IZHAJA vsak ponedeljek ob 4. zjutraj. SAROČNISA mesečno 4 Din, četrtletno 10 Din, polletno 20 Din — V Ljubljani. Ma> 'iboru in Celju dostavljen na dom mesečno l Din več. — Za inozemstvo mesečno 6 Din 'J RED XI ŠT V O v LJubljani, Knafljevs ul 5 telefon st 1122. 3/2.3 V24. 3/26. 3/26 'JPRAVA v Ljubljani Prešernova ut 54. telefon St 3/22. 3723 1124, 3/23. 372/S INSERATN1 ODDELEK v Ljubljani. Pre. iernova ul 4. telefon St 2492. Leto III. Ljubljana, S julifa 1929. Stev 27 Anglija svari Bolgarijo pred nadaljnimi rovarjenji Demarša angleškega poslanika v Sofiji - Bolgarska vlada zvrača vso krivdo na nas. - Anglija se zanima za povratek Radoslavova Sofija, 7. julija. Bolgarska službena agencija poroča: Včeraj je g. angleški poslanik posetil predsednika vlade g. Ljapčeva ter ostal ž njim v daljšem razgovoru. G. Ljapčev je pri tej priliki opozoril angleškega poslanika na spopade na jugoslovenski meji; izjavil mu je, da je bolgarska vlada zaradi teh neprestanih incidentov v velikih skrbeh. V teku razgovora je g. Ljapčev nadalje zagotovil angleškega poslanika, da amnestija bivšega ministrskega predsednika Radoslavova ni v nikaki zvezi s kakršnokoli spremembo dosedanjega kurza bolgarske politike. Kakor pa se izve iz diplomatskih krogov, poset angleškega poslanika pri ministrskem predsedniku Ljapčevu ni bil tako nedolžen, kakor ga slikajo uradni krogi. Angleški poslanik je po nalogu svoje vlade v prijateljskem tonu opozoril g. Ljapčeva na vznemirjajoče incidente na jugoslovenski meji in na neprestane vpade bolgarskih tolp na ju-goslovensko ozemlje, pri čemer je g. Liapčevu sporočil, da angleška vlada ne bi mogla podpirati Bolgarije, če ne bo prišlo do mirne in prijateljske ureditve odnosajev med Bolgarijo in Jugoslavijo. Opozoril ga .ie na to, da angleška delavska vlada z vsemi sredstvi stremi za utrditvijo miru in da zato želi, da tudi Bolgarija temu primerno usmeri svojo politiko, ako računa še na nadaljno podporo Anglije. Beograd, 7. julija. Povodom demarše angleškega poslanika v Sofiji piše današnja »Politika«: Angleški poslanik je po posebnem naročilu svoje vlade napravil prijateljske korake pri bolgarski vladi ter opozoril g. Ljapčeva na neprestane incidente na naši meji in zahteval tudi pojasnila glede amnestije Radosla- vova. G. Ljapčev je zvrnil vso odgovornost za te incidente na Jugoslavijo. Ni pa omenil, kdo je ubil generala Ko-vačeviča in ni manjkalo dosti, da bi obtožil Jugoslavijo za vse napade bolgarskih komiiov in za vse atentate v Južni Srbiji. Kar se tiče spremembe kurza bolgarske politike, je vsaka sprememba nepotrebna, ker se vodi že sedaj vsa bolgarska politika v duhu Radoslavova, ker bi sicer njegova amnestija vobče ne bila mogoča. Ponesrečen atentat na Ljapčeva Po bolgarskih uradnih vesteh Ljapčev sploh ni bil v napadenem avtomobilu — Atentat so organizirali baje komunisti — Listi zahtevajo energično in uspešno preiskavo Sofija, 7. julija. Vlada ie izdala službeni komunike o napadu na vladni avtomobil pri Plovdivu. (Obširneje ie o tem poročalo »Jutro«.) Komunike pripušča možnost, da je bil atentat namenjen ministrskemu predsedniku Ljapčevu, zagotavlja pa, da se Ljapčev sploh ni nahajal v napadenem avtomobilu, ker se- je vračal v Sofijo z vlakom. Minister za javna dela. ki je spremljal g. Ljapčeva, se je pač vračal z avtom v Sofijo, vendar pa se njegovemu avtomobilu ni ničesar zgodilo, temveč je bil napaden avto plovdivskega velikega župana, v katerem se je poprej vozil Ljapčev. Iz tega utemeljeno sklepajo, da je bil napad namenjen ministrskemu predsedniku. ker napadalci niso vedeli, da se Ljapčev vrača z vlakom. Ali gre za razbojniški ali političen atentat, preiskava še ni mogla ugotoviti. V.Sofiji prevladuje mnenje, da gre za akcijo komunistov, ki z onemoglo jezo opazujejo napredujočo konsolidacijo države in bi jo z umorom vladnega šefa radi zavrli. Sofija, 7.' julija. Vsi današnji listi se obširno bavijo z atentatom, ki ie bil iz- vršen na avtomobil plovdivskega okrožnega načelnika, ter izražajo domnevo, da je bil atentat namenjen Ljapčevu. Splošno prevladuje mnenje, da gre za političen atentat, vendar pa preiskava, ki se vodi z vso strogostjo, doslej ni rodila pozitivnih uspehov ter ni dala za to domnevo nikakega potrdila. Prevladuje pa mnenje, da gre za zaroto komunistov. Vladni organi sodijo, da skušajo komunisti s takimi terorističnimi akcijami povzročiti zmedo in preprečiti napredujočo konsolidacijo razmer v državi, ki komunistični politični akciji ne gre v račun. »Zarja« dostavlja svojemu komentarju, da mora Ljapčeva vlada takoj odstopiti, če bodo tudi tokrat ostali krivci neznani. Bolgari so se sicer že navadili, da beležijo vsak dan kak umor, bodisi na meji. bodisi na sofijskih ulicah ali v bolgarskih selili, vendar pa ne gre. da bi se puščalo nekaznovane atentate na vodilne državnike, ker bi moralo to neminovno dovesti do popclne anarhije. Vlada, ki ni v stanju. da to prepreči, ne more ostati na krmilu. Višji občinski uradnik Dobroslav Kosic se Je zaj sled njegovim korupcijskim praktikam a župana Miloša Savčiča s@ energično nadaljuje so pri-akci- Beograd, 7. julija. V tukajšnji javnosti se danes mnogo razpravlja o samomoru šefa likvidature beograjske občine Dobroslava Kosiča, ki se je davi zastrupil v svojem stanovnaju. Kosič je bil v Beogradu splošno znana osebnost in je njegov samomor zbudil tem večjo pozornost, ker odkriva žalostno poglavje koruinpirane uprave, ki jo sedaj rigo-rozno iztrebljajo pod vodstvom novega župana inž. Savčiča. Dobroslav Kosič je bil včeraj aretiran na prijavo inž. Veljkoviča, ker je zahteval od njega nagrado za izplačilo njegovih terjatev pri občini. Uspelo pa mu je, da je odvrnil od sebe težko obdolžitev, nakar je bil sinoči zopet izpuščen iz zapora. Davi pa je v svojem stanovanju kljub temu izvršil samomor, kar je znova vzbudilo pozornost in dovedlo do preiskave, ki je rodila zelo interesantne in značilne rezultate. O ozadju cele afere se izvejo naslednje podrobnosti: Včeraj je prišel inž. Veljkovič h Ko-siču in prosil, da se mu likvidira njegova terjatev v znesku 108.000 Din. Kosič je zahteval za likvidacijo zneska primerno nagrado. Inž. Veljkovič se je temu upiral ter ie zadevo prijavil podžupanu, svojemu kumu Vojislavu Zadjini. Ta mu je dal dva signirana tisočaka, katera je Veljkovič v zaprti kuverti izročil Kosiču, nakar mu je ta brez odlašanja likvidiral račun ter odredil izplačilo zneska. Na zahtevo župana, ki je bil o tem obveščen, je bil nato Kosič aretiran. Pri zaslišanju se je izgovarjal, da-mu je tisočake, ki so jih našli pri njem, ponudil Veljkovič na lastno inici-jativo ter da jih je sprejel samo zato, da bi mogel Veljkoviča ovaditi zaradi podkupovanja. Njegovemu izgovoru so verjeli in ga zvečer izpustili iz zapora. Ko pa se je danes zvedela vest o Ko- sičevem samomoru, je bila izvedena policijska preiskava v njegovi pisarni. Pri tem so našli v pisalni mizi razne vrednostne papirje, delnice in menice v skupni vrednosti nad 200.000 Din, razen tega pa je več vložnih knjižic, glasečih se na Kosičevo ime. Na knjižice je imel Kosič vložene večje zneske pri raznih bankah v inozemstvu. Med vrednostnimi papirji je tudi večje število delnic raznih domačih in inozemskih denarnih zavodov. Pri zaslišanju so Kosiču podrejeni uradniki izpovedali, da^ je bilo splošno znano, da zahteva Kosič skoraj za vsak svoj posel podkupnino. Zahteval je celo od podrejenih uradnikov primerne nagrade. da jih je obdržal v službi. Tragični dogodek je predmet živahnih komentarjev v javnosti, energična akcija župana Savčiča za očiščenje legla korupcije pa žanje splošno odobravanje. Srbsko muslimansko kulturno društvo Sarajevo, 7. julija. Danes se je vršila glavna skupščina muslimanskega kulturnega društva »Gajret«. Na predlog Predsednika, bivšega velikega župana Hasanbegoviča, je bilo sklenjeno, da se društvo odslej imenuje »Srpsko muslimansko kulturno društvo«. Gene Tunney v Dubrovniku Dubrovnik. 7. fuliia. Na privatni iahti nekega ame-iškega bogataša ie prispel včerai semkai bivši svetovni prvak v boksu Gene Tunnev. Liudie so ea kmalu spoznali in razni fotograf; so naravnost navalili nani da bi ga slikali. Slavni soortnik va. se iim ie spretno izmikal in končno skril v zatišju dubrovniške okolice. Trgovinski minister na potu na Bled Bred na Savi, 7. julija. Minister trgovine dr. Mažuranič se je na svojem potu v Za« greb davi ustavil v Brodu na Savi, kjer je ostal tekom vsega današnjega dne v raz« govorih s tamošnj.imi lokalnimi gospodar« skimi činitelji. Jutri bo nadaljeval svoje potovanje v Zagreb, kjer ostane dva dni, nakar odpotuje na Bled. Lombardi Narodne banke na delnice Agrarne banke Beograd, 7. julija. Narodna banka je iz« dala včeraj naslednje službeno obvestilo: Na današnji seji glavnega odbora Na« rodne banke so bile sklenjene za lastnike delnic Privilegirane agrarne banke nasled« nje olajšave: 1. Narodna banka bo dovo« Ijevala zasebnikom posojila na akcije Pri« vilegirane agrarne banke v višini 75% no« minalne vrednosti. Interesenti naj se ust* meno ali pismeno obrnejo na Narodno banko in njene podružnice ter predložijo delnice Agrarne banke. 2. Obrestna mera za taka posojila bo znašala 6%. 3. Potre« ben kapital za ta posojila je v dovoljni vi« šini zasiguran v rezervi, tako da bo mo* goče ustreči vsem prošnjam. 4. Denarni za* vodi dobe pod istimi pogoji posojila, ven« dar pa samo v višini 60% podpisanih delnic. Prekop med Bukarešto in Duiiavom Bukarešta. i. julija. Notranje ministr. je odobrilo načrt za gradnjo prekopa iz Bukarešte do Durava. Prekop bo 40 m širok in 3 m globok. Po njem bodo vozili parnimi in vlačilci do 1500 ton prostornine. Kopanje predora bo stalo okoli 3 milijarde lejev. Dela bo financiral inozemski konzocoii v katerem bo močno udeležen angleštoo-švedslki kapital. Kralj Aleksander na Jadranu Kralj je včeraj pasiral Sušak in Bakar ter se vkrcal na admiralsko jahto — Prebivalstvo mu je prirejalo povsod oduševljene ovacije Sušak, 7. julija. Popoldne ob 4.30 je potoval kralj v spremstvu maršala dvora Ace Dimitrijeviča skozi Sušak. Kraljev avtomobil se ni nikjer ustavil. Kljub nepričakovanemu prihodu je občinstvo kraljev avtomobil spoznalo in prirejalo kralju spontane ovacije. Bakar, 7. julija. Popoldne ob 5. se je pripeljal semkaj kralj z dvornim avtomobilom. Četudi se ni točno vedelo za kraljev prihod, se je meščanstvo že v zgodnjih popoldanskih urah zbralo na obali in vztrajalo cele ure na pekočem solncu. Obala je bila podobna ogromnemu mravljišču. Vse mesto je bilo v za- stavah. Ko se je pokazal kraljev avtomobil na serpentinah nad mestom, je začelo občinstvo burno vzklikati in navdušeno pozdravljati vladarja. Kralj se je pripeljal z avtomobilom tik do obale, kjer ga je pričakoval in pozdravil admiral Priča, nakar se je kralj vkrcal na admiralsko jahto »Vila Vele-bita«, ki je takoj nato krenila od obale. Občinstvo je prirejalo kralju ves čas burne ovacije, ki so dosegle vrhunec, ko se je kralj pokazal na krovu in se zahvaljeval za navdušene pozdrave. Občinstvo se je razšlo šele. ko je jahta izginila na obzorju. Rabindranat Tagore o Ameriki Rabindranat Tagore, ki se je pred kratkim mudil v Tokiu, se je izrazil zelo raz* očaran o ravnanju, ki ga je doživel kot Azijec v ameriških Zedinjenih dTŽavah in ki ga je prisililo, da je takoj zapustil Ameriko. Vrnil se je v Indijo prepričan, da je Anglija boljši prijatelj Indije in Azijcev, da je bolj tolerantna in pravičnejša kakor Amerika, od katere pričakujejo nekateri indijski nacionalistični voditelji politično inspiracijo ter moralno in finančno pomoč. Veliki indijski pesnik« filozof je izjavil, da ni* ma smisla za humor, ka« kor ga imajo evropski obiskovalci dežele »ne« omejenih možnosti«. Ni se mogel potrpežljivo smehljati kakor večina kozmopolitskih potni« kov pri vprašanjih: »Ali ste bili v ječi?