logatca. Besedilo, ki je nastalo pod mentorstvom Irene Lipovec, nosi naslov Potovanje v iskanju sebe. Iz OŠ Rovte so v Celje povabili Anjo Mlinar, ki je napisala besedilo Moja zgodba (mentorica Milka Treven). Besedili so objavili v zborniku, ki je izšel ob tej priložnosti.
Na osrednji prireditvi v Celju je med pet najboljših besedil komisija, ki so jo sestavljale prof. Vida Mokrin - Pauer, prof. Barbara Korun in prof. Dragica Breskvar, izbrala in nagradila tudi besedilo osmošolca Jana Martinška iz OŠ Tabor iz Logatca. Njegovo besedilo Brat (mentorica Barbara Facija) je označila kot razigrano pisanje, ki je mestoma humorno in ironizirano, predvsem pa zastavljeno kot notranje razrahljano nizanje. Ob tej priložnosti je revija Mentor pripravila razstavo najboljših literarnih glasil osnovnih šol v osrednji celjski knjižnici. Tudi
Teja Ristič, Anjo Mlinar, Barbara Facija in Jan Martinšek na Roševih dnevih v Celju. (foto: arhiv OŠ Tabor)
tam so bile logaške šole močno prisotne. Na razstavi lahko obiskovalci ogledujejo glasila OŠ Tabor (Žvrgolač), POŠ Rovtar-ske Žibrše (Drobtinice s planin) in OŠ 8 talcev (Naši dnevi).
Barbara Facija
Predstavitev raziskovalnih nalog
N'a OŠ 8 talcev smo 4. aprila predstavili raziskovalne naloge naših učencev. Predstavitev se je začela ob osmih zjutraj v jedilnici. Slišali smo štiri raziskovalne naloge s področja fizike, biologije in sociologije. Prvo raziskovalno nalogo z naslovom Klima v učilnici sta predstavila Justina Petrovčič in Gašper Ambrož pod mentorstvom Martina Pišlarja. Predstavila sta različne vplive na klimo v učilnici, kot so vlaga, temperatura, svetilnost in položaj učilnice glede na strani neba, klima pa je odvisna tudi od kakovosti oken. Po besedah mladih raziskovalcev se zaradi starosti in slabe kakovosti oken vrže skozi okno veliko denarja. Naslednjo nalogo z naslovom Mravljišča v Logatcu sta predstavila Žiga Kobal in Žiga Lukančič pod mentorstvom Urške Peršin Mazi. Predstavila sta vrste mravelj, ki živijo na območju Logatca, meritve mravljišč, ki sta jih našla, ter tudi to, da so mravlje dobre za gozdarje, vendar jih preveč zatiramo, ko jih vidimo na našem dvorišču oz. v hiši ali stanovanju. Sledila je raziskovalna naloga Primerjava kakovosti vode Logaščice v letih 2001 in 2010, ki jo je predstavil Gregor Lipovec pod mentorstvom Urške Peršin Mazi. Po njegovih raziskovanjih smo lahko razbrali, da je Logaščica bolj onesnažena kot leta 2001 in hkrati tudi manj. Manj je onesnažena zaradi izgradnje kanalizacijskega sistema, ki ga prej ni bilo, zaradi česar so se vanjo izlivale vse kanalizacijske
odplake. Zdaj tega ni več, a je močno obremenjena tudi čistilna naprava. Delno je Logaščica na nekaterih predelih onesnažena tudi zaradi prometa in bencinskih črpalk, ki jih od potoka loči le cesta. Zadnjo raziskovalno nalogo z naslovom V Logatcu ne živimo le mladi je predstavila Marta Cigale pod mentorstvom Bojane Breznikar. Govorila je o povezanosti med mlajšimi in starejšimi občani. Mlada raziskovalka je povedala, da je v Logatcu sicer nekaj dejavnosti, pri katerih se povezujejo mlajši in starejši, vendar bi lahko za to povezanost storili tudi kaj več. Po ugotovitvah raziskovalke so starejši občani velikokrat osamljeni, ker so npr. v slabih odnosih s svojci, ali pa ti živijo predaleč oz. svojcev sploh nimajo.
Ob koncu je ravnateljica Metka Rupnik izrazila veselje nad vsemi mladimi raziskovalci, ki so predstavili naloge. Povedala je, da upa, da se bo drugo leto zvrstilo še več raziskovalnih nalog ter da bodo mladi raziskovalci raziskovali še naprej. Tik pred izidom našega časopisa pa smo dobili še novico, da sta se na regijskem tekmovanju raziskovalni nalogi Primerjava kakovosti vode Logaščice v letih 2001 in 2010 ter V Logatcu ne živimo le mladi uvrstili naprej in bosta našo šolo zastopali na ostalih tekmovanjih.
Eva Kermavnar, 7. a, OŠ 8 talcev
Učenci osnovne šole 8 talcev Logatec, ki obiskujemo mladinski pevski zbor, smo na Medvedjem Brdu skupaj z zborovodkinjo Ester Stojko preživeli dva nepozabna dneva. Na Medvedje Brdo smo prispeli okoli 15. ure. Ko smo raz-pakirali in spoznali CŠOD Medved, smo odšli na prvi del intenzivnih vaj. Vadili smo pesem Poj z menoj, nato pa smo se naučili pesem Zlata jabuka. Po uri in pol vaje se je prilegel odmor, med kate-
Pevski tabor
rim smo se okrepčali s sadjem in sokom. Vrnili smo se na vaje, ki so tokrat trajale malo dlje. Verjemite, da se nam je po treh urah vaj uspelo že dobro uskladiti in je bilo naše petje ubrano. Okoli 19. ure smo se razveselili okusne večerje. Po večerji smo si malo oddahnili, nato pa še enkrat zapeli. Po vaji je bila na vrsti tombola. Večerno druženje smo zaključili s pižama party, ki se je končala že ob 22.00. Približno pol ure smo lahko še klepetali,
nato pa zaspali.
Naslednji dan smo se na jutranji vaji naučili pesmi Ena ptička priletela in O, Vrba. Nato smo se odpravili ven in večina nas je na svežem zraku zelo uživala. Sledilo je kosilo, nato pa še zadnja pevska vaja pred nastopom za Marinko Istenič, spremljevalko in organizatorico pevskega tabora. Domov smo se vrnili polni zanimivih vtisov in doživetij.
Eva Kermavnar, OŠ 8 talcev Logatec
O (N
C D
ctí M O
hJ
V okviru Comeniusa obisk Poljske
V letošnjem šolskem letu OŠ 8 talcev Logatec sodeluje v projektu Comenius - večstranska šolska partnerstva. Projekt Comenius deluje v okviru programa vseživljenjskega učenja v organizaciji Evropske unije in pokriva šolsko izobraževanje na različnih področjih. Naš pripravljalni obisk v lanskem šolskem letu je bil na Finskem. Zastavili smo okvirni program in se dogovorili, da bomo na osnovnih šolah na Poljskem, v Litvi, Turčiji, Španiji, na Finskem (tudi v enem izmed njihovih vrtcev) in v Sloveniji delali na ekoloških ciljih projekta s skupnim naslovom Let's be eco-friendly - Bodimo okolju prijazni.
Prvo delovno srečanje smo v začetku oktobra za države udeleženke uspešno izpeljali v Logatcu, marca pa je organizacijo drugega srečanja prevzela šola Podstawowa s Poljske. Srečanja na Poljskem smo se iz naše šole udeležile ravnateljica Metka Rupnik, slovenistka Jasna Brenčič in koordinatorica projekta Bojana Pivk. Srečali smo se na osnovni šoli v mestu Marki, ki je 30 kilometrov oddaljeno od Varšave. Marki je industrijsko mesto in se razprostira ob 15 kilometrov dolgi glavni ulici, ki je hkrati tudi štiripasovna cesta.
