Prirodopisno - natereznanske polje.
Prepelica
^   ,                             Nij je ptiee, ki W imeta. toliko soTOžnikov, kakor
/iEsSfffi^ŽŽŠi 11'J0°a prepelica, jedina selilka med kiirami, katero ^hS^-k^ctmIRi && potu preko južne livrope lovč iu slreljajo, da jegrdza. ^jr&Ljm$JlBtilr ^J''u llaJve^J' sovražuik je eiovek, ki jo lovi ia strelja ^lirKoK^^Hp zamdi njenega okusnega mcsfi. Kadar pride jesen, imajo ^jCTHBMijBMMgg; lovci največ veselja, da streljajo in pokajo to ubogo in
<wSSpBpjait|l!jjj| nedolžuo  živalieo.   Najfeč jih  pokončajo  Lalii v N&-'"'^^S^liajSSP^ poljskej okolici, kijih easih po sto tisoč ua dan ujamejo.
Iz južne Ruske pogiljajo polue sode nasoljeaih prepelic t Moskro in Pctrograd. Prepelica je kokošjega plemena.  Perje ima sivo-rujavkasto, po trebnhn
nekoliko svitlejSe.  Vsako per6 je po sredi pčgasto.  Kep ima zelo kratek, zato
je traplo Tideti keliasto in iaokroženo.   Kljuu ima kratek, čvrst in zboiien,
kakor kokoši eploh.
Prepelica pcebiva povsod na oMeltmej zeralji, ter posebno proti TCčeru
od njive do ujive glasno vpije: npet pedi, pet pedi!"   Endarkoli bodete slišali
ta glas, takuj lehko ugauete, da je to prepelica.
47
Po dnevi se rada skriva po iitu, a zvečera nekako oživf, urno teka sem ter tjl in pride tudi na senožeti. 0 lepem vremenu se po kokošje valja in koplje v prabn. Pred sovražnikom hitro smuče raed bilkanii ali se pa potahne in skrije v kako jamico ali za prsteno gručo, kjer jo je t*žko zapaziti, ker je skoraj isti1 barve kakor puha prst. Lovci pravijo, da kadar si zbegana ne zDa pomagati, od strahti potakne glavo v zemljo, misleč, da je sovražnik potem ne ridi. Leti še dosti hitro ali ne visoko; sploh se nerada vzdigne od zeinlje. LAič nikoli m sede na dreTO, nego zniirom le na tla.
Prepelica se živi ob žitu in vsakovrstnem semeaji. Casi trga tudi travo iu drngo zelenjavo. Tudi črve ia žužke pobira in za boljšo prebavo zoblje niili pesek, prav po kokoSje. Gaezdo si naredi v jamico, katero nastelje s -ulio ti"avo. TTže precej pozno v Ietu iznese samica 8 do 14 belo-zelenkastih ia mjavo-pegastih jajčic, ua katerih sedi skoraj tri tedne. Uežni, temoo ma-liasti kebčeki tak6j tekajo za materjo, ki jih skrbno vodi okoli, uči jesti, spravlja |,oil se i. t il. kakor koklja. Kebčeki hltro rastu, nže kooec druzega tedoa morejo leteti, v petem ali šestem tedna so pa aU pcpolnoma dorasli in pri-pravljeDi za potovaDJe.
Prepelioo Ijudje radi v kletko zapirajo, ali jo pa puste prosto tekati po izbi.   Hitro se udomači in je jako zabavna iu kratkoi/asna.
Fr. Erjavec