3

I. Kakšen je škapulir presve¬
tega Srca Jezusovega?

Škapulir presvetega Srca Jezu¬
sovega obstoji iz dveh belih suk-
nenih koščekov, ki ju vežeta dva
trakova ali pa dve vrvici. Na enem
koščku je podoba Jezusovega Srca,
kakršna je na prvi strani tega spisa;
drugi košček pa kaže presv. Devico
Marijo počeščeno z napisom: „Mati
usmiljenja. 11  To podobo vidiš na
drugi strani.

Tak škapulir je potrdil leta 1900.
papež Leon XIII. ter ga obdaril z
mnogimi odpustki.

II. Al! prej še ni bilo nobenega
škapulirja presvetega Srca Je¬
zusovega ?

Jezus je obljubil blaženi Marjeti
Alakok, da bo blagoslovil,hiše, v
katerih se bo častila podoba nje-

4

^ . . #

5

divjala strašna kuga po Francoskem
zlasti v mestu Marseille, kjer je več
tednov zapored pomorila vsak dan
okoli 1000 ljudi. Vse ulice in ceste
so bile polne umirajočih in mrtvih.

V tej stiski so redovnice Mariji¬
nega Obiskovanja — torej sosestre
zveličane Marjete Alakok — naredile
mnogo škapulirjev presvetega Srca
Jezusovega ter jih dale škofu, da
jih je razdelil med vernike. In glej
čudo: kuga je kmalu popolnoma
prenehala! Tisti, ki so škapulir
nosili, niso zboleli; in še mnogo
takih, ki so bili že okuženi, je na-
gloma ozdravelo, ko so prejeli ška¬
pulir.

Ko se je 1. 1866. vnovič pojavila
kolera na Francoskem, so se zbegani
prebivalci zopet z zaupanjem za¬
tekli k presv. Srcu Jezusovemu ter
začeli častiti in nositi Njegov ška¬
pulir. Tudi to pot je nalezljiva bo¬
lezen čudovito hitro nehala razsajati.

6

V mestu Amjenu, postavim, kjer jih
je umrlo do 120 na dan, se je to
število kar takoj skrčilo (od 120)
na 20 in vsi meščani so hvaležnega
srca očitno priznavali, da je tu ču¬
dežno pomagalo preusmiljeno Srce
Jezusovo.

Kaj pada se je odslej zavoljo
takih in enakih dogodkov škapulir
presv. Srca Jezusovega vsepovsod
boljinbolj širil. Tudi pri nas na
Slovenskem so ga mnogi pobožni
verniki že zdavnaj na svojem srcu
nosili kot dragocen zaklad.

Toda ti škapulirji so bili, ker
ni bilo še nobene cerkvene
določbe,  malodane v vsakem
kraju drugače narejeni.  Papež
Leon XIII. pa je 1. 1900. določil,
da naj bodo odslej natančno
takšni,  kakor smo v začetku ome¬
nili. — Tisti, ki takšne  škapulirje
pobožno nosijo, morejo dobiti na¬
slednje dragocene svete odpustke.

7

III. Odpustki.

Popoln odpustek se dobi:

1. Na dan, ko se škapulir prejme
od pooblaščenega duhovnika. —

2. Na vse zapovedane  praznike
Gospodove in Marijine. — 3. Na
praznik presv. Srca Jezusovega, in
na dan, ki je posvečen „Materi
usmiljenja". — Da se pa ti od¬
pustki dobe, je treba vredno pre¬
jeti zakrament svete pokore-in sve¬
tega Rešnjega Telesa, obiskati kako
cerkev ali javno kapelo in tam po¬
božno moliti na papežev namen.
Kdor ofo smrtni uri ne more več
prijeti svete popotnice, naj vsaj s
skesanim srcem pobožno izgovori
presvete Ime Jezusovo ter sprejme
smrt iz božje roke kot pokoro za
svoje grehe.

Nepopoln odpustek  in sicer:
1. Odpustek  7 let  in 7 kva-

8

^. .

dragen se dobi na vse takozvane
manjše  Gospodove in Marijine
praznike, ako se obišče kaka cerkev
ali javna kapela, ter tam moli v na¬
men svetega očeta. Omenjeni manjši
prazniki so: praznik Jezusovega Srca,
Imena in njegove predragocene Krvi;
najdenje in povišanje sv. križa; ne¬
delja sv. rožnega venca; cvetni pe¬
tek in tretja nedelja v septembru,
ko se obakrat obhaja praznik Marije
Sedemžalosti; god Marijinega imena
in darovanja; praznik karmelske
Matere božje in Marije Rešiteljice
jetnikov. - 2. Odpustek  200
d n i enkrat na dan dobi, kdor zmoli
očenaš, češčenamarija in čast bodi
Očetu .. ., ali pa opravi molitvico:
„Marija, Mati milosti, Mati usmi¬
ljenja, ti nas brani pred sovražni¬
kom ter k sebi vzemi ob smrtni
uri!“ — 3. Odpustek  60 dni
se dobi za sleherno delo bogo-
ljubnosti ali krščanske ljubezni.



9

Štacijonski odpustki, ki
obsegajo toliko dragocenih popol¬
nih in nepopolnih odpustkov, se
dobe pod navadnimi pogoji in ob
določenih dnevih, kar se natančneje
opisano lahko najde v kakem večjem
molitveniku.