Otroci na Poljskem v vrtec vstopijo s tremi, v šolski sistem pa s sedmimi leti. Šolanje otrok na osnovni šoli poteka šest let, nato pa otroci z nujnim izobraževanjem nadaljujejo na gimnaziji, ki traja tri leta. Šolo Podstawowa v Markiju od 1. do 6. razreda letos obiskuje 520 učencev. Če na kratko strnemo »šolske« vtise, lahko rečemo, da smo hitro naredili primerjavo z našo šolo in ugotovili, da bi se po opremljenosti težko primerjali, saj je šola Podstawowa veliko bolj skromno opremljena. Na šoli nas je presenetila »kantina«, t. im. majhna trgovinica, v kateri lahko otroci kupujejo čips, sokove in druge »dobrote«. Zanimivo je, da je pri njih v vzgojnoizobraževanje vključen tudi verouk, ki ga poučujejo nune. Na sprehodu po šoli smo lahko na vsakem koraku začutili, da je domovinska zavest Poljakov na veliko višji ravni kot naša. S ponosom so razkazovali fotografije svojih rojakov umetnikov, izumiteljev, znanstvenikov, verskih vodite-
ljev _ in nam pripovedovali o njihovih delih.
Če se za trenutek ustavimo še pri učencih, lahko rečemo, da so podobni našim. V šolo hodijo vsak s svojim mobilnim telefonom in slabo pišejo domače naloge. So živahni, sproščeni in vedoželjni. V času petdnevnega obiska smo kar nekaj časa namenili delovnim srečanjem, kjer smo pregledali opravljene aktivnosti po posameznih državah, nato pa določili aktivnosti, ki jim bomo sledili do naslednjega srečanja. Večji poudarek smo dali korakom in nalogam, s katerimi bomo na šolah poskušali nadgraditi ekološko ozaveščenost, ter poteku skupnega praznovanja partnerskih šol z naslovom Dan ekoprijateljev.
V tem času nas je v mestni hiši Markija sprejel župan. Med skoraj peturno vožnjo proti narodnem parku Bialowieža pa se nismo mogli načuditi enoličnosti pokrajine, katere skupni imenovalec je ravnina, na kateri se razprostirajo polja, gozdovi in močvirja. So pa enoličnost razbili redki predstavniki evropskih bizonov ter križanci med zobri in domačim govedom, t. im. žu-broni.
Na razglednici naših spominov se s pečatom mogočnosti podpisuje Varšava s svojimi ogromnimi parki, širokimi in čistimi ulicami ter kulturnimi spomeniki. Če o znanem poljskem skladatelju Fridericu Chopinu še nikoli prej nisi razmišljal, to zagotovo storiš, ko se usedeš na eno izmed mestnih klopi in s pritiskom na gumb prisluhneš enemu izmed njegovih del. In če potegnemo črto pod naš obisk - začutile smo, kako močno lahko zgodovinska preteklost vpliva na kulturo, šolski vzgojni sistem in tradicijo posameznega naroda. Domov smo se vrnile zadovoljne tudi zaradi spoznanja, da je naša šola med vodilnimi tako po količini kot po kakovosti opravljenih nalog v okviru našega skupnega projekta Let's be eco- friendly - Bodimo eko-prijatelji. Več vtisov z našega srečanja ter o naših akcijah, ki potekajo v okviru projekta, boste našli na našem skupnem spletnem dnevniku http://www.ecoblogsite.blogspot.com/.
Metka Rupnik, OŠ 8 talcev
r
ca
fa
i
c a
to o
Bolšji sejem knjig
Poseben dogodek na OŠ 8 talcev je bil Bolšji sejem knjig. Na minitržnico nam je uspelo privabiti veliko število otrok, ki so oddajali, si podarjali ali menjali že prebrane knjige. S sejmom nam je uspelo odpihniti prah iz knjig, ki so neuporabljene ležale na knjižnih policah in jim poiskati nove lastnike. Mrzlično barantanje je popestril župan Berto Menard. V kratkem nagovoru je pohvalil projekta Beremo skupaj in Let's be Eco-friendly/ Bodimo ekoprijatelji, ki sta se v tem šolskem letu povezala. Otrokom je poklonil knjigo Neže Maurer Ti si moje srce z željo, da bi na svoji življenjski poti srečevali predvsem ljudi, ki bi znali videti in prisluhniti njihovim srcem. Posebna zahvala velja vsem učencem, ki ste se bolšjega sejma udeležili, saj ste tako privarčevali, razveseljevali in hkrati naredili nekaj dobrega za naše okolje.
Bojana Pivk, OŠ 8 talcev Logatec
Župan Berto Menard in ravnateljica Metka Rupnik. (foto: Rok Štemberger)
Voda je vir življenja
Ob svetovnem dnevu voda smo v avli OŠ 8 talcev Logatec pripravili razstavo, ki je učence in odrasle na različnih tematskih plakatih spominjala in opominjala na pomen vode. O vlogi vode v naših življenjih so razmišljali
tudi učenci, svoje misli so zapisali in jih predstavili v obliki sonca.
Poleg koristnega branja so bogato opremljeni panoji omogočali še sprehod od morij, rek in jezer vse do mlak in mokrišč. Comeniusov kotiček pa nas je
tokrat v tujih jezikih spomnil, da je voda pomembna za vse in da je naš odnos do vodnih virov še kako pomemben.
Besedilo in foto: Jasna Brenčič, OŠ 8 talcev Logatec
Poklon našim mamam
N'a odru Doma krajanov Rovte je bilo na materinski dan, 25. marca prijetno, radostno in predvsem otroško razigrano. Kako tudi ne bi bilo, ko pa so ta dan mamice praznovale svoj praznik. Njihovi otroci so jim na svojevrsten način želeli izkazati spoštovanje, naklonjenost in ljubezen. Vzgojiteljice so svojim malčkom dajale vzpodbudo in korajžo, da so zaplesali Psiček nima repa več. Le kako leto starejši si že pridobivajo izkušnje z recitiranjem in so povedali pesmico o žabici in njenem r-ju, pa tudi na skrbno mamo muco so se spomnili. Prvošolčki so pritrdili že znani ugotovitvi, da kdor nima mame, ni rojen, pa naj bo to žival ali pa človek. Tisti, ki že drugo leto gulijo šolske klopi, so kar sami zapisali, kaj jim
pomeni mamina ljubezen in skrbna roka. Morda prav iz njihovih vrst zraste kakšna pesniška duša. Največkrat je bila seveda omenjena mama, ki so jo primerjali kar z zlatom. Njej je treba čisto vsak dan v letu na različne načine povedati, da jo imamo radi.
Ples je vrlina naših otrok. V njem se združi otroška radoživost in veselje do življenja, ki ga je dala mama. Tako vsaj pravijo tretješolci, ki že obvladajo živahni ča, ča, ča. Nič za njimi ne zaostajajo četrtarji, ki so svoje soplesalke zavrteli v ritmu valčka. Pevski zbor vedno pripravi prijetno točko. Pesem iz njihovih grl je v prazničnem dnevu zazvenela še posebej lepo. Tudi levček Hugo je svoje dogodivščine delil z gledalci, saj je v lutkovni
igrici pokazal, kakšnih vragolij je sposoben, čeprav mu je najlepše in najvarneje pri mami. A mamice ne bi bile mamice, če ne bi zavoljo svojih otrok kdaj potočile tudi kakšno solzico. Ta večer so bile to predvsem solze ganjenosti ob besedah učiteljice Petre Jenko Lukan, ki je v zaključku pričarala toplino v srce vseh prisotnih, kot jo lahko le tista, ki je mama. Nekoliko orošenih oči, a zato prijetno ganjeni so gledalci zapuščali dvorano. Za sladek piškot so bili najbolj navdušeni najmlajši. A mami ne bi bila mami, če ne bi raje kot sebi tudi najmanjšo radost privoščila otrokom. Piškoti so se stopili v ustih, mamina ljubezen pa ne mine nikdar.
