riti Emajli rec Celje - skladišče D-Per 214/1982 lili 1119821088,14/15 COBISS o GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE LETO XXXII. - ŠT. 14-15-15. SEPTEMBER PRED KONGRESOM SLOVENSKIH SINDIKATOV V dneh od 10. do 13. oktobra letos bo v domu Ivana Cankarja v Ljubljani 10. kongres Zveze sindikatov Slovenije, na katerem bo sodelovalo poleg gostov še 786 delegatov. Na kongresu bodo obravnavali naslednje teme po komisijah: - Zveza sindikatov Slovenije v boju za uresničevanje politike gospodarske stabilizacije na podlagi socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov -Zveza sindikatov Slovenije v boju za odločilno vlogo delavcev v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja - Zveza sindikatov Slovenije v boju za uresničevanje politike združenega dela in sredstev na socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih osnovah - Zveza sindikatov Slovenije v boju za uresničevanje socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih načel pridobivanja in razporejanja dohodka in čistega dohodka ter delitve sredstev za osebne dohodke po rezultatih dela - Politično organizacijska ter kadrovska izgradnja in statut Zveze sindikatov Slovenije. Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije je sprejel osnutke kongresnih gradiv in sicer: osnutek poročila o delu Zveze sindikatov Slovenije med 9. in 10. kongresom, osnutek sprememb in dopolnitev statuta Zveze sindikatov Slovenije ter osnutek resolucije. Naloge Zveze sindiakatov Slovenije v boju za nadaljnji družbenoekonomski razvoj na socialističnih samoupravnih temeljih. Vsi ti dokumenti so bili posredovani preko sredstev javnega obveščanja, javna razprava pa bo trajala do 15. septembra. V resoluciji: Naloge Zveze sindikatov Slovenije v boju za nadaljnji družbenoekonomski razvoj na socialističnih samoupravnih temeljih so predvsem poudarjene naloge sindikata za utrjevanje položaja delavcev v odnosih družbene reprodukcije, kot to opredeljujeta ustava in Zakon o združenem delu. V osnutku smo zapisali, da bo sindikat spodbujal iskanje, oblikovanje in uveljavljanje bolj učinkovitih samoupravnih načinov uresničevanja sistema in hkrati pospeševal razvoj političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Osnutek je dovolj konkreten za akcijo organizacij na vseh ravneh organiziranosti za spreminjanje razmer in utrjevanje samoupravnega načina odločanja ter za usmerjanje sindikalnega dela v žariščne probleme naše družbe. Javna razprava bo pokazala, ali je osnutek sklepnega dokumenta 10. kongresa dovolj mobilizacijski in ali se sindikalno delo dovolj usmerja v reševanje temeljnih problemov gospodarjenja in samoupravnih socialističnih osnovah. Emajlirec PROIZVODNO DELO UČENCEV V EMO Zakon o usmerjenem izobraževanju določa, da mora vsak vzgojnoizobraževalni program za pridobitev izobrazbe vključevati tudi usposabljanje z delom in na delu, ki se izvaja kot proizvodno delo oziroma delovna praksa. S šolskim letom 1981/82 se je pričelo prvo leto usmerjenega izobraževanja in s tem tudi prvo leto izvajanja proizvodnega dela. Delovna organizacija EMO je bila na seznamu izbranih organizacij združenega dela, ki izpolnjuje pogoje za izvajanje proizvodnega dela, zato smo se že v začetku z vso resnostjo in odgovornostjo lotili priprav. Naš cilj je tudi bil, da bi kot predstavnik združenega dela prispevali svoj delež k uresničevanju zakona o usmerjenem izobraževanju in s tem k preobrazbi novega sistema vzgoje in izobraževanja. Proizvodno delo v srednjem usmerjenem izobraževanju omogoča učencem, da znanja iz tehnologije s praktičnim poukom ter znanja tehnike in proizvodnje poglobijo, razširijo in utrjujejo s konkretnim delom v materialni proizvodnji. Smo dosegli cilje, ki smo si jih zadali s proizvodnim delom v usmerjenem izobraževanju? Pomemben cilj proizvodnega dela in delovne prakse je, da učenci z vključevanjem v neposredni delovni proces doživljajo delo kot temeljno vrednoto v naši družbi, spoznavajo delovni proces, organizacijo dela in vlogo udeležencev v tem procesu. Prav tako je eden od ciljev spoznavanje povezanosti med načrtovanjem izdelka, izdelavo in uporabo izdelkov. Ko se učenci vključijo v delovni proces, spoznavajo sistem in metode dela obdelave in predelave kovin, se navajajo na organizjranost in načrtnost ter natančnost pri delu, predvsem pa na varno delo, na racionalno uporabo časa, materiala in energije za izvajanje delovnega procesa. Učenci si oblikujejo čut za kolektivno in osebno odgovornost ter potrebo po kolektivnem delu. V procesu dela spoznavajo posamezne dele, sklope strojev in stroje, njihovo uporabo in zakonitosti delovanja. Tako si razvijajo tudi ročne spretnosti in delovne navade skladno s svojimi psihofizičnimi sposobnostmi. Učenci bi morali spoznati in se vključevati v družbenopolitično življenje delavcev v temeljni organizaciji, morali bi razvijati svoje obrambne sposobnosti z aktivnim sodelovanjem in vključevanjem v obrambno in samozaščitno dejavnost. Učenci tudi spoznavajo, kako delavci z razpoložljivimi sredstvi za delo uresničujejo cilje in naloge naše samoupravne socialistične skupnosti. Te cilje smo v celoti dosegli. Ni nam sicer uspelo vključiti učencev, ki so bili pri nas na proizvodnem delu in delovni praksi, v družbenopolitično življenje delavcev in v obrambno ter samozaščitno dejavnost naše delovne organizacije, vendar smo jim v uvodnem predavanju to področje našega življenja in dela poskušali čimbolj nazorno prikazati. Pri naslednji generaciji učencev na proizvodnem delu in delovni praksi bomo prav temu področju dali bistveno večji poudarek. IZOBRAŽEVANJE INŠTRUKTORJEV OZIROMA MENTORJEV Za izvajanje proizvodnega dela so posamezni tozdi izbrali iz vrst svojih delavcev primerne mentorje. 12 mentorjev se je usposabljalo po posebnem verificiranem programu izobraževanja v Štorah. Program izobraževanja je bil kar zahteven, saj so morali slušatelji osvojiti dodatna znanja s področja metodike praktičnega poučevanja, psihologije in pedagogike. Svojo usposobljenost so morali dokazati tudi s preizkusom znanja ob koncu izobraževanja, ki so ga uspešno opravili. To nam potrjuje, da so bili izbrani pravi delavci in obenem to zagotavlja, da bo proizvodno delo še naprej uspešno potekalo. NORMATIVNO UREJANJE PROIZVODNEGA DELA Večina tozdov iz naše delovne organizacije je pristopila k samoupravnemu sporazumu Posebne izobraževalne skupnosti za kovinarstvo in metalurgijo, izjema so Frite, ki so pristopile k Posebni izobraževalni skupnosti za kemijo, farmacijo, gumarstvo in nekovine. Tako so tozdi podpisali samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah in obveznostih pri skupnem izvajanju vzgojnoizobraževal-nih programov proizvodnega dela oziroma delovne prakse učencev usmerjenega izobraževanja za PIS za kovinarstvo in metalurgijo ter PIS za kemijo, farmacijo, gumarstvo in nekovine. Na osnovi teh samoupravnih sporazumov smo sklepali pogodbe z vzgojnoizobraževal-nimi organizacijami, iz katerih so prihajali učenci v našo delovno organizacijo. Pogodbe smo sklenili z RŠC Velenje (1 učenec elektro usmeritve - naš štipendist), z Gimnazijo Celje (18 učencev naravoslovno tehnične usmeritve), z EŠC Celje (10 učencev ekonomske usmeritve), s ŠKIMC Štore (12 učencev kovinarske usmeritve - naši štipendisti) ter s TŠ Celje (7 v elektrotehniški usmeritvi, 10 v kemijski usmeritvi ter 39 učencev v kovinarski usmeritvi). S pogodbo, ki se sklepa vsako leto na novo, smo se obvezali, da bomo v prvem letu sprejeli na proizvodno delo 97 učencev srednjih šol različnih usmeritev. V pogodbi so tudi podrobneje opredeljene pravice in obveznosti pri izvajanju proizvodnega dela tako delovne organizacije kot šole. V tem času smo uskladili in sprejeli pravilnik o izobraževanju, štipendiranju in pripravništvu. Uskladili smo ga z Zakonom o usmerjenem izobraževanju, s Pravilnikom o pripravništvu v gospodarstvu SRS, ki ga je sprejela Gospodarska zbornica Slovenije, z družbenim dogovo- rom o štipendiranju v SRS, s samoupravnim sporazumom o štipendiranju učencev in študentov v občini Celje. IZBOR DEL IN NALOG Za izvajanje proizvodnega dela so mentorji najprej izbrali tipična dela in naloge, ki jih učenci lahko izvajajo. Pri tem je bila posebna pozornost posvečena povezavi izbranih del in nalog s teoretičnim programom predmeta osnove tehnike in ostalih učenevtudi naši štipendisti. To si toliko bolj želimo zato, ker te generacije ne bodo imele počitniške delovne prakse in je zanje in za nas čas proizvodnega dela edini stik in čas, v katerem lahko štipendist spozna področje svojega bodočega dela in bodoče sodelavce, mi pa v tem času lahko spoznamo naš bodoči kader. NAGRAJEVANJE MENTORJEV - IZVAJALCEV Pri izboru izvajalcev proizvodnega dela so delavski sveti tozdov upoštevali, da bodo izbrani delavci dodatno obremenjeni, saj smo se takrat dogovorili, da opravljajo mentorji-izva-jalci vzgojnoizobraževalno delo poleg svojega rednega dela. Prav bi bilo, da dobijo delavci za dobil nagrade in naj predstavlja nagrado le malica. Učenec