Poštnina plačana v gotovini. Stev. 45. Mesečna priloga ..DOMOLJUBOVE PODOBE". V Ljubljani, dne 12. novembra 1925. Leto XXXVIII.
./\ i . / • ^t-r-jrr^	. 3 I	i	_
Izhaja vsako sredo ob 6 zjutraj, — Cena 38 Din za celo leto. — Za inozemstvo 60 Din. — Posamezna številka 1 Din. — V inseratnem delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor 10 Din.
Spisi in dopisi se pošiljajo Uredništvu »Domoljuba« naročnina, reklamacije in inserati pa Upravništvu »Domoljuba,« Ljubljana, Kopitarjeva ulica.
Volitve v pridobniinske komisije.
Dne 15. jnovembra bodo po vsej Sloveniji razen Prekmurja nadomestne volitve članov in namestnikov v komisijo za priredbo občne pridobnine. Izvoliti bo treba v območju vsakega davčnega okrajnega oblastva toliko članov tretjega in četrtega razreda, kolikor jih je umrlo oziroma so po izžrebu odpadli. Zadevni razglasi so objavljeni po vseh občinah, davčnih uradih in davčnih okrajnih oblastvih. Davčni zavezanci prvega in drugega razreda pa volijo samo v Ljubljani oziroma v Mariboru. Za mlade obrtnike in trgovce po deželi je torej, da se zanimajo za tretji in četrti razred.
Navadni naši davkoplačevalci volitve v davčne komisije vseh vrst preveč zanemarjajo. Danes, ko kmet in mali obrtnik tičita v dolgovih vsled previsokih davkov, bi bilo zanemarjanje te dolžnosti toliko bolj napačno. Zato opozarjamo vse trgovce in obrtnike, da se polnoštevilno udeleže in odpošljejo v komisijo može svojega zaupanja, take, ki se bodo zavedali velike važnosti in odgovornosti, ki jo s tem prevzamejo kot zastopniki davkoplačevalcev. Ne mislimo, da pridobninske komisije niso važne, ker pridobnina sama na sebi morda ni najhujši davek med mnogimi, ki danes nas tlačijo. Pozabiti namreč ne smemo, da komisije za občno pridobnino določijo dva člana, ki sodelujeta pri odmeri davka na posloven promet. Vpliv pridobninske komisije pri odmeri tega davka se bo po vsej verjetnosti še povečal in razširil. Če vse to uvažujemo, menda ne bo več izgovora, da volitve v pridobninske komisije niso važne.
Pod vplivom liberalnih podeželskih magnatov je bil izpremenjen volilni red za te komisije tako, da je treba sedaj volili osebno in ustno na sedežu davčnega urada. Na to prav posebno opozarjamo. Mnogi podeželski obrtniki in trgovci namreč še vedno pričakujejo, da bodo dobili volilne legitimacije in glasovnico in da volijo lahko po pošti. To je sedaj izključeno. Vsakdo mora osebno na sedež davčnega urada in tam ustno oddati svoj glas, s tem, da pove ime in natančen naslov kandidatov in namestnikov. Liberalci so s tem hoteli našim
podeželskim obrtnikom in trgovcem otežko-čiti volitev, da bi volili samo njihovi ljudje, kolikor jih je v mestih in trgih, kjer so sedeži davčnih uradov. S tem so liberalci tudi pokazali, kako zelo važno ei zanje te volitve. Naši trgovci in obrtniki bodo njihove račune preprečili samo s tem, da gredo vsi volit.
Kakor smo v začetku omenili, bodo volitve 15. novem. 1925 od osmo do trinajste ure, to je do ene popoldne. Volilno pravico ima vsak moški in ženska, ki ima kak obrtni list in plačuje pridobnino.
Zaupniki po posameznih okrajih so že prejeli tozadevna navodila. Obrtniki in trgovci v vsakem okraju se dogovorite glede kandidatov, da boste enotno nastopali. Če je v kakem okraju primemo, da se sporazumele tudi z davčnimi zavezanci nasprotnih političnih strank, napravite to s primerno previdnostjo, da bodo koristi vseh davkoplačevalcev primerno zaščitene. Kjerkoli pa bi bilo kako razgovarjanje z nasprotniki škodljivo, naj naši možje volijo zastopnike svojega zaupanja.
Z zavednim in odločnim nastopom pri nedeljskih volitvah v pridobninsko komisijo, morajo slovenski davkoplačevalci pokazati, kako visoko cenijo svoje zastopstvo v davčni upravi.
Kdo je kriv?
Demokratje za centralizem.
Samega navdušenja za jugoslovanski narod so prekipevali takozvani samostojni demokratje Žerjavovega kova od prevrata dalje. Kaj je zrastlo iz tega praznega navdušenja? Gorje centralizmu, ki danes gospodarsko uničuje naše pokrajine.
Spomnimo samo na par dogodkov iz polpretekle dobe. Še predno je bila izglasovana usodna vidovdanska centralistična ustava, je bila vlada, v kateri so sedeli naši liberalci in katera je zamenjala štiri naše krone za en dinar. Prav tisti liberalci, ki danes tako radi pišejo navdušene članke o propadanju slovenskega gospodarstva, so bili takrat na vladi. In vendar so liberalci sami sodelovali pri prvem vzroku tega propadanja, pri naredbi: 4 krone za en dinar. Kar niso mogli sami, so dosegli s pomočniki.
Pa so prišle volitve 1920 za ustavo-tvorno skupščino. Demokratje so ved Mi, da sami malo opravijo proti avtonomistični SLS, zato so pomagali ustanoviti Samostojno kmetsko stranko, da bi kmete zmotili in odvrnili od SLS in od avtonomije. Re3 se je zgodilo, da so samostojneži glasovali za centralizem in s tem za več let gospo-darsko spravili našo deželo v odvisnost od volje Belgrajske narodne skupščine. Kar niso mogli sami doseči, to se jim je posrečilo po nespameti samostojnežev. Narodna skupščina, kamor vsi Slovenci volimo 26 poslancev, nalaga vse davke. Vseh poslancev pa je 315, torej vsak lahko z lahkoto uvidi, če primerja ti dve številki, kaj sa storili tisti, ki so s svojim glasovanjem za nekaj let pokopali avtonomno Slovenijo, kjer bi sami v svojem lastnem proračunu določali izdatke in dohodke naše dežele, zdaj pa nam nalaga davke 289 neslovenskih poslancev, katerim se vedno pridruži še kakšen slovenski poslanec, ki pa ni član SLS.
Glasovali za nove davke.
Potem pa so sedeli liberalci cela leta vi vladi in mirno gledali, kako je propadala v centralistični državi Slovenija. Slovenski kmet je vsak dan bolj čutil, da ni v vladi nikogar, ki bi razumeval njegove potrebe. Carinska tarifa, o kateri je zadnjič v »Domoljubu« pisal poslanec Pušenjak, je žalostna priča za to. Dr. Žerjav je sedel v ministrstvu v najodločilnejših časih. Sedel pod P. P. vlado, predno je prišla vlada Da-vidovič, sedel po, njenem padcu in pred volitvami letošnjega leta in sedel po volitvah do julija. V dvanajstinah t. j. v začasnem proračunu so pritiskali z vedno večjim in vedno novimi davki. Osebna dohodnina je postaL neznosna, davek na ročno delo je pritisnil delavca in kmeta, davčne oblasti so zlasti v Sloveniji navijale davčni vijak, dr. Žerjavu p i je bilo v vladi predobro, da bi radi tega izstopil iz ministrstva. Ko je Davidovičeva vlada hotela v novem proračunu za leto 1925 zvišati najmanjši obdavčljivi dohodek (eksistenčni minimum) pri osebni dohodnini na 20.000 dinarjev in bi tako ta davek plačali samo bogatini, takrat so delali liberalci z vso paro, da so vrgli Davidoviča in spet upoetavili Pašiča,
1}
Kdo je torej kriv našega propadanja?
To je bilo gospodarsko delo teh ljudi. Tako se uničuje danes vse naše gospodarsko življenje. Trpe ne samo naši pristaši, že tudi mnogi od tistih nasprotnikov, ki so se navduševali za centralizem in demokrate, niso pa mislili, kam to pripelje. Naša stranka je vedno svarila in kazala na strašne posledice. Niso verjeli, danes zato trpe, ker niso poslušali, prizadetih pa je zraven na tisoče nedolžnih. Mnogo nasprotnikov danes spregleduje in vidi, kje je iskati glavnega krivca, nekatere pa je boj proti »klerikalizmu« tako oslepil, da ne vidijo, če jim tudi slečejo sukn jo s telesa. Ti slepci potem vpijejo, da bi odvrnili krivdo od demokratov, da je vsega kriva naša stranka, ko vendar noben naš poslanec ni glasoval od sprejete ustave dalje za noben davek.
Pes liže roko, ki ga tepe.
škoda bi bilo prostora, da bi še nadalje obravnavali krivdo liberalcev nad Slovenijo, vendar moramo zaznamenovati še en žalosten pojav. Sedaj, ko Pašič ne rabi več Žerjavovih demokratov, jih je vrgel iz vlade. kakor se zavrže izžeta limona. Toda še ne nehajo proslavljati Pašiča, še se mu klanjajo v svojih listih in po Belgradu. Kot kako dragocenost je princ. Io ljubljansko »Jutror sliko tega starega Slovencem tako nenaklonjenega voditelja srbskih radikalov. Hlapčevskih duš znamenje je, da poljubljajo palico, ki jih tepe. Tako delajo liberalci, , dasi vidijo, kam je pripeljalo Slovenijo hlapčevan/e velesrbski misli, ki noče upoštevati vseh pokrajin države kot enakopravne. In zakaj delajo to? Samo zato, da bi jim Pašič pustil na Slovenskem prega-n;iti po mili volji, kar je krščanskega. Da rc: ifo sloven ko svobodomiselstvo pred prepadom, mirno gledajo, kako davčne oblasti rubijo, kako se množi število brez-] 'ih. kako mora naš kmet vse poceni prodati in vse drago kupiti.
i
Račun na neumnost starih liberalcev.
Da bi vsaj malo ometili svoje pristaše, ki sa počasi brihtajo in spoznavajo, kam so se dali speljati, je treba bruhati ogenj in žveplo na SLS. Ni je tako neumne, da je ne bi priobčili v svojih listih, če le mislijo, da škoduje naši stranki. Na Grosupljem so n. i pr. imeli volitev župana. Dvigne se »Jutrov«, naročnik in demokrat najboljšega kova ter predlaga zaupnico Pašiču. »Jutro« pa poroča, da bi dalo zaušnico SLS, da je mož naš pristaš, potem pa razglaša, kakor da radi tega predloga, ki zanj nihče niti glasoval ni, razpada SLS. Sedanji svobo-domiselci iz demokratske stranke računajo, da njih stari pristaši sedejo na vsake li- S matice. Prepričani so, da se morejo z lažjo 1 vsaj nekaj časa še držati. V svojih listih tudi gonijo, da mi odnehavamo od svojih zahtev po avtonomiji. Na to mi ne bomo niti odgovarjali, ker vsak naš somišljenik ve, da mi nismo kaki bivši samostojneži ali republikanci, da bi kar čez noč spreminjali svoje nazore. Ker vemo, da je prav, to držimo, zato se borimo in to bo tudi zmagalo. Najboljši dokaz, da smo mi na pravi poti, so neuspehi, ki jih doživljajo liberalci s svojo centralistično politiko in ki so spravili Slo- ; venijo na rob propada.	i
2'
V Belgradu.
Narodna skupščina.
V narodni skupščini se z veliko počasnostjo obravnava invalidski zakon. Naši poslanci so predlagli, naj se zakon vrne odboru, da ga popolnoma popravi v smislu invalidskih zahtev. Seveda večina tega ni sprejela.