« »Ali ste anarhist?« »Ali ste član tretje internacijonale?« »Ali ste poligamist?« »Ali nameravate vreči vlado?« »Ali veste, kakšna kazen vas zade« ne, če se boste mudili delj ko šest mesecev v Zedinjenih državah?« Tagore je izjavil, da so mu stavili ameriški iz« seljeniški uradniki raz* žaljiva vprašanja m da je bilo njihovo vedenje skrajno ponižujoče.« Američani, s katerimi je prišel v dotiko, so se izražali nezaupljivo o Azijcih in zato se je vrnil. Razočaranje, ki ga je doživel Rabindranat Ta« gore, bo prešlo na mili* jone Azijcev in bo zelo škodilo Ameriki, kjer so baje vsi ljudje enaki ne glede na pleme, religijo ali barvo. Vprašanje je, če ravna Amerika, čeprav je polna prekipevajoče mladine in mogočnega življenja, pametno, ko ustvarja v Aziji vtis, da so kultivirani, izobraženi in ugledni Azijci, kakor je Rabindranat Tagore, ponižujoče sprejeti. Na drugi strani ne bo škodilo, če se odločijo nekateri najbolj nespametni nacionalistični voditelji Indije, da obiščejo Ameriko. V Angliji, Franciji in Nemčiji so Azijci vljudno in do« stojno sprejeti. Nova španska ustava Rimska cerkev je državna cerkev — Vse druge cerkve ne smejo vršiti službe božje — Nov volilni zakon Madrid, 7. julija. Na včerajšnji seji parlamenta je bil prečitan osnutek ustave, ki vsebuje 104 člene. Nova ustava temelji v glavnem na naslednjih smernicah: Španci so v politično enotno državo združen narod. Vladni sistem je konsti-tucijonelna monarhija. Za ves narod veljajo isti zakoni. Oficijalni jezik je ka-stiljanski, državna vera pa rimskokatoliška. Po ustavi sme vsak vršiti svoj kult na španskem ozemlju in nihče ga ne sme pri tem ovirati. Toda vršitev verskih obredov, ki niso v okrilju drž. cerkve (rimsko-katoliške) so zabranjeni Inozemci uživajo glede zaščite lastnine in osebe ter uživanja ustavnih garancij državljanskega zakona s Španci popolnoma iste pravice. Inozemcem so odprti vsi poklici, če so vsposobljeni zanje po predpisih, ki veljajo v Španiji in niso državno oblastnega ali sodniškega 1 značaja. 1 Španci so dolžni z orožjem braniti domovino in vzgajati deco v elementarnem pouku. Osnutek ustave določa nadalje, da je španska monarhija dedna. Za podporo kralja bo ustanovljen svet kraljevine, čigar člani bodo sinovi kralja in prestolonaslednika, knezoškof v Toledu, generalna inšpektorja armade in mornarice, predsednik državnega sveta in predsedniki vrhovnih državnih sodišč. Polovico članov tega sveta bo do tretjine •izvoljenih v neposrednih splošnih volitvah, dve tretjini pa v posebnih poklicnih in stanovskih kolegijih. Mandat vsakega člana bo trajal 10 let. Ta svet bo kralju stalen svetovalec, če bo šlo za imenovanje začasnega regenta, za razpust parlamenta ali rešitev vladnih kriz Parlament bo sestavljen iz poslancev, izvoljenih po volilnem zakonu. Vsi polnoletni Španci brez razlike spola bodo lahko poslanci. Zmrznila na Mont Blancu Chamonix, 7. julija. Francoski častnik in njegov sluga sta skušala zlesti na Mont Blanc. Vjel ju je snežni vihar ter sta oba zmrznila. Smrt francoskega kritika Pariz, 7. jul. Litrrprni kr)t;k ;Tempsa< Pavel Sousav je umrl. Oproščeni zarotniki Lizbona, 7. juliia. Voiaško sodišče je oprostilo več morniriSkih častnikov, ki so bili obdolženi udeležbe pri revolucijonar-nem pokretu 7. februarja 1927. 1 Senzacijonalne aretacije v Carigradu Carigrad, 7. julija. Včeraj je bilo tukaj aretiranih nekaj oseb zaradi zločina izsi« ljevanja in krivih obtožb proti visokim uradnikom. V glavnem so med aretiranci veletrgovci in bivši delničarji smodniko5 vega monopola, ki so skušali v svojih knji« govodstvih prikriti nerednos-ti v višini 300.000 funtov. Vihar nad Budimpešto Budimpešta. 7. julija. Včerajšnji izredno visoki vročini je sledil v večernih urah strašen vihar. Temperatura je padla povprečno za 12 do 15 stopinj. Zadružne proslave v Sloveniji Konsumno društvo za Slovenijo je uvedlo za svoje člane !ond za starost, brezposelnost in posnirtnino Ljubljana, 7. julija.* Danes so se vršile v vseh večjih indu= atrijskih krajih proslave zadružnega dne. Kakor znano, praznujejo zadružne organi« zacije, včlanjene v Mednarodni zadružni zvezi v Londonu, vsako leto prvo soboto odnosno nedeljo v juliju zadružni dan s shodi, obhodi, koncerti, veselicami itd. V Ljubljani je priredilo prav lepo pro* »lavo Konsumno društvo za Slovenijo. Pro« slavo je združilo z dipdomiranjem 55 ljub« Ijanskih članov, ki delujejo v zadrugi nad 20 let. Dopoldne se je vršil v dvorani De« lavske zbornice svečan shod. Tajnik De« lavske zbornice g. Filip U r a t n i k je imel slavnostni govor, v katerem je orisal po« men proslave zadružnega dne in poročal o velikih socijalnopolitičnih prizadevanjih Konsumnega društva za Slovenijo. Naj« večjo pozornost je vzbudil oni del njego« vega govora, kjer je sporočil, da je vod« stvo zadruge uvedlo za svoje člane fond za starost, brezposelnost in posmrtnino. Javne borze dela so v podporo brezposel« nim razdelile zadnja leta letno okroglo po 600.000 Din, iz katerih so pa vzdrževale še svoj aparat. Če pomislimo, da pride pri javnih borzah dela v poštev okoli 80.000 članov, potem se vidi velik efekt, ki ga bo imelo Konsumno društvo na tem področju, kajti ono je določilo v isto svrho za 17.000 svojih članov 500.000 Din letne dotacije k temu fondu. Na posebnih sedežih sedeče diplomiran« oe, 55 po številu, je nagovoril tajnik zadru« ge g. Fran Svetek. Orisal je kratko zgo« dovino njihovega delovanja in se jim v imenu vodstva zadruge zahvalil za njihov požrtvovalni trud, ki je ustvaril iz skrom« nih začetkov temelje sedanjemu delavske« mu konsumnemu zadružništvu. Po razdeli« tvi diplom in pred začetkom zborovanja sta odpela pevska zbora »Solidarnost« iz Kamnika in kombinirani zbor ljubljanske« ga »Cankarja« in odseka pekov pesmi »O delu« in Zajčevo »Slava delu«. Po zborovanju se je formiral prav pester sprevod s kolesarji in godbo »Zarja« na čelu, ki je intonirala več lepih koračnic. Za sprevodom je vozilo več lepo okraše« nih vozov, polnih mladine, vzklikajoče za« družnemu dnevu. Ljubljansko prebivalstvo, ki je bilo o sprevodu informirano po ne« deljski številki »Jutra«, je manifestante simpatično spremljalo Popoldne se je vr« šila v Zadruž m domu v Šiški zelo ani« mirana zadružna veselica s petjem, plesom in godbo. V Mariboru so priredile zadruge, na čelu jim Konsumno društvo za Slovenijo, lepo uspelo prireditev na vrtu Ljudskega doma. Slavnostna govora sta imela znana zadruž« nika bivši narodni poslanec Josip Petejan in bivši župan g. Viktor Grčar. Na slav« nosti, ki se je izvršila v popolnem redu in zadružnem duhu, je sodelovalo več pev« skih odsekov, godba itd. Na Jesenicah so praznovale zadružne or« ganizacije svojo proslavo v Delavskem do* mu na Savi. Podružnica Konsumnega dru« štva, ki ima v svoji sredi 26 članov, delu« jočih v društvu nad 20 let, je izkoristila to priliko in slovesno razdelila diplome. Slavnostna govora sta imela ravnatelj za« druge g Fran Kobler in g. Anton Zugwitz. Slavnostni shod se je vršil dopoldne, po« poldne pa se je vršila zadružna veselica na dvorišču in vseh prostorih Delavskega doma. 900 km na uro.:; Praktična uporaba zakonov o težnosti in magnetizmu don—Newyork in nazaj v 24 urah! Lon- Angleški arheologi v Sloveniji Včeraj dopoldne ie dosDelo 22 članov londonskega arheološkega društva Societv of antiquaries of London Dod vodstvom prof. C. T. Flowerja v I^ibliano. ki je bila prva točka izleta po jflfoslaviii. ki ga ie priredila za n.ie Jugoslavenska Ekspres Agenciia d. d.. London. Na kolodvoru so iih pozdravili v imenu Muzejskega društva za Sloveniio predsednik dr. Andreika z odborniko-n dr. Kozakom. v imenu arheološkega instituta ljubljanske univerze univ. orof. dr, Saria. v imenu Narodnega muzeja muzeiski ravnatelj dr. Mal. v imenu Jugoslov. angleškega društva, predsednik univ. prof. dr. Kelemi-na z odbornikom dr. Minarem in lektorica angleškega jezika na ljubljanski univerzi, miss Cooeland. Društvo ie dopoldne posetilo Narodno galerijo, popoldne pa se ie na povabilo Muzejskega društva in Zveze za tujski promet v Sloveniji odpelialo z avtomobili na Bled. Danes si bodo arheologi ogledali Grad. Rimski zid na Miriu in Narodni muzej Ob 8. uri zvečer se odpeljejo v Zagreb od tam v Split. Dubrovnik in Saraievo. Pozdravljamo rastoče zanimanie angleške publike za naše kraie in želimo angleškim gostom prijetno bivanie med nami. Krvav obračun med očetom in sinom Veliki francoski pisatelj Zola ni pretiraval, ko je v svojem romanu »Mati zemlja« opisoval strašne zločine, ki se med najbliž-njimi sorodniki dogajajo iz samega pohlepa po zemlji. Take strašne primere beleži kronika povsod od starih do najnovejših časov. Tako je v Vlasotincu ubil oče svojega sina z motiko. Oče Todor Stanojevič je delal na polju, ko je prišel njegov sin Jovan, da pokosi svoj del travnika, ki mu ga je oče po dolgem prepiranju končno Ie moral odstopiti. Medtem ko je sin kosil, je oče počival in končno zaspal. Ko se je prebudil, je planil proti sinu, češ, da kosi preko svoje meje svojega deleža. Za mejo je nastal med očetom in sinom hud prepir in končno je stari zgrabil za motiko in udaril sina z vso močjo po glavi. Udarec je bil tako strašen, da je Jovan čez nekaj ur umrl. Značilno je, da so pri prepiru prisostvovali tudi mlajši Jovanovi bratje, ki so se razdelili na dva tabora: eni za očeta, drugi za brata. Bilo pa ni med njimi niti enega, ki bi posegel vmes ter preprečil strašno dejanje. Huda avtomobilska nesreča pri Zenici V soboto popoldne je naletel v neposredni bližini Zenice avtomobil češkoslovaške av-tokomande v Pragi na železniški tir ter trčil ob mimodrveči vlak. V avtomobilu so bili major Josip Virt. njegova žena, štabni kapetan Josip Hupka in kapetan František Šnajder, ki so se vračali s službenega potovanja iz Boke Kotorske preko Sarajeva, Zenice in Zagreba v Prago. Pri trčenju, so bili vsi težje poškodovani. Major Virt si je zlomil desno nogo, prav tako tudi njegova žena. Najtežje pa je ranjen kapetan Hupka in je malo upanja, da bo ostal pri življenju. Najlažje poškodbe ima kapetan Šnajder. Ranjence so takoj odpeljali v bolnišnico v Zenici, kjer so jih obvezali ter odpretnili nato v sarajevsko bolnišnico. Vlak je avtomobil popolnoma zdrobil. Veliko število konkur-zov Po podatkih društva za zaščito upnikov v Zagrebu je bilo tekom preteklega meseca v naši državi 105 konkurzov, kar je za 60 primerov več kakor v istem mesecu