prejme tudi posebna zaščitna sredstva, če opravljanje del in nalog to zahteva. Šele v drugem in naslednjih letnikih naj bi učenec dobil ustrezno denarno nagrado. Učenec je na proizvodnem delu lahko zelo uspešen, uspešen ali pa manj uspešen in od tega uspeha je odvisna višina nagrade, pri tem pa naj poudarimo, da za manj uspešno opravljeno delo učenec ne dobi nagrade, ne glede na uspešnost pa je vsem zagotovljena malica. Sprejetih dogovorov in meril smo se v naši delovni organizaciji dosledno držali. Žal pa so posamezne delovne organizacije kršile ob začetku šolskega leta sprejeti dogovor. Tako so v Etolu nagradili učence, kasneje so se jim pridružile Železarne Proizvodno delo v srednjem usmerjenem izobraževanju omogoča učencem, da znanje iz tehnologije s praktičnim poukom ter znanja tehnike in proizvodne poglobijo, razširijo in utrjujejo s konkretnim delom v materialni proizvodnji. proizvodnje ter ostalimi predmeti s tehničnega področja. Izvedbene učne načrte so mentorji delali na osnovi programa za proizvodno delo. Izbrane naloge so morale ustrezati tudi zahtevam varstva pri delu in biti primerne stopnji zahtevnosti glede na letnik izobraževanja ter starost učencev. V naši delovni organizaciji smo izbrali ustrezna dela in naloge v tozdih Posoda, Orodjarna, Vzdrževanje in energetika ter delno v učni delavnici. Na teh je v glavnem slonelo proizvodno delo učencev v prvem letniku. V naslednjem šolskem letu predvidevamo delovno prakso tudi v tozdih Frite, Kotli in Radiatorji. Tako je to delo doslej opravljalo predvsem 9 mentorjev, vendar bo že v naslednjem šolskem letu 12 usposobljenih še premalo. Na proizvodno delo smo sprejeli 97 učencev različnih usmeritev iz različnih posebnih izobraževalnih skupnosti. Naše obveznosti so enake do vseh učencev, ki prihajajo na proizvodno delo, čeprav izrazito poudarjamo v razgovorih z vzgoj-noizobraževalnimi organizacijami, da naj pridejo k nam poleg dodatno opravljeno delo nagrado sorazmerno vloženemu trudu. V večini delovnih organizacij so nagrajevanje uspešno rešili, tako da dobijo mentorji-iz-vajalci 10 odstotkov povprečnega mesečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu SRS v preteklem letu za čas proizvodnega dela, v nekaterih dobijo več, drugje so nagrajevani po številu učencev, ki pri njih opravljajo proizvodno delo. V naši delovni organizaciji tega problema še nismo uspeli rešiti, čeprav je oddelek izobraževanja nanj opozarjal že pred začetkom proizvodnega dela, pa tudi zneski, ki naj bi jih izvajalci dobili po tem predlogu, so prej simbolični kot pa dejanska nagrada za vloženi trud izvajalca. NAGRAJEVANJE UČENCEV NA PROIZVODNEM DELU Pred začetkom proizvodnega dela so se izvajalci in uporabniki (predstavniki združenega dela) dogovorili v posebnih izobraževalnih skupnostih, da naj bi učenec v prvem letniku ne Store in še nekatere druge v celjski regiji. Učenci so bili nagrajeni z 680 do 920 din, drugje z 1000 do 2000 din za deset dni proizvodnega dela. Tudi v republiki je bilo precej kršilcev dogovora o nagrajevanju učencev. Verjetno bomo v naslednjem šolskem letu nagrajevali tudi učence prvih letnikov na proizvodnem delu v EMO, vendar želimo, da bi bilo nagrajevanje (merila) enotno urejeno za vso Slovenijo. Seveda so se o nagradah zelo pohvalno izrazili učenci sami, z nagrado so zadovoljni, niso pa zadovoljni tisti, ki so delali v takih delovnih organizacijah, ki denarnih nagrad niso dajale kot na primer naša. Opazili smo, da je neenotno nagrajevanje v regiji in republiki demotivirajoče in destimulativno vplivalo na učence. Prav s tega vidika zahtevamo, da se nagrajevanje učencev enotno uredi v republiških okvirih. MNENJA UČENCEV O PROIZVODNEM DELU Dve tretjini učencev je zelo zadovoljnih s proizvodnim de- (Nadaljevanje na 3. strani) Emajlirec 3 PROIZVODNO DELO UČENCEV V EMO morebitna nesoglasja skušali odpraviti. Ta sestanek je dal dobre rezultate. (Nadaljevanje z 2. strani) lom, četrtina je zadovoljna, majhen del učencev s proizvodnim delom ni zadovoljen. Ob tem večina učencev izjavlja, da so lahko uspešno povezali znanje, ki so si ga pridobili v šoli pri osnovah tehnike in proizvodnje in pri drugih predmetih, s proizvodnim delom. Učenci so najbolj cenili dobre odnose s sodelavci, tudi odnos delavcev do njih je bil ustrezen, dober. Učenci, ki so bili pri nas na proizvodnem delu, so še posebej pohvalili prizadevnost in skrbnost naših mentorjev-izvajalcev. Nekaterim učencem se je včasih zdelo delo pretežko, prenaporno. Učenci, ki so bili na proizvodnem delu v tozdu Posoda, so dan, največ dva dni delali na tekočem traku. Zlasti to delo se jim je zdelo utrujajoče in ubijajoče. Precej učencev so motili delovni pogoji, nekateri so imeli težave s prometnimi zvezami, nekatere so motile nagrade, ki so jih učenci drugje dobili, pri nas (in še kje) pa ne. Mentorji-izvajalci so bili v glavnem z učenci zadovoljni, manjše konflikte so z veliko posluha reševali sami z učenci, največ »težav« in »zapletov« so jim povzročali učenci Gimnazije Celje, najbolj zagnane in prizadevne pa najdemo med učenci ŠKIMS Štore in TŠ Celje, čeprav so posamezniki iz drugih šol tudi bili zelo prizadevni. MNENJE UČITELJEV IN ŠOL O PROIZVODNEM DELU Pred pričetkom proizvodnega dela so v celjski regiji vzgojno-izobraževalne organizacije sklenile 288 pogodb z organizacijami združenega dela. Preko 3000 učencev je opravljalo proizvodno delo, pri tem je bilo 54 odstotkov zelo uspešnih in 44 odstotkov uspešnih pri proizvodnem delu. V naši delovni organizaciji med 97 učenci ni bilo manj uspešnega. Šole ugotavljajo, da je obisk proizvodnega dela boljši kot obisk pouka v šolah, saj zadnja leta narašča odsotnost učencev od pouka. Kljub temu, da učence pripravijo na proizvodno delo (pred odhodom v delovno organizacijo imajo še učenci razgorov, posebno šolsko uro in druge priprave), ugotavljajo, da bo potrebno učence še dodatno seznanjati z varstvom pri delu, z nalogami, ki jih v delovni organizaciji čakajo. Organizatorji proizvodnega dela iz šol, ki so obiskali posamezne skupine njihovih učencev, so bili z našo izvedbo proizvodnega dela in z delom mentorjev-izvajalcev zadovoljni. Potem ko so prve skupine učencev opravile proizvodno delo, smo sklicali sestanek s predstavniki šol, kjer smo začetne drobne napake ali pa PREDVIDEVANJA ZA NASLEDNJE ŠOLSKO LETO Že v septembru bodo prišli učenci drugih letnikov usmerjenega izobraževanja ponovno na pore tako delovne organizacije, kot tudi posameznih šol in učencev. V jeseni pričakujemo približno enako število učencev drugih letnikov na proizvodnem delu. V februarju 1983 leta pa naj bi v delovno organizacijo prišli spet učenci prvih letnikov. Skozi več dekad naj bi se jih zvrstilo okrog sto. Poleg teh pa imamo v letošnjem in naslednjem letu še učence, ki se izobražujejo po starem programu in kolektivni dopust, tako da je bilo potrebno veliko razumevanja vseh naših delovnih okolij, da smo lahko zagotovili našim štipendistom ustrezno delovno prakso. Izkušnje, ki smo jih pridobili z organizacijo proizvodnega dela, so porok, da bomo tudi v novem šolskem letu uspešno izpolnili svojo obveznost, ki nam jo nalaga zakon o usmerjenem izobraževanju in podpisani Ze v septembru bodo prišli učenci drugih letnikov usmerjenega izobraževanja ponovno na proizvodno delo. Proizvodno delo bo sedaj bolj poglobljeno, bolj zahtevno oziroma na višji ravni. proizvodno delo. Proizvodno morajo v poletnih mesecih op- samoupravni sporazumi v okvi-delo bo sedaj bolj poglobljeno, raviti obvezno počitniško prak- ru posebnih izobraževalnih bolj zahtevno in na višji ravni. so. Enakomernejšo razporedi- skupnosti. To pa bo zahtevalo dodatne na- tev le-teh je otežil letos uvedeni Marko Gorjan Vinko Hafner v EMO V četrtek 26. in petek 27. avgusta 1982 se je na krajšem delovnem obisku v Celju mudil predsednik skupščine SRS tov. Vinko Hafner skupaj s članom IS skupščine SRS tov. Milivojem Sa-marjem. V četrtek popoldne se je pogovarjal s člani politične koordinacije občine Celje. Poudaril je, da celjsko gospodarstvo glede na svojo stopnjo razvitosti dosega premajhne izvozne rezultate. Predsednik skupščine 5ns Vinko Hafner V petek si je po obisku proizvodnih obratov Cinkarne ogledal še našo novo tovarno energetske opreme v Šentjurju in del proizvodnje v TOZD Kontejner in TOZD Posoda v Celju. V Šentjurju je imel tov. Vinko Hafner krajši razgovor z vod- V Šentjurju je imel tov. Vinko Hafner krajši razgoror z vodstvom naše DO, predstavniki družbeno-političnih organizacij in samoupravnih organov DO ter vodstvom TOZD Kotli. stvom naše DO, predstavniki družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov DO, ter vodstvom TOZD Kotli. Spregovorili so o aktualnih gospodarskih vprašanjih, zlasti o izvozni problematiki oziroma rezultatih izvoza, delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Tov. Hafnerja so predvsem zanimale težave v proizvodnji, problemi s katerimi se srečujemo pri realizaciji zastavljenih ciljev oziroma programa in način reševanja te problematike. Na