Nato se je začela podrobna obravnava. Izmed naših poslancev je govoril Že-bot, ki je naglašal, da invalidi že 7 let brezuspešno čakajo na svoje pravice, a jih slovenski in hrvatski invalidi niti po novem zakonu nc bedo dobili. Ko ne bi vrgli Davidovič-Korcščeve vlade, bi že imeli dober invalidski zakon, s katerim bi bili zadovoljni tudi invalidi. Govornik pripoveduje, kako je bilo v Sloveniji in na Hrvatskem na tisoče invalidov reducirani!) in pognanih v bedo, če se je pa kdo pritožil, so ga pa pognali z , Marš, napolje!« Navaja mnogo slučajev, kako nečloveško so liberalci v Sloveniji ravnali z invalidi. Slovenija je samo lela 1023 in 1924 desetkrat več plačala invalidskega davka, kot so dobili invalidi podpornim Ostali denar je požrl centralizem.
Vladna večina — tudi Radičevci — so glasovali za to, da ostane prvo poglavje neizpremenjeno.
Pc.-lanec Kremžar je nato govoril s finančnim in socialnim ministrom, naj invalide vsaj oprosti od plačevanja invalidskega davka in davka na ročno delo, kar je minister obljubil.
Pri obravnavanju o II. poglavju — o skrbi za zdravje invalidov — je govoril poslanec Šircin, ki je dokazal, da invalidi od teh določb ne bodo nič imeli, zlasti ne sloveti !:i invalidi. Zakon pravi, da ima pravico do brezplačnega zdravljenja le tak invalid, ki plačuje manj kot 30 Din neposrednega davka. Pri tej ogromni davčni preobremenitvi, kot je pri nas, pa je malo invalidov, ki plačajo manj kot 80 Din davka. Dalje se je poslanec protivil določbi, da mora vsaka občina vzeti v službo vsaj enega invalida. Slovenske občine so po večini zelo majhne in revne, bi tega ne zmogle in konec bi bil, da bi invalid moral beračiti. Zakaj pa vsaka državna pisarna nima dolžnosti sprejeti enega invalida v službo.
Minister za socialno politiko je izjavil, da nekatere izpreminjevalne predloge sprejme.
Pri III. poglavju, ki govori o denarnih prispevkih invalidom, je poudarjal poslanec Škulj, da so te podpore tako nizke, da bodo za delo nezmožni invalidi primorani beračiti. Ker pa zakon invalidom izrecno prepoveduje beračenje, bodo morali od lakote umreti. — Nato je bilo III. poglavje od vladne večine sprejeto, kakor je bilo predloženo.
RadiČevo ministrstvo.
Radičevo poganjanje za ministrski sto-lec je postalo že naravnost smešno. Neprestano dirja v Belgrad, išče Pašiča, hodi h kralju ter izjavlja, da bo v najkrajšem času imenovan, pa dekreta ni in ga ni. Pašič zahteva od njega novih pogojev, Radie na vse pristaja, toda Pašič pritiska dalje. Ko
bo Radič dovolj ponižan — in Pašiču nI kmalu dovolj — bo najbrže sprejet v vlado. Nato bo sledil še hujši pritisk na Hrvate, samo da bo Radič nosil čim večjo odgovornost. Zna pa g. Pašič, kadar dobi koga v svoje roke.
Italijanska barbarstva.
Na divjanje fašistovskih band, ki so v Trstu opustošile slovensko tiskamo Edinosti, je vsa jugoslovanska javnost vztre-petala; zakaj bil je to tudi udarec nam, naravnost norčevanje iz naše države. Zato o se vršili po vsej državi veliki protesti, časopisje je zelo ostro pisalo proti italijanskim vandalom in naši poslanci so našlo-vili na zunanjega ministra nujno vprašanje, kaj misli storiti v zaščito slovensko manjšine v zasedenem ozemlju. Celo nt nt-ški poslanci so se dvignili ter obsojajo italijanska barbarstva proti Slovencem. Tu pa se je zopet pokazalo, kaj je centralizem, ki ima za Slovence samo brco. Gospod zunanji minister je strašno oprezen in še čaka z odgovorom. Casopi ;e na, ki stoji vladi najbližje, opravičuje Italijo, češ da so to storile neodgovorne tolpe, dasi vsi vedo, da so bili to italijanski državni fašisti. V Belgradu vlada radi tega vladnega oprezovanja, ki nam vsak dan dom ša nova ponižanja, velika nevoljj.
Razburjenje radi dr. Korošca.
V Belgradu so zlasti radičevci in ze-mljc-radniki razburjeni radi Korcščevih shodov v Dalmaciij, ki so očitno pokazali, da Radičeva stranka zelo skupaj leze in da tudi ztmljoradniki pri prihodnjih volil-vali v Dalmaciji ne bodo imeli kaj iskati. Radič preti, da pride v Slovenijo, kar so naši po. lanci z velikim zadovoljstvom vzeli na znanje. Radikali pa se radi Koroščevih shodov v Dalmaciji tiho v pest smejejo, ki r vidijo, da se njihov načrt Radiča omajati, uresničuje.
SvoMomiselni listi in klerikaiizem.
Udaril bom pastirja.
Prav nobenega nasprotnega časopisa ne dobite, ki se ne bi zaletaval v duhovščino. Od »Kmetskega lista« in »Domovine« pa do »Jutra« in »Naroda« vsi pojo eno pesem. Vse oberejo, od papeža v Rimu do kaplana v kaki gorski vasi. Smešijo papeževo nezmotljivost v verskih in nravnih vprašanjih, ki jo nalašč napačno razlagajo, četudi je verska resnica, škofom predbaci-vajo, da so proti državi in kaplanom zamerijo, da se ne puste komandirati od kakega podeželskega liberalca ene ali druge branže. Zakaj vse to? Ker vedo, da bodo potem, če vzamejo ugled vsej duhovščini, prav lahko tudi vero izruvali iz ljudskih src. Poznajo izrek: »Udaril bom pastirja in ovce se bodo razkropile«. In francoski svo-bodomislec jih je že pred 100 leti učil: »Krepko obrekuj, nekaj vselej ostane.«
Vsak človek ima napake, tudi duhovnik, toda ogromna večina naše duhovščine vzorno vrši svoje dolžnosti in brani vero ne samo na prižnici, temveč tudi zunaj cerkve. Nadaljevanje glej v naslednjem stolpcu pod žrto.
d Romanje v Slovenijo. 20. maja prihodnjega leta priredijo naši rojaki iz Lo-tringije (Kreutzwalda in Merlebacha) romanje v Rajhenburg. Pride jih okrog 500.
d V Aleksandrijo je odpotoval gospod Adolf Čadež, dosedanji predstojnik frančiškanske fare v Žiški. P. Čadež je bil duša pri nabiranju darov za novo cerkev v Šiški. Iz Aleksandrije pride p. Ferdinand Zaje.
d Velike demonstracije proti Italijanom so se vršile v soboto zvečer v Ljubljani in sicer zato, ker so italijanski fašisti razdejali v Trstu slovensko tiskarno »Edinosti.
d Žandnrji zabranili katehetu vstop v šolo. To se je zgodilo te dni v Žužemberku, kjer je orožništvo zabranilo dekanu Gni-dovcu vstop v šolo. Orožniki seveda tega niso storili na svojo roko, temveč so dobili ukaz od zgoraj. Zopet se vidi, kako liberalec strupeno sovraži vero in duhovnika.
d Opozorilo. Opozarjam kmetske sinove, naj nikar ne potujejo brez dokumentov in dovoljenja v Nemčijo, posebno pa ne v Pfalzo, zasedeno ozemlje. Nevarno je, ako ne zna dobro nemški ali francoski, da ne ve, kam pride, ker jih agenti kaj pogosto zapeljejo. Ako je tukaj,si ne more več pomagati, tudi drugi mu ne morejo pomagati. Ne dajte se prodati tem agentom. Opozar-
In to baš bode svcbodomiselce, da se jim duhovščina tako krepko postavlja v bran proti njihovemu velikemu načrtu razkri-Btjanjevanja in nenravnega pohujševanja. Odtod neprestani napadi, odtod vedno smešenje duhovnikov v svobodomiselnem časopisju.
Kaj pa »klerikalizem?«
Da bi pa mogli lažje v kalnem ribariti, zato trdijo, da se ne bore proti veri, ampak le proti nekemu »klerikalizmu«. Če jih vprašate, kaj pod to besedo razumejo, navadno ne vedo ničesar povedati, ali pa je vse njih razlaganje napad na katoličanstvo in predvsem na duhovščino. Take vprašajte, zakaj to časopisje, če ni proti veri, nikoli ne nastopi za krščansko šolo, zakaj ne reče nobene odločne besede proti temu, da :z naših šol izrivajo krščanski nauk, da ga n. pr. v meščanskih šolah že poučujejo samo po eno uro na teden, v četrt, letniku uč!teljišča pa že sploh nič več. To jih vprašajte, pa boste videli, da bo vse odgovor samo besedičenje o »klerikalizmu«.
Katoličan mora povsod pokazati, kdo da je, tudi v časopisju. Saj se vendar neprestano obravnava v javnem življenju toliko stvari, ki zadevajo tudi njegovo vero. Dvema gospodoma se ne da služiti. Tudi časopis je ali za krščanstvo ali proti njemu. Ali se sme katoličan naročiti na list, ki je protikrščanski? Gotovo ne, ker bi podpiral slabo stvar. Rekli smo, da jim je boj proti »klerikalizmu« v resn;ci boj proti katoli-čanstvu. Noben katoličan torej ne more z mirno vestjo naročiti listov, ki sami pravijo, da so protiklerikalni t. j. protiverski.
jam vas, ako mislite potovati, si poprej pre-skrbite delo. Obrnite se na kakega prijatelja ali znanca, da ne boste potem jokali in prosili pomoči, ko je prepozno. — Andrej Pavšič, delovodja v Naidenfelsu.
d Zaupnike, ki so prejeli koledar naše Kmetske zveze v razprodajo najvljudneje prosimo, da bi ga res hitro spravili med ljudi. Kjer ga je zmanjkalo, naj pišejo takoj na naslov: Jugoslovanska Kmetska zveza, Ljubljana, Jugoslovanska tiskarna.
d Nove poštne znamke pridejo v promet z novim letom.
d 3 milijone 700 tisoč dinarjev je plačala Slovenija invalidskega davka samo v juliju in avgustu letošnjega leta. Tako je povedal na shodu invalidov dr. Pless, zastopnik trg. zbornice. Kam gre ta denar? Naj nam na to odgovorita dr. Žerjav in Pucelj, ki sta glasovala za centralizem. Ko bi imeli avtonomijo, ki jo zahteva SLS, bi tudi ta denar ves doma ostal. Le volimo še dr. Žerjava, Puclja in Prepeluha!
d Klic ogoljufanih invalidov. V Ljubljani se je pretekli teden vršil shod invalidov, da v zadnji uri dvignejo svoj glas, naj se jim da pravica kot srbskim invalj-dom. Težko stališče pri tem shodu je imela liberalna stranka, ki jo onemogočila sprejetje invalidskega zakona, ki ga je hotela predložiti Davidovič-Korošteva vlada in s katerim so bili vsi invalidi zadovoljni.