Metka Bogataj
Murenčki na gledališkem maratonu
Otroci in vzgojiteljici iz enote vrtca Kurirček Logatec v Hotedr-šici smo se odločili sodelovati na gledališkem maratonu v Logatcu. Otroci so poslušali rusko pravljico Rokavička in si razdelili vloge. Pri priredbi vsebine nam je pomagala gospa Francka. Napisala je tudi režijo. Začeli smo oblikovati sceno in vaditi besedilo. Ko smo pripravili sceno in se navadili besedilo, so otroci začeli z
ustvarjanjem in upodabljanjem vlog. To je trajalo kar nekaj časa. Prišel je dan nastopa in otroci so ga odlično izvedli. Vsi so bili prvič na tako velikem odru. Gledalci, med katerimi so bili tudi naši starši, so mlade igralce nagradili z gromkim aplavzom. Zahvaljujemo se vsem, ki so nam pomagali pri tem zahtevnem projektu.
vzgojiteljici Mojca in Tina, Vrtec Kurirček Logatec
Pomisleki ob načrtovanju skupnega centra za ravnanje z odpadki v Logatcu
N'a okrogli mizi o Cero NIK 17. marca v Narodnem domu smo poslušali informacije o projektu Cero NIK, ki ga zastopa župan Berto Menard. Isto nalogo je prej opravljal župan Janez Nagode. Skupina strokovnjakov s projektantom in županom, precej polna dvorana udeležencev z zaznamovalcem pogovorov, ki ga je prenašala LEP Logatec, se je dotaknila najbolj osnovnih vprašanj. V angleškem jeziku takemu srečanju pravijo sejem želja, grand story. Za slovenski jezik je zelo uporabna Prešernova pesem o Apelu. »Apel podobo (Cero) na ogled postavi, ker bolj resnico ljubi kakor hvalo, za njo skrit vsevprek posluša, kaj zijalo ..., kaj učeni o njej pravi.« Prvo besedo med poslušalci je dobila gospa, ki je zastopala okolje in bila proti Cero, drugo Klemen Nagode, ki stanuje nad požiralnikom Jačka, tretjo pa Janez Petek, ki je zastopal lovsko družino (LD) Logatec. Govornika sta bila skrajno kritična do občine oz. župana, ki naj bi dopuščala obratovanje defektne čistilne naprave (ČN), nova je šele v načrtih, oziroma naj bi dovolila gradnjo Cera na lokaciji, rezervirani za prehod divjadi in dopuščala širjenje nezakonitosti (krivice do občana oz. do LD). Obe vprašanji terjata odgovor občinskih organov, vendar v povsem drugi zasedbi in z drugačnim naslovom zbora. Navedel bom še kratko razpravo kot ilustracijo slabe pripravljenosti govornikov na razpravo. Projektant Cera je razložil, da obrat za predelavo odpadkov nima odplak, odcednih vod, ki groze podtalnici. Če pa le nastanejo, jih je malo in so nadzorovane. Besedo je dobila gospa iz vrst zaščitnikov okolja in nasprotnikov Cero in izjavila: »Projektant, kako naj verjamem vaši besedi, najprej trdite, da odplak ni, nato, da odcedne vode so. Sem proti takim projektom na občutljivih kraških tleh.« Pobude civilne iniciative in drugih govornikov bi lahko strnil v ta zadnji primer, vključno s ploskanjem v podporo nasprotnikom
Cera. Dr. Andrej Mihevc je ocenil lokacijo v Lomu kot manj primerno, lokacijo v obrtni coni pa sprejemljivejšo. Vzpodbudna je daljša razprava Pavla Mihevca v LN št. 3/11, ki strokovno utemeljeno razvija niz pogledov o projektu. Nasprotno na isti strani LN Anica Perpar v svojih pomislekih o prazni občinski blagajni in mačehi EU, slednja ni utemeljena z dejstvi pač pa z domnevami, Cero nasprotuje. Kakšno zvezo ima La-farge v Trbovljah in arbitražni sporazum v članku z nasprotovanjem Cero v Logatcu?
O prednostih, ki jih lahko daje sortiranje odpadkov v domači občini, ni govoril nihče, razen avtorja tega zapisa. V projektu Cero vidim prednost in korist za občane Logatca, zlasti v absolutno kratkem transportu nesortiranih smeti do Cero, in vodilno vlogo pri organizaciji industrijske predelave in reci-klaži teh smeti, vključno z vodenjem finančnega poslovanja in učinkovitega sodelovanja občinske uprave na novem krajevno in regijsko pomembnem projektu. Občina lahko z lastnimi ekonomskimi, pravnimi in tehničnimi sodelavci zagotovi objektivno ugodne pogoje za logaške uporabnike. Ko bo Logatec izgubil možnost oddajanja odpadkov na domačem terenu, bodo občani prisiljeni plačevati ceno njihove polne teže po ceniku, ki ga bo določal nek drug Cero in bistveno daljši prevoz. Možnost gradnje Cera NIK nekje v coni Zapolje/za Klijem naj bi Občina presodila z vseh strani in svoj zaključek predstavila občanom. Dokler Občina Logatec vodi idejne projekte Cero, občani lahko računajo na ugodnosti, ko bodo (p)ostali zunanja stranka in plačnik, bo ostalo le nerganje. Moj osebni vtis in ocena dogajanja okrog Cera mi pravi, da se ljudje obnašajo razdraženo in politikantsko (ploskanje) proti oblasti, tehnične rešitve in koristi pa zanimajo le posameznike.
Jože Omerzu, Logatec
O (N
C D
M O
hJ
V spomin Zoranu Marku
r
ca
fa
fC 3
i
O a
to o
Hladno februarsko popoldne. Poslavljali smo se od Zorana Mraka, daleč naokrog poznanega Logatčana, prizadevnega športnega delavca, organizatorja pomembnih državnih in meddržavnih prireditev, trenerja, delavnega zanesenjaka in uspešnega snovalca naprav v zimskem športnem središču Sekirica. Zbrali smo se prijatelji, nekateri nekdanji logaški športniki, smučarji skakalci in Zoranovi stari znanci, ki smo z njim sodelovali in doživljali lepe in nepozabne dneve. Ob naših pogovorih in spominih pa je nekaj manjkalo. Čutili smo nemir in praznino ob slovesu tako delavnega in poznanega logaškega športnika.
Zoran se je vse življenje predajal Logatcu ob svojem najljubšem konjičku, športu. To vedo generacije Logatčanov od leta 1946 do 1985. Bil je aktiven ustvarjalec športnega življenja z enim samim ciljem, v Logatcu ustvariti pogoje za njegovo prepoznavnost v slovenskem prostoru, ustvariti identiteto s skakalnim športom in zgledno urejenimi napravami zanj, ki so v tistem času nastajale na Sekirici. Zoran je leta 1950 oživil skakalnico, ki je dovoljevala skoke do 30 metrov. Kot osebnost se je zdel Zoran marsikomu nerazumljiv, nedostopen, neizprosen in samosvoj. To pa ne drži, če si ga poznal v dušo. Bil je prijazen sogovornik, do prijateljev odprt, ljubezniv, čutečega srca in delavno odgovoren do sebe. Dediščino Sekirice, ki so jo oblikovali Logatčani pred in po drugi svetovni vojni je tankočutno nadaljevala Zoranova generacija. Zoran kot pobudnik je okoli sebe zbral vestne sodelavce: Cirila Čuka, Franca Trkmana, Draga Arharja, Slavka Kavčiča, Žiža in Arturja Seri-nija, Andreja in Dušana Tollazzija in druge. Ta tim je oblikoval Sekirico ne le s skoki, temveč tudi z ostalimi zimskošportnimi aktivnostmi. Zoran je znal navduševati in mladih skakalcev je bilo vedno več.
Porodila se mu je ideja o »logaški velikanki«, vprašljiva pa so bila finančna sredstva. Zoran se je odločil. Leta 1953 je povabil ing. Stanka Bloudka, da pripravi načrt z najcenejšo varianto. Z dvokrilcem sta prečesala Sekirico. Bloudek je hitro ugotovil smer nove »letalnice« in gradnja se je lahko začela. Ves izkop so opravili privrženci skokov. Tudi Zoran je zagrabil za lopato in bil zgled mladim. »Letalnica« je bila nared 1957., zgrajena z minimalnimi sredstvi. Na tekmi od odprtju sta zmagala domača lovca na daljave Janez Sovan in Zoran Mrak. Zoranova zamisel se je uresničila.