koncu razgovora so ga naši delavci seznanili tudi z uresničevanjem razvojnih usmeritev oziroma perspektivami našega kolektiva v prihodnjih letih. Po mnenju tov. Vinka Hafnerja so se razmere v naši delovni organizaciji v zadnjih nekaj letih zelo spremenile. Boljši zaslužek in več odločanja delavcev je najboljša spodbuda za še večje dosežke, pri čemer je bistvenega pomena, da bodo delavci o vsem pravočasno in odkrito obveščeni. Razgovora v TEO EMO Šentjur so se poleg predsednika slovenske skupščine tov. Vinka Hafnerja in člana Izvršnega sveta skupščine SRS tov. Milivoja Samarja udeležili tudi predstavniki skupščine občine Celje tov. Hudej Zvone, tov. Stepišnik Edi, tov. Pešec Miloš in tov. Potočnik Stanko. Tov. Vinko Hafner si je z velikim zanimanjem ogledal našo nov tovarno energetske opreme. Emajlirec KAKO SE BOMO GRELI V PRIHODNOSTI UPORABA SONČNE ENERGIJE V NAŠEM DOMU Čeprav je poletna sezona skoraj mimo in tudi čas najbolj intenzivnega sevanja sonca na zemljo, je vendar še vedno priložnost, da razmislimo o tem ali imamo pogoje za izkoriščanje energije sonca, ali je to ekonomsko upravičeno ter kako jo bomo sebi v prid najbolje izkoristili. O sončni energiji kot energiji bodočnosti je že bilo v raznih časopisih in revijah dosti napisanega. Tendenca te popularizacije je bila v prikazu neizmernih količin energije, ki vsako uro padajo na zemljo, ki se brez vrednosti spreminjajo v toploto, ki jo nočemo ali ne znamo izkoristiti na mnoge teoretično in tudi že praktično dokazane načine; razen nekaj izjem, kakor so Lucija, Solaris, Murglje in nekaj privatnih graditeljev. Resnica, bi lahko rekli, pa je nekje v sredini. Res je, da na zemljo pade vsako sekundo 150 milijard MW energije, od tega na vsak m2 zemeljske površine 1360VV. Res pa je tudi, da od te energije odpade 40 % na izgube v zračni plasti tako, da lahko računamo letno v povprečju s 150 do 250 W sončne energije na uro. Vendar je mogoče prihraniti ca. 120 I kurilnega olja na m2 kolektorja letno, če ogrevamo sanitarno vodo, ki smo jo prej ogrevali s kotlom na centralno ogrevanje. Nekoliko podrobneje bo obdelana množica energije, ki jo lahko izkoristimo v lastne namene v poglavju »dimenzioniranje elementov sončnega toplovodnega sistema. Po nekaterih izračunih bi si lahko prihranili izgradnjo dveh takšnih atomskih central, kot je atomska centrala v Krškem, če bi vsako četrto gospodinjstvo opremili z napravami za izkoriščanje sončne energije. Predvsem v svetu, manj pri nas, razmišljajo in gradijo preizkusne objekte za najrazličnejše oblike izkoriščanja energije sonca, kot na primer: sončni reaktorji, sončne peči, satelitski prenosniki sončne energije, gretje in hlajenje stanovanj, pridobivanje ejektrične energije, izkoriščanje sončne energije v različnih procesih itd. Energetski programi, ki so jih zastavili v razvitejših državah in vključujejo izkoriščanje sončne energije, so silno zajetni in optimistični. Amerika: strokovnjaki Har-vvardske univerze so pripravili načrt za energetsko osamosvojitev ZDA (ZDA uvaža ca. 50 % nafte). Program zahteva vlaganja v višini 88 milijard $ (14.400 milijard din), s tem pa naj bi dosegli, da bi ZDA krile do 60 % vseh potreb po energiji. Francija: si je leta 1981 zastavila program ogrevanja 2 milijona stanovanj s sončno energijo. S tem bi nadomestili 5 % vse energije, ki se letno porabi. Zanj so namenili 211 milijonov frankov (1950 milijard din). Enake ali podobne programe so si zastavile tudi druge države: ZRN - 483 milijonov DM (2660 milijard din), Japonska 114 milijonov dolarjev (4,56 milijard din). Kakorkoli že, razvite in nerazvite dežele poskušajo zmanjšati svojo energetsko odvisnost, ki je postala merilo vitalnosti vseh gospodarskih sistemov, na minimum, tudi s takšnimi programi kot so razne oblike izkoriščanja obnovljivih virov energije. Prednosti med razvitimi in nerazvitimi tu skoraj ni. Nerazvite dežele, ki imajo glede na svoj geografski položaj več sonca, imajo manj denarja. Razvitejše dežele imajo več denarja, vendar manj sonca. Kako se bosta denar in energija pravilno porazdelila med vsemi deželami? Ali bodo razvite dežele prevzele odgovornost za reševanje energetskih težav nerazvitim tudi v energetiki ne samo v oboroževanju? KJE SMO Ml SEDAJ Če se postavimo na domača tla in se vprašamo ali je gospodarna investicija v solarne naprave, pa moramo biti z odgovorom zelo previdni. Slovenci smo sploh kar se krajev tiče, ki me- prihranek pri večjih porabnikih sanitarne vode poleti in prehodnih temperaturnih obdobjih (kopališče, bazeni, turistični objekti itd.) Nekoliko ugodnejša situacija je v Dalmaciji, kjer je število sončnih ur tudi do 2500 na leto in intenzivnost sončnega sevanja do 3550 W/h m2 dnevno. S tem pa se že odpirajo možnosti tudi za ogrevanje objektov v hladnejših zimskih mesecih. Povprečna cena sistema za izkoriščanje sončne energije za pripravo sanitarne vode, oz. za ogrevanje znaša pri individualnih objektih ca. 10 do 15 % vrednosti objekta, pri čemer znaša čas amortizacije pri današnji ceni energije 10 do 12 let. Življenjska doba takšnih naprav je ca. 15 let. Pri takšni ra-čunici bomo torej greli le tri do pet let zastonj. Računica pa se lahko temeljito spremeni, če izdelamo sončni sistem na način »Napravi si sam«. Materiali, ki so potrebni za izdelavo dobrega kolektorja: absorbcijska plošča, steklo, aluminijska pločevina za okvir, PU izolacija, tervol, in še kaj, so dosegljivi pri nas. Cene industrijsko izdelanih sprejemnikov sončne energije so relativno visoke zaradi: različnih valovnih področjih; ti so po večini iz uvoza ali delno iz uvoza (komponenta), - nizkoserijske in v tehnološkem smislu neprimerne proizvodnje, ki se zadovoljuje tudi s serijami nekaj sto kosov. Kljub temu, da so vsi elementi, ki so vezani v sistem za izkoriščanje sončne energije, oproščeni temeljnega prometnega davka. Pri velikoserijski proizvodnji sprejemnikov sončne energije ca. 20.000 do 50.000 m2/letno pa se pričakuje občutna pocenitev in seveda tudi krajša amortizacijska doba, ki ne bi smela biti daljša od 5 let. V te namene pripravlja naša delovna organizacija program s pomočjo katerega bo lahko vsak posameznik napravil po svojih možnostih sistem za izkoriščanje sončne energije, s tem pomagal sebi in družbi v prizadevanjih za neodvisnost od uvoženih goriv. Namen tega članka je predvsem prikazati način izbire in izračun števila kolektorjev, ter način izdelave in montaže. To je prezentiranje izkušenj, ki smo si jih sami pridobili ob osvajanju tega programa in tujih dosežkov, ki so bili objavljeni v različnih literaturah. KAJ JE TO SPREJEMNIK SONČNE ENERGIJE Pod pojmom »sprejemnik energije« razumemo napravo, ki služi za pretvorbo sončnega sevanja v toploto. Za zbiranje sončnega sevanja, ki ima eno valovno dolžino in pretvorbo v toploto, ki ima drugo valovno dolžino, pa je odločilen t. i. ab-sorbcijski nanos. Ta se nahaja na izmenjevalniku absorbcijske plošče, ki odnaša toploto, absorbirano v absorbcijski plasti. Zanimiva sta dva pojma: - absorbcija sončnega sevanja - termična reflektivnost Absorbcija (v %) pove koliko sončnega sevanja je plošča sposobna sprejeti in sicer v spektralnem območju od 0,3 pm do 2,5 pm. Najboljši v praksi doseženi rezultati se gibljejo med 90-95 % (koeficient absorbcije 0,9 do 0,95). Termična refleksivnost (v %) pove, kolikšne so sevalne izgube v področju infra rdeče svetlobe tj. 2,5 do 50 pm. Nekateri absorbcijski sloji, ki se v solarni tehniki največ uporabljajo, imajo naslednje lastnosti: faktor absorbcije faktor refleksije - črni emajl + kosit, klorid 0,90 0,10 - črni krom 0,96 0,11 - črni nikelj 0,85 0,11 - črni lak 0,95 0,40-0,80 Kot je iz tabele razvidno, so dosežena pri nekaterih nanosih zelo ugodna razmerja med ab- SliEDNJE PETNE vrednosti glo-J^OO balnega sevanja WOi 2 eten-1) jijo na Alpe zelo slabo založeni s sončno energijo, tako da pride v poštev le ogrevanje sanitarne vode in v manjši meri, če so zato dani pogoji, tudi delno ogrevanje v prehodnem času (september, oktober, marec, april). Tako je mogoče pričakovati občuten - visokih materialnih stroškov. Osnovni materiali kot so aluminij, baker, nerjavno jeklo, so zaradi zahtevnih tehnoloških postopkov izredno dragi, - kvalitetnih zaščitnih nanosov, ki opravljajo nalogo absorbcije in resorbcije sevanja v sorbcijo in refleksijo, kot primer črni emajl s selektivnim nanosom kositrovega klorida. Seveda pa so to bolj ali manj laboratorijski rezultati, ki jih je v praksi težko doseči, njihovo nanašanje pa zahteva namensko in zahtevno tehnologijo. Rezultati, ki so jih pokazali premazi s črnimi nesijajnimi laki (epolor, vinil črna) imajo sicer ugodno ab-sorbcijo, vendar visoko refleksijo in to v infra rdečem področju valovanja tudi do 80 % in s tem sveda izredno nizek izkoristek sprejemnika sončne energije. ABSORBCIJSKA PLOŠČA - rezultati razvojnih prizadevanj v DO EMO Absorbcijska plošča je osnovni in bistveni element sprejemnika sončne energije. Služi za izmenjavo toplote iz sončnega sevanja z medijem, ki se pretaka v