Državna kmetijska Sola na Grmu je dne 31. oktobra t. 1. zakl;učila svoj 52. letnik. Šolo je tega dne zapustilo 28 absolventov celoletnega cddelka, ki so prestali izpite večinoma s prav dobrim in dobrim uspehom. Priznalna diploma se je podelila Ivanu Vrabiču iz Jelše pri Litiji kot najboljšemu učencu. Dne 5. novembra t. 1. se je otvoril 53. letnik tega zavoda. Za vstop v šolo se je priglasilo 86 prosilcev, ki jih pa radi pomanjkanja prostorov žal ni bilo mogoče vseh sprejeti. Sprejelo se je le 62 učencev v starosti od 16 do 26 let. Od teh obiskuje letno žolo, to je celoletni oddelek, 34 učencev, zimsko šolo, to je zimsld oddelek, pa 28 učencev in sicer prvi letnik zimske šole 15, drugi 13 učencev. Le en učenec je slavonski Hrvat, vsi ostali pa so Slovenci in sicer je 5 italijanskih državljanov, 4 avstrijski državl anl, ostali so državljani naše kraljevine. Učenci so iz raznih pokrajin slovenske zemlje in sicer je Dolenjcev 18, od teh 1 Belokranjec, Gorenjcev je 19, Notranjcev 11, Štajercev 5, Primicrci 3, 1 Vipavec, 4 Korošci in en Slavonec, skupaj 62. Kmetijska šola na Grmu bo v prihodnjem letu obhajala štiridesetletnico svoje premestitve iz vipavske doline na Grm na Dolenjskem. V tem času je ta najstarejši slovenski zavod tj vrste vzgo il lepo število zavednih in naprednih slovenskih kmetovalcev.
d Nov zdravnik. V Radovljici se je naselil zdravnik dr. Anton Slivnik in sicer v liiši gospe Homanove.
d Ako se hočeš hitro in temeljito poučiti o socialnem vprašanju, beri dr. A. Use-ničnikovo knjigo: »Socialno vprašanje«, ki
kratko in jasno razloži bistvo in zgodovino socialne"i vprašanja ter zlasti nazorno in dosledno razvije program vsake krščansko socialne stranke. Knjiga je pisana v obliki vprašanj in odgovorov. Stauc 30 Din, po pošti 34 Din. Dobi se samo v Društveni nabavni zadrugi, Ljudski dom, Ljubljana.
d Velik spomenik bodo postavili v Sarajevu kralju Petru. Stal bo veliko milijonov kron. Dosedaj imajo nabranega že skoro 5 milijonov kron.
d Naša povest. I. B. K.: Tudi mi vemo, da je našo povest Nodlag 1. 1909 pod drugim naslovom izdala neka slovenska za-ložba. Vendar jo mi še enkrat priobčujemo in to zato, ker je: 1.) knjiga že pred vojsko pošla in 2. ker je povest prav posebno zrcalo sedanjih slovenskih razmer. Zato naj jo vsak Slovenec čital In to je mogoče lei potom Domoljuba.
Zgradba železničarskih stanovanj v Bel' gradu. V Belgradu so oddali dela za zgradbo treh železničarskih hiš, ki mora;o biti getove do novembra meseca prih. leta. Stroški so bili proračunjeni na 17,600.000 Din, a na dražbi je najnižji ponudnik prevzel dela za 11,800.000 dinarjev. Hiše bodo obsegale 80 družinskih ia 17 samskih stanovanj s kopalnicami.
Aerodrom v Belgradu. Vojno ministrstvo' je odobrilo kredit 3 milijonov dinarjev za zgradbo letališča v Bežaniji pri Belgradu.
d Žrtev liberalnega centralizma. V Ljubljani je nenadoma umrl podpolkovnik Josip Svetič, ki je že v Avstriji vedno pokazal svoje slovensko mišljenje in povsod pomagal našim fantom. Zato so ga preganjali. ?o prevratu je postal pri nas orožni-ški poveljnik, a centralizem ga je poslal v pokoj — brez pokojnine. Moža je to v dno srca bolelo. Prvo pokojnino je dobil sedaj tik pred smrtjo, 6 let po upokojitvi d Preganjana učiteljica v bedi umrla. Pred zagrebškem sodiščem se je te dni vršila tožba o preganjanju učiteljstva za časa Žerjavovega kompanjona ministra Pribičevič'a. Priče so prinesle grozne stvari na dan. Liberalni učitelji so imeli takozvani »črni kabinet«, ki je ovajal učitelje, ki niso bili istega mišljenja, na kar so morali iti v oddaljene kraje Srbije in Macedonije. »V mrzlih zimskih nočeh je moralo na tisoče hrvatskih učiteljskih rodbin zapustiti svoje domove med jokom in stokom nedolžnih otrok«, se glasi stavek v obtožnici in radi katerega je tožil Stojanovič urednika »Hrvata«. Če ni bil učitelj tekom 48 ur na mestu, je izgubil službo. Najgloblji vtis je napravilo na sodnike pismo sestre pokojne učiteljice Kamenarjeve, ki je v pregnanstvu v največj bedi umrla. Sodišče je izreklo sodbo, da je dokaz o preganjanju hrvatskega učiteljstva popolnoma doprinešen in se urednik »Hrvata« obsodi samo zato, ker je obdolžil tega preganjanja nekega Stoja-noviča. — Kaj je pri nas trpelo krščansko učiteljstvo, bo tudi do zadnje podrobnosti še prišlo na dan.___
Največja izbira
vsakovrstnega sukna in hlačevine za moške obleko A. & E. SKABERNE Ljubljana, Mestni trg 10.
3
Varčna t . adinja pere samo z milom
»Gazela«! d Slovenci v Olevelandu bodo pri volitvah v mestni zastop samostojno nastopili.
Fotres v okolici Višnje gore. Dne 7. novembra ob 4 zjutraj so čutili v okolici Višnje gore do Kočevja potres s precej močnim bobnenjem, ki je posameznike zbudilo iz spana. Ta polres je zabeležil tudi potresomer v zave -ii za meteorologijo. Ako so ga oni, ki imajo potresne tiskovine, čutili, naj javijo to zavodu.
Sava je vsled zadnjega deževja zelo na-rastla ter je 9. t. m. že preplavila veliko polja od Zaloga pa do Kresnic. Tudi v Litiji je bila Sava sinoči že vis:ko nad normalo — tako, da se je bati poplave — če ne bo takoj prenehalo deževali. — Savinja že od petka močno narašča. Vsi dotoki, zlasti pa levi, so močno narastli ter preplavljajo že mnogo polja. Voglajna je dosegla že v petek na večer robove struge.
d Goveja kuga. V Solunu se je v veliki meri pojavila živinska kuga. Celi vlaki živine so uničeni. Grška vlada je prepovedala v Solunu vsak promet z živino.
d Sleparije z živinsko soljo. Kmetijski družbi dohajajo poročila, da se ponuja v Sa-vinski dolini kajnit v podobi rdečkaste soli kmetovalcem v nakup kot živinska sol. Ker je kajnit zdravju škodljiv, svarimo naše gospodarje prod nakupom take soli, ki se prodaja za živinsko sol. Živinske soli danes sploh nimamo in kar se predaja pod tem imenom, je samo sleparija, s katero si delajo brezvestni trgovci mastne dobičke na rti on in škodo nevednega kmeta. Okrajna poglavarstva pa prosimo, da posvetijo tej trgovini vso potrebno pozornost. Kar je kaznive ;a, na i se kaznuje!
d Železniška nesreča. Ponoči o Vseh svetih je pri postaji Stalač v Srbiji brzo-vlak povozil voz, na katerem se je vozila kmetska družina Uroševič z neke svatbe. Vsega je bilo na vozu šest oseb. Ob nesreči je ostal mrtev gospodar Uroševič z ženo in hčerko, drugi so bili težko ranjeni.
d Koledar Jugolovanskc Kmetske zveze za leto 1926 je izšel letos v izredno lepi obliki. Odlikuje ga najfinejši papir in trdna vezava v celo platno. Kljub temu je cena ista kakor preteklo leto namreč Din 10. Poleg običajnih stvari, ki so v vsakem koledarju, najdete mnogo tabel , ki jih vedno rabi kmetovalec in pa več prvovrstnih gospodarskih člankov. Zlasti še opozarjamo na članek >:0 vojaški službi«, ki bo tolikim kmetskim fantom pojasnil, kaj naj store pred naborom in po naboru. — Kmetijska tiskovna zadruga je tudi izdala neki koledar z naslovom: Kmetijski koledar. Somišljenike vljudno prosimo, da pri kupovanju oba koledarja dobro ločijo. — Kdor koledarja ne dobi pri našh zaupnikih, naj piše ponj na naslov: Jugoslovanska Kmctska zveza, Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. — Prodaja ga v Ljubljani tudi Jugoslovanska knjigarna, Pred škofijo.
d Smrtna nesreča. Na postaji Kranjska gora se je smrtno ponesrečil postajni delavec Franc Rušič. Klopil je vozove, pri tem mu je spodrsnilo in je prišel pod kolesa, ki so ga strla. Doma je bil pri Sv. Luciji na Goriškem, pristojen pa v Ljubno. Zapušča ženo in dva otroka. 4'
d Nesreča. Pri popravljanju žužem-berškega župnišča se je pripetila težka nezgoda. Pri betoniranju zidnega venca pod novo streho se je delavcem podrl strop in petero jih je padlo z višine 8 metrov na tla. Eden si je zlomil nogo, drugi roko, tretji si je kost na roki nalomil, četrti se je močno pretresel. Na mesto nesreče prihiteli zdravnik dr. Pavločič jim je nudil prvo pomoč in odredil, da so jih prepeljali v bolnišnico v Kandijo. Peti ponesrečenec je pritclel najbolj na dno, tako da so ga morali izkopavati iz kupa Iramov, desk in opeke. Vsi so se bali zanj najhujšega, ker ni bilo čuti od njega niti vzdiha. On pa je mirno čakal, da so odstranili vso ruševine z njega, potem pa je skočil popolnoma nepoškodovan po koncu. • Ej, zidar se kaj nerad ubije,« je rekel smeje se, malo se je otepel prahu in šel zopet na delo. Nesreče je kriva lahkomiselnost mladih delavcev, ki so kljub izrecni prepovedi na odru sekali in žagali, s čimur so ga tako omajali, da so spone popustile.
d Dva rajhenburška roparja sta že pod ključem. Aretirana sta bila na glavnem kolodvoru v Ljubljani. To sta Fabijan Gršič in T. Sebalj. Ostalih dveh, namreč Nika Bolješiča in Toma Mešiča, ki sta sodelovala pri roparskem napadu, pa Se niso izsledili. Bolješič je rojen 1906 v Jezcra-nah, okraj Brinje, in tja pristojen. Drugi, Mešič Tomo, je 23 let star, istotako tamkaj rojen in pristojen. Mešič je bil že obsojen radi razbojništva na S let težke ječe, je pa ma-a meseca tega leta pobegnil iz kaznilnice v Gradiški.
d Skrajna brezvestnost. Nekemu kmetu v okolici Busovače v Bosni je pred enim mesccem stekel pes ugriznil kravo. Gospo-; dar se vsled nevednosti ali pa tudi broz-vestnosti za to ni menil do zadnjih dni, ko se je steklina tudi na kravi jasno pokazala. Tedaj je prodal kravo nekemu mesar u v Busovači za 800 Din. Mesar jo je ponoči natihem pobil, meso pomešal z drugim in potem prodajal vse od kraja. Z sreči je neki meščan to zvedel in stvar naznanil mestnemu zdravniku. Oblast je mesarju prepovedala nadaljnjo prodajo sumljivega mesa, možgane bolne živali pa poslala v Sarajevo v pregled. Pregled je ugotovil, da je bila krava res stekla, takoj je odšla strokovna komisija v Busovačo, pregledala po možnosti vse ogebe, ki so kupile okuženo meso, in jih nad 50 poslala v Pasteur-jeve zavode v Sarajevo, Zagreb in Novi Sad. Kmeta in mesarja so zaprli.
d Gosposki tat pod ključem. Ljubljanska policija je na Vseh svetih dan prijela spretnega vlomilca Ivana Žnidaršiča, ki ima menda na vesti do 20 precej velikih vlomov. Žnidaršič je zelo nobel tat in je vedno oblečen >šimi« od nog do glave, celo očala ima »šimi«.
d Roka pravice daleč seže. V zagrebški banki Prva hrv. štediona je uradnik Mikolič poneveril velikansko vsoto ter se odpeljal v Ameriko. Ko je v Hamburgu čakal na ladjo in na svojo spremljevalko, ki bi imela še prispeti iz Zagreba, so ga pograbili. Našli so pri njem še 800.000 Din. Izročen bo našim oblastem.
d Obešen je bil dne 3. nov. zjutraj na dvorišču novomeške ječe ropar Milan Esa-
povič, ki je lani oktobra umoril in oropal zakonska Vrdelj v Vrbinski vasi pri Krškem.
d Rop na Dolenjskem. Ravnatelja pre-mogokopne družbe »Bela Krajina«, g. No-votnya sta 2 km od Črnomlja napadla dva roparja ter pobrala 40.000 Din. En ropar je bil oborožen z dolgim nožem, drugi pa s samokresom. Stara sta 25 do 30 let. Eden je visok, šibak, drugi pa srednje postave. Oba roparja sta govorila dolenjsko narečje. Drugi manjši bi utegnil imeti na glavi na levi strani znak od udarca s palico, ki mu ga je prizadjal g. Novotnv.
d Naznanilo preselitve. Zobni atelje Filipa O g r i č a je cd 25. novembra dalje v hiši, kjer je novomeška pošta. Do tega dne se stranke ne sprejemajo. Zunanje paciente prosim, da se prijavijo pismeno vsled porazdelitve časa.	"i^i d Idila. Po cestah burja ostra brije, družina v sobi srečna žije. Šumi na mizi samovar, v njem Eudcha-čaj, nebeški darl d Priporočamo rastlinski krepilni eliksir, ki kropi želodec in dviga tek (15 Din), rastlinski čistilni prašek, čisti želodec in kri (10 Din), kapljicc zor;er slabosti (10 Din). Izdeluje in razpošilja lekarna Hočevar, Vrhnika. '0rR d Parite, da nc boste prevarani! Radi neštetih zamenjav, ki se dogajajo, zal ivajte pri trgovcih razločno le milo »Gazela«! Ponarcdbe odklanjajte!