Skoki pa niso bili edina Zoranova ljubezen. V njem je tlela ljubezen do telovadbe, zlasti pa do nogometa. Spominjam se let, ko sem kot kratkohlačnik stal na robu nogometnega igrišča na Poštnem vrtu, kjer so zdaj Mercator in bloki. Z vso vnemo in široko odprtih oči sem opazoval nogometaše, zlasti Zorana, ki jih je vzpodbujal k zmagi v popoldanski tekmi z Vrhniko. Igrali so s »pravo« žogo, medtem ko smo se »Martinci« morali v
Rešetu poditi za cunjasto, domače izdelave. Logaško mladež je Zoran hitro opazil in začela je nastajati mladinska nogometna ekipa. Pod njegovim vodstvom smo zagnano trenirali. Športno delo je rodilo sadove. Leta 1954 smo postali prvaki ljubljanske podzveze. Od Cerknice do Ihana nam ni bil nihče kos. Še danes mi stopi pred oči Zoran, vesel uspeha, ko je ves v zanosu kramljal z nami, ko smo se iz Borovnice z vlakom vračali domov. Spoznal sem prijatelja, sicer nekoliko starejšega od mene, in zdaj ga nemo spremljam k zasluženemu počitku. Oziram se na Sekirico, Zoranovo ljubljenko.
Zoran ni bil le športni delavec, bil je tudi svojevrsten umetnik -naivec. Spoznal je toplino lesa in ga oblikoval v čudovite skulp-ture in lesoreze. V tem je našel svoj mir, ko se je poslovil od aktivnega športnega dela. Njegove umetnije krasijo marsikatero stanovanje v Logatcu in drugje in Zorana zaznamujejo kot široko razprtega ustvarjalca umetnosti. Tudi šport je umetnost. Za večletno vodenje društva TVD Partizan Logatec, kot predsednik občinske zveze za telesno kulturo in predsednik za skoke pri SZS, kot odličen trener, član planiškega komiteja in vodja ekipe za izračun rezultatov na tekmovanjih v dolini pod Poncami (ekipo so sestavljali prizadevni smučarski delavci iz Logatca), je Zoran leta 1971 prejel najvišje slovensko športno priznanje, Bloudkovo plaketo. Prejel jo je tudi logaški smučarski klub. Mirno lahko zatrdimo, da je bil Zoran prepoznaven v slovenske prostoru, kar izpričujejo tudi priznanja. Logaška »velikanka« ostaja po odhodu Zorana kot bel obelisk, naslonjen na strmine Sekirice, njegov spomin; hribček v središču logaškega polja pa zanimivo središče med zibelko smučanja na Blokah na vzhodu in Trnovsko planoto, začetnico sodobnega smučanja, na zahodu. Zoran s svojo »letalnico« pa ostaja sinonim skakalnega športa. Prijatelj, hvala ti za opravljeno delo. Počivaj spokojno in mirno med Sekirico in Režišami, v dolini, ki si jo tako ljubil.
V imenu nekdanjih logaških športnikov in prijateljev
Bernard Urbančič, prof.
Od sredine dopoldneva do časa kosila in odhoda domov se ob delavnikih z igrišča vzgojnega zavoda Kurirček v Dolenjem Logatcu razlegajo zadovoljni glasovi malčkov, ki uživajo v igri na prostem. Za konec tedna je nekoliko drugače. Ob sobotah in nedeljah igrišče sameva, kakor je bilo tudi prvo aprilsko nedeljo, ko je na sončno popoldne nastala zgornja fotografija.
Besedilo in foto: France Brus
Glasbena šola Logatec, Notranjska cesta 4, 1370 Logatec, tel. 01/7590 730, 031 625 577, dislocirani oddelki v Rovtah, Rovte 100, 1373 Rovte, I: www.gslogatec.si, E: gslogatec@gslogatec.si
GLASBENA ŠOLA LOGATEC OBJAVLJA
RAZPIS ZA VPIS NOVIH UČENK IN UČENCEV V ŠOLSKO LETO 2011/2012
Napoved prireditev
PREDMET	PRIPOROČLJIVA STAROST	OPOMBE
Predšolska glasbena vzgoja	5 let	brez predhodnega preizkusa
Glasbena pripravnica	6 let	brez predhodnega preizkusa
Plesna pripravnica	6 - 8 let	brez predhodnega preizkusa
Balet 1. razred	9 let	sprejemni preizkus
Klavir	7 - 9 let	sprejemni preizkus
Harmonika	7 - 9 let	sprejemni preizkus
Violina	7 - 9 let	sprejemni preizkus
Viola	7 - 13 let	sprejemni preizkus
Violončelo	7 - 9 let	sprejemni preizkus
Kontrabas	11 - 18 let	sprejemni preizkus
Kitara	7 - 9 let	sprejemni preizkus
Kljunasta flavta	7 - 9 let	sprejemni preizkus
Flavta	10 - 12 let	sprejemni preizkus
Oboa	10 - 12 let	sprejemni preizkus
Klarinet	10 - 12 let	sprejemni preizkus
Fagot	10 - 18 let	sprejemni preizkus
Saksofon	10 - 12 let	sprejemni preizkus
Rog	9 - 11 let	sprejemni preizkus
Trobenta	9 - 11 let	sprejemni preizkus
Pozavna	9 - 11 let	sprejemni preizkus
Tuba	11 - 18 let	sprejemni preizkus
Druga konična trobila	10 - 18 let	sprejemni preizkus
Tolkala	9 - 18 let	sprejemni preizkus
Petje	17 - 24 let	sprejemni preizkus
Orgle	11 - 18 let	predznanje štirih r. klavirja
Citre	9 - 11 let	sprejemni preizkus
Tamburice	9 - 11 let	sprejemni preizkus
Otroški zbor	6 - 10 let	sprejemni preizkus
Druge VIZ: električne klaviatura	ni omejitve	sprejemni preizkus
Druge VIZ: bas kitara	ni omejitve	sprejemni preizkus
Druge VIZ: jazz-pop-rock kitara	ni omejitve	sprejemni preizkus
Druge VIZ: jazz-pop-rock bobni	ni omejitve	sprejemni preizkus
Druge VIZ: Šola nastopanja -jazz - pop- rock petje	12 - 18 let	sprejemni preizkus
Zaradi večjega števila prostih mest še posebej priporočamo vpis k predmetom plesna pripravnica, balet, violina, viola, violončelo, kontrabas, fagot, oboa, rog, trobenta, tuba, druga konična trobila, citre in tamburice. Vpis v predšolsko glasbeno vzgojo, glasbeno pripravnico, plesno pripravnico in sprejemni preizkusi za vpis v šol. leto 2011/2012 bodo v dvorani Glasbene šole Logatec in v prostorih dislociranih oddelkov v Rovtah:
Logatec	sreda, 11. maja 2011 od 16. do 19. ure (vsi predmeti razen predmeta Petje)	sobota, 14. maja, od 9. do 12. ure (vsi predmeti razen predmeta Petje)
Rovte	petek, 13. maja 2011 od 17. do 19. ure (vsi predmeti razen predmeta Petje)	
Logatec	sreda, 11. maja 2011 od 18. do 19. ure (samo predmet Petje)	petek, 13. maja. od 18. do 19. ure
Za dodatne informacije pokličite na tel. 01/ 7590 730 (od 8. do 15. ure).
19.	4., 20.00 Otok sužnjev - 4. abonmajska predstava komedije, Narodni dom Logatec. Vstopnice za izven so na voljo teden dni pred predstavo v recepciji Upravnega centra Logatec in knjigarni DZS na Tržaški 19 v Logatcu. Org.: Občina Logatec, renata. gutnik@logatec.si.
22. 4., 18.00 Odprtje razstave umetelnih izdelkov Mojce Mlakar, ki polepšajo velikonočne praznike z naslovom Mavrična Velika noč, Vaški muzej in galerija Laze. Na ogled bodo skorajda pravljični pirhi, kvačkane košarice, putke, metulji. Org.: TD Lanski vrh, 041 376 278, td.lanskivrh@gmail.com.