sistemu. Osnovni material: plastika, baker, aluminij, jeklo. Vsak teh materialov ima svoje dobre in slabe strani, predvsem v pogledu življenjske dobe, možnosti nanosa selektivnih prevlek, preoblikovanja in teže. Na osnovi tržnih vidikov smo v naši DO razvili absorbcijsko ploščo, ki jo je mogoče izdelati na obstoječi tehnologiji proizvodnje TRIKA radiatorjev. Proizvodnja absorbcijskih plošč je stekla že v letu 1981 in do sedaj je bilo že izdelanih nekaj sto. GLAVNE KARAKTERISTIKE ABSORBCIJSKE PLOŠČE: Absorbcijska plošča je izdelana iz jeklene dekapirane plo- (Konec na 5. strani) Emajlirec KAKO SE BOMO GRELI V PRIHODNOSTI čevine 2 x 0.65 mm, ki sta medsebojno uporovno zavarjeni ter napihnjeni v posebni pripravi za napihovanje. Kanali, ki nastanejo pri napihovanju so izredno majhnih dimenzij in imajo vsled dobre razporeditve in oblike ugodne termohidrodinamične lastnosti. Absorbcijska plošča je primerno zaščitena s črnim mat lakom, ki nudi maksimalno absorbcijo sončnega sevanja, vendar jo zaradi neugodne termične refleksije prištevamo med neselektivne se pravi, da je primerna za segrevanje vode v nizko in srednje temperaturnem sistemu (45-70 'C). Namenjena je za segrevanje sanitarne vode in za ogrevanje stanovanjskih prostorov. V tem času potekajo raziskave, ki nam bodo dale možnost zaščite površine kolektorja tudi s selektivnimi nanosi. TRŽNI VIDIKI Da bi dobili vpogled v to, kar menijo o primernosti uporabe sončne energije lastniki individualnih hiš v Sloveniji, smo med njimi izvedli pismeno anketo. Naslove smo zbirali preko občin Slovenije, podatke nam je uspelo dobiti od naslednjih občin: Ljubljana, Kranj, Koper, Celje, Vrhnika, Piran, Novo mesto in Ajdovščina. Na naslove graditeljev in lastnikov individualnih hiš je bilo odposlanih 400 anket, odgovor pa nam je posredovalo 82 anketiranih torej 20 %. Sprejemnik sončne energije v sistemu Rezultati ankete: 1.87 % o anketiranih ima samostojno hišo, 13% vrstno hišo. 2. Površina hiš se giblje od minimalno 80 do maksimalno 230 m2, v povprečju pa znaša površina 130 m2. 3. 55 % anketiranih meni, da imajo dobro izolirano hišo, 34 % srednje in 11 % slabo izolirano. 4. Vsi anketirani imajo hiše s poševno streho. 5. 84 % hiš se ogreva s centralnim ogrevanjem, 16 % lokalno. 6. Kot vir energije jih 61 % uporablja premog, 6 % kombinira premog in olje, 17% olje, 10 % elektriko in 6 % plin. 7. Sanitarno vodo ogrevajo največ kombiniramo - z električnim bojlerjem in centralno in sicer v 58 %; z električnim boj-lerjem ogreva sanitarno vodo 26 %, preko centralnega kotla 10 % in 6 % s plinskim bojlerjem. 8. Glede poznavanja sončne energije je 70 % anketiranih odgovorilo, da jim je poznana možnost uporabe sončne energije, 25 % delno pozna, samo 5 % pa je odgovorilo, da sploh ne pozna možnosti uporabe. V glavnem je poznavanje individualnih potrošnikov omejeno na možnost uporabe, večinoma ne poznajo niti osnovnih principov delovanja, kaj šele da bi vedeli, kaj naj dodatno vgradijo v svoje napeljave, da bi lahko montirali sončne kolektorje. 9. Glede interesantnosti uporabe sončne energije so vsi anketirani odgovorili, da je uporaba sončne energije interesanta. 10. Anketirani so v glavnem zainteresirani, da bi s sončno energijo ogrevali sanitarno vodo, niso pa zainteresirani za ogrevanja stanovanj, ker je to finančno povezano s prevelikimi stroški. Glede na gornje lahko povzamemo, da obstajajo v individualnem sektorju velike možnosti za nadomestitev klasičnih goriv z energijo sonca, predvsem v poletnem času za pripravo sanitarne vode, v prehodnem pa tudi za ogrevanje stanovanj oz. za dogrevanje v zimskem času. POROČILO O INOVACIJSKI DEJAVNOSTI ZA LETO 1981 V OBČINI CELJE (Anketo je izvedla Komisija za inventivno dejavnost pri Občinskem svetu ZSS v sodelovanju z občinsko raziskovalno skupnostjo) 1. Na osnovi vprašalnika, ki ga skoraj nespremenjenega uporabljamo že več let, smo izdelali poročilo o inovacijski dejavnosti za leto 1981. Nekatere organizacije združenega dela smo ob izdelavi ankete tudi obiskali, vendar smo večino vprašalnikov prejeli po pošti. V analizi ankete so zajete vse organizacije, ki imajo kakršnekoli podatke o inovacijski dejavnosti v občini. Druge vprašalnike, ki so odgovarjali negativno, v analizo nismo zajeli. Organizacije, ki so predmet analize so naslednje: ŽELEZARNA ŠTORE, EMO, CINKARNA, LIBELA, KLIMA (TOZD IP), ŽIČNA, ZLATARNA (TOZD), AUREA, ETOL, LIK SAVINJA, METKA, INGRAD, OPEKARNA LJUBEČNA, TEHNIŠKA ŠOLA, OBNOVA, PKMŠ ŠTORE, ŽTO TOZD TRANSPORT, ŽTO TOZD SVTK, ZDRAVSTVENI CENTER, IZLETNIK TOZD DELAVNICE, TOPER. To je 22 OZD s približno 24.600 zaposlenimi. 2. ŠTEVILO IN STRUKTURA INOVACIJ vrste inovacij prijavljene uresničene izumi 5 1 tehn. izboljšave 226 177 koristni predlogi 394 293 skupaj 625 471 V primerjavi z letom 1980 je število prijavljenih in uresničenih inovacij v porastu. Pri tem moramo opozoriti na nekatere podatke in ankete: ETOL navaja 140 inovacij, ker upoštevajo kot inovacije vse uresničene naloge svojega razvojno raziskovalnega oddelka; ZDRAVSTVENI CENTER navaja 10 koristnih predlogov, ki so pomanjkljivo opredeljeni. Inovacije so pretežno tehničnega značaja, le 10 inovacij je netehničnih: 6 iz EMO, 2 iz Aera, 1 iz Cinkarne, 1 iz Topra. Od tehničnih inovacij je 8 takšnih, ki rešujejo prebleme varstva pri delu. 3. GOSPODARSKA KORIST IN NADOMESTILA INOVATORJEM vrste inovacij gospodarska korist nadomestila izumi 641.000 26.000 tehnične izboljšave 69,703.000 2,227.000 koristni predlogi 16,337.000 678.000 skupaj 86,681.000 2,931.000 Porast gospodarskih koristi od ustvarjenih inovacij je v letu 1981 kar za 32 % v primerjavi z letom 1980, vendar ga je stopnja inflacije razvrednotila. Povprečna vrednost tehnične izboljšave je bila 394.000 din, poprečna vrednost koristnega predloga je bila 56.000 din, kar je primerljivo z letom poprej. Vrednost izplačanih nadomestil inovatorjem v primerjavi z ustvarjeno gospodarsko koristjo je: pri tehničnih izboljšavah 3,2 % pri koristnih predlogih 4,2 % povprečno 3,4 % Odnos izplačanih nadomestil nasproti gospodarski koristi se je v primerjavi s preteklim letom znižal, vendar moramo upoštevati zamik pri izplačevanju nadomestil. Emajlirec POROČILO O INOVACIJSKI DEJAVNOSTI ZA LETO 1981 V OBČINI CELJE (Nadajevanje s 5. strani) 4. ŠTEVILO IN STRUKTURA INOVATORJEV stopnja strokovnosti število % VS in Viš 103 24,1 SS (tehniki) 160 37,5 VK in KV 140 32,8 PK in NK 19 4,4 učenci 5 1,2 skupaj 427 100 V primerjavi z letom 1981 je število inovatorjev, ki so dali inovacijske pred- loge precej nižje. Povišalo se je število inovatorjev lež tehnikov in kvalificiranih delavcev nižji. -inženirjev, medtem ko je de- Zanimiva je primerjava števila aktivnih inovatorjev s številom vseh zaposle- nih v nekaterih OZD, ki imajo razvito inovacijsko dejavnost: OZD štev. štev. zaposlenih inovatorjev % ŽELEZARNA 3.443 82 2,4 EMO 3.300 70 2,1 Cinkarna 2.198 29 1,3 Libela 947 55 5,8 Klima (TOZD) 420 10 2,4 Žična 470 2 0,4 Zlatarna (TOZD) 380 5 1,3 Aero 2,364 102 4,3 Etol 194 12 6,2 Metka 650 5 0,8 LIK Savinja 1.132 1 0,1 Ingrad 3.446 11 0,3 Oprekarna Ljubečna 380 10 2,7 7. ZAKLJUČKI Število OZD, ki imajo razvito inovacijsko dejavnost (nad_10 inovacij letno), se v občini že več let ne povišuje. Med OZD lahko štejemo: Železarno, Cinkarno, Emo, Aero, Llbelo, Etol, Ingrad in Opekarno Ljubečna. Organizacije, ki bi po velikosti in značaju svoje proizvodnje lahko imele več organizirane inovacijske dejavnosti, so - po našem mnenju - naslednje: Merx, Lik Savinja, Metka in Toper, Aurea in Obnova. Normativno je inovacijska dejavnost urejena, pravilniki so izdelani in sprejeti v zadnjih letih. Profesionalni referenti za inovacijsko dejavnost so v 5 OZD, v letu 1981 so profesionalnega referenta namestili v Cinkarni. V večini drugih OZD je inovacijska dejavnost še vedno neprofesionalna in na ravni ljubiteljstva. V primerjavi z letom 1980 je v letu 1981 naraslo število inovacij in gospodarska korist. Število aktivnih inovatorjev je sicer nekoliko nižje, kar lahko smatramo za normalna letna nihanja. Vendar prave množičnosti še nismo dosegli niti v OZD z organizirano dejavnostjo, saj je le v dveh OZD število inovatorjev nad 5 % vseh zaposlenih. Samoupravni organi, predvsem pa DPO vzpodbujanju inovacijske dejavnosti ne posvečajo pozornosti, saj so izjeme tiste OŽD, kjer so to problematiko obravnavali na svojih sejah in konferencah. V gospodarskih načrtih, programih dela in v stabilizacijskih prizadevanjih inovacijska dejavnost še ni našla svojega mesta, saj jo le redko vključujejo v gospodarske načrte z opredeljenimi cilji in nalogami. PRILOGA I. 5. ORGANIZIRANOST IN NORMATIVNA UREJENOST V vseh obravnavah OZD imajo komisije za inovacije (22), v 15 OZD jih imajo na ravni DO, od tega v 6 DO tudi na ravni TOZD, v 7 primerih pa imajo komisije le na ravni TOZD. V 5 OZD imajo profesionalne referente za inovacije (100 % zaposlitev), to so: Železarna, Cinkarna, Emo, Aero in Libela. V 5 OZD so inovatorji organizirani v DIATI: Železarna, Emo, Aero, Cinkarna in Libela. Posebno društvo izumiteljev je tudi na ravni občine. Pravilnike oz. samoupravne sporazume o inovacijski dejavnosti imajo v 20 obravnavanih OZD, v Tehniški šoli in v PKMŠ Štore pa svoje pravilnike pripravljajo. Vsi pravilniki so popravljeni in sprejeti po letu 1976, 8 pravilnikov je bilo sprejeto po letu 1980. 