MED BRATI IN SESTRAMI.
Italijani oskrunili Viličarjev spomenik v Postojni. Pretekli teden v noči od srede na četrtek so Italijani oskrunili spomenik slovenskega pesnika v Postojni Miroslava Vilharja. Z železnim drogom so popolnoma raztolkli naris na spomeniku. Ha Vi'harjev doprsni kip so pa obesili raz-cefrano laško trikoloro. Takšna je italijanska kultura, s katero se toliko bahajo,
OBELISK, BAZILISK, BAZILIKA, ODA-LISKA.
Obeliske imenujemo velike kamne, navadno iz enega samega kosa, na katero so zlasti Egipčani napisali veliko lepega. Bazilisk je žival, ki drugo žival s pogledom zbega. Bazilika je velika cerkev. Odaliska je mohamedanska plesavka, družabnica itd. V Miinchenu na Nemškem so gledali oče, mati in hči krasen obelisk dovršeno lepote. Pa reče hči: Poglej oče, tega lepega baziliska.« — Oče odvrne: »To ni bazilisk, bazilisk je velika cerkev; to, kar mi gledamo, je odaliska.<
NI PRAV VPRAŠAL.
Teta vpraša Janezka: »Koga imaš najrajši?« — »Mater.« — »Pa potem?« — »Tebe, teta.« Očetu, ki je pogovor poslušal, se to seveda ni dopadlo, in ie rekel: »No, kdaj pa jaz pridem?« — »Večinoma ponoči ob dveh.«
V vsako talo	Domo!	juba !
J| Priporoča se manufakturna trgovina §1 | R. Miklauc („Pri Škofu"}, Ljubljana §		
Wr~ ^-m
POLITlCni • 2HPISK1
mk__
Poslanec Dušan Sernec je imel v nedeljo 8. t. in. shoda na Brezjah in v Gorjah. Četudi je lilo ves dopoldan, vendar je bila zlasti v Gorjah udeležba zelo zadovoljiva. V obeh krajih so vsi zborovalci odobrili delo jugoslovanskega kluba in sklenili vztrajati v boju za pravice slovenskega naroda in za njegovo avtonomijo.
p Shod zaupnikov SLS se bo vršil v nedeljo 15. novembra ob pol 10. uri dop. v Kranju v »Ljudskem domu«. Ker so na vrsti važne gospodarske zadeve, prosimo, da se vsi zaupniki gotovo udeleže shoda.
pPozor, obrtniki in trgovci kranjskega davčnega okraja! V nedeljo 15. novembra bodo volitve v pridobninsko komisijo, ki bo obenem odločevala o velikosti davka na poslovni promet. Zato naj se vsak udeleži volitve v svo/em davčnem okraju. Kranjski okraj kandidira sledeče: Za III. razr.: član Poljanec Josip, posestnik in čevl jarski mojster, Sebenje 35; namestnik Kušian Jernej, trgovec in posestnik v Kranju. — Za IV. razred: člana Hafner Jožef, posestnik, gostilničar in župan v Škof ji Loki; Sitar Jožef, posestnik in mizarski mojster, Križo pri Tržiču. Namestnika: Kavčič Ivar, klepar, gostilničar in posestnik v Škofji Loki; Kodo Franc, čevljarski mojster v Kranju. — Voli se cd 8 do 1 v davčnih prostorih v Kranju, Škofji Loki in v Tržiču. Torej na volišče, da se zamorete obračati na člane, katere boste izvolili. Kdor pa doma ostane, ta naj ne toži o velikem obdavčenju.
p Radič pride med nas. Dr. Korošec ji bil zadnja dva tedna v Dalmaciji, da je na tamkajšnjih shodih nam sorodne hrvatske ljudske (pučke) stranke govoril. Ti shodi so bili zelo dobro obiskani tudi v krajih, kjer misli Radič, da je bilo vse vanj zaljubljeno. Naenkrat je radi teh shodov v radičavskih vrstah zavladal strah. Kaj če Hrvatje v Dalmaciji uvidijo nesmiselnost radičevske politike? Da bi ustrašili Korošca, da ne bi več na Hrvatskem govoril o katoliški politiki, so zagrozili v zadnji številki svojega lista »nam«, da bodo spet prišli Hrvatje na slovensko agitirat. — Nas samo zanima, kako bodo to naredili. Dvakrat so poskusili, pa so obakrat tepeni. Naj g. Radič kar pride, malo zabave tudi naši ljudje radi pogledajo. Svojih ljubih zaveznikov nekdanjih samostojnežev ne bo rešil.
p V Radičevi republiki. Gospodarski krogi v Osijeku na Hrvatskem so poslali v Belgrad odposlanstvo, da se odneha v iztirjavanju prevelikih davkov, ker sicer preti polom. Kakor se vidi, Radičevci v vladi za Hrvate zelo veliko »delajo«.
p Na dilci. Ministrski svet je dobil ponudbo slovenskih liberalcev, da želijo vstopiti v vlado. Vlada se je o tem dolgo časa posvetovala, potem pa sklenila, ua ne sprejme te ponudbe, ker liberalci v Sloveniji jima jo skoro nikogar za sabo. Hudo žalostno 1 p Fantje mir! V radikalnem poslanskem klubu so vedni domači prepiri. Posebno kmetje se pritožujejo, da se od tedaj, Nadaljevanje glej v naslednjem stolpcu pod črto.
fH?--
nRzrms
_^_
DIJAŠKA LOTERIJA.
Pred tremi meseci smo objavili proglas, ki ga je izdal loterijski odbor »Dijaškega podpornega društva« v Ljubljani. Odbor, v katerem so poleg drugih odličnih duhovnikov in lajikov tudi gg. škofa ljubljanski in mariborski, pravi med drugim, da je baš v sedanjem času velika potreba, da se omogoči študiranje tudi kmetskim in delavskim sinovom. Ti stanovi so pri nas še najmanj pokvarjeni in iz teh so izšli naši najboljši možje. Zadnja leta pa se žal — vsled gospodarskih razmer — vedno bolj opaža, da prihaja ravno iz teh stanov najmanj dijakov. Zato nam preti nevarnost, da nas čez leta preraste brezverna inteligenca, ker ta stanuje največ po mestih in jo študiranje toliko ne stane. Da se s skupnimi močmi doseže, česar posameznik ne premore, je priredil cdbor veliko dobrodelno loterijo z dobitki v vrednosti 120.000 Din. Loterija ima namen omogočiti predvsem akademsko menzo v Marjanišču ter Dijaško podporno društvo sploh. Trosimo naše prijatelje, da podp: o to blago prizadevanje s terr, da kupujejo srečke tega društva. Srečke so po 10 Din in se dobe po vseh trafikah po mestu in deželi, dalje po naših trgovinah in konzumih ter pri naših akademikih. Imajo jih tudi mnogi župni uradi. Kdcr nima sicer prilike jih dobiti, naj piše ponje odboru »Dijaškega podpornega društva- v Ljubljano, Akademski dom na Miklošičevi cesti 5. Sprejemajo se tudi raz-prcdajalci, ki dobe 10 odstotkov od izkup-ljene vsote.
n Izobraževalno društvo na Črnučah priredi v nedeljo 15. novembra ob 3 popoldne v društvenem domu vesoigri »Pred sodnikom« in »Junaki«. Pred igro naslopi taniliuraški zbor. Pridite pogledat!
n Prostovoljno gasilno društvo Višnjagora priredi v Ljudskem domu v Št. Vidu pri Stični v nedeljo t. j. 15. t. m. popoldne ob 3. uri ljudsko igro »Stari Ilijac. Ker je čist dobiček namenjen za plačilo nove motorne brizgalne, ';atero se ej društvo v zadnjem času nabavilo se preplačila hvaležno sprejemajo. K obiti udeležbi vabi odbor.
n Društvo slovenskih absolventov kmet. šol ima dne 22. novembra t. 1. izredno glavno skupščino v Ljubljani na Gosposvetski cesti Gostilna Novi svet (Prešernova soba). Dnevni red: Razpust driutva in eve ituelni pristop članov k društvu kmetijskih strokovnjakov za Slovenijo.
odkar je v vladi tudi Radičeva stranka, kmetom vedno slabše godi: preobremenju-jejo se z davki, zmanjšuje se cena za nakup tobaka, pri agrarni reformi gre tako, kot bi pod vlado »kmetske demokracije« nikakor ne smelo. Toda to so domači prepiri; kadar pride g. Pašič in zakliče: Fantje mir, so vsi pridni kot otroci. Zakaj Pašič ve, da se pod Radičem kmetu mora slabo goditi, sicer Radičevcev ne bo mogel razbiti, To pa baš hoče.
p 15 milijard izdatkov je predvidenih
v prihodnjem proračunu. Za pokritje bo treba novih davkov. Živio Pucljev in Žerjavov in Prepeluhov centralizem. — Tudi radikalni poslanci se že upirajo in pravijo, da je stališče finančnega ministra radi teh 15 milijard precej omajana
W	W
PD-SL?CTU
te_^ ^
Barbarska nasilja Italijanov nad Slo-venci. Fašisti divjajo po ceii Italiji. V noči od 5. na 6. novembra t. 1. so doživeli naši primorski bratje novo fašistovsko nasilje. Italijanski listi so namreč prinesli vest o nameravanem atentatu na Mussolinija. Zaprli so res nekega socijalsitičnega poslanca in enega generala, ki sta baje pripravljala napad na fašistovskega glavarja. To je pa dalo fašistom povod, da so širon^ cele Italije uprizorili velikanske demonstracije. Po vseh mestih so oboroženi fašisti pustošili in razbijali imovine njim nasprotnih organizacij. Spravili so se pred vsem nad socijaliste, komuniste in prostozidarje, katere tudi smatrajo za nevarne nasprotnike. Razbijali so tiskarne, pohištvo pa so zmetali na ulico in ga zažgali.
Strašno so divjali fašisti v Trstu. Najprej so prostozidarjem razdejali njihove prostore, vso opravo in knjige pa zažgali. Nato so pa vdrli v slovensko tiskarno, kjer se tiska tržaški slovenski dnevnik »Edinost«, Iz uredniških prostorov so vso opravo, knjige, rokopise in arhiv zmetali na cesto, polili z bencinom in zažgali. V tiskarni so razbili vse stroje. Uredniki so se komaj rešili. Policije ni bilo nikjer. Šele ko so divjaki odšli, so prišli gasilci in policija. Povzročil so temu slovenskemu podjetju 1 milijon lir škode. — Umljivo je, da so ta divjaška nasilja vzbudila po celi naši državi veliko ogorčenje. Ko so prišle prve vesti o napadu v Ljubljano, se je na ulicah zbralo mnogo ljudstva, ki so glasno dajali duška svojemu oogrčenju nad nečuvenim barbarizmom Italijanov. Bati se je bilo, da bodo demonstranti napadli laški konzulat, zato ga je policija skrbno zastražila, V nedeljo so se v Ljubljani, Zagrebu ni Belgradu vršila velika protestna zborovanja proti Italijanom, ki so pokazala, da rojaki onkraj meje niso osamljeni, ampak da z njimi sočustvuje ves jugoslovanski rod, ki jih ne bo pogubil, dokler se tudi oni z nami ne združijo pod streho hiše ene.