lanskega leta. Največ konkurzov je bilo v Srbiji in Črni gori. Za prvih 6 mesecev letošnjega leta pa je bilo razpisanih 610 konkurzov, kar je za 124 več, kakor v isti dobi lanskega leta. Od teh konkurzov odpade na Srbijo 80 odstotkov. V Srbiji jih je- bilo namreč 496, v Hrvatski in Slavoniji 44, v Vojvodini 34, v Sloveniji in Dalmaciji 31, v Bosni in Hercegovini pa 5. Tekom preteklega sodnijskega leta, t. j. od sredine avgusta lanskega leta do konca letošnjega junija je beograjsko trgovsko sodišče otvorilo 137 konkurzov. Največ jih je bilo meseca maja, ko so propadle nekatere znane beograjske tvrdke. Devetdesetletnica najtežjega milijar- derja Najbogatejši človek na svetu, milijarder John Dawidson Rockfeller slavi danes 90. obletnico rojstnega dne. 2e nekaj dni so nc-vine polne podrobnosti o njegovem, vsekakor zanimivem življenju in gotovo bodo ameriški listi posebno še danes porabili priliko, da se na široko razpišejo o gospodarju težkih milijard. Rockfeller je pričel svojo karijero kot neznaten uradnik v neki izvozni trgovini. Le- Iz Londona poročajo, da je znani iznajdi-telj M. D. Versehovle iznašel stroj, ki more preleteti v eni uri nad 900 km. Prošnja, ki jo je vložil iznajditelj na patentnem uradu, ima naslov: »Izboljšana metoda za spremenite* materijalne tešeč in razpravlja o največjem problemu. odkar je Ne\vton seznanil svet s svojo teorijo. Nova iznajdba temelji na znanstveni teoriji, preizkušeni z eksperimenti ter se večinoma ujema z najnovejšo matematično teorijo o težnosti, kakor jo je postavil Einstein in e teorijo o elektronih, kakor jo je razvil sir J. J. Thomson. Temeljna misel teorije je da sta težnost in magnetizem več ali manj iste prirode in da ju je možno kontrolirati z elektriko. Za to potrebna sredstva so bila na razpolago še le v zadnjih letih. Verschoy1e zatrjuje, da je možno po njegovi iznajdbi zgraditi stroj, ki bo preletel v eni uri nad 900 km e prav tako siour-nostjo kakor v modernem avtomobilu, ki prevozi na uro 90 do 115 km. Stroj se bo mogel dvigniti in spustiti vertikalno na poljubnem prostoru. S tem 6trojem bo mogoče etartati direktno iz londonske garaže, poleteti v Newyork, opraviti tam svoje posle in se vrniti nazaj v garažo v 24 urah. ta 1858. se je osamosvojil in se počasi začel zanimati za petrolej. V letu 1S76. je začel snovati rafinerije v Clevelandu. Bogastvo se mu je začeio množiti kaker v pravljici. Že po treh le tli je osnova, mogočno Standard Oil Company, ki je kopičila in še kopiči milijarde. 3ogi;"v,>, ki ga po naših skromnih pojmih vobče ne moremo preceniti. Pri vsej svoji ogromni Imovini pa je Rockfeller dokaj skromen celo skopušen napram samemu sebi. A za dobrotvorne in znanstvene svrhe je žrtvoval že \elikrrske fonde. Njegove fundocije cenijo na 40 milijard dinarjev, torej tri cele naše državne proračune. Dekle se izpremenilo v Stroj bo stal približno toliko, kolikor stane prvovrsten avtomobil. Nobenemu pravemu motornemu vozaču ne bo padlo v glavo, da bi se vozil po prašni in neravni cesti, ko bo vendar mogel doseči svoj cilj v bistveno krajšem času s približno enakimi stroški v neomejenem zračnem prostoru. Novi stroj 6e bo imenoval »Aeromotor« in bo sestavljen na podlagi vseh najnovejših izsleditev moderne znanosti in tehnike. Delo bo dragoceno in izgradbn stroja je odvisna le od števila znanstvenikov, ki* bodo sodelovali pri delu. Morda bo minulo eno celo leto, preden bo prvi stroj izgrajen in pripravljen za polet. Iznaidba je uspeh tridesetletnega miselnega dela in več tisoč eksperimentov. Samo konstruktivna fizikalna teorija, po kateri eo ee vršili eksperimenti, je delo dvajsetih let. Ako se posreči praktična upeljava »aero-motorjev«, bo povzročil uspeh velike mednarodne prevrate. Mednarodni promet bo bistveno olajšan. Morale bodo pasti razne ovire in vojna med dvema državama bo prav tako nezmiselna kakor spopad med prebivalci dveh angleških grofij. fanta Iz Budimpešte poročajo o senzaciionalni spremembi odraslega dekleta v mladeniča. Pretekle dni se ie zglasila žena uradnika A. G. s svojo 18-letno hčerko na mestnem fizikatu in prosila nadfizika. nai ugotovi, da se ie niena nčerka Ilonka v teku enega leta polagoma spremenila v mladeniča. V svrho spremembe krstnega imena Ilonka v Štefana potrebuie zdravniško spričevalo. Nadfizik ie izvršil skupno z več zdravniki temeliito preiskavo ter izstavil želienn spričevalo. Novokrščenec ie izjavil, da se bo izučil za šoferia in prosil za roko svoio tovarišico Mariio V. Nenadni ooiavi moških znakov pri mladem dekletu niso vsakdanji, čeprav i.-namo v literaturi celo vrsto takih primerov. Znanost ie iznašla za take Doiave izraz maskulinizaciia. Gre za oolutane. pri katerih v mladosti spolni znaki niso dovoli jasni. V anatomičnem muzeiu v Budimpešti imaio celo vrsto takih preparatov, med njini preparat nekega grenadiria za časa Marije Terezije, ki ie iz dekliških oblek skočil naravnost v voiaško uniformo. Senzacijonalen izum radio tehnike Aparat brez temnice. Na oodročiu gledanja na daliavo ie bil ponovno storjen velik korak naorej. Doslej ie moral vsakdo, čigar slika se ie hotela oddati milijonom radio - abonentom. sedeti v temnici in se odtioati do svetlobnih žarkih. V Berlinu živeči madžarski radio-tehnik Denes v. Mihalv ie iznašel aparat, ki omogoča gledanie na daliavo brez temnice in brez odtipavania no svetlobnih žarkih Aparat ie podoben fotografski kameri Postavi se pokonci in obrne nroti predmetu ali osebi, ki se io noče posneti. Slika se prikaže istoč. vsem radio-abon. Aparat ima kakor fotografska kamera lečo ki meče prizore z ulic. požare in druge dogodke v oddaialca. Ta pošli e potem pomanjšano sliko na eterskin valovih v poljubne daljave. Aparat potrebuie za funkcioniranje navadno bateriio. ker potroši oddaialec minimum električne energije. Za prenos žive slike ni potreba nobenih večjih priprav kakor za trenutni posnetek. 3 Atatega flefe^ ktenhia ^ Takih časov še ni doživel svet. Ni dneva, da ne bi listi z večjo ali manjšo točnostjo poročali o novih iznajdbah in odkritjih. Poleg tehnike koraka medicinska veda na prvem mestu. Koraka? Danes, ko se pripravljajo na enodnevni polet iz Evrope v Ameriko in nazaj? Korakajo samo še pogrebci. Pri nas. V Ameriki menda vobče ne bo več pogrebov. Dragega ali nedragega pokojnika bodo naložili v avto, se poslovili s solzami in brez solz, pa konec. Kdo bi tratil čas v pogrebni procesiji? En dolar je več vreden nego vsi mrtvaški sprevodi. Zapisal sem: pri nas. Mislil sem Evropo. Kar se pogrebov tiče namreč. Pieteta ima na evropski borzi višji kure nego dolar. Zakaj? Enostavno zato, ker Evropa nima dolarjev. In zakaj jih nima? Ker Žid Cou-denhove- Kalergi še ni ustvaril svoje Pan-evrope. Ko se to zgodi _ upam, da še ne bom tako kmalu osramočen _ bo Evropa Amerika in Amerika Evropa. In potem? Priletelo bo ameriško letalo po evropskega mrliča in konec. Pa ne dolarjev. Skoraj bi bil pozabil na 6tvar, ki jo mislim zabeležiti. Tako me je zapeljala Evropa. Kaj je nam za Evropo! Za napredek in razvoj! In za medicino! Mi smo mi in ostanemo mi. Vsi ne. Tudi med nami so evropsko navdahnjeni ljudje. Celo taki, ki zasledujejo razvoj medicine. Še več. Med nami so učenjaki, ki jih čaka bridka usoda vseh velikih ljudi, ki so iznašli ali odkrili karkoli v blagor človeštva in javnosti. Kakor drugod se je razpasla tudi pri nas, na vzhodnem pragu Evrope, značilna povojna bolezen, ki je dobila še le letos svoje ime: »morbus societatum«. Drugod so jo že premagali, pri nas pa se je komaj v zadnjem času našel učenjak, ki je odkril bacila- povzročitelja te opasne epidemije. Kako ga je krstil, ne vem. Po sebi menda ne, kajti medicinski izrazi in nazivi so mednarodni in ne poznajo črk s kljukami. Naš učenjak je sicer skromen, vendar njegovo ime ne sme ostati skrito. Ime mu je Za-josur, pa ne tisti z brado, ki išče bacile v starih foliantih. Morda bi gospoda Žajo-surja ne čakala tako bridka usoda, ako bi se bil zadovoljil s svojim odkritjem. Najhujše kar bi se mu moglo zgoditi, bi bila uvrstitev njegovega imena v dodatni zvezek »Leksikona živih in mrtvih«, čeprav bo prišla niegova črka na vrsto še le po njegovi smrti. Toda gospod Žajosur je Človek, ki hoče praktično izkoristiti 6voje odkritje. Stvar je namreč ta: Svetovna slava našega naroda temelji na izredno razvitem smislu naših ljudi za društveno življenje. Nikjer na svetu ni toliko društev kakor pri nas. Gospod Žajosur je zato sklenil, da se mora »morbus societatum« zatreti ali vsaj zajeziti, ako hočemo obdržati svoj svetovni sloves. In šel je na praktično delo. Ker je član našega društveno tako razvitega naroda, je naravno, da je tudi član tolikih in tolikih društev. Zato ima pravico govoriti na občnih zborih. To ni le naravno, ampak tudi uzakonjeno. Ker pa se nobena epidemija ne ozira ne na prirodne in ne na druge pravice, tudi »morbus societatum« ne pozna izjeme. In v tem je začetek tragične usode gospoda Žajosurja. Zakaj? Ko je bil odkril bacila-povzroči-telja te bolezni, je smatral za svojo sveto dolžnost, da seznani ž njim društva in jih tako obvaruje pred razpadom. Obenem bi bila rešena slava našega naroda. Zato je govoril na občnih zborih naših največjih in najvažnejših društev. Ugotovil je razjedajoče posledice razmnoževanja bacilov: zanikanje kontinuitete in samovoljnost predsednikov. Opozarjal je na te posledice gospoda, ki mora po postavi bdeti nad društvenim življenjem. Vsi so ga poslušali, nekateri so mu celo pritrjevali, ko pa je zahteval kot član društva _ ne kot učenjak in kot rodoljub — naj se izjavijo, da bodo pomagali pri zatiranju bolezni, jfe stal sam in še govoriti ni smel več. Tako 6e godi vsem velikim možem. In tako čaka bridka usoda tudi gospoda Žajosurja če bo nadaljeval z reševanjem sve tovnega slovesa našega nehvaležnega naroda. Mi smo mi in ostanemo mi! — Zgodovinski protokol Včeraj pred petnajstimi leti se je vršila na dunajskem Ballhausplatzu pod predsedstvom zunanjega ministra grofa Berchtolda odločilna seja skupnih ministrov grofa Tisze, viteza Bilinskega in feldzeigmojstra Krobatina, ki so sklenili zanetiti evropski požar. Iz sedaj znanega oficijelnega protokola je razvidno, da je bila ta seja zares odločilna in da so ti gospodje po predhodnem sporazumu z Nemčijo sprejeli nase soodgovornost za svetovno vojno. Ta ugotovitev je danes posebno važna, saj eo v Nemčiji pred par dnevi uradno proglasili, da Nemčije ne zadene nobena krivda na katastrofi. To svetovnozgodovinsko sejo je otvoril Berchtold z izjavo, da je nemška pomoč brezpogojno zasigurana ter je nadaljeval: »Preverjen sem, da bo imel oborožen napad na Srbijo za posledioc vojno z Rusijo. Rusija kuje koalicijo balkanskih držav proti monarhiji. Logična posledica bi bila, da prehitimo naše nasprotnike in da s pravočasnim obračunom s Srbijo zadržimo razvojni proces, ki je že v polnem teku.c Tisza je izjavil, da ne more pristati na presenečen napad na Srbijo brez predhodne diplomatske akcije, da pa je treba sestaviti take zahteve, ki jih Srbija ne bo mogla izpolniti. Kakor znano, je šef generalnega štaba Konrad Hotzendorf zahteval mobilizacijo proti Srbiji že prvi dan po sarajevskem atentatu. Ker Tisza ni hotel odnehati od svojega stališča, 60 se gospodje končno »sporazumeli« in podpisali naslednji protokol: »1. da želijo zbrani kolikor mogoče hitro odločitev spora s Srbijo v vojaškem ali mirnem pomenu. 