1. 5., od 6.00 Prvomajska budnica po ulicah in zaselkih v občini Logatec, tradicionalno igranje koračnic ob dnevu dela. Org.: KD Pihalni orkester Logatec, info@godba-logatec.si, 031 561 404.
13. 5., 19.00 Ko zapojejo pomladi, območno srečanje odraslih pevskih zborov, oktetov in malih vokalnih skupin, Narodni dom Logatec. Org.: JSKD OI Logatec, oi.logatec@jskd.si, 01 759 17 40.
6. 5., 19.00 Odprtje razstave akademskega slikarja Bogdana Čobala z naslovom Retrospektiva, Steklena galerija ob športni dvorani v Logatcu. Razstava bo na ogled do 15. maja, od 18. do
20.	ure. Org.: Društvo likovnikov Logatec, 040 707 300.
20., 21. in 22. 5., 8.00-13.00 Slikarska kolonija, na ploščadi pred knjižnico v Logatcu. Umetniško ustvarjanje ob svetovnem dnevu knjižnic. V primeru slabega vremena bo prireditev 27., 28. in 29. 5. Org.: JSKD OI Logatec, oi.logatec@jskd.si, 01 759 17 40.
21.	5., 8.00-13.00 Kulturno dogajanje ob svetovnem dnevu knjižnic, na ploščadi pred knjižnico v Logatcu. Bukvama in ustvarjalne delavnice za otroke. V primeru slabega vremena bo prireditev 28. 5. Org.: Knjižnica Logatec, 01 754 17 22.
11. Logaški pomladni festival VERIS 2011
od četrtka, 19. maja, do nedelje, 22. maja http://www.festivalveris.si
19. 5., 17.00 Lutka, moja prijateljica, delavnica v dvorani GŠ Logatec (predhodna prijava)
19.	5., 20.00 Božanski balet, baletni večer v sodelovanju z Društvom baletnih umetnikov Slovenije v Narodnem domu Logatec
20.	5., 17.00 Mladi oder, delavnica v dvorani GŠ Logatec (predhodna prijava)
20.	5., 20.00 Camerata B (Karolina Šantl Zupan - flavta, Drago Arko - violina, Vlasta Doležal Rus - špinet), koncert v cerkvi sv. Nikolaja
21.	5., 10.00 Izrazni ples, delavnica v dvorani GŠ Logatec (predhodna prijava)
21. 5., 17.00 Koncert - Lovorka Nemeš Dular - klavir in Helena Potočnik - flavta, v dvorani GŠ Logatec
21.	5., 20.00 Godalni kvartet Avšič, koncert v cerkvi sv. Nikolaja
22.	5., 20.00 Simfonični in pihalni orkester GŠ Logatec, koncert v Narodnem domu Logatec
Na delavnice se prijavite prek e-pošte (gslogatec@gslogatec.si, oi.logatec@jskd.si) ali osebno v Glasbeni šoli Logatec ali JSKD OI Logatec. Abonmajsko karto za vse festivalske prireditve lahko kupite v predprodaji v Glasbeni šoli Logatec. Cena za odrasle je 14 eur, za študente in dijake 7 eur. Org.: Glasbena šola Logatec, Notranjska cesta 4, Logatec, www.gslogatec.si.
O (N
C D
ctí M O
hJ

r
ca
fa
fC
n
i
c a
to o
Novo v knjižnici
LEPOSLOVJE Slovensko
AHAČIČ, Kozma: Ti si čarovnica, jaz sem grobar (poezija) ARKO, Andrej: Dom: iz spominov Eri-cha Schleimerja, lesnega industrialca v pokoju in posestnika z dvorca Grebenje nad Gručno vasjo (kratka proza) BRINER, Alejandro: Skrivnost strica Janeza
*CAPUDER, Andrej: Rimski soneti: vsak sonet je sebi svet (poezija) *GAL Štromar, Maja: Misli name, ko ti je lepo
*HABJAN, Vladimir: Čez rob (kratka proza)
HOČEVAR, Darja: Osebni obračun (kriminalni r.)
*JEREB, Berta: Moje bajže (spomini, dnevniki)
JUVANČIČ, Miroslav: V sedlu moto-cikla: S. Amerika & Evropa (spomini, dnevniki)
KLOPČIČ, Rok: Štiri strune, lok in pero (spomini, dnevniki) *KODRIČ, Zdenko: Opoldne zaplešejo škornji (zgod. r.) KOŠUTA, Miroslav: Drevo življenja: izbrane in nove pesmi (poezija) KOŠUTA, Miroslav: Mavrična školjka: izbrane in nove štirivrstičnice (poezija) *LETNAR, Tomaž: Jedci trupel MENART, Janez: Epigrami (poezija) *MERC, Dušan: Pedagoški triptih MÖDERNDORFER, Vinko: Nihče več ne piše pisem
OVČARIČEK, Marijana: Jaz, Voyager *PENGOV, Tomaž: Drevo in zvezda (poezija)
ROZINA, Roman: Šumijo besede domače (kratka proza) SIMONITI, Barbara: Sončni obrat (poezija)
SLOVENSKE kratke zgodbe med koncem ene in začetkom druge vojne (kratka proza)
ŠTAMPE Žmavc, Bina: Pol sonca: soneti (poezija)
VELIKONJA, Irena: Naj počiva v miru VOGRIČ, Marija: Dediči brez dediščine
*ZUPAN, Uroš: Oblika raja (poezija) Tuje
ARISTOPHANES: Politične komedije. 1, Ekonomska komedija (drame) *BARBIERI, Veljko: Epitaf cesarskega sladokusca
*BASARA, Svetislav: Vzpon in padec Parkinsonove bolezni *BODROŽIČ, Ivana: Hotel Zagorje *BOLANO, Roberto: Nacistična literatura v Amerikah (kratka proza)
DORIA, Julia: Diamanti na tvojem dvorišču (kratka proza) ERICKSON, Carolly: Caričina hči (zgod. r.)
FALDBAKKEN, Matias: Skandinavska mizantropija. 3, Unfun *GELASIMOV, Andrej Valer evič: Leto prevar
*GIFFIN, Emily: V srcu stvari
JOSHIKAWA, Eiji: Mijamoto musaši. Pot meča (avto-biogr. r.) KHOURY, Raymond: Znamenje (krim.
r.)
KLEYPAS, Lisa: Skrivnosti poletne noči
*LARSSON, Stieg: Milenium. Dekle, ki je dregnilo v osje gnezdo (krim. r.)
LAURENS, Stephanie: Skrivna ljubezen
*LIGHTMAN, Alan P.: Einsteinove
sanje
LONDON, Julia: Knjiga škandalov LYONS, Darryn: Paparac: dogajanje v ozadju najbolj odbitega fotografa slavnih (spomini, dnevniki) MANSELL, Jill: Bodi moja *MISTRY, Rohinton: Občutljivo ravnovesje (2. zv.)
*PLAUTUS, Titus Maccius: Kljukec (drama)
POTTER, Alexandra: Pazi, kaj si želiš (kar dekle hoče, ni vedno to, kar dekle potrebuje
SA-CARNEIRO, Mario de: Lucijeva izpoved
SMITH, Tom Rob: Otrok 44 (krim. r.) *SPAHIČ, Ognjen: Hansenovi otroci *TE že pogrešam in druge zgodbe iz Francije: [antologija francoske kratke proze) (kratka proza) TOWNSEND, Sue: Izgubljeni dnevniki Jadrana Krta: 1999-2001 VANDERBEKE, Birgit: Denar ali življenje
WHITE, Terri-Ann: V iskanju Theo-dorja in Brine: (kratka kronika nekega dolgega iskanja) (avto- biografski r.)