Italijanska vlada preganja opozicijo.
Vsled baje nameravanega napada na Mussolinija je tudi vlada pričela brezobzirno preganjati opozicijonalne stranke. Ustavljenih je mnogo socialističnih listov, razpuščena so vsa socijalistična društva in mnogo voditeljev so zaprli. Nič boljše se ne godi prostozidarjem. Po celi državi se je izvršilo nebroj hišnih preiskav, ki pa niso imele nikakega uspeha. Sumi se, da si je »napad« Mussolini sam pripravil, da najde s tem nov povod za preganjanje nasprotnikov.
Perzijski kralj odstavljen. Revolucionarno gibanje med narodi na vzhodu se vedno bolj širi. Na vrsto je sedaj prišla
Ia- Amerika
se imenuje fina rujava kotenina, Izdelana lz naj. boljšega ameriškega bombaža. — Po trikratnem
praniu postane snežno bela. V zalogi pri
A. & E, SKABERNE = Ljubljana, M«stnl trg 10.
„
RAKITNA.
Kmetski list St. 48 ie objavil dopis iz nase vasi, v katerem sc znaša nad SLS navdušen nasprotnik nameravane ceste z namenom, da l)i za svojo stranko, kateri načeluje velikolaški Pucelj .pridobil iz vrst SLS več pristašev in s tem tudi več nasprotnikov toliko zaželjene ccste na Borovnico. — Enkrat za vedno naj bo povedano, da se s Pucljevo stranko ne moremo prej pomenkovati, dok'er bo imela v Rakitni in v Preserju take repre-"zentante, kakršne ima že od prevrata naprej.
—	Ideja za cesto iz Rakitne v Borovnico .ie že stara, pogrel ,io je po občinskih volitvah nam dobrohoten človek in katera je v kratkem dobila toliko podpira.leev, da smo bili vsneha skoro sigurni. — Da je zadeva, za nekai lukenj nazaj padla, pa ni SLS kriva, ampak bo!j napajanje bivših samostojnežev proti njej v naši vasi in v Preserju. — Posebno naj se po u če o tem vsi neverni Tomaži pri preserskih članih cestnega odbora
vrhniškega. _ Kljub trenutnemu nevspeliu
naša zahteva ne bo šepnila, kakor ko samostojneži, katerim je pripadal dopisnik, vzdignili jo bomo z nova, kadar bo Rakitna vsa pametna in kadar bo dopisnik omenjenega članka utihnil.
BREZNICA.
(Razno.)
Na Breznici se popravlja oziroma zida nov društveni dom. Sedaj, hvala Bogu, ga imamo žc pod streho. Za to se imamo zahvaliti samo pre-častitemu g. kaplanu. Koliko so žrtvovali, predno se je začelo zidati. In pa fantje in dekleta, to se pravi Uaj da je gorenjska kri. Vsak večer skozi 3 mesece so delali »kulukc. Tudi tamburaški zbor ime.mo na Breznici, igrajo namreč samo dekleta.
—	V nedeljo dne 8. nov. je imela Strokovna zveza iz tovarne verig v Lcsrah veselico v Žirovnici.
PODZEMELJ.
Pridnost naših cerkvenih pevcev, ki so I> iredili poleti 4 cerkvene koncerte po Beli Krajini, je silno zbodla nasprotnike. Svojo bolečino in skrito jezo so pokazali o Vseh svetih, ko so prepovedali cerkv. zboru imet} pevske vaje v Soli, in mu hkrati odpovedali prostor za harmonij. Ali ni čudno: tisti, ki je pred letom na vse načine prosjačil za cerkv. harmonij, češ, posodite ga šoli, da bomo otroke učil cerkv. petja za šol._ maše (mimogrede omenjamo: otroci so peli samo enkrat
'i K-TSU& SflBK	—
pri šol. sv. maši, potlej nič več; nasprotno pa so prav pridno drgnili sokolsko popevko »Ajrno, sokoliči«), prav tisti jc z<laj zahteval, da sc harmonij odstrani iz sole! Niti toliko ni počakal, kaj reče k temu okrajni Šolski svet, ki edini ima odločevati o sol. prostorih.
Kaj jc zgrešil cerkv. zbor? Nic, razen tega, da je k a t o 1 i S k i in tla ga vodi duhovnik. Za izgon cerkv. pcvcev iz šole se povdar-ja tole: 1. Cerkveni zbor si je nadelI ob času svojih koncertnih nastopov iino »Katoliško prosvetno društvo«. Ker se je prekrstil pod finno »katoliški«, je s tem postal strankarski; strankarstvo pa ne spada v šolo, torej ven iz šole. 2. Pri koncertih in cerkv. petju ni sodelovalo učiteljstvo, zato zbor ne more uporabljati šol. prostorov. 3. Zbor ni posodil uci-telifitvu svojega harmonija za šol. prireditve. 4. G. kaplan, ki poučuje cerkv. petje, se kaze nenaklonjenega učiteljstvu. 5. Pevske vaje preveč motijo v šoli stanujoče učiteljstvo, pevci delajo razne nerednosti, tako da se trese šolsko poslopje. — To se nam je vrglo v obraz in radi tega smo samo mi krivi, drugi pa nedolžni!
Dragi bravci »Domoljuba«! Radi imena »katoliški« moramo iz šole. Ali ni to napad na naše katoliško versko prepričanje! In od koga? Od tistih, katerim ne smeš reči, da so protikatoliški! G!ejte prikrit verski boj v naši fari. Vprašamo: čemu vas bode izraz »katoliški«? zakaj je radi katoliškega naslova boj proti cerkv. zboru? Vsi narodi smatrajo petje za umetnost in ga pridno gojijo po šolah in pevskih društvih. O tem ste tudi vi, nasprotniki, prepričani. Dobro veste, kako vzgojno in bi azil no vpliva petje na ljudi, jim brusi značaj in zmanjšuje sirovost. Zakaj potem preganjate poštene pevce, ki opravljajo tako važno kulturno delo? Vsak dan trobite, da vam je edino za izobrazbo naroda in ne za strankarstvo; zakaj pa zdaj ovirate človeka, ki se resno trudi za lepo petje med belokranjskimi ljudmi!? Čemu ste proti pevskemu zboru, ki je pokazal z javnimi nastopi toliko veselja do umetnega petja in tudi zmožnost za velike uspehe!? — J. R.
D. M. v POLJU.
(Občinsko gospodarstvo.)
Zopet se oglašamo danes z našega kraja, da podamo tako tudi širši javnosti sliko iz dobe naše največje svobode: Kaj je delal ge-rent in njegov sosvet, je že tako precej znano našim ljudem. Hoteli smo razmere že poprej
Perzija, kjer so pretekli teden odstavili kralja ali šaha, kakor ga tam imenujejo. Odstavljeni šah Ahmed je šele 27 let sl_r in se je za vlado malo brigal. Živel je večjidel v inozemstvu in se zabaval v raz-nin letoviščih. Na čelo države je sedaj stopil bivši ministrski predsednik Riza. Perzijsko ljudstvo je odstavitev šaha z veseljem pozdravilo.
Boji v Siriji se nadaljujejo, Vstaši imajo južno od Damaska zbranih okoli 20.000 mož, ki neprestano naskakujejo mesto. Francozi so Damask močno utrdili, ulice 60 zabarikadirane, okoli mesta pa vozijo oklopni avtomobili. V okolici Damaska so vstaši zasedli nekoliko višav. Vstaiki vodja Eahri je proglasil Sirijo za neodvisno republiko, sebe pa je oklical za predsednika. Ker vstaše podpira ves muslimanski svet, je francoski protektorat nad Sirijo resno ogre^en. Tudi velike armade, ki jih Francozi vozijo v svoj; kolonije, jih bodo
Nadaljevanje glej v naslednjem stolpcu pod črto.
61
težko rešile, ker neprestanih vojsk je tudi francoski narod sit.
Oton Habsburški bodoči madžarski kralj? Iz Madžarske se širijo vesti, da se Madžari čisto resno pripravljajo na to, da nroglasijo Karlovega najstarejšega sina Otona za kralja. Baje so se s Cito že vse dogovorili glede povratka cele njene družine na Madžarsko.
Rusi in Kitajci. Ruski sovjeti so silno dalekovidni in si znajo pridobivati zaveznikov, Ker jih nekatere zapadne države še vedno prezirajo, so Rusi pričeli osvajati vzhod in tam iskati zaveznikov in prijateljev. Posebno pozornost obračajo Kitajski, kjer že sami niso preveč zadovoljni s tujimi gospodarji. Silno pozornost obračajo Rusi kitajski mladini, ker vedo, da tisti, ki ima mladino, ima bodočnost. Tako so v Moskvi ustanovili posebno visoko šolo za Kitajce, Gotovo se bodo študentje na tej univerzi navzeli komunističnih naukov in bodo pozneje najboljši razširjevalci komunizma med Kitajci
opisati, toda to bi bilo preveč za enkrat. Da. nes nai omenimo zo?>ct samo eno točko, ki zadeva predvsem naše kmetske gospodarje, namreč zadevo lova. Lov oddaja občina skupno za pos estnike v najem in sicer potom javne dražbe običajno za dobo petili let. l)e-nar ie last dotičnih kmetov cele vasi, ki svo. bodiio razpolagajo z njim. Lahko ga pre.
' '	~ ..... ' iiliko
puste občini za javne namene, ali pa ga lalik zahtevajo za sebe, da se Jim izplača, I udi naši občini je potekel rok petih let. In kaj s
naredili možje, ki so z današnjim županom sedeli v gerentskem sosvetu, ter tudi pripadali kmetskeinu stanu? Sklenili so takrat, da se lov pusti brez dražbe za isto ceno sedanjemu lastniku naprej, dasi bi se lov kar za gotovo vemo, oddal že več kot se enkrat toliko. Na predlog g. Jakoba Dimnika so odborniki kluba SLS soglašali s predlogom da se sklep razveljavi in odda lov na dražbo, ki ho za precej tisočev presegala dosedanjo vsoto. Ta predlog ie bil tudi sprejet Poročali bomo še natančneje o tem. Odborniki bivšega sosveta so tako zopet dali krepko zaušnico samim sebi, bivši geient se .ie pa gotovo prepričal, da mu večina, Iti jo je snravil za sebe. ni
dinarjev ali približno 1GO.OOO krnn. Ker ni najti nobene pogodbe, so naši odborniki načrte odklonili in prepustili nadaljni u? 1 .
MIRNA.
(Obč. volitve.)
Volilce opozarjamo, <!a so razgi.J ii volilni imeniki zji občinske volitve. Somišljeniki naj si jih ogledajo ob uradnih urah, če niso morda izpuščeni. Ne dajte sc begati od nasprotne agitacije, ki nastopa z lažjo in zvijačo. Posebno pazite, da se no podpišete na njihove kandidatne liste. Podpišite se le človeku na listo, na kateri so naši možje. Kako znajo lagati, lahko spoznate z tega, kako hočejo oblatiti starega župana, kateremu šest mesecev, odkar jc občinski zastop razpušcen, niso mogli ničesar očitati. Pred volitvami lažejo v nadi, da bi lahkoverne zmešali. Take stvari naznanite, da bodo imeli priliko dokazati jih drugod. Bahajo se, da gotovo zmaga jo, Ta račun brez krčmarja ne bo veljal. Nasprotniki do volitev vedno zmagujejo, samo čudno, da so na dan volitev še vedno bli te-peni.