2- da je ministrski svet pripravljen pridružiti se mnenju ogrskega min. predsednika, po katerem naj bi 6e izvršila mobilizacija šele po izočitvi konkretnih zahtev Srbiji, po njih odklonitvi in po izročitvi ultimatu-ma. Vsi prisotni razen grofa Tisze so mnenja, da bi bil čisto diplomatski uspeh, četudi bi se končal z eklatantnim ponižanjem Srbije, bre« vpake vrednosti, in da je. treba zato postaviti Srbiji take dalekosežne zahteve. ki predvidevajo njih odklonitev, da se pripravi radikalna rešitev t vojaško intervencijo.« Ta protokol pove dovolj jasno, kdo je zakrivil evropsko vojno in zakaj. Vrt samih rož Vsako leto otvori ga. Gravereauxova svoi velikanski vrt, II km od Pariza, vsem ljudem in vsak prijatelj cvetlic se potrudi, da si ogleda to čudo vrtne kulture v po Iti e m razcvetu. Na vrtu raseio same rože, S000 vrst iih ie in vse so natančno klasificrane. Tu je n. pr. »vrt najlepših rož«, v katerem so kraljice cvetlic urejene popolnoma dekorativno no barvah, okoli stebrov, latnikov in templjev, po gredicah, v lončkih in sodih. Drugi oddelek je posvečen zgodovinskemu razvoju čarobnega cveta v vseh dobah. V botaničnem oddelku se predstavijo zadivljenim ocean vse pa vrste vseh mogočih dežel sveta, vrtnarska zbinka kaže v teku 19. stoletja vzgojene vrste, teje, burbonke, bengalke itd. »Oddelek novih vrst« pove že s svo-jirn imenom, da vidiš v niem vzgojenke našega stoletja — med njimi »zeleno vrtnico« z zelenimi cvetnimi Ksti in opojno nežnim vonjem; naslednji oddelek je rezerviran orijentalskim rožam, iz katerih so vzgojili s križanjem z gal-slcimi rožami moderne francoske vrste, med njimi špecijalMete za pridelovanje dišav. Poleg nadaljnjih oddelkov je treba omeniti vsekakor oddelek s poskusnim vrtom, rastlinjaki in laboratoriji, ki so vsi namenjeni roži in sami roži, njenemu zdravju in njeni bolezni, eksperimentom za dosego novih vrst, cepljenju, gnojenju itd. Majhen muzej predočuje ulogo, ki jo je igral plemeniti cvet od vselej v znanosti in umetnosti. Težko si je predstavljati samo na papirju to pre boga to, čeprav se zdavna ne popolno zbirko knjig in slik, razprav, pesmd, romanov in umetniških izdelkov, ki jim je osnovni motiv roža. Človek, ki zaspusti ta vrt cvetočega čudeža, ga ne pozabi nikoli več. Plenarna seja JZSS se v uši danes zvečer v damskem salonu kavarne Emona ob pol 9. uri zvečer. Služba božja s spremijevanjem jazzbanda Kombinirana krščansko židovska vera newyorske črne kolonije (Od našega ameriškega dopisnika) Harlem — »mala Afrika« v Newyorku — poseduje tudi košček Abesinije — sekto črncev, ki meša židovsko in krščansko vero, in še dve drugi sekti črncev, ki živita po židovsko ortodoksnih zakonih. Hotel sem se seznaniti s temi sektami. Za vodjo po Harlemu sem si izbral nekega člana črne bratovščine, ki živi v teh črnih nebesih. Popeljal me je do stare lii^e, na kateri visi deska z napisi: »Čuvarji zapovedi. Sveta cerkev živega Boga. Stebri ln skale resnice. Služba božja ob petkih, sobotah in nedeljah. Škof A. W. Matthews.« V hiši je bilo zbranih nekaj ljudi. Videl sem klavir, na njem več bobnov, havajsko kitaro, trikotnik, cimbale in običajno kitaro. Za Ieco je bila še ena kitara, na mizi pa je bil saksofon. Na steni je naslikana hebrejska abeceda. Škof Matthe\vs poučuje namreč med tednom hebrejščino. Poleg abecede znamenje iz dveh trikotov s hebrejskim napisom. Nato deset zapovedi božjih. Opazil sem tudi črno desko, na kateri je bilo zapisano: »175 dolarjev nujno potrebnih.« Na drugem lepaku sem čital: »Ljudstvo, pripravi -e na Gospodov prihod!« Na oknu v ozadju pa sem opazil krščanski križ. Povedali so mi, da ta sekta priznava Jezusa. Njeni člani verujejo, da so čisti, prvotni Izraelci in da spadajo beli Zidje k izgubljenim rodovom. Živijo deloma po židovski postavi, deloma po krščanski. Neka- teri pošiljajo svoje otroke v židovske šole. Nenadno je vstopil škof Matthews, prijazno pozdravil vernike in se podal na Ieco. Med verniki je bilo tudi nekaj žensk, ki so pričele igrati na saksofon. Nato se je oglasil s klavirja koral. Počasi se je pričela godba, ki je kmalu narasla v hitrejšem tempu. Verniki pojo: »Ognjena znamenja ponoči, ognjena znamenja podnevi vam svetijo in vas spremljajo na vaših potih.« In bobni ro-počejo: dum ta da dum, dum ta da dum... Vedno in vedno ponavljajo pesem in si tolčejo takt z nogami. Kmalu so pričeli plesati jazz. Visoka črnka v krznenem plašču je stopila na oder in se pričela vrteti po taktu. Vmes so se čuli glasovi: »Aleluja... ča-ščen bodi Gospod... Pričeli so peti drug koral. Škof je stresal svoj boben, verniki pa so peli. Godba je prešla iz počasnega tempa v foxtrot... »Aleluja, čaščen bodi Gospod!« je izrekel škof ter si ovil okoli vratu bel šal. Verniki so vstali in škof je pričel moliti, z vzvišeno povzdignjenim glasom. Par hebrejskih stavkov, ki jih je ponovil v angleščini. Molil je za blagoslov božji vsem »zvestim otrokom Izraela« in prosil milosti za vse druge. Potem je molil za ameriškega prezidenta, za kongres (parlament) in za vse »sodnike in šerife«. Molitev je trajala 15 minut in se je končala s čitanjem desetih zapovedi božjih, ki so jih verniki ponavljali za škofom. Nato je naznanil škof, da bo čital sv. pismo. Ker traja to čitanje eno uro, sem vstal in odšel... NOVI LURŠK1 ŠKOF V znameniti notredamsito cerkvi v Pariz« je baJ te dni posvečen monsignor P;-erre Gerlier za škofa v Tarbesm in Lurdu. Slika prikazuje (od leve na desno) novega škofa, kardinala in pariškega nadškofa Duboisa, monsitsnora Oosseliina iz Versaillesa m monsienoira Duboumga iz MaTseiila. BSK vodi o državnem prvenstvu Gostovanje ASK Primorja v Sarajevu - SK Bata iz Zlina zmaga ponovno nad Ilirijo - Delegacija plavačev Ilirije na plavalnem mitingu v Karlovcu •Drugo kolo državnih prvenstvenih tekem p<3 točkah n4 prineslo presne čemi a. ZagrebSkii Hašk je mor a.J na tujem terenu nastopiti proti drugo-plasfirani Jugoslaviji in je tekmo po pravici izgubil. Negotove šanse v nadaljnjem boju za državne prvenstvo niso najslabše, vendar je treba upošteva«, da ima najhujše nasprotnike Šele pred seboj. Druga dva današnja nasprotnika, BSK m Haftduk, sta se srečala v Splitu. Dasi je Hajduk na domačih tleh vedno zelo nevaren nasprotnik, je vfcljub tem« podlegel požrtvovalnejšemu imošitvu beograjskega prvaka, ki si je s to zmago zasigura! vodstvo v tabeli državnih prvenstvenih tekem. STiika tabele je po današnjem kolu naslednja: BSK 2 2 0 0 8:2 4 Hašk 2 1 1 0 3:3 2 Jugoslavija 2 1 0 1 3:5 2 Gradteinski 1 0 0 1 1:3 0 Hajduk 1 0 0 1 1:3 0 SK Jugoslavija : Hašk 2:0 (0:0) Beograd, 7. julija. Jugoslavija: fantič, Ivkovid, B. Petrovič, Mla-denovič, Lončar e vid, Ste van Popovič, Gjuričič, Bora Popovič, Hrneček, Virič. Hašk: Roth, Koch, Pivec, Manjanovič, Križ, Kunst, WoIf, Hitrec, Agič, Leinert, Jeren. Hašk otvori, toda Jugoslavija pride takoj pred gol. V 11. min. Wolf iaborno centrira, toda Križ iz 19 m Slabo udari na gol. V 13 min. strelja Lončarevič in Roth komaj ujame. H. izvede proti akcijo, ki pa ni nevarna; H. preveč kombinira. V 16. min. zapusti Wo>K igrišče, toda se kmalu vrne. V 17. min. kot za H. — neizrabljen. Hirrecovo soloakoijo ustavi Iv kovic. H. pride naio dvakrat pred vrata J., vendar okleva s strelom; nasprotnik se med tem zbere. J. igra mnogo hitrejše in njeni napadi so mnogo nevarnejši. J. je od 30 min. dalije vidno v premoči in H. se samo brana. V 40. tram »foula« Lončarevič Lei-nerta; Kunst strelja kazenski udarec visoko preko prečke. Po odmoru prevzame J. vodstvo. Ze v 3. min. strelja P. Popovič iz 2 m, toda ne zadene. V 6. min. strelja Križe zelo nevarno, toda vratar J. odlično brtani. V S. nnin. gneča pred HaškovšmJ vrati; pritisk J. je vedno jačji. V protinapadu strelja Jeren ostro v kot, toda vratar je na preži. H. si polagoma opomore in izvede nekoliko napadov. Hitrec gre sam z žogo, toda ne mori uspeti. V 35 min. strelja Hrnišek zelo ostro; žoga uide vsem in zieti v desni kot Haškove mreže. Roth se vrže, toda prepozno in J. je na vodstvu. 1:0. H. izvede protiakcijo, toda nima uspeha. V 42. min. strelja Bora Popovič iz 20 m daljave in zadene neubranljivo v mrežo. 2:0. Hašk zbere zadnje sile, da doseže častni gok toda brea Primorje ni prišlo do zaslužene zmage. Sodnik prvega dneva g. Blaček je bil boljši kot Katalinič. ki je sodil tekmo s Slavijo. Druga zmaga SK Bate nad Ilirijo SK Bata (ZHn) : SK Ilirija 3:2 (1:0) Ljubljana, 7. julija. Po včerajšnjem nastopu simpatičnega gosta iz bratske severne republike je bilo splošno pričakovati, da bo današnja tekma nudila prvovrsten nogomet, ker se je vedelo, da bo Ilirija postavila nasproti najjačjo enajstorico, s katero trenutno lahko razpolaga. Vse to se je uresničilo, toda zmaga je tudi to pot popolnoma upravičeno pripadla SK Bati. Po oioijelnih pozdravih sta nastopili moštvi v naslednjih postavah: Bata: Beneš — Maruška, Komanek — Suchy, Ghaloupka, Mareš — Drata, Hladik, SykOva, Vlček, Oehme. Ilirija: Urbančič — Janez, Verovšek — Pleš, Unterreiter, Berglez — Ice, Vodeb, Oman, Nace, Doberlet. Gostje so predvedli živahno, kom-binatomo bogato in efektno igro in pokazalo v vseh vrstah odlične sposobnosti. Posamezniki so tehnično dovršeni in tudi kot celota so nudili zelo homogeno sliko. Težko je reči, kateri liniji gre prednost. Dočim je obramba izbomo čistila pred golom in se je krilska vrsta obnesla v obeh smereh, je napadalna vrsta valila napad za napadom proti domačim vratom in zabila tri efektne gole kot plod ponovnih preciznih akoij. V napadalni vrsti je izredno ugajala leva zveza Vlček, ki je zabil tudi vse tri gole. V krilski vrsti se je zopet odlikoval levi krilec Mareš. Prav lepe parade je pokazal tudi vratar Beneš in med drugim ubrani! tudi ostro streljano enajstmetrovko. Ilirija, ki že dolgo ni imela pred seboj tako močnega nasprotnika, je pokazala, da ji je treba za težje nastope še temeljite priprave. Na vseh koncih se opažajo defekti, ki a priori izključujejo uspehe proti dobrim nasprotnikom. Najbolj razigrano je igrala napadalna vrsta, ki si je Ie z muko pomagala preko nasprotnikovega zidu; strelca pa sploh ni imela. V krilski vrsti sta opravila svojo nalogo le Pleš in Berglez, dočim je postal Unterreiter kmalu po pričetku žrtev iz borno vigranega tria gostov. Moči so mu proti kraju opešale in trio je z vso silo pritiskal na branilski par, ki se je kakšnih 20 minut pred koncem reduciral na samega Verovška. Njegova je zasluga, da danes ni Ilirija prejela serije golov, ki bi v ostalem odgovarjala poteku igre v polju. Mladi Urbančič v vratih se je vedel mirno in odločno in za dobljene gole skoraj ne nosi krivde. Kratek potek: Ilirija je sprva v akciji, toda polagoma vzamejo Cehi vodstvo v roke. Napadi so vedho nevarnejša in v 25. min. zabije Vlček vodilni gol. Ilirija igra na izenačenje, toda ne uspe. Po Odmoru je pritisk gotovo še močnejši. Po par neizrabljenih kotih zabiije Vlček v 14. min. drugi gol in dve minuti pozneje Je zopet on strelec (3:0). Klešče so vedno hujše in le sporadično Je Ilirija na nasprotnikovi strani. Oddano žogo ujame Maruška nerodno in zabije ostro mimo vratarja v lastno mrežo. (3:1.) Ilirija se oživi in izvede nekaj akcij. Pri eni izmed rajih pozabi branilec, da ne sme z roko, in prisojeno enajstmetrovko — drži vratar. Ilirija igra samo z 10 igralci in ima polne roke posla. Po Riharju oddano žogo ujame Doberlet v 38. min. in postavi končni 3:2. Tekmo je sodil g. Pevalek — v splošnem dobro- Prireditev je zaslužila lepši poset. Po tej zmagi se vrača SK Bata s petimi zmagami na jugoslovenskih tleh (tremi v Novem Sadu 'm dvema v Ljubljani) v domovino. V predtekmi J« nastopila rezerva Ilirije proti drugorazredni Slavi ji in zmagala s 3:2 (2:2). Ostale nogometne tekme Dunaj: Vienna : Hungaria (Budimpešta) 1:0 (0:0). Tekma za srednje-evropski pokal. Genova: Rapid (Dunaj): Genua 1893 0:0. Tekma za sredn je-evropski pokal. Gradec: Sportklub (Dunaj) : Sturm 3 : 1, Sportklub (Dunaj) : Sportklub 4:1. Rim: FC Bologna : FC Torino 1:0 (0:0). Berlin: Hertha : IFC Niirnberg 0:0. Praga: Kladrao : Bocskay 5:1 (2:1). Plavanje Plavalne tekme v Karlovcu Karlovac, 7. Julija. Pri današnjih plavalnih tekmah so bili doseženi naslednji rezultati: 50 m Juniorji prosto: l. Palaš 32.6, 2. Triplat, 3. Maričič, (vsi trije Gradjanski), 4. Turnšek (Ilirija). II. skupina, 1. Otruba (Ilirija) 33.3, 2. Gjurič, 3. Butorak (oba Gradjanski). 