6. OBRAVNAVANJE NI NAČRTOVANJE INOVACIJSKE DEJAVNOSTI Problematiko inovacijske dejavnosti so obravnanavali navadno le v komisijah za inovacije (22 OZD), na delavskih svetih (11 OZD), na koordinacijskih odborih za stabilizacijska prizadevanja (7 OZD), na drugih organih pa zelo redko. Preseneča, da o tej problematiki niso razpravljali na organih DPO (le 2 OZD na OOZSS in 1 OZD na konferenci ZK). Inovacijsko dejavnost so načrtovale v letnih načrtih 11 OZD, v srednjeročnih načrtih 9 OZD. Načrtovanje te dejavnosti je v večini primerov le deklarativno, navajamo pa nekaj primerov kvalitetnejšega načrtovanja: - Železarna: načrtujejo število Inovacij in število Inovatorjev -Cinkarna: načrtno izločajo 1 % od dohodka TOZD za inovacijsko dejavnost - Aero: imajo akcijski program - Ingrad: »vsaka delovna skupina eno inovacijo« - Etol: imajo v programu dela razvojne službe V štirih primerih OZD so inovacijsko dejavnost vključili tudi v programe stabilizacije. Pregled podatkov ankete 1981 po OZD štev. štev. gospodar. nadomestili organizacija inova- inovat. korist v din torjev predlog. v din Železarna 82 83 49,079.489 937.815 EMO 70 61 7,564.375 308.818 Cinkarna 29 18 3,891.990 91.071 Aero 102 124 10,657.737 723.740 Libela 55 58 4,570.393 284.967 Klima (TOZD IP) 10 17 850.000 42.500 Žična 2 2 439.257 23.705 Zlatarna (TOZD) 5 70 1,265.643 133.902 Etol 12 140 2,743.998 132.904 Lik Savinja 1 1 54.368 7.818 Ingrad 11 5 1,407.243 140.669 Opekarna Ljubečna 10 11 1,241.009 53.040 Metka 5 3 220.000 25.000 Tehniška šola 5 11 - - ŽTO 2 2 348.032 25.525 Izletnik (TOZD Delav.) 2 4 1,347.000 Toper 1 1 1,000.000 - PKMŠ Štore 4 4 - - (+5 učencev) PRILOGA II Primerjalna tabela za občino 1975 1976 1977 1978 1979 1980 1981 število inovatorjev 250 364 438 276 415 536 427 število inovacij - predlaganih 462 373 511 385 446 545 625 - uresničenih 271 275 402 271 332 336 471 gospodarska korist v 000 din 23,729 24,198 34,978 31,137 63,211 65,668 86,681 nadomestila v 000 din 289 874 1,027 1,210 1,596 2,844 2,932 1 Emajli rec 7 Del proizvodnega programa naše TOZD Kontejner, s katerim so sodelovali kot razstavljalci na letošnjem radgonskem sejmu. Zaprti keson je namenjen za zbiranje smeti in odpadkov. Način manipulacije je zelo enostaven, saj ga posebno vozilo, ko je napolnjen, dvigne, odpelje na odlagališče odpadkov, izprazne in pripelje nazaj na zbirno mesto. Kontejnersko skladišče vnetljivih snovi, ki je namenjeno vsem panogam gospodarstva in ga je možno transportirati z vsemi transportnimi sredstvi (viličar, avtodvigalo). EMO - razstavljalec na jubilejnem 20. radgonskem sejmu V nedeljo 29. avgusta 1982 se je končal 20. jubilejni mednarodno kmetijsko-živilski sejem, ki je bil letos večkratno rekorden. Na sejmu je sodelovalo več kot šesto domačih in kar 140 tujih razstavljalcev iz dvanajstih držav, ki so kakorkoli povezani oziroma vključeni v pridelavo, predelavo ali prodajo hrane. Tudi obisk sejma je bil rekorden. V tednu dni si je razstavo na 50 tisoč kvadratnih metrih površine ogledalo blizu 180 tisoč obiskovalcev in kar je pri tem najpomembneje: na sejmu so bili ob številnih denarnih poslih sklenjeni dogovori za skupno pot in napore za povečanje pridelave hrane. Na sejmu je tako ali drugače sodelovalo okrog 450 kmetijskih in drugih strokovnjakov. Pripravili so številne posvete in predavanja, ki so bila zelo dobro obiskana In so na njih sodelovali tudi številni kmetje z lastnimi praktičnimi izkušnjami. Kot že vrsto let doslej je na sejmu sodelovala tudi naša de- lovna organizacija oziroma naša TOZD Kontejner. Na lepo urejenem razstavnem prostoru je bil predstavljen del proizvodnega programa te TOZD. Naši proizvajalci, ki so sicer na sejmu doživeli lep uspeh, so predstavili obiskovalcem kontejnersko skladišče vnetljivih snovi, prifarmski silos ter zaprti keson za smeti. Prifarmski silos, namenjen za skladiščenje vseh vrst krmil za živino (žitarice, hidrirane lucerne, briketi, mesna in ribja moka itd.) in za žitarice. Krmila se lahko skladiščijo v obliki briketov ali moke. Vsi jekleni deli silosa so toplo pocinkani po mehanski obdelavi. S tem je onemogočena možnost korozije. Celotna konstrukcija silosa je vijačena. JUBILEJNI OBRTNI SEJEM V času od 17. do 26. septembra bo v našem mestu tradicionalni 15. obrtni sejem - Letos so v ospredju inovacije - Pestra ponudba za obiskovalce. V petek 17. septembra bo v Celju otvoritev tradicionalnega, letos že tudi jubilejnega - 15. sejma obrti. Slovenskemu zasebnemu delu in drobnemu gospodarstvu se torej spet ponuja priložnost, da v desetih dneh, kolikor bo trajala razstava na Golovcu, razkažeta in ponudita vso paleto izdelkov in ponudbe, ki jo je doslej naše drobno gospodarstvo že osvojilo. Ker pa ima obrtni sejem v Celju tudi močno poslovno obeležje, je to tudi priložnost za navezavo trdnejših poslovnih stikov med drobnim gospodarstvom in slovensko industrijsko proizvodnjo. Na letošnjem sejmu obrti pričakujejo veliko udeležbo. Sodelovalo bo vseh 62 obrtnih občinskih združenj Slovenije, od 40 obrtnih zadrug pa bo svojo dejavnost predstavilo 30 za- drug (v drugih zadrugah so združeni pleskarji, dimnikarji, tesarji..., ki kaj bistvenega dejansko ne morejo razstaviti). Svojo poslovno dejavnost bo kajpada predstavilo tudi 24 pogodbenih organizacij združenega dela, poleg tega pa še precej organizacij združenega dela s področja družbenega dela drobnega gospodarstva. Sejem pripravljata skupno Zveza obrtnih združenj Slovenije, katere člani bodo razstavljali na 3300 kvadratnih metrih in Splošno združenje drobnega gospodarstva Slovenije, ki bo zasedlo 350 kvadratnih metrov razstavnega prostora. Poleg razstave naj bi k popolnejši predstavitvi možnosti našega drobnega gospodarstva pripomogla tudi številna poslovna srečanja in strokovne razprave - s skupnim ciljem, da se še bolj utrdijo in pomnožijo pota za sodelovanje oziroma kooperacijo med drobnim in »velikim« slovenskim gospodarstvom. Velik poudarek dajejo na letošnjem obrtnem sejmu tudi razstavi izdelkov, ki bi jih lahko zasebni in družbeni del drobnega gospodarstva izvozila, oziroma nadomestila z njimi izdelke, ki jih naša industrija še vedno uvaža, pa bi jih dejansko lahko dobila pri obrtniku - nemalokrat tako rekoč čez cesto. Posebno pozornost bodo na sejmu posvetili tudi spodbujanje izumiteljstva. Obe združenji, ki pripravljata sejem, sta zato pripravili vrsto nagrad za najboljše ideje. Seveda jih zanimajo predsvsem tisti novi izdelki, ki bi jih lahko dobro prodali v tujino. Za obrtno dejavnost je namreč značilno, da je v njene proizvode vloženo relativno malo materiala (sploh pa uvoženega) in veliko dela - to pa je seveda struktura, ki daje najboljše izvozne rezultate. Obrtniki si želijo, da bi na celjsko razstavo pritegnili čimveč obiskovalcev. To se jim bo verjetno posrečilo, saj bodo lahko obiskovalci razstavljene pred- mete tudi kupovali, obisk sejma pa naj bi jim popestrile številne spremljajoče prireditve. Ena od pomembnejših bo gotovo gostinska ponudba, ker bodo na razstavnem prostoru svoje stojnice postavili tudi najboljši zasebni gostilničarji iz Slovenije. Kot vsako leto, pa se bodo tudi letos člani obrtniških združenj pomerili med seboj na številnih športnih tekmah. Skratka v času sejemske prireditve od 17. do 26. septembra bo naše mesto gotovo živelo v znamenju tradicionalnega in jubilejnega obrtniškega sejma. OBVESTILO Z uvedbo nove organizacije, je Oddelek industrijske lastnine (OIL) inovacijska dejavnost preseljen v prostore stare tehniške šole. Da bi delo vseeno nemoteno potekalo, je referent (tov. Žvižej) na invacijah, avtorjem dosegljiv ob vsakem času. Poklicati je treba eno od tel. štev.: 26-404,25-604, 25-652, in zahtevati interno št. 19. Referent bo vsakemu predlagatelju dostavil zahtevane formularje za prijavo inventivnih predlogov, ki jih vlagate preko interne pošte, kot predvideva naš PRAVILNIK, osebno bo kontaktiral z vsakim, pomagal z nasveti in poskušal preko strokovnih služb, da bo vsak predlog čimhitreje in uspešno realiziran, avtor pa primerno v skladu s PRAVILNIKOM nagrajen. Inventivna dejavnost ne sme zamreti, posebej še sedaj ne, ko bijemo trd boj za stabilizacijo in uporabo lastnega znanja, saj ste ravno inovatorji tisti, ki lahko uspešno pomagate premostiti določene težave, povečate dohodek podjetja, sebi pa ustvarite zadovoljstvo koristnosti in ne nazadnje osebne stimulacije. INOVACIJSKA DEJAVNOST 8 Emajlirec KOMISIJA ZA UGOTAVLJANJE ČISTOSTI DELOVNIH OKOLIJ NA DELU Palete (lesene, box palete, transportne košare ipd.) so razmeta- Komisija za ugotavljanje čistosti delovnih okolij je imela 18/08 1982 svojo 3. redno sejo. Seje so se udeležili predstavniki vseh naših TOZD in DSSS. Po daljši razpravi v zvezi s prvo točko dnevnega reda so bili sprejeti naslednji sklepi: 1. Dokončno je potrebno urediti manipulacijo s paletami. Sedanji režim manipuliranja s paletami onemogoča ekzaktno evidenco nad njimi. Tako prihaja do takšnega stanja, da so pa- lete (lesene, box palete, transportne košare itd.) razmetane po celotni delovni organizaciji, nihče pa ne vodi evidence o količinah, okvarah in popravilih le teh. Prisotni ugotavljajo, da obstoječe stanje poleg stalnega nereda povzroča tudi ogromno Da je sortiranje odpadnih surovin potrebno, v to nihče ne dvomi. Verjetno pa ne na takšen ali podoben način kot je to razvidno s posnetka. Neurejeno okolje vsekakor ne more in ne sme biti nikomur v ponos. ne po celotni delovni organizaciji. Nihče ne vodi evidence o količinah, okvarah ali stroških morebitnih popravil le teh, zato je že skrajni čas, da se dokončno uredi manipulacija z njimi. P. S.: Verjetno za takšno stanje ni kriv tale izruvan in polomljen Andrejev križ, ki je »včasih slučajno« služil tudi drugačnemu namenu. škodo, saj večina palet (brez lastnikov), konča med odpadnim lesom ali kovinskimi odpadki. Povsem jasno je, da se v času stabilizacijskih ukrepov ne bi smeli tako malomarno obnašati do družbene imovine. 