STROKOVNA LITERATURA Splošno
BAYARD, Pierre: Kako govoriti o knjigah, ki jih nismo prebrali DOUPONA Topič, Mojca: Objektivnost v športnem novinarstvu JONTES, Dejan: Novinarstvo kot kultura: miti in vrednote POLER Kovačič, Melita: Uvod v novinarstvo: učbenik za študente prvega letn^ka študijskega programa Novinarstvo na FDV
TAYLOR, Peter: Practical calligraphy: a beginner's guide to the beautiful art of calligraphy: six books in one *ZAID, Gabriel: Skrivnost slave Filozofija
ADAM, Barbara: Čas *FOUCAULT, Michel: Besede in reči: arheologija humanističnih znanosti
TOMŠIČ, Samo: Druga ljubezen: Lacan in antifilozofija
*ŽIŽEK, Slavoj: Najprej kot tragedija, nato kot farsa Mejne znanosti
*CICERO, Marcus Tullius: O prerokovanju
WALSCH, Neale Donald: Ko se vse spremeni, spremeni vse: v obdobju nemira, pot do miru
WARREN, Richard: Življenje z namenom: le zakaj sem na svetu? Psihologija
BEHREND, Genevieve: Tvoja nevidna moč: priročnik za vizualiziranje BOŠNJAKOVIČ, Radivoje: Starajmo se kot katedrala (priročnik življenjskih izkušenj)
BROWN, Michael: Proces prisotnosti DEBELJAK, Andrej: Srečen sem: spodbude za nova spoznanja GRÜN, Anselm: Visoka umetnost staranja
*JUNG, C. G.: Aion: prispevki k simboliki sebstva
MORRIS, Howard J.: Ženske so nore, moški so neumni: preprosta resnica o zapletenih razmerjih SIGDELL, Jan Erik: Regresija v prejšnja življenja: praktični vodnik: zakaj se ponovno rodimo: koristi reinkarna-cijske terapije
*VYGOTSKIJ, Lev Semenovič: Mišljenje in govor Etika
HENDRIX, Harville: Ohraniva najino ljubezen: program, ki razkriva možnosti sreče v modernem zakonu Verstvo
BARBARIČ, Marjana: Nosite bremena drug drugemu: križev pot JENKINS, Philip: Novi krščanski svet: prihod globalnega krščanstva *SELLNER, Albert Christian: Večni koledar papežev
VERLINDE, Joseph-Marie: Prepovedana izkušnja: od ašrama do samostana VERLINDE, Joseph-Marie: 100 vprašanj o novih verovanjih: radijski postni pogovori, 2002 Sociologija
EKIRCH, A. Roger: Ob zatonu dneva: noč v minulih časih
MIGRANTI v Sloveniji - med integracijo in alienacijo
*MINTZ, Sidney Wilfred: Sladkor in moč: mesto sladkorja v moderni zgodovini Politika
PODMENIK, Slavko: Nehajmo se sprenevedati ali Odgovornost za zgodovino: na primeru: slovenski partizanski--domobranski in socialistični-kapitali-stični rašomon Gospodarstvo
KONEČNIK Ruzzier, Maja: Trženje v turizmu
STARIKOV, Nikolaj: Kriza: kako $e to dela
ŠUBELJ, Biserka: Davki: osnove WATTLES, Wallace Delois: Finančni uspeh: izkoristite moč kreativnega mišljenja
Pravo
DEŽELAN, Tomaž: Naproti evropskemu federalizmu?: evolucija ideje državljanstva od mestnih republik do federalne države in konfederalnih struktur SLOVENIJA. Zakoni: Zakon o cestah SLOVENIJA. Zakoni: Zakon o motornih vozilih
*SLOVENIJA. Zakoni: Zakon pravilih cestnega prometa
SLOVENIJA. Zakoni: Zakon o voznikih
Pedagogika
GOVEKAR-Okoliš, Monika: Srednje šole na Slovenskem pri oblikovanju nacionalne identitete Slovencev v drugi polovici 19. stoletja *RADULY-Zorgo, Eva: Disleksija -vodnik za tutorje Narodopisje
KAJZELJ, Miroslav: Bovško: od doline do planine: oris tradicionalnega gospodarjenja
USTVARJANJE prostorov Ljudsko slovstvo
*JAZ sem višje kot Marija: folklorne pripovedi iz Polhovega Gradca, Dobrove, Horjula, Šentjošta, Črnega Vrha in okoliških krajev Ekologija
OKOLJSKI kazalniki za Slovenijo *PEČJAK, Vid: Človek in ekološka kriza: kaj lahko prispevam k izboljšanju
VODE v Sloveniji: ocena stanja voda za obdobje 2006-2008 po določilih direktive o vodah
Matematika
MERT^K, Matej: Bayesove mreže in verjetnostno sklepanje
Kemija
JERŠEK, Miha: Dragi in okrasni kamni: z osnovami brušenja kabošonov Medicina
KLETKA strahu in smrti: medicinski in pravni vidik zblojenosti
Tehnika
ODPADKI v Sloveniji Zdrava prehrana
*CAMPBELL, T. Colin: Kitajska študija: najcelovitejša kdajkoli izdelana študija o prehrani in osupljivih posledicah prehrane ter hujšanja na dolgoročno zdravje FADOUL, Alison M.: Kako v formo po porodu?: hiter, preprost in učinkovit način, da se znebite odvečne nosečniške teže in dosežete osebno zmago Alternativna medicina KENNY, Gena: The gift of yoga (+ DVD) Vrtnarstvo
PRAKTIČNI vrtnar: 30 minut na dan
za urejen vrt
Kuharice
DAVIS, Jenni: Najboljši koktajli sveta: (kako jih zmešati za vrhunski užitek) KARMEL, Annabel: 100 najboljših pr-
Brez branja ni spoznanja.
stolizov: 100 okusnih jedi za zdrave in zadovoljne papavčke *SANJSKA kulinarična potovanja: 500 izjemnih doživetij po svetu Umetnost
FER, Briony: O abstraktni umetnosti: razprava
Arhitektura/Urbanizem
OGRIN, Dušan: Krajinska arhitektura: (učbenik na študiju krajinske arhitekture)
Uporabna umetnost *MCCLOUD, Scott: Kako nastane strip: pripovedne skrivnosti stripa, mange in risanega romana Slikarstvo
*HAGEN, Rose-Marie: Masterpieces in detail (2. zv.) Alpinizem, gorništvo
JANŠA, Klemen: Karavanke: planinski
vodnik
Šport
PETERNEL, Mitja: Najlepši turni smuki Avstrijske Koroške: izborni tur-nosmučarski vodnik POHLMAN, Jennifer: Simply pilates (+ DVD)
Jezikoslovje
IZZIVI sodobnega jezikoslovja PISANSKI Peterlin, Agnes: Metabese-dilo med dvema kulturama POT do izpita iz slovenščine: učbenik za pripravo na izpit iz znanja slovenščine na srednji in visoki ravni (+ 2 CD-ja) ŽAGAR, France: Slovenska slovnica za vsak dan
Literarna teorija
SCHMIDT-Snoj, Malina: Tokovi slovenske dramatike: od začetkov k sodobnosti (2. zv.) Zgodovina - svet
GINZBURG, Carlo: Sir in črvi: svet nekega mlinarja iz 16. stoletja Biografije
BARBARA Celjska: Barbara Celjska: (1392-1451)
*KARLIN, Alma: Kolumbova hči: življenje in delo Alme M. Karlin RAMA, Swami: Življenje s himalajskimi modreci
* Še posebej priporočamo.
Maja Gregorič
V šoli živimo ekološko
Kljub temu, da nekateri mislijo, da posameznik ne more rešiti sveta pred ekološko katastrofo in da so varčne žarnice, ugašanje luči ter ločevanje zgolj metanje peska v oči, smo ekošolarji s POŠ Rovtarske Žibrše mnenja, da vsako dejanje šteje. Smo podeželska šola in zato še posebej povezani z naravo. Naša ekošola se od ostalih osnovnih šol razlikuje po načinu, kako živi in diha. Pri vsem sodelujemo vsi. Ločujemo odpadke, varčujemo z vodo, energijo, sanitarnim in pisalnim papirjem. Na varčevanje nas ob vsakem umivalniku, držalu za papir in stikalu opozarjajo simpatične nalepke. Vemo, kako se pravilno prezračuje, pazimo na temperaturo v učilnici. Zbiramo pokrovčke za invalidski voziček in izrabljene kartuše, tonerje in mobitele, pri čemer nam pomagajo krajani. Denar, ki smo ga prislužili z zbranimi kartušami, smo namenili za nakup interaktivne table, ki jo navdušeno uporabljamo pri pouku.