400 ra dame prosto: 1. Zlata Sever (Ilirija) 8.25 (brez konkurence). 50 m seniorjl prosto: 1. Vakšič (Gradjanski) 33.6, 2. Turnšek, 3. Hartman (oba Ilirija). 200 m seniorke prsno: Sever Zlata (Ilirija) 4.02 (brez konkurence). Štafeta 4 X 50 m prosto: 1. Gradjanski 2.18 Obrez konkurence). 100 m hrbtno seniorjl: 1. Franikovič (Gradjanski) 1.41, 2. Otruba, 3 Seunig (oba Ilirija). Zelo ostra borba tik do cilja. 4 X 50 m mešana štafeta. 1. Gradjanski 2.37, 2. Ilirija, 3. Gradjanski 400 m seniorji prosto: 1 Jenko Boris (Ilirija) 6.47, 2. Han (Gradjanski), 3. Grilc, 4. BIeiweiss (oba LSK izven konkurence). 100 m Juniorii prsno: 1. Serček (Gradjanski) 1.30, 2. Trnka!, 3. Majurec (oba Grad jamski). 100 m dame prosto: 1. Jakšič (Gradjanski) 1.39, Sever (Ilirija). 100 m seniorjl prosto: 1. Balaš (Gradjanski) 1.16, 2. Maričič, 3. Vapšič (oba Gradjanski), 4. Turnšek (Ilirija). 200 m prsno seoiorji: 1. Frankovič (Gradjanski) 3.21, 2. Sever (Ilirija). Vodil do 5 m pred ciljem, 3. Majurec (Gradjanski), 4. Grilc (Ilirija). Propagandni skoki: 1. Kordelič, 2. Otruba (oba (Ilirija). Waterpolo: Gradjanski: Ilirija 4:2 (2:1). Nemogoč sodnik. ★ Evropski plavalni rekordi v Parizu. Na med- narOdnšh plavalnih tekmah v Parizu je dosegla Nemčija v štafeti 4 X 200 m prosto v času 9:47.2 nov evropski rekord. Madžar Baranyi je postavil na 100 m prosto s 59.4 nov evropski re-kod. Izboren je tudii čas Kttppersa (NemSija) na 100 m hrbtno — 1:13. Priporočljiva knjiga Znan pisateli ie napisal brošuro, ki ostro obsoja loterijsko igro. Časonisie mu je pritrdilo ter mu povedalo v naprej. da bo dosegla njegova knjiga kar naiboliši učinek. Ie res ie avtor kmalu notem. ko ie kniiga izšla, dobil sledeče nismo: iVelesnoštovani! Z globoko občuteno zahvalo za Vašo kniigo Droti loterijski igri. prijema za oero. da se Vam kar najlepše zahvalim za tako odličen učinek tega Vašega dela. Vaš spis obsega 88 strani. 44 listov, in ie izšel 27. marca. Stavil sem številke 88. 44. 27 in Dri zadniem žrebanju dobi! 600 goldinarjev. Da bi vsi pisatelji pisali vedno tako koristne knlige! Z odličnim spoštovanjem Vaš udani X.« Po burni noči živahna nedelja Huda po nočna nevihta z viharjem in gromom — Prečiščeno ozračje julijske nedelje — Policijska in druga kronika Ljubljana, 7. julija. Snoči se je nenadoma pooblačilo, zapihal je močan sever in nad mestom so se pričeli kopičiti težki oblaki. Ponoči okoli pol 5 je nastal silen vihar. Bila je prava huda ura. Veter je trgal listje, lomil veje po drevju in klestil sadje. Po nasadih in parkih je vihar povzročil mnogo Škode, posebno pa so še prizadeti sadonosniki v okolici in polja. Nevihta je divjala poldrugo uro in šele proti 7 6e je vihar j»legel. Zato pa 60 se nekoliko prej odprle nebeške zatvorniee in vse je kazalo, da bo nedelja skisana. No, kmalu po osmih se je pričelo na 6everu svetlikati, močan severozahodnik je pregnal oblake in kmalu se je nad Ljubljano bočilo krasno ažurno nebo. Nastala je krasna sveža solnčna nedelja. Mnogo Ljubljančanov 6e je zjutraj kljub na- i livu in viharju odpeljalo na Gorenjsko in v Kamnik. Turistovski vlaki 60 bili kakor običajno prenapolnjeni nedeljskih izletnikov in turistov. Drugi, ki so ostali doma, so se dopoldne sprehajali po promenadi, ki je bila po dolgem času zopet enkral živahna. Dame so bile v elegantnih svilenih toaletah, pa tudi gospodje niso zaostajali v modi. Popoldne je zopet vse drvelo v kopališča. Največji naval je bil zopet na lirijo, ki pa je bila odprta samo za 6olnčenje in prhanje. Zelo dobro je bila obiskana Ljubljanica, a mnogo Ljubljančanov jo je mahnilo tudi na Savo, v Medno ali na Ježico. Avtobusi, mestni in zasebni, so bili često prenapolnjeni. V mestu sameni razen par domačih veselic in zabav ni bilo nič posebnega. Nesreč ni bilo nobenih in tudi na policiji ni bilo posebnih opravkov. Proti večeru pa se je nagloma raznesla vest, da je bil izvršen Velik vlom v Komenskega ulici Vlomljeno je bilo v stanovanje učitelja Pavla Plesničarja v Komenskega ulici 8. Neznan drzen tat, ki je najbrž dobro j>oznal razmere v hiši in ki je moral dobro opre-zovati, se je med pol 4 in 5 uro splazil skozi kuhinjsko okno na dvorišču v stanovanje. V spalnici je lopov šiloma vlomil omaro in pobral iz prvega predala vso zlatnino. Odnesel je 2 zlati moški verižici, 2 zlati ženski verižici 4 zlate ure, od teh 2 damski m Z moški, 1 dolgo damsko verižico, 1 ovratno verižico z rubinom, 1 prstan z opalom, 1 par briljantnih uhanov, 1 brošo itd. Iz nočne omarice pa je pobral uro in verižico, last hčerkice Velebite. Zanimivo je, da je pustil več stvari, ki se mu ni60 zdele dovolj dragocene pri miru in da je izbral samo zlatnino. Odnesel je tudi več zlatnikov. Skupna škoda znaša po dosedanji cenitvi približno okoli 50.000 Din, kar je za Ples-ničarjeve hud udarec. O drznem vlomu je bila takoj obveščena policija. Kriminalni uradnik, ki je kmalu nato prišel na lice mesta, je ugotovil, da je prišel vlomilec skozi okno na dvorišču in da je stanovanje zapustil pri vratih spalnice, katera sta zakonca Plesničar na povratku našla odprta. Popoldne je bila vsa Plesničarjeva druEna odsotna in v vsej hiši ni bilo nobenega stanovalca doma. Prvi se je vrnil Sele hišni gospodar okoli 5, ki pa ni opazil ničesar sumljivega. Vlomilec je moral torej dobro vse preštudirati. Policija intenzivno vodi zasledovanje in je upati, da bo drzni vlomilec kmalu pod ključem. Lepo sokolsko slavje v Štepanji vasi Med današnjimi prireditvami je posebno lepo uspela slavnostna otvoritev novega letnega telovadišča Sokola v Štepanji vasi. Telovadišče, ki se nahaja ob glavni cesti poleg znane Čerinove gostilne, je bilo v zadnjih mesecih izvrstno urejeno, teren v obsegu 2800 kvadrat, metrov je krasno splaniran in ograjen z lepo leseno ograjo na solidnem betonskem podstavku. Tu bo nekoč stal Sokolski dom, s čigar gradnjo prične štepanjski Sokol najbrž še letos. Izvrstno Je uspel telovadni nastop domačega društva, ki so mu prihiteli tudi Sokoli iz Ljubljane in Most. Poleg domačega občinstva je prišlo na slavje gostoljubnim Šte-panjčanom v vas mnogo Ljubljančanov, Moščancev in tudi iz GrosupIJa. Brez vsakih posebnih ceremonij se je prireditev razvila v zelo prijetno slavje. Veselica, ki se je razvila po telovadnih nastopih, je potekla zelo animirano. Za živahnost je še posebno skrbela pridna kompletna godba ljubljanskega Sokola I. Koroški obrtniki v Sloveniji Lani so naši gorenjski obrtniki posetili Koroško in bili povsod gostoljubno sprejeti. Letos so koroški obrtniki vrnili poset in bili so enako, kakor naši na Koroškem, deležni toplega in prisrčnega sprejema. Koroški gosti so na 15 avtobusih in enem avtomobilu, njih okrog 1200 po številu, davi prispeli na Jesenice preko Podkorena, kjer so jim šle naše oblasti zelo na roko. Na Jesenicah je goste pozdravil v imenu jeseniške obrtne zadruge njen predsednik Gogala. v imenu zveze obrtnih zadrug g. Rebek iz Ljubljane, iz Ljubljane pa sta odšla gostom nasproti tudi občinska svetnika gg. Turk in Urbas. Za pozdrave se je nato iskreno zahvalil Leonhard Janach, predsednik obrtne zveze v Beljaku. Goste je nato pogostil jeseniški župan Čufer, nakar'so se odpeljali do Dobrave in odšli peš skozi Vintgar, avtobusi pa so krenili na Bled. Tu so se gostje vozili okoli jezera, v Zdraviliškem domu pa so imeli zakusko ter obenem slovo. Z Bleda so se odpeljali ob pol 19. ter prispeli okoli pol 21. v Ljubljano. V Zvezdi je bil pozdravni večer. V imenu mestne občine sta koroške goste pozdravila občinska svetnika Turk in Urbas, obenem pa Je bilo med nje razdeljenih okoli 100 knjižic »Ljubljana« v nemškem jeziku. Med udeleženci izleta sta koroška deželna poslanca prof. Lorenz Schauer in Em-merich Angerer, dalje predsednik glavne deželne zveze v Celovcu Lazarus Furian, načelnik zadružne zveze v Beljaku Leonhard Janach, svetnik trgovske zbornice in načelnik Zadružne zveze v Feldkirchnu Franz Weissmann, svetnik Trgovske zbornice ln načelnik stavbne zadruge v Beljaku Kaspar Moser itd. Pozdravnega večera v Zvezdi sta se dalje udeležila višji revident avstrijskega konzulata v Ljubljani g. Josef Stradner in častni načelnik Zveze obrtnih zadrug g. En-gelbert Franchetti. — Koroški gostje, ki so imeli ves čas izleta krasno vreme, bili so zadivljeni nad naravnimi lepotami Slovenije, izražali pa so tudi svoje zadovoljstvo nad iskrenim, toplim in prisrčnim sprejemom. Mariborsko pismo »Ponedeljku" Burni dogodki viharne noči — Poskusen samomor, aretacije vlomilcev, napad z nožem in pojava blazneža v parku Maribor, 7. julija. V noči od sobote na nedeljo je presenetila počivajoče mesto silna nevihta. Do polnoči je bilo nebo posijano z zvezdicami, le na severno-zapadni strani se ]e od časa do časa zasvetilo obzorje od Šestih bliskavic. Potem je zavel veter, ki se Je v svoji lju-tosti stopnjeval in dobil končno moč pravcatega orkana. Nebo se je zastrnilo s težkimi oblaki, v daljavi se je oglasil grom, čigar nenavadno votlo grmenje Je bilo slično divjanju podzemnih sil. Nad mestom in okolico se je vlila ploha, hujša od zadnjega neurja. Od Meljskega hriba sta se znova sprožila dva velika plazova, prav tako ob poti v Studencih ob izvirkih, kjer je pot popolnoma razorana. Čez noč so nastali nevarni jarki in udrtine. Deževalo je v manjših presledkih še pozno zjutraj. Ko je že pojenjaval dež, se je odigral na obronku kopališča »Pri Katrcl« v Studencih krvav in obupen prizor. Bivši poslovodja kartonažne tovarne Ben-čina v Mlinski ulici, 34-letni Alojzij Tičar, si je v duševni zmedenosti z britvijo pre-rezal vrat in se pognal v umazane valove močno narasle Drave. Slučajno prisotni ribiči so se pognali v svojih