2. V TOZD Posoda je že dalj časa prisoten problem viška garderobnih omaric, katere so razmetane pod nadstreškom ob kovinsko predelovalnem obratu. Podatek, da so se za TEO Šentjur nabavile povsem nove garderobne omarice, pa vseeno kaže, da v DO premalo pazimo na nepotrebne stroške. Prisotni člani komisije so mnenja, da se garderobne omarice (v kolikor se v DO več ne potrebujejo) odprodajo najugodnejšemu ponudniku in se tako sprosti ustrezen prostor za skladiščenje. 3. V DO je mnogokrat kot vir nereda prisoten problem oddajanja in sprejemanja raznega materiala s strani raznih dobaviteljev, kupcev in tujih izvajalcev del v DO. Prisotni predlagajo drugačno rešitev glede spremljave tujih vozil v DO. Sedanji režim dopušča možnost nekontroliranega gibanje tujcev v DO, s tem pa so dane možnosti, da pride do različnih nezaželjenih pojavov (odlaganje materiala na nepravih mestih, odtujevanje različnih materialov, škoda zaradi nepravilnega skladiščenja in drugo). 4. Predstavnik TOZD Emo-kontejner je opozoril na problem onesnaženosti glavne proizvodne hale, do katere je prišlo v času kolektivnega dopusta s strani vzdrževalcev. Prav tako opozori na pomanjkljiv sistem zaklepanja in odklepanja delovnih in drugih prostorov, saj so bile po končanem kolektivnem dopustu vse ključavnice razbite, čeprav so bili vsi ključi, kot je določeno pri vratarju na normalno dostopnem mestu. 5. Prisotni so mnenja, da bi bilo potrebno urediti sortiranje odpadnih surovin, saj bi se tako za posamezne materiale pri odkupnih delovnih organizacijah lahko dosegle višje cene. Tako bi bilo potrebno ločiti odpadni papir od smeti, kovinski deli po dimenzijah itd. 6. Zaradi skrajno zanemarjene deponije odpadnega materiala (ostružkov in ostalih odpadkov) na južni strani TOZD Odpreskov, se opozori predsednika komisije v TOZD Od-preski in vodstvo TOZD, da se čimprej pristopi k sanaciji obstoječega stanja. Po potrebi se k reševanju problema lahko pokliče tudi predsednika komisije na nivoju DO. V zvezi z drugo točko dnevnega reda je bil sprejet Kriterij in način točkovanja za tekmo- vanje v Akciji očistimo okolje. Dogovorjeno je bilo, da se vrši ocenjevanje na nivoju DO 2 krat mesečno in sicer bi pri ocenjevanju sodelovali naenkrat največ trije člani komisije na nivoju DO. Pobudo za ocenjevanje daje predsednik komisije ali njegov namestnik. O vsakem pregledu se vodi zapisnik. Predstavnik TOZD ne more ocenjevati svoje TOZD ali DSSS. Kriteriji za točkovanje bodo dostavljeni vsem predsednikom komisij za ugotavljanje čistosti okolja v TOZD tako, da bodo lahko pričeli z ocenjevanjem v svojih TOZD in DSSS. Dodatne kriterije glede stopnje težavnosti pripravi do prvega ocenjevanja predsednik in namestnik predsednika komisije na nivoju DO. Predsednik komisije za ugotavljanje čistosti delovnih okolij Milan Šorn Skrajno zanemarjena deponija odpadnega materiala (ostružkov in ostalih odpadkov) na južni strani TOZD Odpreskov in avtoko-les je nedvomno brez prave konkurence (in brez odgovornih za ta del zemljišča) v naši DO. NAMIZNI TENIS ekipno sindikalno prvenstvo spomladanski del V jesenskem delu jim želimo podoben uspeh, da se uvrstijo v I. ligo. Rezultati naših ekip so naslednji: Tekmovanjae je potekalo od 7/06 - 22/06 v dvorani Golo- Ženske: vec. Udeležile so se ga moške EMO - Savinja 3 : 0 in ženske ekipe po posameznih EMO - Aero 0 : 3 ligah od I - III. Obe naši ekipi EMO - Tkanina 3 : 0 (moška st. člani in ženske) sta EMO - LB SB 0:3 nastopili v II. ligi in ob koncu EMO - Obnova 3 : 1 tega prvega dela tekmovanja dosegli zelo dobre rezultate. Za EMO - Klima 3 : 0 st. člane so nastopili: Leben Slavko, Končan Konrad in To- St. člani: minc Ivan; za ženske pa: Ivančič EMO - Obnova 3 : 0 Januška, Tominc Erna. EMO - Klima 3 : 0 Ob koncu spomladanskega EMO - Metka 3 : 0 dela so se naši moški uvrstili na EMO - Toper 3 : 1 2. mesto, ženske pa na 3. mes- EMO - Elektro 3 : 0 to. EMO - Ingrad 1 : 3 Emajli rec FRANČEK KNEZ: NOVA VZPONA Konec junija se je vrnila v domovino alpinistična odprava Alpinističnega odseka Impol Iz Slovenske Bistrice, katere član je bil tudi naš sodelavec Franček Knez. Osemčlanska ekipa, ki je mesec dni plezala po stenah v Andih je bila doslej najuspešnejša jugoslovanska odprava v Južni Ameriki. Videli so marsikaj lepega, doživeli marsikaj zanimivega, razen tega pa so tudi uspešno končali svoje poslanstvo. Franček Knez nam je iz tega popotovanja pripravil tudi nekaj krajših zapiskov, od katerih dva objavljamo v tej številki, nekaj pa jih bomo objavili prihodnjič. Franček Knez ANDI - GILJOTINA Razblinil se je dvom, pozabljeni so vsi napori na mariborskih stolpnicah, ko smo si služili denar. Nobenih ovir ni več, okoli nas so gore. Mi pa si urejamo bazo dolini Vanganuco, ob lepem modrem jezeru. Še isto popoldne kreneva z Marjanom na bližnje porasle grebene 4500 metrov visoko. Naslednji dan nama dela družbo še nosač. Pomaga nama nesti opremo pod steno Pisca. Po večurni hoji naju zapusti ob ledeniškem je-zercu, kjer si pripravljava opremo. Ko zaide sonce za vrhove, počiva ledenik. Izogibava se razpokam, ki so posejane po njem, da so v mraku kakor temne proge. Uro zatem vzide luna, najino nočno sonce. Nekje proti polnoči, ob uri duhov sva že visoko v steni, velika ledena površina naju pripelje pod strme ledene slapove. Pripodijo se oblaki, zagrne naju temačna megla, iz katere nadrobno sneži. Prižgeva si svetilki, prameni svetlobe tipljejo skozi meglo ter plešejo po strmem sipkem snegu, v katerem včasih obtičim do pasu. Počasi plezava, kopljem čez strme napihe. Vse naju tako zaposli, da ne opazim kako se dani. Do vrha je le še štirideset metrov. Nad nama visita dva ogromna ledena stolpa, kakor giljotina. Hitro splezava v razpoko med obema. Presenečen ugotovim, da so stene obeh ledenih orjakov previsne, le deset metrov od roba stene sva se ujela v past. Vrneva se na zuna- ■■ A^dM 4*< Tržnica v HUARACU (manjši kraj pod CORDILJERA BLANCO) Stena Nevado Pisca (6000 m) z vrisano smerjo GILJOTINA, ki sta jo preplezala Knez in Frešer. Črtkani del pomeni prehod čez ledeniške razpoke. Ostalih 6 članov odprave je doseglo vrh po »normalni smeri«. nji rob stolpa. Tu pa mi uspe, da splezam na vrh zunanjega stolpa in po njegovem vršnem robu čez leden krhek most dosežem rob stene. Ko pripleza tudi Marjan, obsediva v snegu, le dvesto metrov pod vrhom. Tisti trenutek se zavem, da tu ne bom nikoli več, zato se odločim, da grem še na vrh. Čeprav utrujen, zakoračim v strmino, kmalu za tem me kratka ravnica pripelje pod sam vrh. Takrat pa mi zaradi prevelikega napora požene slino v usta. Moram se usesti, da mi slabost mine. Zatem vstanem, zlezem na vrh klančka in obstanem na velikem platoju. Od tu je le še pogled navzdol. Vendar pri meni obvisi le v sivi megli, ki je vse naokoli. Opomba: Stena Pisca 6000 m. Plezala 4/06-1982 Knez in Frešer Marjan. Teden za tem pride pod steno italijanska odprava dvanajstih plezalcev z istim ciljem. Žal prepozno. Smer sva preplezala, ne da bi se posebno privajala na pomanjkanje kisika, oziroma na to višino. GOLIJEV STEBER Šele ko je zadnji sončni žarek izginil s pobočja ledenika, sva zapustila moreno. Sklonjena pod težo nahrbtnikov sva plezala čez strm led mimo številnih razpok in ledenih stolpov. Čisto nenadno naju je zajela noč, da sva prižgala čelne svetilke in iskala naprej prehode v ledenem blodnjaku. Morda je bila že polnoč, ko sva prišla pos steno. Utrujena sva zlezla v dno ledene razpoke, ki je zijala pod velikim snežnim napihom. Splezal sem po njej deset metrov globoko in tam odkril veliko votlino, okrašeno z ivjem In velikim svečas-tim okrasjem. Zravnala sva dno votline in spalnica je bila gotova. Po tleh sva zmetala vrvi in nahrbtnike, oblekla puhovke in polegla. Počasi se te loti dremež, iz katerega te budi mraz in to vse do jutra. Ob prvem svitu pa zaplezava v zasneženo steno. Z vsakim razstežajem je težje in bolj strmo plezava v mogočen steber. Levo in desno se šopirijo snežne rezi, kakor pe-telinje krone. Sonce je že obsijalo rob stene, levo od naju se je zrušil v globino snežen napih. Že se mučim v navpičnem ledenem slapu, sopiham v vertikali in z zadnjimi močmi zlezem do skalnega roba. Zelo težko v slabe razpoke zabijem kline in vi-soč na klinih varujem prijatelja. Ko se zamenjava, plezam naprej po navpični in zasneženi skalni steni. Le počasi gre navzgor. Oprimki so veliki, a naklonina mi odriva telo od stene, tako, da večkrat obvisim le na koncih prstov. Pošteno si oddahnem šele nekaj metrov više v majhni votlini. Od tu prečim levo in po zaledeneli strmini dosežem lažji svet, da splezam na vrh stolpa. Nad glavo mi visi ogromen vršni snežni kupolasti napih vrha. Nad njim je sinje modro nebo po katerem močan veter nosi le svetlo sive megle, ki se vse bolj trgajo tam nekje daleč spodaj iz zasanjanih dolin. Opomba: Stena Chacraraja 6112 m. Plezala 8/06-1982 Knez in Frešer Marjan, 10 ur. Smer je posvečena Igorju Goliju, ljubljanskemu alpinistu, ki je leta 1975 na tej gori izgubil svoje mlado življenje. Glavni (bazni) tabor 8 članske odprave je bil na višini 3800 metrov 10 Emajlirec DRUGI O NAS Novi tednik 26. 