Zelo radi tudi ustvarjamo. Mnogo lepih in uporabnih izdelkov smo naredili iz odpadne embalaže. Še posebej smo uživali pri izdelovanju različnih iger in seveda pri igranju z njimi. Naše aktivnosti smo skupaj s POŠ Hotedršica predstavili na letošnjem sejmu Altermed v Celju. Naša predstavitev je bila na temo Igrajmo se eko. Na razstavnih panojih smo predstavili
Učenci POŠ Rovtarske Žibrše in Hotedršica so se predstavili tudi na sejmu Altermed. (foto: Ana Žakelj)
plakate z bogato vsebino, naše izdelke in igre. Obiskovalci so si z zanimanjem ogledovali razstavljene predmete, se poigrali z njimi in jih fotografirali. Tako ekošola pomaga graditi naš srčni vrtiček in naše seme rojeva neprecenljive in stotere sadove.
Ana Žakelj, POŠ Rovtarske Žibrše
Dušan Osojnik ko je zbranim na začetku povedal nekaj o sebi in gongu.
Zvočna kopel
Okoli 30 ljudi je imelo 29. marca v Logatcu prav posebno priložnost, da se okopajo v zvoku gonga. Slabo uro je na gong udarjal Dušan Osojnik iz Ljubljane. Prostor, kjer so se prepustili zvočni kopeli, je osvetljevalo le nekaj sveč, ki so ob vibriranju zvoka trepetale v temi. Osojnik je kar nekaj časa delal in živel v Logatcu in kot sam pravi, ga je Logatec pozitivno zaznamoval. Življenjska pot ga je vodila po Indiji, kjer se je spoznal z gongom. Kot pravi, pri gongu ne gre za religijo ali filozofijo, pač pa za fiziko, potovanje zvoka skozi materijo, skozi vsak atom človeškega telesa. Namen zvočne kopeli
je, da se posameznik čimbolj osredotoči na zvok in odmisliti ostalo. Gongu se je najbolje prepustiti leže, v temi, zavit v odejo in miže. Ko je zazvonel gong, so vibracije napolnile prostor, jakost se je stopnjevala in ritem se je oglašal znova in znova. Vibracije naj bi vplivale na telesno, duševno in nezavedno raven posameznika. To izkušnjo je vsak od prisotnih doživljal na svoj način. Nekaterim je uspel totalen odklop, kar je namen gonga, pri drugih se je pojavila bolečina na mestu starih poškodb, kar naj bi zdravilno vplivalo na telo.
Besedilo in foto: Jolanda Ovsec
Dan žena na Hleviški planini
'T^udi letos smo se planinci Planinskega društva Logatec v X počastitev 8. marca - mednarodnega dneva žena udeležili tradicionalnega pohoda na Hleviše nad Idrijo. 6. marca smo se pod vodstvom Janez Slabeta s posebnim avtobusom odpeljali v Idrijo.
Nastanku mesta Idrija je botrovala najdba živega srebra v 15. stoletju, ki se je razcvetelo po letu 1580, ko je rudnik prevzel avstrijski cesar. Rudnik je dolga stoletja dajal najčistejše živo srebro na svetu. Danes rudnik ne obratuje več. Urejen je za turistične obiske. Celotno Idrijsko Cerkljansko območje je obsežen gozdnat predgorski svet z globokimi dolinami in izredno strmimi pobočji. S posamičnimi manjšimi zaselki in samotnimi kmetijami pa je poseljen prav do grebenov in vrhov. Od parkirnega prostora pri avtobusni postaji v centru mesta, smo s planinsko opremo pešačili po široki in zasneženi gozdni poti nad globačami in mogočnimi strminani, v hladnem vremenu, v slabih treh urah prišli do »Koče na Hleviških planinah« -818 m. Mladi planinci iz PD Idrija so ženam in dekletom voščili za praznik, podarili ročno izdelano vrtnico in ponudili vroč čaj. Nato smo odšli še pred opoldnevom do 15 minut hoje oddaljeni zasneženi vrh Hleviške planine- 907 m od koder je bil lep razgled. Nato smo se vrnili do koče, ki stoji ob zgornjem
Pohodniki pred kočo na Hlevišah. (foto: Marinka Petkovšek)
robu velike jase malo pod vrhom Hleviške planine, enem izmed vrhov hribovitega območja med Idrijco in Nikovo. Hleviška planina je priljubljena izletniška točka idrijčanov in točka na Slovenski planinski poti.
Marinka Petkovšek
O (N
a
o
n
D
-'M
a
M O
hJ
Želja po letenju
Miho Sodjo so očarali modili letal, še bolj pa zračne bitke z njimi
r
ca
fa ^
n
0
1 c
a
to o
Leteti je želja mnogih mladih fantov in deklet pa tudi starejših. Nekaterim se sanje uresničijo in postanejo piloti manjših ali večjih letal. Veliko pa je takih, ki svoje ambicije in sanje uresničujejo z nakupom ali izdelavo modelov letal. Izdelati model letala, ga opremiti z danes sorazmerno lahko dosegljivo elektroniko in nato poleteti, je bil tudi za Miha Sodja, študenta elektrotehnike in aktivnega odbojkarja, poseben izziv. Zdaj z modeli vojaških letal tekmuje v zračnih bojih. Lansko leto je zaključil še posebej uspešno.
Miha je lani v obeh kategorijah za slovenski nacionalni pokal v skupnem seštevku zasedel prvo mesto. V kategoriji WW1 je sodelovalo 14 pilotov, v kategoriji WW2 pa 24 pilotov iz Slovenije in Avstrije. S svojim siemens schuckertom je zmagal na tekmah v Beli Krajini, Lijaku pri Novi Gorici in v Kočevju, na Vrhniki je bil drugi, na tekmi v Krtini pa peti. Na svetovnem prvenstvu v Nemčiji je med 70 tekmovalci iz 16 držav zasedel 10. mesto. Z letali za zračne boje WW2 je sodeloval na petih tekmah. V Krtini in Lijaku je zmagal, v Moškanjcih pri Ptuju je bil drugi, v Beli Krajini četrti, v Kočevju pa sedmi. V Nemčiji pa je med 131 tekmovalci iz 18 držav zasedel 40. mesto.
Miha se je z letalskim modelarstvom začel ukvarjati pred dobrimi šestimi leti. Najprej je s pomočjo očeta izdelal model jadralnega letala A1, ki ga je spuščal z Ženčka. Njegov naslednji izziv je bil radijsko voden model. Nakup prvih komponent za radijsko vodenje letalskega modela ga je pripeljal do spoznanja, da se je treba ob tem tudi veliko učiti in spoznavati svoje zmožnosti in dosežke drugih modelarjev. Zadnje je na srečo zelo preprosto, saj so izkušeni modelarji vedno in povsod pripravljeni pomagati in svetovati. »Njihov odnos do modelarjev začetnikov me je presenetil in zelo navdušil. Želja, narediti več in bolje, me je pripeljala do izdelave večjega modela motornega letala, nato modela jadralnega letala z razponom kril blizu štirih metrov in nakupa modela motornega letala EXTRA 330 L,« pravi Miha.
Bitke v zraku
Danes se Miha večinoma ukvarja z izdelavo maket lovcev ali bombnikov, ki so sodelovali v pravih zračnih bojih v prvi in drugi svetovni vojni, in z njimi tekmu-
Miha Sodja (levo) s klubskim kolegom Markom pred startom na eni od tekem v zračnih bojih. (foto: osebni arhiv)
je. S to dejavnostjo, tekmovanjem modelarjev v zračnih bojih oz. aircombatu, se je začel ukvarjati pred štirimi leti. Za dobro organizacijo tekmovanj doma in v tujini skrbi organizacija ACES Europe (Air Combat Elementary Support). Ta modelarska disciplina je zelo mlada. Slovenija se ji je kot peta država pridružila leta 1997. Tekmovanje poteka ločeno za modele letal iz prve svetovne vojne in za modele letal, ki so sodelovali v zračnih bojih v drugi svetovni vojni. Letala so narejena v merilu 1 : 12 (WW2) oziroma 1 : 8 (WW1) in so pomanjšane makete lovcev iz druge oziroma prve svetovne vojne.