lahnih čolničih za njim. ga oteli valovom ter ga preresli na suho. Potom orožniške postaje v Studencih poklicani rešilni oddelek ga je pripeljal s svojim avtomobilom v bolnico. Njegovo stanje je precej resno. Alojzij Tičar Je bil že od svojega godu zelo potrt. Mučile so ga materijelne in družinske skrbi. Za družino, ki biva še v Ljubljani, je zadnji čas zaman iskal stanovanja. V viharni noči, ki je okrilje drznih do'go-prstnih vlomilcev, se je policiji posrečilo zasačiti že dolgo zasidovanega vlomilca Alojzija Kremeta, ki je v pozni uri vlomil v znano trafiko v Mestnem parku ter v trgovino Piščanca na državni cesti nasproti hotela Maribor, kjer ga je policija tudi zalotila. Vlomilca so po zaslišanju oddali v zapore okrožnega sodišča in ker Je register njegovih grehov dovolj velik, bo povečal program jesenske porote za eno točko. V središču mesta, v Grajski ulici, Je neznan napadalec navalil na 21-letnega mizsr-skega pomočnika Franceta MikuSa in ga z nožem ranil v levo roko. Dobil je na podlehtju tako rano da je moral pri rešilnem oddelku iskati pomoči. Za napadalcem poizveduje policija, ki je imela od sobote na nedeljo še naslednje opravke: izvršila je pet aretacij, prijav je dospelo 30, med njimi imajo relativno večino cestno-policijski in avtomobilski grehi, ki so zastopani s številko 13, ostale prijave pa se nanašajo na vsakdanje neizogibne nerodnosti. Zanimiva je aretacija sumljivega kolesarja, ki ga je stražnik ustavil, ker je vozil brez luči. Po kratkem razgovoru je fant pustil svoje kolo stražniku in pod zaščito teme pobegnil. Kolo ima številko 803.351 ter je bilo bržkone kje ukradeno. V Magdalenskem parku pa se je okrog poldneva, ko je bilo največ šetalcev, pojavil blaznež, ki so ga pozneje, ko so ga z rešilnim avtomobilom prepeljali v bolnico spoznali za Jurija VVeissbacherja, ki trpi na kronični blaznosti. Ker so taki ljudje javni varnosti nevarni, zlasti v mestnih nasadih, kjer je vedno mnogo otrok, bi pač kazalo, da se internirajo v posebnem zavodu za take nesrečneže. Četudi je vreme padalo lz ekstrema v ekstrem, od viharnega naliva v solnčno-jasni julijski dan, so prišli razni veseličniki popolnoma na svoj račun. Maribor je popoldne skoraj izumrl in so menda vse številne prireditve v okolici in na deželi, posebno še obe veliki narodni prireditvi v Jarenini in pri Sv. Marjeti ob Pesnici sijajno uspele. Celjski dogodki Celje, 7. julija. Danes popoldne je bil zaključen kongres jugoslovenskih srednješolcev, ki je trajal tri dni. V okviru kongresa se Je vršila popoldne na igrišču celjskega športnega kluba na Glaziji lahkoatletska tekma, pri kateri so odnesli zmago Celjani. Sledila Je nogometna tekma med celjskim dijaštvom in moštvom ostalih dijaških skupin, ki je prav tako končala z zmago Celjanov z rezultatom 5:1 (3:1). Jutri odpotujejo udeleženci kongresa na skupni izlet v Rogaško Slatino, kjer bo razhod. V soboto popoldne okrog 7. se je pripetila na državni cesti v bližini Rakuševega skladišča smodnika na Bregu pri Celju težka nesreča, ki je domala zahtevala življenje mladega dekleta. Na motociklu sta se peljala z brzino nad 30 km 27-Ietnt Henrik Hof-bauer iz Frankolovega in 21-letna Ivanka Pilihova, hčerka posestnika Iz Gaberja pri Celju. Na ostrem ovinku je motocikiist za-vozil popolnoma na levo stran ceste ter se z vso brzino zaletel v tovorni avto. ki je prihajal z nasprotne strani in ki ga Je šofi-ral 24-letni uslužbenec trgovca Ivana Rov-nika iz Teharja Josip Reberšek. Šofer je spoznal kritično situacijo, ker Je zavozil na desno stran ceste, da bi se tako izognil ka-rambolu. Kljub temu sta trčila skupaj in Ivanka Pilihova Je v velikem loku padla na trdo cesto, kjer je obležala nezavestna v mlaki krvi. Rešilni oddelek jo Je prepeljal v bolnico, kjer so Ji nudili takojšnjo zdravniško pomoč. Stanje ponesrečenega dekleta se je proti vsemu pričakovanju danes znat- no zboljšalo in je zaenkrat Izven smrtne nevarnosti, posebno še, če ne bodo nastopile kake komplikacije. Sinoči je pričelo okrog pol 10. goreti v pekarni Josipa Kirbiša v Gledališki uiicL Vnela se je vreča suhega kruha, ogenj bi bil lahko zavzel velike dimenzije, a so ga k sreči takoj opazili uslužbenci, k. so pozvali gasilce in ti so v Dar minutah prispeli na lice mesta ter odstranili vsako nevarnost. Slavje bleskih gasilcev Bled, 7. julija. Danes je proslavilo gasilno društvo Bled II. svojo 20-letnico. Kakor znano, kumuje zastavi tega društva prestolonaslednik Peter. Proslava je bila jako lepa po svoji izvedbi in tudi po udeležbi. Kralja je zastopal polkovnik g. Stojadinovič. Iz Ljubljane je prispel gasilski starešina g. Turk. Gostje so bili svečano sprejeti na kolodvoru, kjer jili je pozdravil starešina gasilske župe Radovljice g. Ivan Rus. Po pozdravu se je razvil lep sprevod skozi Bled I., Bled II., Bohinjska Bela, Bohinjska Bistrica in Gorje. Sprevod se je ustavil pred Park-hotelom, kjer je gasilski starešina g. Turk pozdravil zastopnika kralja in vojske. Nato je bilo defiliranje. Proslavo je zaključila popoldne velika veselica. Živali - ljubiteljice glasbe Ne vse seveda, vendar Da orecejšnje število. In baš tiste, o katerih bi si človek nai man i mislil. ODice n. Dr., ki so do Darvinovi teoriji človeku naibližie. ne kažeio naimanišega smisla za glasbo, medtem ko vsak človeški kreten Dosluša z očividnimi znaki veselja leoe melodije. Pač oa so velike ljubiteljice glasbe inteligentneiše rastlinojede živali med sesalcL Indiiski slon n. Dr. Dosluša muziko z velikim zadovolistvom. in stare Dravljice o slonih in koniih. ki Dleše-io do glasbi, vidimo Dotriene v cirkusu. Vojaški konii se nauče natančno razlikovati Dosamezne signale s trombeno in Dri zvokih boinih koračnic Deketaio z neoga-mi ter dvigaio visoko svoio glavo. Dromedar Dozabi na vsako utrujenost, ako čuie Detie ali zvoke še tako borne muzike sinov oustinie. Obratno Da se ob-našaio vse vrste zveri kot sovražnice glasbe, najbolj dojemljivi, namerni in zvesti tulijo žalostno pesem k naileDši ariji, domača mačka se skriie. volk beži Dred zvoki lovskega roga ter Dotrdi s tem ono Drioovedko o goslaču v volčji iami. dočim Drisluškuie ielen kot Drežvekovalec in rastlinojed z donadenjem zvoku gozdnega roga O levu v menažeriji DriD0veduiej0, da ie ob klavirski glasbi Dostal Dozorno začuden Dri zvokih zgornjih aktov, dočin so ga nižje Drioravile do naidivieiše besnosti. ki se ie oomirila šele. ko ie Drenehala glasba. Naivečie čudo ie. da imaio Dlazivci. ki sami ne Droizvaiaio nikaki.i glasov, velik smisel za glasbo. Znano ie. da obstane naš martinček, ki je sicer zelo nlah. sredi bega. če mu zaDiskaš. ter te Dozorno Dosluša. Na enak način zamamiio tudi domorodci Amerike z glasbo velikega kuščarja Iguano. čigar meso zelo ceniio. ter ga tako z lahkoto uiameio. Velik smisel za godbo imaio tudi kače. Znani so indiiski in egiDtovski čarovniki, ki se poslužujejo svoiega primitivnega Dihala, da Drivabiio svoie goience iz njihovih skrivališč, kakor delaio tudi lovci na gade in modrase v Italiii. Toda tudi naš gad se vzDne visoko ob zvokih glasbe, ter kima s svoio Disano glavo na levo in desno, točno sledeč taktu godbe. Tako ie nek črni gad v ujetništvu vselej s oozornostio Doslušal. ko ie začel v "njegovi bližini berač vrteti svoio lajno. Vidimo torei. da so i naše kače muzika-lične. kakor ostale gori navedene živali in Da niihove sestre v vročih oasovia in tuiih deželah. »Ponedeljkov" humor Vdova. »Nekam otožna si, prijateljica, odkar se nisva videli.« — »Nič čudnega. Mož mi Je pred kratkim umrl. Kmalu za njim pa mi je poginila še papiga. Uboga živalca je bila moje edino veselje. Tri sto dinarjev sem dala zanjo.« Razumljivo. Prvi potepuh: »Poglej no, razcipariec, tvoje noge so bolj črne od mojih.« — Drugi: »Kakopak! Saj sem pet let stariji od tebe.« Izobražen oče. Profesor: »Z vašim sinom nisem nič kaj zadovoljen. Ondan mi ni vedel niti povedati, kdaj je umrl Karel Veliki.« Oče: »Cd tega otroka se ne bi smelo toliko zahtevati. Mi mu namreč ne dovoljujemo, da bi čital dnevnike.« Ni zdravo. Jetničar zbudi na smrt obsojenega in ga vpraša, ali želi pokaditi običajno cigareto, preden bo obglavljen. »Hvala, ne bom, sem še na tešče, pa ni zdravo za želodec.« Nima sovražnikov. Abuna Soliman, slavni misijonar, je pravil nekoč imeniten doživljaj iz Afrike. »Črni poglavar leži v poslednjih izdihljajih. Ker ni več nobenega upanja na rešitev, ga iz-podbujam, naj obudi kes in opusti vsem svojim sovražnikom. Saj nobenega nimam, jekne s slabotnim glasom Črno visočanstvo: vse sem pojedel. Metomanija Zanimiv in istoroden orkester ie sestavila ameriSka družina s priimikom Lawrence. Šteje 14 članov, ki so vsi — od Benaamina do Metuzalema — odlični glasbeniki umejo svirati na 31 različnih godal Zamena. Obtoženec: »Gosood sodnik, kai bi bili vi počeli namesto mene? Postavite se. prosim. na moie stališče.. .< Predsednik: »Saveda. Potem bi oa vi sedli na moi stolček, telite?« Erangelnik. »Si že zopet zadnji?« se huduie pastor na sina. ki te prinesel slabo soričevalo domov. »Pipa, saj si mi sam pogosto rekel, da bodo prvi poslednji!« \ Eksotične plesalke Najtežji in najbolj žalosten »poklic« na svetu - Usoda nedolžnih deklic iz saharske puščave Poroča znana svetovna notnica Rosita Forbes. Večina olesalk v pristaniških mestih severne Afrike nima niti kapliice arabske krvi v svojih žilah. Po večini so tuike in po-znaio samo cn ples. ki ea Dlešeio ieno in brez vsakesa čustva. Trebušni n!es. ki ie star kakor zemlja, ie s svoiimi različnimi vrstami glavna zabava severne Afrike. Poklicna nlesalka pleše v naimani treh ža-metastili krilih v debelem, močno stisnie-nem stezniku in s svilenim ali volnenim šalom okros: vratu. Umetnos tega Dlesa ie v tem. da obrača plesalka želodec s tako silo mišic, da se prične premikati z raznimi kovinami okrašen obroč na nienem trebuhu. Plesalka, ki hoče postati slavna, mora znati dragocen obroč sukati do prsi in sicer samo z obračanjem spodnjega telesa. Ostali de! telesa na mora popolnoma mirovati. Naiboljša plesalka, kar sem iih videl, .ie bila neka Španka. Ko smo sedli ir. se naslonili na maihne trde vzglavnike ter si prižgali cigaretc. si ie ovila Dlesalka dolg šal okrog glave. Na svoi turban ie nasadila droe z desko, na kateri ie bilo polno čajnih Dosod in kozarcev. Ves čas ie balan-cirala s tako sigurnostjo in spretnostjo, da se ni čulo niti enkrat naimaniše dotikanje kozarcev. » Ouled Mail « Vsa dekleta v tej niši so bila mlada. Nobena še nj imela osemnaist let. Bile so ljubke in vitke kakor gazele.. Med niimi ie bilo več pristnih Ouled Mail. ki tvoriio posebno Dleme med saharskimi arabci. Možie tega plemena se ne oziraio dosti na predzakonsko čistost svoiih žena. Ta dekleta vitkih in upogljivih telesvzgaiaio že od otroški dobi tako. da moraio oozneie zahtevati najvišie cene po kavarnah in hišah, pred katerimi gori modra luč. S trinaistirn ali štirinajstim letom zapuste puščavo ter si služiio svoio doto s trebušnim plesom. Ko so si nabrale dovoli zlatih predmetov, da jih moreio povezati v verigo in se oviti ž ni o. petkrat okoli telesa, se vrneio v puščavo in se omože. Spoznanje. ki so si ga