VRANJA PEČ.
(Spominska plošča.)
Na Vseh svetnikov popoldne nam je odkril č. g. p. Benedikt iz Kamnika spominsko ploščo osemnajsterim v svetovni vojni padlim in pogrešanim vojakom-faranom v cerkveno steno vzidano. Ploščo je zadovo'jivo izdelal ljubljanski kamnosek g. Toman (stane 2600 Din), zložili so zanjo po večini vsi družinski očetje, največ pa. se je trudil zanjo zavedni invalid — krojač Tone Tome, kateremu bodi v imenu padlih tovarišev tudi na tem mestu izrečena zahvala. — Plošča bodi obenem bodočemu rodu pomnik, da postavi ob svojem času tudi sedaj še živečim vojakom bojevnkom primeren spominek. V ta namen smo že sedaj plodonosno naložili inalo vsoto, iz katere naj se po možnosti ob obletnem spominu opravi ena sveta maša za ranjke vojake in plošča dostojno oskrbuje. Pozabili tudi nismo na dan odkritja potrebnih invalidov s primernim darom, ki smo ga izročili kamniški podružnici invalidov.
ŠT. JERNEJ NA DOLENJSKEM.
(Razno.)
Ko je dne 31. novembra peljal posestnikov sin Franc Skubic iz Gor. Preroke P" Št. Jerneju domov listje, se je prevrnil nanj voz. Naslednji dan je umrl. Nesreča niKon ne počiva. Umrla je dne 4. novembra Muri.]« Furar iz Javorovice pri St. Jerneju. Zapusta 4 nedoletne otroke. Najmlajši je star koma. 7 dni. - Um se je omračil Jožefi Bambic. pos. hčeri iz Št. Jerneja. Dne 6. novembra s« jo zročili v umobolnico na Studenec P" Ljubljani
BODICA PRI GROBUAH.
(Posvetitev presv. S. J.)
Nedelja 1. novembra nam ostane vgem vašča-iKini v neizbrisnem spominu. Ta dan smo se pred novopostavljonim znamenjem posvetili javno preštetemu Srcu Jezusovemu ter mu prisegli zvestobo, ko smo mu klicali: »Tvoji smo, Tvoji hočemo biti.c Nad vse ganljiv jo bil prizor, ko so po dopoldanski službi božji preč. g. vizilator iz Grobelj blagoslovili krasno izdelan kip Najsvetejšega Srca. Se bolj ganljivo pa jo bilo, ko so štirje krepki fantje dvignili ta kip na lepo okrašeni nosilnici na ramo in ga odnesli med petjem in ubranim potr-knvanjom v dolgi procesiji iz cerkve na njegovo novo bivališče, z mlaji, zastavami, venci, zelenjem in cvetiem okrašeno znamen>. Tu je bil kratek nagovor, nato pa se je cela vas posvetila Presvctcmu Srcu Jezusovemu. Zdelo sc nam je kakor da kliče to božje Srce z novega bivališča: »Na tem kraju, iz ti <;a Srca bo izviral vir milosti vsem, ki so s« trudili ter mi postavili bivališče, izvirni bo vir milosti vsem, ki me bodo tu spodobno častili, izviral bo studenec milosti na vso vas, saj sem jaz Kralj vseh kraljev, Gospod vseh gospodov.« — Bilo je veliko truda, veliko stroškov, veliko požrtvovalnosti, pa vsega toga se nismo zbali. Imeti smo hoteli v svoji sredi Njega, ki jo Kralj in središče vseh src. — Ti pa o Srcc Jezusovo, poplačaj tisočero vsem, ki so količkaj pripomogli postaviti Ti ta' doni, vsipaj nanje blagoslov in postavi jim tudi Ti kdaj dom, prijeten dom v nebeški višavi! — Uodičan.
MOTNIK.
(Smrtna !:,:: a.)
i/)ic 29. oktobra je po dolgi, mučni bolezni »mrl v 54. letu starosti Valentin Grabner, posestnik, Žagar in lesni trgovec, p. d Ksaverk v Zaja-sovnikn, fnra Motni k. K«! svojo bolezni si jo nakopal med vojno v Galiciji in v Karpatih in naposled v ruskem ujetništvu, o.I koder n1) je ;:ov.".iI leta 1918, decembra meseca. Bil je zvest pristaš SLS in dolgo vrsto let naročnik »Domoljuba«. Da je bil umrli med ljudstvom povsod splošno priljubljen, priča njegov pogreb, katerega se j? udeležilo mnogo ljudstva iz domačo molniške kakor tudi iz sosednje št. gotarsko in vranske tare. Vsem, ki so ranj-kega poznali, se priporoča, da ga ohranijo v blagem gpoiciiiu.
ŠMIHKL PRI NOVEM MESTU.
(Razno.)
Kat. prosvetno društvo živahno deluje._ Pred mesecem je priredil društven pevski zbor v Novem mostu pevski koncert, ki je nad vse pričakovanje dobro uspel. V neieljo 8. novembra pa je otvorllo društvo gledališko sezono z, igro »Rešitelj«. Nastopilo jo 20 lantov. Društvo je pritegnilo dosti novih moči, da jih izvežba in vpelje v društven in orlovski krog. — Šola v Šmihclu in Novem mestu jo žc precej časa zaprta. Menda sc je pojavil slučaj nalezljive bolezni — škrlatinkc. Usojali bi si pripomnit^ da jc previdnost pač zmeraj na mestu, a čo pomislimo, dn jc samo radi kakega malenkostnega, lahkega slučaja šola kar po ceMk 14 dni zaprta, sc n a in pa vseeno zdi, da šola malo preveč škode trpi, Soj kolikor nam je znano tudi v <«jiibi;ani, kjer je nevarnost nalczljivosli nekoliko vetja, zaradi kakega posameznega slučaja šo ne zapirajo šol, oziroma ia vodov, posebno šo no, fe bi se izkazalo kdaj, da nalezljive bolezni sploh ni.
VRHPOLJE,
(Razno.)
Ponesrečil se je pred kratkim tukaj posestnik Jožo! Menila. Pri kritu strehe jc padel raz lestvo in si poškodoval lobanjo. Vsled ziulobijenc rane jc posllejrel v ljubljanski bolnišnici. Prepeljali so ga na farno pokopališče v Moravčah, kjer smo ga ob obilni udeležbi ljudstva spremili k zadnjemu počitku, (svetila mu večna luč! — Dne 21. oktobra pa se jc poročil načelnik tukajšnjega Orla g. Fr. Kodrman. V zglednemu in silno delavnemu članu našega Orla želimo obilo »reče v novem stanu.
SV. JURIJ OB JUŽNI ŽELEZNICI.
(Prosvetno društvo.)
Tukajšnje kat. prosv. društvo je imelo svoj rodni občni zbor in si jo izbralo marljivo dclavco v odbor, ki so: predsednik Soler Martin, Bezovje; Podpredsednik g. duh. svetnik Valentin Mikuž; tajnik Ivan Cater, Bezovje; tajnikov namestnik g. kaplan Jožo! Bczjak; blagajnik Tomaž Gašparšič, trg Nadaljevanje glej v naslednjem stolpcu pod črto.
EDSPO
Sadje za dom.
SADJE ZA DOM.
Izmed vseh naših domačih kmetijskih pridelkov se sadje kot hrana najmanj ob-rajta in najmanj upošteva. Na tisoče vagonov sadja pridelamo, pa kako bore malo tega božjega daru použije producent sam! Ogromna večina se proda. Kar pa ostane, predelajo izvečine v sadjevec ali celo v žganje. Malokje shranijo kaj več jabolk za zimo in še tisto malo kar ostane doma v presnem stanju, je slabo spravljeno in se prav negospodarsko uporablja.
Napačno je tako ravnanje že sploh z ozirom na veliko važnost sadne hrane. Dvakrat napačno za družine, kjer so otroci. Sveže sadje sicer nima tolike in take redilne vrednosti kakor n. pr. krompir ali fižol, vendar pa tudi v tem oziru ni prazno kakor se vobče sodi, kajti ima 10—15 od-stot. sladkorja, ki je važna redilna snov. Toda še važnejši je posredni vpliv sadne hrane. Saj je nepobitno dokazano, kako ugodno deluje sveža sadna hrana na prebavo, kako blagodejno učinkuje na živčevje, na krvni obtok itd. Tako pri vsakem človeku. Kaj pa šele pri otrocih, kjer se organizem šele razvijat Pa tudi kuhano sadje in razna jedila iz njega so prav tako prijetna kakor koristna izprememba zlasti na mizi preprostega kmeta, katerega vsakdanja hrana je vobče kaj enolična. Zato ne moremo dovolj v živo priporočati, da se vselej, kadar je sadna letina, primerna množina sadja pusti za dom, da se pravilno shrani in da se pametno uporablja.
Doba, ko v naravi ni nikakega sadja, traja pri nas od začetka novembra do konca maja, torej celih 7 mesecev ali okroglo čez 200 dni. Ako računimo na dan in na osebo y4 kg sadja, znese to za celo dobo lia osebo 50 kg. Kjer je pa v družini več otrok, je pa to premalo. V tem slučaju bi 100 kg na osebo in zimo ne bilo nič preveč.
Sadje za zimo je treba pa tudi primerno shraniti, da se tekom te dolge dobo na pokvari. Kjer imajo zmisel za sadno hrano in nekoliko dc!<re volje, že najdejo tudi v najskromnejših razmerah kotiček, kamor postavijo preproste police za sadje. Treba le, da je prostor snažen, da se da zračiti in da je moči po potrebi sadje prebirati. Sadna shramba naj bo kolikor mogoče hladna, vendar pa ne toliko, da bi sadje zmrznilo. Važno je, da ni preveč vlažna in da se da zračiti. V temi se sadje bolje ohrani in bolj počasi zori nego na svetlem. Gnilobo zelo oviramo, ako sad-
Sv Jurij; za narodno obrambno dclrt g. kaplan Al. Drvodel; za treznost Lizika Zorko, trg Sv. Jurij; prcgledovalec računov Franc Žličar, trg Sv. Jurij; knjižničar Martin Spolenak, Repno; odborniki: Jož. Klanjšek, Anica Rančigaj, Terezija Cater, Tončka Selič in pevovodja Valentin Raztočnik. Ker je odbor v dobrih rokah je upati, da bo društvo marljivo prirejalo razne predstavo in vršilo drugo prosvetno delo. Bog H vil - Kmečki lant ii okolice.
no shrambo vsako leto prebelimo in jo večkrat zažveplamo.
Konečno je treba s sadjem pametno gospodariti. Sadje naj bo pod ključem — to je prvo pravilo. Nikdar naj se ne trpi, da bi si posli ali celo otroci sami jemali sadje. Kjer otroci gospodarijo po sadni shrambi, tam je kmalu prazna. Sadno zalogo je treba vsaj vsakih 10 dni pregledati in odbrati, kar se hoče pokvariti. S tem se reši načeto sadje, zdravo se pa obvaruje pred kvarjenjem.
G o s p o d ar s te a obves&SSa.