Pripomnja. — Da se udeležimo na¬
štetih odpustkov, je treba: a)  da je
škapulir prav takšen,  kakor je bilo
rečeno že na tretji strani; b)  da nam
•prvega blagoslovi in obleče  v
to pooblaščen duhovnik; c)  da škapulir
nosimo  vedno ali vsaj večinoma
na sebi  in sicer tako, da visi en del
spredaj in drugi del zadaj. — Ako se
komu škapulir raztrga, obnosi ali zgubi,
preskrbi naj si kmalu novega, katerega
si potem sam obesi na vrat, ne da bi
ga bilo treba dati blagosloviti. Vse
naštete popolne kakor tudi nepopolne
odpustke moremo obrniti tudi v prid
vernim dušam v vicah,  le od¬
pustka ob smrtni uri ne.

10

IV. Zakaj naj radi nosimo ta
škapulir?

Kdor pazljivo prebere in prešteje
vse odpustke,  ki smo jih ravno¬
kar našteli, in potem še nekoliko
pomisli, kako so dragoceni, kako
zaželjeni trpečim dušam v vicah, —
tega bo gotovo začelo kmalu mikati,
silno vabiti in nagibati, da si omisli
ta škapulir, ako ga še nima. Toda
še marsikaj druzega je, kar nam*
vsem prigovarja in kliče: „n o s i t e
radi, nosite pobožno  na
svojem srcu škapulir presv. Srca
Jezusovega!"

1. Če ga bomo nosili, se bodo
gotovo kmalu vselile v hišico na¬
šega srca tiste obilne nebeške
milosti,  ki jih je Zveličar obljubil
hišam, v katerih se časti podoba
njegovega najsv. Srca.

2. Kadar bomo zjutraj ali zvečer
ta škapulir zopet v roko vzeli ter

11

svete podobe na njem pogledali in
poljubili, se bo naša duša  več¬
krat zamislila in pobožno zatopila
v preš v. Srce Jezusovo, in
naše srce  bo začelo utripati v
novi ljubezni  do milega Odre¬
šenika.

3. V težavah in skušnjavah
se bomo hitro spomnili, da nosimo
podobo naj milejšega in naj¬
čistejšega  Srca na svojem srcu,
in živo nam bo prišla tudi na misel
storjena obljuba: Jezus, tvoji smo,
tvoji hočemo biti! “ Ta sveta misel
pa bo pregnala kakor blisk črno
temo iz naše duše: težave nas ne bodo
potrle, skušnjave ne premagale!

4. Na tem škapulirju nosimo pri
sebi ob enem tudi podobo
Marije, Matere milosti, Ma¬
tere usmiljenja.  O, nebeška
naša Mati nas bo rada spremljala
po vseh potih našega življenja ter

12

nam večkrat kar očito pokazala, da
je ne kličemo zastonj »Mater mi¬
losti in usmiljenja"!

5. Pri tem škapulirju ni zapo¬
vedano  vsak dan še kaj posebej
moliti.  Seveda se vsakemu gorko
priporoča,  da moli zjutraj in
zvečer in tudi sicer znane lepe mo¬
litvice: „Sladko Srce mojega Jezusa,
daj, da te vedno bolj ljubim! —
ali: »Jezus, krotki in iz srca po¬
nižni, upodobi po svojem moje
srce!" — ali pa: »Povsod bodi ljub¬
ljeno presvete Srce Jezusovo!" —
toda zapovedane  te molitvice
n i s o — Ravno tako tudi ni za¬
povedano, da bi kdo moral
prejeti sv. zakramente  ob
dnevnih, ki smo jih omenili zgoraj,
ko smo naštevali popolne odpustke.
Kdor jih prejme, se udeleži ime¬
novanih odpustkov in poskrbi lepo
za svojo dušo; kdor pa jih tiste
dni prejeti noče ali ne utegne, od-

13


z?f

pustka seveda ne dobi, ali pred
Bogom se s tem ne pregreši.

Potemtakem ne prevzamemo no¬
bene posebne dolžnosti, ako prej¬
memo škapulir, pač pa imamo od
tega zelo velike, predragocene ko¬
risti! Res je, da škapulir sam na
sebi nikomur ni in ne bo odprl
nebeških vrat; ali prav tako je tudi
res, da dobivajo tisti, ki ga pobožno
na sebi nosijo, od Boga večje in
obilnejše milosti, ki jim pomagajo
živeti po božjih zapovedih, živeti
za nebesa. —Nosimo torej  radi
in pobožno ta škapulir, pa ga tudi
drugim,  ko se ponudi prilika,
goreče priporočajmo:  pripo¬
ročajmo ga pobožnim,  da jih
tako ohranimo Jezusu! priporočajmo
ga posvetnim, da jih pridobimo
za Jezusa!

V prvi vrsti naj si kajpada pre¬
skrbe ta škapulir tisti, ki so za-


pisani v bratovščino pre¬
svetega Srca Jezusovega.

Dodatek.  — Udje ,,apostolstva
molitve" nosijo tudi nekak ška-
pulir s podobo božjega Srca. Toda
tega  ne smemo zamenjati z
ravnokar vpisanim  pravim ška-
pulirjem presv. Srca Jezu¬
sovega. Skapulirji pri „apostol-
stvu molitve" so namreč precej
drugačni; smejo biti  iz  po¬
ljubne tvarine  in  kakršnekoli
barve, ter morajo imeti napis: „Pridi
k nam tvoje kraljestvo!"

15

(č)  6)

Natis dovolil prečastiti knezoškof.
ordinarijat ljubljanski

due 24. maja 1905, štev. 2167.

16

Tiskala Katoliška Tiskarna v Ljubljani.


NARODNA rN UNIVERZITETNA
KNJIŽNICA

721/905