pridobile v velikih me- stih je njihov največji dobiček v poznejšem živlien.iu. Ta dekleta so molčeča in nevošliiva. Preživela sem ž njimi več ur. toda nikdar nisem slišala, da bi katera govorila o svo-iem živlieniu. Zdi se iim ooDolnoma naravno in samo po sebi umliivo Det ali šest let služiti denar za družino. Dokler izvršujejo svoj poklic, ne igra liubezen v niih življenju nobene vloge. Ouled Mail ve dobro. kako se loviio moški, toda njej gre samo za zlato in kadar pleše, vabi vedno le najbogatejšega med gosti . . . Umori iz pohlepa po denarju Diamantno bodalo', ki govore o njem eksotične novele, služi samo zaščiti zlata teh deklet, ne oa niih časti in nedolžnosti. Pogosto se dogaiaio v severnoafriških mestih umori, kar ie bastard. ki ooiiaikuie po pristaniških mestih, že davno pozabil »zakor. puščave«, ki določuio. da sta življenje in imetje vsake ženske kateregakoli stanu nedotakljiva. Med bastardi sta zavladala iz Evrope importirana nohlcpnost in telesno uživanie. Sama se~n doživela koncc take drame. Prisostvovali smo plesu neke Ouled Mail. Med zvokom cimbal ie nrežalo nanio več črnih Nubiicev. Po končanem olesu ii ie izročil neki Američan ček za dvaiset dolarjev. in ga ie spreiela brez vsake za- hvale. kaiti po arabskih običaiih je darilo čast onega, ki ga da in ne za onega, ki dobi. Neki Nubiiec ie sledil plesalki. Slutili smo zlo ter se odpravili. Pri vratih so Nu-biici povzročili umetno zagozditev in go-stie so morali čakati. Nenadoma smo culi od zunaj klic na pomoč. Ko smo bili na prostem, smo videli v mračni svetlobi plesalko mrtvo na tleh. Nubiiec ii ie zasadil nož v srce in ii vzel ves denar. Izgubljena mladost .. . Plesalke oo afriški n kavarnah so ali vitke in nerazvite kakor dvanajstletna deca. ali pa so čezmerno debelušne in brez vsake graciie. Pravih lepotic ni. kier pa so. stanejo primerno vsoto. Raiše imaio kakega našo ali bogatega domačega trcovca kakor oa tuica. ki mu ne zauDaio. Redko se sliši, da bi potroši! Arabec kai denaria za svoio ženo. Ouled Mail nosiio posebne vrste zapestnice. težke kakor svinec in okovane z bodičasto kovino. To ie niih glavno in edino obrambno orožie. Nihče iim ga ne more vzeti, kajti vso dobo niihovega poklica ie trdno prikovan ob zanestiu. S tem nevarnim orožiem moreio moškim iztakniti oči. Skorai gotovo ni na vsem svetu težiega in žalostneišega poklica od teza. Vrhu vsega pa moraio umreti mnogo orei nego Friderik Burscheil: žena - mati Ni dobro prehitro obsoditi liudi. zlasti ne. če ie človek mlad in še dovzeten za prese-nečenia. Kar pa se tiče one francoske gospodinje, rri kateri sem stanoval nekai mesecev v drugem letu svetovne vOine. ic bilo na njej težko najti kai drugega, kakor da ie od nog do glave nagnusna. strupena in zlobna žen-ščina. ■ 7,e samo pogled na njen obraz mi ie bil dovolj, da me ie minulo vse veselje in po-ko?. ki prešine slehernega voiaka. kadar ga pošljejo v zaledie. In miren ie bil krai v resnici, daleč od fronte, lična vas v Ar-toisu. pod pokoinim varstvom ogromne cerkve: vse hiše še nedotaknjene, s samimi mehkimi posteljami in dobrimi kamini, iz katerih ie tako mikavno dišalo. Pota so vodila mimo vrtov z zorečim sadiem v gozdiče. k potokom, na prostrane, založene kmetije, kier so se Pasle kokoši in prašiči in so sotovo imeli tudi kai žgania. Topolov drevored ie vodil k ličnemu gradiču, kier ni bilo težko najti kantino z bavarskim pivom in le neznatno obrabljenimi blazinasti-mi stoli. Kadar pa sem se vrnil v »kvartir«. ie bilo konec veselja in pokoja. Gosoodinia. zanemarjena vdova s kocinami na bradi, ie kakor zmaj sedela ored svoiimi bogatimi zakladi in bruhala ogeni in žveplo, če sejn io poprosil za brisačo, rjuho, krožnik, čašo — človeku ie vendar zmerom česa treba. Za vsako stvar se ie vnel besen boi in če sem šel ogorčen sam iskat, ie bevskala za menoj. loputala z vrati, razgraiala — skratka, umela ie izborno na razmeroma tesnem prostoru neverjetno dolgo delati trušč. ka. kršnega utegnejo imeti samo še v peklu. Da je ves ta vrišč veljal moii uniformi, vsiljivemu sovražniku, bi bil imel za nieno ponašanie vsai nekai spoštovania. Toda skoro vselej, kadar sem šel mimo niene odprte kuninie. sem videl tam dobrodošla gosta. Na ognjišču sta posedala in se ma-stila sredi polnih skled in steklenic dva poddesetnika v soseščini nastanjenega artilerijskega štaba, vampasta lenuha, »pisarniški moči«, ki sta živela od spletk in skrivnosti in sta se znala ogniti vsakega dela in vsake nevarnosti, dva znana in nepriljubljena voiaka. Kar gnusno ie bilo gledati, kako se je starikava baba trudila okoli niiiu. iima mešala iuho in iu ljubkovala oo g'avi ter združevala materinsko skrbnost z nežnostjo ljubimke. Nasproti meni. nasproti vsem drugim Nemcem, kar jih ie stanovalo ori njej. ie bila strupena in zlobna, nekai tednov, dokler ni napočil dan. ko se ie vse izpreme-nilo. Del našega konjiškega oddelka med niimi tudi jaz. ie dobil oovelie. da odkoraka v prve iarke. Ko sem malo pred odhodom v svoji sobi pospravljal naiDotrebnciše stvari, sem nenadoma zagledal na vratih gospodinjo in nikoli ne bom pozabil, kako je bila mahoma tiha in obzirna — ona. zmerom razgrajajoča in kričeča ženščina — kako io je nekam prevzela zadrega in se ii je pojavil nasmešek na ustnicah. Majhno srebrno kupico je imela v rokah in z zatika- iočim glasom me ie prosila, nai io vzamem s seboi. Spomin na njenega ookoinega moža. ie dejala, in da ie videla, da sem brez čaše. V zadregi sem se branil in ii namignil da kupice morda ne bo več videla, da Pa je njei gotovo dragocen soomin. Tcdai mi io ie kar vsilila: kot amulet mi io ie obesila za vrat: dokler io bom imel ori sebi. se mi ne bo nič zgodilo. To še ni bilo vse. Cez deset dni sem se vrnil. Na fronti ie bilo razmeroma mirno, toda mi konjeniki še nismo bili orav vajeni življenja v jarkih in zato naša vnaniost ni bila baš prikupliiva. Naše uniforme in plašči so bili vsi pokriti z vlažno in trdo skorio. z belo in žolto glino. Spali nismo ravno odlično. hrano smo bili tudi iedli že bolišo. V vlažnih jarkih, kier so nam žvižgale zava-l.iene podgane, nas ie često vrglo iz spanja nervozno nočno strelianie. o čigar ncooas-nosti si še nismo bili na iasnem. Za seboi pa smo tudi že imeli maihen plinski napad, nekai od plina zastrupljenih in raniencev, spoznali smo podzemsko bobnenie v globokih rovih za mine in si v mi.slin slikali eksplozijo, ori kakršni navadno v iarkih nihče ne ostane živ. Ko so nas zamenjali, smo se ponoči plazili po dolgih, spolzkih zveznih jarkih, trudni in gladni smo se vozili z vlakom, ki ie za nekai kilometrov potreboval več ur. In zdai smo bili prišli, neprespani. upadli in zamazani, z mrkimi bradami. vsi zelo raburieni. osleplieni po neverjetni pokojni svetlobi ranega iutra. osupli nad obilnim zelenjem in" žvreoleniem ptic O našem povratku so v vasi že zdavnai vedeli in ko sem stopil v hišo moie toli iz-premeniene gospodinje, ie zadišalo po sveži kavi in v veži ie stala ona sama. da nas pozdravi Potegnila me ie s seboi v sobo za pokrito mizo. obloženo z belim kruhom, jajci in surovim maslom Tudi topla voda me ie čakala in snažno perilo Toda ko sem se obrnil k n i e i. da se ii zahvalim iz srca in da se tudi oprostim zastran sebe. ni spreiela ponuiene roke. Z nekim tuiim izrazom v naool priprtih očeh me ie premerila od nog do glave, potlei pa so se ii iznetiada zablestele solze v očeh Naslonila se mi ie na nrsa in videl sem. da ie to storila samo zato. da se lažie iz-joče. Jokala ie. kakor ioka vsaka mati. ki bi videla takega svoieza sinu. Jcl sem ii govoriti in io skušal oomiriti. Naposled se ie osvetila. me pogledala in kakor da se mi hoče opravičiti zaradi svoiega izbruha mi je rekla s solzami nenadeiane besede: » O liubi moj gospod, ne prenesem tega. da možie trpe. Me ženske smo tiste, ki moramo troeti.« Ko ie to rekla, v naiboli izbranem ieziku v naiplemenite.išem. nainristneišem francoskem patosu. ie izginil ž nie sleherni sled one zle kmetiške ženščine. ki io ie drugače umela tako moistrsko glumiti. in to oroti čemur se ie tako žilavo borila, to ie bila tisti trenutek zares: široka, z zemlio zrasla. dobrosrčna žena. ki v bolečinah rodi. ki bi svoie sinove rada obvarovala trolie-nia in ki ne razume vo ine in i o mora sovražiti. niih srečnejše sestre. One. ki iim je dano. da se vrneio k svojemu plemenu v puščavo. pozabijo in premagaio trplienie mladih let One pa ki ne prideio več iz mest. umrejo mlade in izkažene oo alkoholu in strupenin mamilih. Živo »blago« 13odoče plesalke smatrajo v Sahari za »blago-. Trgovske karavane, ki notuieio vsako leto iz Touggaurta in drugih naselbin oroti iugu. da zameniaio svoie blago z ondotnirr. voziio s seboi tudi »basoore« — košem slične nosilnice. v katerin notuieio ženske na kamelah. Ko se karavane na spomlad vračaio domov, nosiio kamele v »basoorih« mlade in lene črne dcklice. ki so sicer navidezno pooolnama svobodne — sai potuicio / dovolieniem roditeliev. kar ie istovetno z njihovo prostovoljno voljo — v resnici na so sužnie. ki bodo morale nastopiti svoi •»poklic-; kot plesalke po kavarnah pristaniških mest. Anekdote n Strind-bergu Strindberg ie slišal v družbi trditev: iLepa ženska je angel iz paradiža.« v.Da,« je zagodrnjal nepoboljšljivec, ?toda kakor hitro pride na zemljo, se spremeni v pekel. ^ * Strindbenr se je postaral W ni mislil več na tretio ženitev. To je bilo takrat, ko se je zaljubil v gledalsko igrnlko Harriet Bosse. Nekoč ji je rekel: •Harriet. za va~ bi storil vsako zlo.t ~To lahko reče vsak.-? ie odvrnila igralka. kako bi mi to dokazali?« -Bodite moja žena. je odgovoril Strindberg. * Neka dama je rekla Strindbergu: »Vedno trdite, da trpi moški zaradi ž°n-ske. To ni res. Pri tem pa trpi ženska zaradi moškega! Pramati Eva je grešila — zato morajo trpeti vse ženske.« »Adam je grešil še prej.« je odgovoril Strindberg. "Za kazen mu je dal Bog ženo in cd takrat morajo trpeti vsi možje !-* Nekoč je ustavil Strindberga na pariški ulici znani danski pisatelj in ga ogovoril: »Kakšna sreča. Ali mi lahko vrneš onih 50 frankov, ki sem ti jih nedavno posodil''« * »Kdaj si mi posodil 50 frankov?« je vprašal začudeno Strindberg -Se ne spominjam.« »Pred enim tednom, ko si bil piian.c je odgovoril znanec. »Saj res, sedaj se spominjam,« je potrdil Strindberg navidezno, -toda sem jih že vrnil.« »Meni? Kdaj neki?« je vprašal znanec. »Pred tremi dnevi, ko si bil pijan,' — je odgovoril Strinberg. CENE MALIM OGLASOM: la oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492, 3492 jfCdor hoče po posti ati GaGo drugo informacijo ticoco se trta se mu posije naslov tih oglasov naj priloži v »nantGah a f/f?n sicer ne ho prejel odgovora 1 Z^MEM CENE MALIM OGLASOM: Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček, rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani, 11842. Učenca za manufakturno trgovino v Ljubljani, ob lastni oskrbi Ponudbe na ogl. šifro 2:3632 sprejmem, oddelek »Jutra* pod »Manufaktura«. Frizerko dobre, izurjeno sprejmem za sezono v Rogaško Slatino. — Salon Turk. Ljubljana. 23635 Va.ienca močnega in poštenega, za pekovsko obrt sprejme Matija Zupančič, pekarna, Dol. Logatec. 