8. 1982 DELAVCI EMA V CRIKVENICI TUDI PRŠUT IN VINO S KRKA Letos je bilo manj gostov, a bili so zelo zadovoljni Tudi Emo iz Celja sodi med tiste organizacije združenega dela, ki imajo svoj počitniški dom. Takšen dom je v Crikveni-ci, sicer pa imajo delavci možnost, da letujejo tudi drugod. Za prijetno počutje gostov, v počitniškem domu v Crikven ici skrbijo upravnica Jožica Dimeč ter Milena Zalokar, Irena Pilko in Nikola Pralija. V Emu ugotavljajo, da letos ni takšnega zanimanja za letovanje v Crikvenici. Vzrok za to je najbrž v sorazmerno visokih cenah, ki se vrtijo okrog 500 dinarjev na dan. Kljub temu pa je to še vedno ena izmed najcenejših možnosti za preživetje dopusta, sploh še, če pomislimo, da je hrana izvrstna, domača in ne takšna kot v hotelih. Gostje, ki so letovali v Crikvenici v času našega obiska so nam vsi po vrsti zatrjevali, da so z uslugami zadovoljni in na svoje oči smo se lahko prepričali, da ne pretiravajo. Jožica Dimeč nam je povedala, da je sicer zaposlena pri celjskem TTG, vendar ji gredo v organizaciji na roko in ji omogočijo, da lahko v poletnih mesecih odide v Crikvenico. Dela je tam seveda čez vrh glave, iznajdljiva Jožica pa se je vedno tako znašla, da ni bilo čutiti pomanjkanja v oskrbi tudi v najbolj kritičnih dnevih, ko je bilo v Crikvenici težko dobiti meso, mleko in maslo. Včasu bivanja v Crikvenici pripravijo za goste, tudi izlet na bližnji otok Krk, kjer obiščejo enega izmed kmetov, pijejo odlično krško vino ter so postreženi s pršutom. Da je vzdušje še prijetnejše, se na Krk odpeljejo z ladjico. Zadnji dan letovanja pa pripravijo še nekakšen poslovilni piknik, ki praviloma traja tja do jutranjih ur. Kako tudi ne bi, ko pa je na mizah dovolj dobre hrane in pijače. Skratka - gostje, ki so bili v Emovem počitniškem domu so se prijetno počutili in dobro izkoristili delček svojega zasluženega dopusta. Prav bi bilo, ko bi jih pri tem posnemali še vsi tisti, ki ves dopust raje izkoristijo v druge namene, ki nimajo ničesar skupnega s pravim odmorom, je v Crikvenici dejala vodja Emove kadrovske službe Ingeborg Ahačič. JANEZ VEDENIK Trim dan delavcev TOZD Kotli V petek dne 20/08-1982 je OOZSMS in OOZS skupaj s komisijo za šport in rekrekacijo v TOZD Kotli organizirala TRIM dan na Slivniškem jezeru. Z zadovoljstvom lahko ugotavljamo, da se vse aktivnosti in družbe-no-politično kakor tudi športno življenje v TOZD-u Kotli s preselitvijo v novo tovarno - TEO -v Šentjur normalno odvija. Še več, ob dejstvu, da je v našem TOZD mnogo novozaposlenih delavcev in da so delavci prišli iz številnih drugih DO, postaja TOZD tudi v novih pogojih enoten kolektiv, kar dokazuje dejstvo, da se je TRIM dneva udeležilo okoli 120 delavcev iz vseh oddelkov TOZD - proizvodnje, razvoja, servisa. Zbiranje prijav za TRIM dan je potekalo po samoupravnih delovnih skupinah. Finančna konstrukcija izvedbe TRIM dneva je predvidevala poleg sredstev OOZS in sredstev Športnega društva EMO tudi soudeležbo 100 dinarjev za posameznika. Po končanem delovnem tednu je v petek 20/08-1982 odpeljal EMO-ov avtobus razvojnike in serviserje iz Celja v TEO, kjer so se jim pridružili delavci iz proizvodnje. Pot se je nadaljevala do brane slivniškega jezera. - od koder so že bile organizirane prve TRIM akcije do ribiške koče. Vroče popoldansko sonce in prijetne vonjave, katere so se širile okrog ribiške koče, so pritegnile udeležence k malici, katera se je še kako prilegla po končanem delavniku. Po malici so se pričele aktivnosti pri organiziranju raznih iger, katere so potekale do poznega večera. Med igrami je vladalo na prizorišču dogajanja pravo športno vzdušje. Vmes ni manjkalo pesmi in šal, od časa do časa pa se je oglasila tudi harmonika. Rezultati pri posameznih disciplinah TRIM iger so naslednji: Pikado - ženske: 1. mesto -Rojc Marjana, 2. mesto - Rezar Milena, 3. mesto - Kvas Angelca. Pikado - moški: 1. mesto -Kršlin Milan, 2. mesto - Polajžer Jože, 3. mesto - Remus Anton. Skok vreče - ženske: 1. Rezar Milena, 2. Stevanovič Žiža. Skok vreče - moški 1. Vodeb Anton, 2. Milač Tomaž, 3. Jošt Bernard. Hodulje - ženske: 1. Rezar Milena, 2. Kvas Angelca, 3. Flis Marjana. Hodulje - moški: 1. Majcen Marjan, 2. Krivec Jože, 3. Gobec. Namizni tenis - ženske: 1. Antončič, 2. Klinar, 3. Rozman. Namizni tenis - moški: 1. Kršlin, 2. Obrez, 3. Jošt. Vlečenje vrvi - ženske: 1. Mesto - Sirene, 2. mesto - Morske mačke. Vlečenje vrvi - moški: 1. mesto - Voluharji, 2. mesto - Teren-ci, 3. mesto - Najmočenjši. Mali nogomet - ženske: 1. mesto - Morske mačke, 2. mesto - Sirene. Mali nogomet - moški: 1. mesto - Strugarji, 2. mesto -Prototipci, 3. mesto - Velikani. Namen organiziranja TRIM iger je v celoti uspel. Srečali smo se v drugem okolju -sprostili in poveselili smo se, nabrali novih moči za premagovanje vsakodnevnih težav, želja vseh pa je, da se na podobnih prireditvah kmalu spet srečamo. Slavko ADAMIČ KRIŽANKA št. 23 VODORAVNO: 1. Anatolija, 10. ime dveh celin, 11. nota iz solmizacije, 12. površinska mera, 13. žveplo, 14. glina, 15. 12. črka, 16. splet las, 18. navedba, 21. Riko Debeljak, 22. vzklik, 23. kletarski (vinarski) pripomoček, 25. vrhunski športnik tudi najvišja karta, 27. nasprotno od veliko. 28. Belgija, 29. kratica za tega leta, 31. dalmatinski izraz za sprehajališče ob obali, 33. gorski reševalni čoln, 35. kemični element znak Ra, 36. kraj pri Kranju, 38. žensko ime, 39. Koper, 40. boginja plodnosti pri starih rimljanih, 42. Anton Jesih, 43. prva črka, 44. spaček, škrat, 46. Avstrija, 47. staro vino. NAVPIČNO: 1. vmesni obrok, 2. žensko ime, 3. prislov poziva, 4. gorovje v Burmi, 5. gorovje v Afriki, 6. zveza komunistov, 7. mesto v Romuniji, 8. Jod, 9. obokano stebrišče, 16. glasbeni instrument s strunami, 17. blagovnica, prodajalna, 19. Tajska, 20. tovarna v Mariboru, 24. vrsta kozmetike, 26. dotik, rima, 28. denarna ustanova, zavod, 30. Luksemburg, 32. otok čarovnice Kirke, 34. nenadna smrt, 35. tat, zmikavt, 37. prostor pred hišo ali cerkvijo, 41. skandinavski izraz za smuči, 44. Split, 45. Anton Napast, 48. isto kot 46. vodoravno. Slavi 1 2 3 k S 6 7 8 1 ,i 9 ! ! <0 ■ <4 ■ 15 ■ 1k ■ * ■ 17 18 19 20 ■ 21 22 2If Sl 25 : ' * 1 27 Sl 28 \m\ 29 30 tal 31 32 35 v* H 35 36 . 37 ■ 38 59 ■ te M ■ te ■ l* te ■ 46 'tA>o te te "V REŠITEV KRIŽANKE št. 22 (Skandinavke) VODORAVNO: špekulant, koloradar, odkritost, dren, PTA, AA, abota, veteran, križanje, ab, inter, ing, NV, major, aki, in, tar-pan, koledar, Ines, kiks, mig, velar, imamat, NK, SN, slang, kos, ralo, asket, kis, tehtnica, ČO, etat. Emajlirec 11 Sporočila in obvestila ter zahvale sodelavcev Ob odhodu v pokoj se zahvaljujem vsem sodelavkam ¡n sodelavcem TOZD PČSODA-montaža za izkazano pozornost in dragoceno darilo, ki mi bo lep spomin nanje. Vsem skupaj želim še veliko delovnih uspehov, zdravja, medsebojnega razumevanja in osebne sreče. Adela KAČIČNIK Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem kalkulacije, statistike, plan. analitske službe in vsem ostalim za dragoceno, praktično darilo. Obenem želim vsem službam DSSS in TOZD mnogo poslovnega uspeha, v privatnem življenju pa vse, vse najboljše. Pavla RAVBAR Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz Sektorja za ekonomiko in organizacijo ter vsem ostalim za izkazano pozornost in dragoceno darilo, ki mi bo drag spomin na leta preživeta mad njimi. Vsem skupaj želim veliko uspeha pri nadaljnjem delu ter zdravja in zadovoljstva. Fani VEDLIN Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem TOZD Posoda obrat emajlirnica, za izkazano pozornost in darilo, ki mi bo drag spomin na preživeta leta med njimi, še naprej pa jim želim mnogo delovnih uspehov, zdravja ter zadovoljstva. Slava KOROŠEC roj. RECKO Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem TOZD RADIATORJI za dragoceno darilo, ki mi bo drag spomin nanje. V nadaljnjem delu vam želim še mnogo zdravja, zadovoljstva ter veliko delovnih uspehov. Karla TRSTENJAK Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem za prisrčno slovo in lepo darilo. Celotnemu kolektivu EMO pa želim veliko nadaljnjih uspehov pri delu. Dragica ČANDER Ob mojem odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujemo vsem sodelavcem in sodelavkam iz TOZD Odpreskov in avtokoles za izkazano pozornost in dragoceno darilo, ki mi bo vedno lep spomin nanje. Vsem v delovni organizaciji želim še veliko sreče, zdravja in zadovoljstva, pri nadaljnjem delu pa čim boljše rezultate in veliko uspeha v poslovnem življenju. Silva VEČKO Kadrovske vesti l od 1.8. 