Zgodovinska podlaga za aircombat so letalske bitke med drugo svetovno vojno. Pravila so varna in zabavna tako za tekmovalce kot za gledalce. Hkrati vzleti več modelov, ki za seboj vlečejo 12 metrov dolge trakove. Cilj je, da s svojim letalom odreže trak enemu od nasprotnikov. Več odrezanih trakov pomeni več točk in boljši rezultat. Vsaka bitka traja sedem minut, ponavadi vsak tekmovalec vozi tri bitke z različnimi nasprotniki. V finalni bitki tekmuje sedem najbolje uvrščenih pilotov.
»Predstavljajte si: _ ME109 šine mimo vašega spitfireja. Za las vas zgreši in zdaj se hitro oddaljuje. Krmilno palico nežno porinete naprej in usmerite letalo v plitvo pikiranje, da pridobite večjo hitrost. S četrtinskim lupingom in ostrim obratom v desno je vaš spitfire nenadoma tik za ME109. Oblije vas val olajšanja,
kajti nenadoma ste se iz žrtve prelevili v lovca.«
Igra, hobi ali šport?
»Mislim, da mi kolegi modelarji ne bodo zamerili, če rečem, da je to zanimiva in adrenalinska zmes vsega, kar lahko nudi modelarstvo,« pravi Miha. Modeli za zračne boje so precej hitri in živahni, saj so narejeni za bojne polete. Mnogo modelarjev ima ob prvih poletih težave. Po nekaj poletih pa se jih večina navadi na posebne zahteve in pogoje hitrega modela in potem je letenje z njim užitek. Kot pri vseh drugih letalskih modelih, mora pilot paziti, da ne preseže meja svojih sposobnosti. Leteti je treba po pameti, napredovati počasi in previdno. Sem ter tja se res najde kakšen posebno nadarjen pilot, a večina se je naučila leteti tako, da so veliko vadili. Čim več in čim bolj pogosto, tem bolje. Z dobrim modelom za zračne boje lahko pilot izvaja vse čudovite akrobacije, ki jih lahko izvede brez uporabe smernega krmila: hrbtni leti, lupingi, im-melmani, bojni zavoji, vijaki, kubanske osmice. Zdi se, da kljub pomanjšanemu merilu modeli obdržijo lastnosti, ki so jih imela prava letala.
Sodelovanje v zračnem boju je za stopnjo zahtevnejše kot običajno letenje. Posebnost je v tem, da mora pilot ves čas opazovati svoj model, da ga lahko zanesljivo upravlja. Istočasno se mora izogibati napadom nasprotnikov, jih loviti in paziti na varnostno črto.
Vse to zahteva dober občutek za pro-

stor, hitro razmišljanje, dobre reflekse, sposobnost koncentracije, dober vid, preudarnost in odločnost. Poleg tega je pomemben tudi zanesljiv in konkurenčen model, dober pomočnik in prava taktika v pravem trenutku. Odloči lahko vsaka malenkost. Tekme so polne razburljivih dogodkov in bliskovitih preobratov. Zato ne preseneča, da večina pilotov, ki se je preizkusila v zračnem boju, trdi da v letalskem modelarstvu ni ničesar bolj
Slovenski nacionalni pokal (dosežena mesta)
	2007	2008	2009	2010
WW2	15.	6.	3.	1.
WW1		1.	1.	1.
zabavnega kot prav udeležba na dobri tekmi. Modeli letal, ki švigajo po zraku in hlastajo po trakovih nasprotnikov, tudi gledalcev ne puščajo ravnodušnih. Več o
tem najdete na portalu http://forum.mo-delarji.com/, še posebej letalski del oziroma combat modeli ali WW1 combat.
Petra Trček
N'edeljskega jutra 27. marca se nas je šest planincev zbralo pri Krpanu zaradi pohoda na Porezen. Pod vodstvom Janeza Slabeta smo se odpeljali do kraja Labinje. V oblačnem vremenu smo s pohodniško opremo hodili po markirani poti skozi gozd, čez pašnike in planinske poti brez snega in po dobrih dveh urah prišli do Planinskega doma Andreja Žvana-Borisa (1590 m), obdanega s snegom in meglo. Pohodnikov je bilo manj kot lansko leto. V domu smo dobili žig spominskega zimskega vzpona na Porezen. Slabe je za 30. pohod dobil posebno priznanje PD Cerkno. Po krajšem počitku in malici smo odšli na vrh Porezna (1632 m), do spomenika. Porezen se ponosno dviguje nad Davčo, Cerkljanskim in Baško grapo, a zaradi megle in vetra nismo imeli razgleda. Z neprijaznega vrha smo se spustili do lovskega doma na Sašu, kjer smo se ustavili za krajši čas, nato pa nadaljevali do Labinja. Pri Obidovih smo se pogreli, teknila nam je domača juha, posebno pa prijaznost družine, ki jo že velil^ol^i^t otopolioc^ifiot^i^ščit^ir^oo/siajdi^iakratle^r^o.
Besedilo in foto: Marinka Petkovšek, PD Logatec
ZELENA JEKLENKA PODARJA
10 LET
BREZPLAČNEGA PLINA
Izpolnite in pošljite nagradni kupon, ki vas skupaj z opisi vseh nagrad in drugimi informacijami čaka na spletnem naslovu www.butanplin.si, pri vseh pooblaščenih prodajalcih Zelene jeklenke, ob dostavi na dom in na brezplačni številki 080 2005.
INFORMACIJE IN NAROČILO
080 2005
VELIKA
V NAGRADNA IGRA
APRIL, MAJ 2011
^BOMA/ PLIN
^ » hiša prijazne energije
Logaščica v nekdanjem Tršarjevem jezu
Logaščica je malo večji potok, ki teče po vsem Logaškem polju od Gorenjega Logatca pa do Jačke, kjer ponikne v podzemlje. Preden so zgradili avtocesto, je bila večkrat zajezena. Voda je poganjala številne mline in žage. Poleti smo se otroci in odrasli kopali v njej, čeprav je bila hladna, smo v njej naredili prve plavalne zamahe. Danes jezov ni več. Nekoč mogočen Tršarjev jez na Brodu (na fotografiji ostanek jezu) je zadrževal toliko vode, da sta tudi ob suši delovala žaga in mlin. Ker struga Logaščice in ponor Jačka danes nista očiščena, ob večjem deževju pride do poplav.
Besedilo in foto: France Brus
Čistilna akcija na Petkovcu
Na Petkovcu so se vaščani, ki imamo radi svoj kraj in naravo, letos dobili že tretjič, s ciljem, da počistimo nesnago, ki se čez leto nabere ob cestah . Vsako leto se sprašujemo, kako lahko človek odvrže v naravo toliko odpadkov, kako smo lahko tako neodgovorni. Razdeljeni v šest skupin, smo pregledali 18 kilometrov cest in nabrali 400 kilogramov nesnage. Opažamo, da je vsako leto manj smeti, odvrženih v naravo. Želimo si, da čistilnih akcij sploh ne bomo potrebovali, da bi se zavedali, da nam je vse v naravi, dano le v uporabo, in da bi naravo začeli bolj spoštovati in paziti, kaj in kje odvr-žemo. Po zaključku akcije je bila v gasilskem domu malica za udeležence. Ob tej priliki še enkrat hvala Krajevni skupnosti Rovte in Komunalnemu podjetju Logatec za podporo.
Besedilo in foto: Silva Brenčič
CHEVROLET
10 let garancije
POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL CHEVROLET IN KIA
Kupon za
ä^i^ervifne Jtoritve i SELISI^AR
popusti se ne seštevajo, popust ne velja na kleparska in ličarska dela j
Betajnova 16,1360 Vrhnika tel: 01 7502252
e-pošta: info@avtohisa-seliskar.si
www.avtohisa-seliskar.si