2354:, Mesar, vajenca sprejmem na Dunajski cesti *!. 40. 23641 Potnike zanesljive in poštene zastopnike ter agente sprejme proti d o b r i proviziji tvirnica pijač. — Ponudbe pod »Zanesljiv 28« na ogl. oddelek »Jatra«. 23821 Fanta - tekača na deželo sprejmem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Pešec«. 23836 Učenko ia pletenje, tudi 7.a krajši č.a.s sprejme K. Voda. L ibliana VII, Aljaževa 24 23S26 Sedlarja nrajšega, pridnega in počenega. sposobnega za vsakovrstna dela. sprejme takoj Ivan Savnik. Kranj. 23550 Steparico sprejmem takoj v službo z vso oskrbo. Travnik Fran. Trebnje. 23563 Učenca za manufakturno trgovino z lepimi spričevali »r>'-ejmem. Ponudbe pod »Lastna oskrba* na podružnico »Jutra* v Celju. 23655 Učenko pridno in pošteno sprejmem r modno trgovino. Pojasnila r trgovini Gvido fta-dež. Mestni trg. 23804 Vajenca za mizarsko obrt, z vso oskrbo v hiši sprejme Jug, splošno mizarstvo, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 23 23779 Vajenca z dobrimi spričevali, za ključavničarsko in inštalacijsko obrt sprejmem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Kolček« 23800 2 mizar, pomočnika samo dobro izurjena sprejme Joža Vižin, Dorfarje — Skofja Loka. 23729 Vajenca za krojaško obrt sprejmem. Ludvik Wohinz, Vegova ul. 8. 23738 Vajenko za. damski frizerski obrt išče salon Gjud, Ljubljana. Pogoji: Veselje do dela. primerna izobrazba, prijetna, zunanjost. 23678 Delavca za brušenje in polirauje kovin sprejme Jos. Otore-pec, Za Gradom 9. 23771 Učenke za strojno pletenje, pridne in poštene, se sprejmejo takoj na Kette-Murnovi 6. 23712 Pletiljo iščem. Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Pletilja« na oglasni oddelek »Jutra*. 23732 Izurjeno pletiljo sprejmem takoj ali pozneje v Florijranski ulici št. l/II. 23754 Učenca za papirno stroko sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 23852 Strojepisje privatno poučujem v Celju Levstikova ulica 1. 23366 Tapetnik. vajenca sprejme takoj Anton Cerin, Maribor, Ob bregu štev. 4. 23585 Kliučav. vajenca sprejme takoj Ernest Zupan, Rakek. 23574 Žagar išče službo. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 23622 Šofer začetnik, zanesljiv vozač, trezen in pošten, ki bi tudi opravljal druga dela. išče službo! Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 23570 Gospodična dobra in varčna gospodinja ter kuharica, vešča likanja, šivanja in vzgoje otrok — želi službo gospodinje. Gre tudi v kak zavod. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Vilibalda 7«. 23799 Mesto blagajničarke išče izvežbana prodajalka mešane stroke, z meščansko šolo in kavcijo 10.000 Din, ki govori več jezikov Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Agilna 10.000« 23781 Deklica stara 15 let, z 2. raz. meščanske šole, bi se rada izučila v trgovini. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 23683 Šofer in strojni ključavničar, star 33 let, zanesljiv, vešč vseh popravil, išče za takoj primerno službo v Ljubljani, event. na deželi. Cenjene ponudbe - na oglas, oddelek »Jutra* ped »Služba II«. 23601 Dobra trg. moč išče mesta v trgovini kot poslovodja, potnik, skladiščnik ali prodajalec. — Zmožen pisarniških poslov, izurjen v špeceriji, galanteriji in v mešan, blagu. Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod »Nujno 47*. 23847 Fotoaparat 9X12, Anaatigmat »Scn-nar* 1.4.5, s prltdklinami, prodam za Din 1800.—. — Poizve se Gledališka ulica 12 (hišnik). 23720 Paviljon na prometnem prostoru naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 2:3828 Motorno kolo sAriel«, supersport, v brezhibnem stanju, z novo prikolico, radi nabave avtomobila ugodno prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 23580 B. S. A. motor s prikolico po zelo ugodni ceni naprodaj v garaži Pavla Steleta, Kapiteljska št. 3. 23776 Motorno kolo »Peugeot«, 350 HP, 3 prestave. skoro novo proda Battelino ,Črnuče pri Ljubljani. 23808 Šivalni stroj popolnoma nov pod ceno naprodaj na Sv. Petra cesti 74. 23853 Motorno kolo 7 HP, zamenjam z manjšim, oziroma prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 23856 Vinograd z gosposko hišo kupim. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »izplačilo« 23680 Parcelo v Ljubljani na severnem delu mesta kupim. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Parcela 12*. 23569 Trgovino z mešanim blagom v okolici Maribora ali Ptuja vzamem v najem. Ponudbe pod »Trgovina* na podružnico »Jutra« v Mariboru. 23469 Damsko kolo še novo po nizki ceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 23740 Različno pohištvo in lepi madraci za 2 postelji naprodaj na Erjavčevi cesti 4/1. 23766 Pohištvo dobro ohranjeno, radi selitve naprodaj v Zg. šiški 117 (mitnica). 23629 Zidano hišico prodam, ker jo moram podreti. Naslov v oglasnem oddeiku »Jutra*. 23655 Hišo eno-, oziroma dvonadstropno, rentabilno, tudi etarejšo stavbo v Ljubljani kupim v ceni do 450.000 Din. — Ponudbe na poštni predal M, Ljubljana. 23593 Njivo ob Dunajski cesti, v izmeri 7628 m1 oddamo s 30. septembrom za 3 leta v najem. Ponudbe do 25. julija na Pokojninski zavod v Ljubljani, Gledališka 8. 23634 Pekarijo oddam v najem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 760-M Trgovino z mešanim blagom, v ljubljanski okolici oddam v najem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 23837 Gostilno na deželi vzamem v najem, oziroma odkupim. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Najem« 23811 Jitst&viš^Le Sobo za letovišče v lepem gorskem kraju, v bližini lep gozd, ob železniški progi zamenjam ali oddam za lepo sobo v Primorju. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 23500 tunevanju Sobo in kuhinjo ali sobo, v katero fe lahko postavi štedilnik, vzamem takoj r najem za 3 osebe, večinoma odsotne. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Tiha stranka«. 29823 Stanovanje s 3 sobami in pritiklinami, električno napeljavo, mirno in udobno iščem za 1. avgust. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Mirna stranka 1. avguste. 23646 Stanovanje 4 sob, kuhinje in pritiklin oddam s 1. avgustom. Pogoj je predplačilo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 23633 Stanovanje majhne kuhinje in sobice, ali sobe s štedilnikom, četudi v podstrešju, iščem s 1. avgustom. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Mirna stranka 23.330* 23609 Stanovanje 2 sob in majhne kuhinje takoj oddam — na željo tudi samo z 1 sobo. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 23822 Lepo stanovanje enosobno s pritiklinami oddam mirni stranki, ki odkupi nekaj pohištva. Prodam tudi pohištvo brez stanovanja. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 23810 Stanovanje 2 sob, kabineta in vseh pritiklin, s souporabe kopalnice oddam mirni stranki takoj. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Stanovanje v vili«. 23782 Gospoda sprejmem na stanovanje v čisto sobo z elektriko. — Ivan Metelko, Sp. Šiška, Zibertova ulica 194. 23834 Stanovanje 2 sob in pritiklin iščem za avgust poi ure od centra. Plačam za 1 leto naprej. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Ne v podpritličju«. 23840 Sobo in kuhinjo oddam v Zg. šiški 158. 23651 Stanovanje eno aH dvosobno 6 kuhinjo išče trgovka v mestu za avgust. Naslov v ogla«, oddelku »Jutra*. 23679 Sostanovalca sprejmem v prijazno sobico na Resljevi cesti. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 23845 Stanovanje kompletno, z 2 sobama — vsled preselitve oddam proti primerni odškodnini. Poizve se med 10. in 12. uro v Rutarjevi ulici 9 I. 23860 Prijatelj narave išče tem potom prijateljico in tovarišico. Dopise na oglas, oddelek »Jutra* pod značko »Narava*. 23862 Spričevalo l. drž. gimnazije, na ime Ivan Dolinšek. se je izgubilo pred križevniško cerkvijo. Pošten najditelj naj ga proti nagradi odda v oglasnem oddelku »Jutra 23820 Tračnice poljsko železnico kupi Andlovic, Ljubljana, Domobranska cesta. 23841 Trgovino na deželi v trgu, vendar v dobri zvezi z mestom, dobro ido-čo, takoj kupim. Ponudbe na podružnico »Jutra* v Mariboru pod »Eksistenca* 764-M Opravo za spalnico in pisarno kupim. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Oprava 38*. 23838 Kletko za kanarčke dobro ohranjeno kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Kletka 48*. 2:3848 Prodam: Parni stroj 100—120 HP, Dinamo-stroja, skupno 80 HP, nap. 110 volt, enako-smerni tok, stroj za led na amonjak, 1 stroj za led za ogljikovo kislino, različne zračne sesalke in za vodo, različne rezervarje za vodo, različne ležaje. jer-menice, razne ventile, cevi od 3—4 palet- za vodovod, skupno s sesalko za ca 300 metrov in razni drujri mate-rijal. Na ocled v bivši pivovarni Laško pri Celin. 23626 Na stanovanje vzamem 2 gospodični uradnici ali 2 gospoda uradnika. Soba zračna in soinčna Naslov v oglasnem oddelku »Jutra.. 23401 4 zračne sobice manjše, na Miiju, v neposredni bližini Obrtne šole oddam takoj posamezno ali skupno. Naslov pove ogla«, oddelek »Jutra« 23656 □□□ ra" Hi; - J« i ji ;n Priporočamo izvirno slovensko po% est Iv. Podržaja Martin Brbek m se naelo ki je zbudila občo pozornost razprodaja. Cena Din 20.'— 'no ->ošti 1 Din več.) Dobi se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani in Mariboru ter po vseh knjigarnah. Zahtevajte brezplačen prospekt in polož« nico pri založbi »Luč«, Ljubljana, poštni predal V. EJBSHHHIDBEl^jElFIPjL"] Prazno sobo večjo, s kabineto.il, elektr. napeljavo in separiranim vhodom iščem s 1 avgustom Ponudbe na o?!as. oddelek »Jutra« pod šifro »Duševni delavec«. 2364" Lepo sobo parketiraco. z električno razsvetljavo oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 23673 Opremljeno sobo oddam takoj 2 gospodoma ali zakoncema brez otrok. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 23733 m 'Ji Bogataš na deželi želi spoznati temperamentno gospodično ii fine družine. Dopise pod »Vitka« na podružnico »Jutra* v Mariboru. 7J9"M Brinetka-Blondinka oglas. 23842 Dvignite pismo oddelku »Jutra«. Sobico s hrano oddam v Gurupov; ulici 3. II. nadstropje, levo. 23S09 Opremljeno sobo zračno, parketirano, z električno razsvetljavo, za Bežigradom oddam solid. gosp. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 23794 Opremljeno sobo krasno, takoj oddam na Domobranski cesti 17/11. 23801 Sobo odda gospodični ali gospodu Milavec. Stari trg 19, II. nadstr. 23846 Opremljeno sobo oddam v Levstikovi ulici št. 19/111 desne 23567 Gospodično sprejmem na dobro hrano in stanovanje Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 23661 Kratek klavir skoro nov. poceni proda Dobrajc. Maribor. Frančiškanska 21. 23561 Psico volčje pasme. 2 meseca staro, zeio ugodnp prodam. Naslov v og'a:-neni odd»lku »Jutra«. 23767 Golobe (Kropf, Pe.rtieken, Florenti ner) proda Anton Cerin Maribor. Ob bregu štev. 4 Bele emajlirane ploščice za oblaganje zidov in štedilnikov, dobavlja in polaga „MATERIJAI/' dr. z o. je., Ljubljana. Dunajska cesta št. 36. j gorneva rrtL 9 s$*r tStJ^Ste pOern g .. J m pec«Vm zadcitotjni Izdaja za konzocij «Jutra» Adolf Ribnikar, urejuje Ivan Podržaj, tiska »Narodna tiskarna d.