1982 do 31.8. 1982 Sprejeti na delo: LATIFI Avduš, - TOZD Odpreski; AŠANIN Milomir, -TOZD Kontejner; KARNIČAR Bojan, DOBROTINŠEK Božidar, KOVŠE Branko, DOBRIŠEK Roman, KRIVEC Branko, JUG Srečko, MILOVAC Drago. - vsi TOZD vzdrževanje; ŠKORIČ Rade, JUG Peter, OBREZ Boris, DAKIČ Milivoje, PONDELAK Martin, BLASUTTO Dušan, SUMRAK Bojan, POTECIN Rolando, JEVŠINEK Branimir, KODELA Milan, MRAZ Alojzija, POLUTNIK Marjana, STANIMIROVIC Dušanka, JASIC Finka, VOLF Marjana, STEVANOVIČ Borka - vsi TOZD Posoda; JANIČIJEVIČ Zvonko, KOVAČ Marija - oba TOZD Radiatorji; KOKANOVIČ Peter-TOZD Orodjarna; TA-CER Rajko,POGLAJEN Janez, ZUPANC Brigita, ZUPANC Branka, ROJEC Ksenija, GUČEK Breda, JELER Lilijana, PO-CIVALŠEK Jožica - vsi DSSS; REGORŠEK Srečko, OBREŽ Milan, GROBIN Franc, DOLENC Ivan, TERŽAN Robert, DRAME Miroslav, GOLEŽ Štefan, PILKO Vincenc, JAMŠEK Cvetka, SELIČ Anton, JAGER Jože, ZEMLJAK Andrej, NIKIČ Djor-dja, VODIŠEK Mirko, RATAJ Jože - vsi tozd Kotli. Iz DO so odšli: SIMONIČ Sonja, KOJIČ Gordana, BELE Cvetka, ŽEKŠ Milica, ŠAJINOVIC Mira, JANČIČ Cecilija, KUKIČ Radenko, ŠARAC Dragan, FORJAN Ivan, MEMIŠEVIČ Jasim, HADŽIČ Hamit, NOVAK Radé - vsi TOZD Posoda; KOSTADINOVIČ Zoran - TOZD Frite; JAVORIČ Dušan - TOZD Kotli. Upokojeni v mesecu avgustu 1982 ČANDER Dragica, KRIŽAN Štefka, TRUNŠEK Danica, KOROŠEC Miroslava - vsi TOZD Posoda; ČATER Terezija, DEL-NEGRO Boris - oba TOZD Kotli; TRSTENJAK Karla, ŠUMEČ Anton - oba TOZD Radiatorji; GORŠEG Stanka -TOZD Orodjarna; RAVBAR Pavla, VEDLIN Fanika - DSSS. Premeščeni iz TOZD-a v TOZD TERŽAN Vlado iz Radiatorji v Kotli, CEROVSKI Zdravko iz Posoda v Kotli, BEDNJANIČ Josip iz Posoda v Kotli, ŽAV-SKI Janko iz Posoda v Kotli, GOLOB Florjana iz DS SS -kontr. v Kotli, VODIŠEK Drago iz DS SS - nabava v Kotli, BABIČ Martin iz Odpreski v Posoda, MIŠJA Edvard iz DS SS -FRS v Kontejner, PILKO Irena iz DS SS - Crikvenica v Posoda. Poročili so se: ŠPINDGLER Vida - FERLEŽ TOZD posoda, JELENKO Marija - PIŠEK TOZD Radiatorji. P, IV, «lom otHljeiavaaj« 30. Isira* .ir'mn Irti*«* mm m. m m m. £MO —-— doprinos« mvoja rada« - m. % .... ^ POVRAČILO STROŠKOV Delavski sveti TOZD in DSSS ter delavski svet DO EMO so do 31. avgusta 1982 obravnavali in potrdili spremembo zneskov za povračila stroškov pri opravljanju določenih del in nalog. a) DNEVNICE - cela dnevnica nad 12 ur 586 din - polovična dnevnica od 8 do 12 ur 322 din - znižana dnevnica od 6 do 8 ur 224 din b) STROŠKI ZA PRENOČIŠČE - po predložitvi računa se prizna znesek do povprečnih stroškov nočnine v hotelu B-kategorije 489 din - brez računa se prizna 170 din c) KILOMETRINA ZA POGODBENE AVTOMOBILE (TOZD Kotli) do 45.000 km 4,00 din do 75.000 km 4,60 din do 100.000 km 5,20 din nad 100.000 km kilometrina za osebne avtomobile d) KILOMETRINA -za prevoženi kilometer se prizna pavšalni znesek 7,50 din Novi zneski stopijo v veljavo 1. 9. 1982. ZAHVALA Ob boleči praznini, ki me je obdala ob smrti moje nadvse drage mame Marije Gobec se zahvaljujem vsem sodelavcem iz skladišča za izredno pozornost v dneh žalosti, za izraze sožalja, ter denarno pomoč. Vsem še enkrat hvala. Žalujoča hči Marija RAJH ZAHVALA Ob bridki izgubi mojega očeta se iskreno zahvaljujem mojim sodelavcem iz TOZD Posode skupine temeljnega emajla za darovani venec in denarno pomoč. Posebna zahvala tov. Ediju Jelovšku za izkazano pozornost. Žalujoči sin Anton Krajnc ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame Marije LESEK, se zahvaljujeva za denarno pomoč in izrečeno sožalje vsem sodelavkam in sodelavcem TOZD Radiatorji. Žalujoči zet Albin ZUPANC z družino in sin Franci KEGLJAČI POZOR! Ljubitelji kegljanja lahko pridejo na svoj račun ob ponedeljkih med 17.30 in 19.00 uro na kegljišču Golovec (V tem času ima RŠD EMO rezervirano kegljišče). Emajlirec Časopis izhaja dvakrat mesečno kot glasilo delovne skupnosti EMO Celje in ga prejemajo vsi člani te delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik: Viki Klenovšek. Tehnična oprema: Jože Kuzma. Naslov uredništva: Celje, Mariborska 86, telefon 32-112, interna 262. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen plačevanja davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 22. 5. 1973). Tisk in klišeji AERO Celje. Emajlirec 12 NAŠ HUMOR »Ali ti verjameš v pregovor, ki pravi, da ima laž kratke noge?« »Ne, sploh ne, sicer pa bi ti moral hoditi že po riti.« Voznika, ki je peljal čez križišče skozi rdečo luč ustavi miličnik. »Tovariš, kaj pa vi mislite, kar skozi rdečo?« »Oh, oprostite, tovariš miličnik, veste, jaz sem slep za barve.« »Dajte vaše vozniško dovoljenje!« Voznik ponudi miličniku knjižico, ta pa se razjezi. »Kaj ne vidite, da ste mi dali vojaško knjižico, saj je vendar zelena in ne roza.« »No, vidite, saj sem vam že prej povedal, da sem slep za barve.« »Če ne razločite barv, kako ste pa še uspeli izbrati avto lepe modre barve?« »A je mar moder? O, hudirja, potem pa sploh svojega avta ne vozim.« »Ko bi nenadoma umrl, Verica, ali bi ti bilo zelo hudo in bi jokala?« »Ah, veš, da bi, saj vendar jokam za vsak prazen nič!« »Ali si pred menoj že s kom 'hodila?« »Hodila? Z nikomer, vsi so imeli avtomobile.« »Ali mi lahko svetujete kakšno posebno kremo, da bom videti lepša?« vpraša ne preveč lepo dekle kozmetičarko. »Seveda in za vsak slučaj jo kupite kar tri kilograme.« »Zakaj si se ločila?« »Moj mož je bil čudak ...« »Kako to misliš?« »Samo enega prijatelja sem imela, pa še tega mi ni privoščil.« * »Očka, se ti bojiš zajca?« »Ne!« »Zakaj pa potem nosiš puško, ko greš na lov?« Pri sodniku: »Res sem se smukal okoli nudistične plaže in opazoval kopalke, a ne iz nemoralnih vzrokov. Gledal sem le kam so odložile torbice in obleke.« »Ali je res, da se je tvoja žena preselila k.staršem?« »Res je, ne more več jesti tega kar jaz skuham.« Modre in manj modre Klin se s klinom zbija, kredit pa ne s kreditom X Kdor ne grize, naj vsaj glasno laja X Kdor le slone vidi, ga utegnejo muhe opikati X Kdor dopušča nered v jeziku, zagovarja tudi neznanje, ki ga je naredilo Vsi ljudje kupujejo knjige. Nihče ni tako neumen, da bi priznal svojo nepismenost. STANOVANJSKA Stanovanje je ponavadi nujna stvar, žal pa vedno ne pomaga le denar, ki je na voljo za nova stanovanja, če teh dovolj v prodaji ni, tako, da od politike stanovanjske le lista prednostna živi. POVEJ Ml KAJ VOZIŠ, PA Tl POVEM KDO Sl Zastava 750 - tičko - živiš sicer na kredit, toda ne vidiš rad, da to vedo tudi tvoji sosedje, zato vsevprek zagotavljaš, da si ga kupil za gotovino Fiat 126 P - AOP - osamljena ženska brez posebnih možnosti za dober seks (v avtu) Renault 4 - Katrca - človek, ki rad napihne zadevo, čeprav je v resnici majhna. Iz muhe naredi slona. Sicer pa že itak dovolj nastrada, ko mora voziti ozimnico vsem bližnjim in daljnjim sorodnikom. Trabant - prduljica - čeprav imaš poleg navodila za uporabo tudi pištolo, je tvoja usmeritev problematična, posebno še, ker izžarevaš neskončno energijo po nepotrebnem Citroen - velike in male žabe - letaš visoko, kot da si vsaj direktor, čeprav si v resnici pri tleh Golf-človek z zvezami in poznanstvi (VIP), milijonček ali dva se mu ne smilita, zato zelo rad opleta s kuvertami. Mini-čeprav jih ne delajo več, imaš občutek, da si praktičen in fin človek, avto pa te izdaja, da si zelo nepripravljen in konzervativen. Volvo - posebnež, ki se dela prijaznega, v resnici pa vsi komaj čakajo, da ga nehaš razkazovati. Opel - različni modeli - važič, ki raztresa milijone v smislu nekaj meni, nekaj državi, zraven pa se dela, kot da se mu ne smilijo. BMW, Mercedes Benz - obrtnik ali težak privatnik, ki se ne zaveda ali noče zavedati kako drugi težko zaslužijo denar Peguet - uspešen zasebnik, s smislom za prikrivanje davkov, oziroma dokazovanjem nedolžnosti Zastava 101 - stoena varianta - običajen državljan, ki živi na puf in upa, da mu jih bodo črtali LD 1,2 - običajen Jugoslovan, ki hodi levo desno, ena-dva in preklinja stabilizacijo. Kadar ljudje ne sprejemajo kritike, je to že dokaz določene stagnacije v razvoju. X Sužnji zakonov smo zato, da smo svobodni X Stremuh je človek, ki bi iz ambicije šel čez lastno truplo. X Za nekatere je ves svet komedija, za nekatere pa tragedija. X Moda je tisto, kar pride iz mode.