Poročila o cenah denarja, živine, žita in lesa nam najbrže pomotoma niso bile dostavljene. Zato prosimo oproščenja.
g Izvoz konj. Kupčija s konji se je te dni poživila. Ivoz naših konj gre predvsem v Švico in Avstrijo. Največji del odpade na izvozno tvrdko Vajda, Čakovec, ki izvozi tedensko po dva vagona konj preko Maribora v Švico.
g Končna cenitev svetovnega hmelj-skega pridelka. Odbor III. mednarodnega hmeljarskega kongresa je v svoji zadnji seji končnoveljavno ocenil svetovni pridelek hmelja na 958.500 centov po 50 kg. Od tega je pridelala Jugoslavija 40 tisoč centov in sicer Slovenija 13.000 in Bačka 27.000. Ta svetovna cenitev presega ono od 1. avgusta za 70.000 centov po 50 kg. To se razlaga s tem, da se avgusta niso še dali oceniti natančno veliki nasadi poznega hmelja posebno v Angliji in v Ameriki. Verjetno je, da je ta nova višja cenitev med vzroki, ki so zakrivili nazadovanje cen hmelja.
g Oddaja vinskih trt in sadnih dreves iz drž. trtnic in drevesnic mariborske oblasti. Prihodnjo spomlad se bodo oddajale iz drž. trtnic in drevesnic v mariborski oblasti trtne in drevesne sadike na/bolj upel jamih vrst, kakor; laške grašovine, muškatnega silvanca, belega burgunca, rumenega šupona, zelenega silvanca, žlahtnine in dr., cepljenih na ripa-rijr» portalis, rupostris št. 9, solonis 1616; nadalje od jablan: štajerske mošancije, renskega bobovca, baumanovko, kanadko i. dr. po sledečih znižanih cenah: cepljenke Ia, po 1500 dinarjev 1000 komadov; korenjaki Ia, po 250 dinarjev, Ha po 75 Din 1000 komadov; ključi Ia, po 100 Din, Ha po 35 Din 1000 komadov; drevesa (visokodebelnata) Ia po 15 Din, Ha po 10 Din komad. — To blago se razdeli med manj imovite posestnike, ki doprineseio od pristojne občine tozadevno petrdilo. Even-tuelni preostanek se dodeli imovitejšim posestnikom, katerim se pa zaračunajo trte in drevesa za 50 odstotkov dražje. Nadalje veljajo te cene le na odanem mestu v dotična trtnici ali drevesnici. Za omot in dovtoz na železnico se zaračunajo lastni stroški. — 1 rl dodelitvi se bodo v prvi vrsti upoštevali vinogradniki in sadiarji mariborske oblasti, potem šele ostali. — Naročila morajo biti kolkova-na (5 Din za vlogo) in se imajo vložiti najkasneje do 25. novembra t. 1. ali pni pristojnem srezkem ekonomu ali pa pri dotični drž. trtnici ozir. drevesnici, od-nosno pri »Vinarskem in sadjarskem nadzorniku za mariborsko oblast v Mariboru«. Po tem roku se raz-dele zaloge sorazmerno med vse opravičence in »e jim dostavijo tozadevne nakaznice.
Varčna gospodinja pere samo z milom »Gazela«!
Vzgoja.
Samoljubje. Naravna in upravičena skrb za samega sebe pre de v pretirano samoljubje, ako otroka razvajamo in v vzgoji popuščamo.
Vsaka mati misli vedno na to, kako bi otroka zabavala. Cela družina priteče, če zajoka, da ga pomiri. Kadarkoli le pokaže kakšno željo, mu jo hitro izpolnijo. Zdaj iztegne ročico za to, zdaj za ono igračko, brž mu jo prineso. Vrže jo na tla aii udari po nji in vs aokolica hiti pobirat ter pa pregovarja v njegovi razdraženosti in mu zopet ponuja kaj drugega. In tako gre to dalje. Otrok raste. Je in pije, kadar in kar sam zahteva. Ako ga starši vzemo s seboj, jih sili domov in oblastno določa, kam naj gredo, koliko časa naj tam ostanejo tako, da starši napol v zadregi, napol v ne-potrpežljivosti izpolnijo njegovo voljo. In tako postaja vedno drznejši v svojih zahtevah. Domači ga vodijo na vse zabave in jemljejo povsod s seboj ter mu izpolnijo vsako željo kakor nekaj po sebi umevnega. Tako se čuti otrok za središče, okoli katerega se vse suče in — egoist, samoljubnež je gotov.
Nikoli se ne navadi tak otrok, da bi se odpovedal čemurkoli, da bi drugim prihranil kakšen trud, ali napravil kakšno ve-se je. Zato pa tudi ne pozna sladke zavesti, ki jo občuti človek, ko komu napravi veselje. Da bi pa komu kaj pomagal in pri tem sam kaj trpel, to mu niti na misel ne pride, koga razveselit! in se sam veselju odpovedati, to mu je docela tuje. — Hvaležnosti ne pozna; ne zahvali se nikoli, ali le prisiljen. Vse zahteva zase kot svojo pravico. Občutljivost, domišljavost neprijaznost in nehvaležnost so naravne posledice take vzgoje.
Pametna mati vadi otroka od prve mladosti na to, da je zadovoljen s tem, kar mu da. Ob pravem času pa mu zna tudi kaj odreči. Zgodaj ga že vadi v skromnosti v jedi in pijači, obleki in vseh življenskih potrebah. Doma, v krogu družine ga navaja k ljubezni in postrežljivosti in uslužnosti napram vsem. Kadar se pokaže katerikoli izrodek samoljubja, pride s svojimi iznajdljivimi vzgojnimi vplivi; osramoti tu in tam samoljubne zahteve, mu pripoveduje nevsiljivo zglede plemenite nesebičnosti in kaznuje vsako samoljubno dejanje z besedo in dejanjem zlasti pa z izpljučitvijo od skupnih družinskih dobrot. Na ta način uči mati otroka upirati se grdemu samoljubju, ki je korenina vseh napak v človekovemu značaju.
Kuhinja.
Vsaka reč ob svojem času, pravi pre-ovor, Ta pregovor velja tudi pri kuhi. o jedila, ki so ob določenem času najboljša. Čas kislih kumar je že za nami. Jeseni je čas sladke repe, sladkega zelja, korenja in še drugih sladkih reči. Sladka repa je brez dvojbe v jeseni najboljša. Pri-81
pravi se tako-le: Olupljena na majhne kocke zrezana repa se z vročo vodo polije, Osoli se in pridene se nekoliko kum-ne. Kadar je kuhana, se odcedi. V kožici naredi na masti surovim ali kuhanim maslu bledorumeno prežganje. V to prežganje stresi repo, dobro premešaj in prilij toliko surovega mleka, da bo repa pokrita. Po desetminutnem vrenju je gotova kot pri-kuha, ki se postavi na mizo.
Piška s korenjem in krompirjem (za
slavnostne prilike). V kozi razbeli dve žlici masti. Srednjedebel koren zribaj na krušnem ribežnu in mu primešaj nekoliko drobne zrezane čebule. To deni v razbeljeno mast, da se nekoliko zarumeni, Osna-ženo piško razreži po členkih in daj v prežganje. Olupi 2 do 4 krompirje, zreži na plofčice in prideni zraven. Zalij z juho toliko, da sta piška in krompir pokrita. Oscliti primerno ne smeš pozabili. To kuhaj pokrito pol ure in daj kot mesno jed na mizo.
Ruski omlet. V skledi mešaj 3 dkg surovega masla, prideni tri rumenjake in eno žlico stolčenega sladkorja, prilagaj polagoma četrt litra mleka aH še boljše sladke smetane. Vse dobro pomešaj. Iz treh beljakov naredi sneg, osoli ga s par zrn soli in ga nekoliko primešaj. Nazadnje prideni še štiri žlice presejane bele moke. V dveh širokih ponvah segl-ej za oreh masla ali masti. Zli; v vsako ponev polovico testa in razravnaj po vsej ponvi. Pečica (ror) mora biti precej vroča, kadar postaviš v njo. Notri pusti 15 minut, da se omleti lepo narastejo in zarumene. Ko so pečeni pomaži omlete z mezgo, zapogni in potresi s sladkorjem.
Vrt.
Med cvetice čebulnice, ki se nasade % jeseni, spadajo: hijacinte, tulpe in narcise. Nasajajo se v lonce, kozarce in na vrtno gredico. Ker je čas za saditev v lonce že potekel, hočem napisati le saditev na vrtno gredico.
Kijacinta zacvete zgodaj spomladi. Iznad zelenega listja se vzdiguje dolg klas, napolnjen s prelepim, blagodišečim razno-bojnim cvetjem. Angleži so jo prvi prinesli iz Male Azije, ki je njen pravi dom, v svojo domovino. Dandanes je udomačena že po vsem svetu. Na Holandskem so celi travniki samih hijacint. Čas saditve na vrtno gredo je mesec oktober, november aH prva polovica decembra. Zemljo zahtevajo čebulnice lahko, peščeno. Zato premešaj zemljo z vležanim kravjekom in z drobnim peskom (mivko), ki ga voda pušča ob bregovih. Čebule nasadi 6—8 cm globoko in 10—12 cm vsaksebi. Tako nasajene čebule pokrij z listjem, smrečjem ali kakimi drugimi lahkimi vrtnimi odpadki. Spomladi, ko pojenja hud mraz, jih je treba odkriti m prav kmalu prikuka iz zemlje nežno zelenje, Nekaj nepopisno lepega je skupina
raznobojnih hijacint v zgodnji spomladi. Čebule hijacint se naročajo na Holandskem. Dobe se tudi pri vrtnarjih. Prvo leto cveto najbujneje, potem čebula oslabi in cvetje ni več tako krasno.
Tulpa cvete zgodaj spomladi v vseh mogočih prelepih barvah. Po obliki stavna in napolnjena, nizka in visoka, ločujemo rane, srednjerane in pozne tu. Glede zemlje se je ravnati kot pri hijacin-tah. Ker imajo manjše čebule, jih lahko nasadimo 8—10 cm narazen in 7—8 cm globoko. Pokriti jih je ravno tako treba kot hijacinte. Njih čebule ne oslabe, armak cveto celo vrsto let zaporedoma z enako-lepim cvetjem. Čebula tulpe požene nove izrastke v obliki malih čebulic. Te čebulice se nasade v jeseni. Spomladi poženo liste. Ti listi se porežejo razen dveh srednjih. Porežejo se zato listi, da se čebula ojači. Te nanovo izrastle čebule cveto tretje leto, če es ne goje na zgoraj opisani način.
Ker na: usc prezime v zimi in ker jih tudi puščamo celo leto v zemlji, pi idejo za jesensko presajevanje le na novo naročene ali pa razmnožene s tem, da razdelimo šope v posamezne čebule. Narcisa ni izbirčna glede zemlje. Uspeva v vsaki dobri vrtni prsti. Po barvi so narcise rumene, bledo-rumcne in bele. Po obliki enostavne in polnjene. Nekatere vrste razširjajo zelo močen in prijeten duh. Vrtnarska umetnost in spretnost je vstvarila prekrasne oblike cvetočih narcis.
Kužne bolezni.
Kako se širijo kužne bolezni?
»Vojska in kuga sta sestri«, pravi pregovor in nam po;asni s tem, da sledijo vojnim pohodom nalezljive bolezni, bodisi da jih prenaša vojska iz kraja v kraj, bodisi da se razvijajo iz pomanjkanja, ki nastane po vojnah. Najbolj nedolžna stvar lahko prenese kužno bolezen. Pater Abraham a Santa Clara pripovedpje v svojem opisu velike kuge na Dunaju, kako je šel fin go-spodek, ves namazan in nakrepljen, z dišečim robcem pred nosom, na izprehod in je sprejel drobno pisemce. Poslala mu ga pa je smrt; samo toliko, da ga je prijel, se je že stresel in bil je še tisti dan mrtev.
Cunje in druge smeti razširjajo tndi bolezni. Stara žena mi je pravila, da je pripeljal cunjar voz cunj v Zagorje (Notranjsko) in postavil voz v poštno šupo. Šla je mimo Karmelova krava in je potegnila nekaj cunj ven in jih požrla. Krava je obolela in so jo doklali. Ker ni bilo znakov bolezni, je dovolil mesojed, da prodajajo meso. Oboleli so vsi, ki so jedli od tistega mesa. Kolera je bila v vasi in ljudje so začeli cepati. Moja stara mati (po materi) so bili ob devetih zvečer še zdravi, ob enajstih že mrtvi. Župnik Mlakar je hodil od hiše do hiše previdevat, spremljal ga je bogoslovec Domicelj, ki je postal tudi žrtev svoje ljubezni do bližnjega. Moj stari oče po očetu je umrl isti dan kakor mati moje matere in so pokopali oba v isto jamo. Saj bi bila morda kolera tudi brez cunjarja našla vas, ker je obiskala 1- l®*0, naše kraje, vendar velja, da se raznese « cunjami dostikrat bolezen
V neki hiši v mestu Gmunden je vrgla nova gospodinja stare cunje izpod strehe — pa je dobilo več ljudi koze. Pred vojno bo vrgli iz ljubljanske predilnice odpadke indijskega bombaža v jamo proti Selom. Par oseb, ki je šlo tam mimo, je dobilo koze.
Med vojno so dobili v Zagrebu v neki rodbini tifus. Zdravnik je uvedel preiskavo in dognal, da je molzel mleko za to rodbino vojak na dopustu, ki je stregel v bolnici za tifus.
Na mleku in z mlekom se prenese sploh lahko dosti bolezni, posebno griža in tifus, ker je mleko silno občutljivo za vsak vonj. Pri neki hiši so zapazili, da ima mleko naenkrat grozen duh po gnji-lem. Gospodar je preiskal vse in dognal v svoje presenečenje, da je gnal pastir radi bližnjice krave čez kraj, kjer je bila pokopana poginula žival.
Mrhovifia, ki ni dovolj globoko zakopana in ne- polita z razkužilom, je vedna nevarnost za zdravje živine in ljudi. V neki graščini na Gornjem Štajerskem so pokopali ob cesti od vraničnega prisada poginulo žival. Na tistem mestu je poganjala detelja prav bogato. Uboga udova se je je polakomila in si je je nažela za svoji kozi. Dobili sta vranični prisad in sta poginili.
Neverjetno je, kako dolgo 3e ohranijo živi zametki. Na Francoskem je prekopal grobar že 30 let star grob moža, ki je umrl za kozami. Let truge je bil še cel, grobar je sunil z lopato vanj in začutil ob tem hud smrad. Kakor je poročal »Der Arzt« leta 1801., so dobili vsi pogrebci koze in je mnogo njih umrlo.
Da je naše dni dosti čudnih obolenj, so tudi še lahko krivi preslabo zakopani mrliči.	(Dalje prih.)
Zatiranjs škodljivih mrčesov.
2. Bolhe.
Slično kot uši grizejo tudi bolhe podnevi in ponoči v vseh letnih časih. Dočim je uš zajedalka revnih slo'ev, nahajamo bolho pri bogatih ic imenitnih stanovih, v nizkih kočah kakor v visokih palačah. Vsiljuje se tudi živalim, osobito psom^ in mačkam, odkoder prihaja zopet na človeka.
Tudi bolhe delimo v več vrst; najbolj je poznana rujava človeška bolha po svojem na straneh stisnjenem telesu, navadnih očeh, za katerimi tiče tipalnice ter po svojih treh prsnih obročkih, ki niso trdno zraščeni, marveč le premično spojeni. Njene z bodicami poraščene nožice so posebno čvrste ter ji omogočajo urno skakanje. Ustje ji služi za zbadanje in srkanje krvi. Sesalo se nahaja med gornjo in spodnjo čeljustjo, spodaj je žlebasto izdolbeno m vsebuje slinasto sluz, ki je strupena m povzroča srbenje in pordečitev koze na pičenem mestu.
Bolhe se jako hitro razmnožujejo. Samica izleže polagoma 800 jajčec v špranje ter razpoke tal in sten. V 6 dnevih se.Hrvate ličinke, 3 in pol milimetra dolge belkaste živalice z vitkim ščetinastim te.es-cem, ki sestoji iz 14. obročkov, mehke ko-Nadaljevanje glej v naslednjem stolpcu rod irto.
Fantovski večeri v pismih.
II. Skupnost v družini.
Kaj pa je družina? Ali si že kedaj mislil na to, dragi fant? Poslušaj!
Družina je najprej po volji božji skupnost očeta in matere. Bog namreč sam hoče, da se nekega dne najdeta oče in mati in skleneta drug drugemu pomagati. Bog sam hoče, da mož ljubi svojo ženo iz vsega srca in za njo skrbi in dela in se trudi vse življenje. Prav tako pa Bog tudi hoče, da je žena možu vdana v ljubezni, pokorna pomočnica in zvesta družica tako v veselih kakor žalostnih dneh prav tja do groba. — Ničvreden mož torej, ki bi ženo zapustil ali prelomil ji dano besedo zvestobe ali bi jo zlorabil ali z njo celo grdo postopal. Pravtako pa tudi ničvredna žena, ki bi se možu izneverila, izneverila morda posebej tedaj, ko pridejo nad njiju težki trenutki življenja. — Glej! Vse to je od Boga samega v človeška srca zapisana postava. Zato se ta medsebojna skupnost očeta in matere tudi na zunaj pokaže ob vsaki priliki. Oče in mati nimata med seboj nobene skrivnosti. V vsem si zaupata, v vsem si pomagata, drug drugega brezplačno podpirata. Kaj pa šele, če pride bolezen. Le pomisli, kako je bilo očetn, če so kedaj mati v vaši hiši nevarno zboleli. Kolikrat so cče vzdihnili: »Ahl otroci, kaj bo z nami, če nam Bog mater vzame k In kaj vsega niso oče storili, da bi mati ozdraveli? Bodisi, da vam je še tako trda Šla za vsakdanji kruh, ničesar ni bilo škoda: ne denarja,
že, kratkih tipalk, brez oči in nog. Po 11 dnevih se spremeni ličinka v bubo, katera dobi v drugih 11 dnevih podobo bolhe. Moč njenih mišic je velika. Zmožna je premakniti predmet, ki preseže njeno 70krat-no težo.
Izstradati se bolhe ne dajo kmalu, jako pa so občutljive proti razkuževalnim sredstvom. Zatiramo jih s pogostim umivanjem tal z vročo vodo, kateri pridamo nekaj sode (dve navadni žlici na liter vode). Izvrstno jih uniči 2 do 3 odstotna sa-nitolova raztopina, s katero oblijemo tla, stene in posteljnjake, pazeč, da pride tekočina v špranje in razpoke. Prežene jih tudi prašek za mrčes. Poglavitno obrambno sredstvo proti bolham pa je red in snaga v stanovanjih. Gospodinje, ki pridno umivajo tla s Sanitolom, sodo ali milom, odpravijo bolhe v najkrajšem času. Po-končuje jih tudi solnce, zato je konstno solnčenje perila in posteljnine.
Bolhe prenašajo takozvano podganjo kugo, bolezen, ki se rada pojavi pri podganah in prehaja tudi na človeka. Zdravilna znanost je dognala, da se ta kuga ne širi naravnost od podgan, marveč zahteva posrednika - bolha, ki vsrka s podganjo krvjo strupene bacile kuge ter jih presadi v človeško kri. Vrhutega pa prenašajo bolhe tudi druge nalezljivd bolezni.
(Dalje prih.)
ne potov, ne truda, le, da bi mati bili zopet na nogah, ln, če se je zgodilo, da so mati umrli, kako obupno so oče klicali: »O, da bi bil mene Bog poprej poklical s sveta!« Očeta in mater torej druži posebna vez. Imenujemo jo zakonsko ljubezen. Bog sam pa je, ki je to ljubezen vsadil v njiju srca.
Družina pa ni samo skupnost očeta in matere, ampak tudi skupnost starišev in otrok. V skupnosti očeta in matere sem zagledal luč sveta jaz in ti in vsakdo. Pa kako se je to zgodilo? Zgodilo se je po volji božji. Bog sam je namreč hotel, da je zrne življenja padlo na rodovitna, od Stvarnika samega blagoslovljena tla in da je vzklilo v medsebojni ljubezni očeta in matere. In tedaj se je rodilo tvoje telo, ki ga je tvoja mati več mesecev nosila pod svojim srcem tako, da je bil utrip njenega tudi tvoj življenski utrip. Bog pa je seveda udah-nil v tvoje telo tudi svojega duha in postal si človek, po svojem telesu podoben sta-rišem, po svoji duši Bogu samemu podobno bitje. — Vedeti pa moraš, da je bila ura tvojega rojstva ura velike bridkosti za tvoje stariše. Ljubezen, ki jima jo je Bog sam vdahnil do tebe, si oškropil s krvjo in trpljenjem. Nisi še vedel zase, a mati in oče sta že bila v skrbeh za tvoje in materno življenje. In mati je šla celo na božjo pot, da bo tvoj prihod na svet pod božjim in Marijinim varstvom. In ko so se dnovi dopolnili, da stopiš na pozorišče človeštva, tedaj je celo smrt brusila svojo koso ob vznožju bolniške postelje tvoje matere, da zamahne po njej in če Bog dopusti, tudi po tebi. — Eno si torej od prvega početka z materjo in eno si potem vse življenje z očetom in materjo. Ona dva čutita, živita, mislita, trpita, umirata s teboj in za tebe. Koliko potov, koliko prečutih noči, koliko trpljenja dušnega in telesnega!
—: — Na rokah sem te nosila, v bolečinah te zdravila, zate noč in dan skrbela, zate sem in bom živela. — —^ Čez te se potem nagnila, srčno sem Boga prosila: Oče, hudega ga brani, meni, sebi ga ohrani.
In kakor tedaj, ko si bil majhen, tako tudi danes, ko si pod vrhom. Navadil si se sicer misliti pri besedi roditelji na to, da so ti stariši dali enkrat življenje, v resnici so pa roditelji zato, ker morajo dan za dnem v trpljenju roditi in buditi v tebi duševne sile, širiti tvoje spoznanje, vtrjevati tvojo voljo, nadzirati tvoja dejanja, blažiti in žlahtiniti tvoja čuvstva in vse v zavesti, da bodo morali nekoč Bogu zate odgovori dajati. 0, koliko skrbi, koliko razočaranj
Vedno najnovejše
volneno blago za ženske obleke !n bluze
A. & E. SKABERNE - Ljubljana, M«»tal trg 19-
8
*
koliko bridkosti, če ne doživijo pričakovanih sadov. Oni čutijo s teboj kakor čutiš sam svojo žalost, svoje trpljenje, svoje neuspehe, svoja razočaranja. Oni so— in ti veš, da so — eno s teboj: ti veš, da si dal njih življenja.
Pa pomisliva še dalje, kaj da je družina. Družina je tudi skupnost bratov in sester. Dobil si bratca in sestrico, dobil jih še več, dobil jih celo kopico. In z njimi si rastel in vsi sto bili kakor eno. Skupaj ste prisluškavali pesmim in pripovedkam svoje dobre mamice, skupaj ste se plazili po kolenih očetovih in jih vlekli za dolge brke, skupaj ste jedli, molili in se igrali. Pod isto streho ste spali, pri isti mizi obedovali, pred istim hišnim altarčkom klečali. Skupaj sle hodili v cerkev in šolo, na njivo in polje. Skupaj ste se prekucovali po hiši in peči. Drug drugemu ste vse dobro privoščili, drug drugega branili. Imeli ste se radi. Starejši ste mlajše varovali in mlajša so starejšim pomagali. Nič niste zamerili, če je kdo malo več zajel ali dobil za Miklavža večje darilo. Vse ste si povedali, vse si zaupali, skupaj delili žalost in veselje. Pač! Včasih je nastala od časa do časa tudi nevihta, nebo se je za hip zagrnilo z oblaki, a to ni bilo uničujoče neurje strasti in sovraštva, to je Ie znak različnih značajev, ki se drug ob drugem brusijo in čistijo. Nekoliko hipov in nebo je še bolj vedro kot prej, pogled enega v srce drugega še jasnejši in globlji —: prav tako kakor zunaj v božji naravi po viharjih v poletnih solnčnih popoldnevih. Zares! Družina je končno skupnost medsebojnega življenja. Stara pripovedka pravi, da bo konec sveta tedaj, ko ne bo več nobene skupnosti v družini. Skopost bo gnala brata zoper brata in oče bo sina in sin bo očeta moril. Ko bo torej zadivljala v družini nravna propalost, tedaj bo tudi za-divjal v vsem svetu splošen propad. Bodisi, da je to samo zgodba brez resnice za pri-hodnjost, gotovo je, da je resnica za sedanjost, namreč resnica, da se v vsaki pošteni družini skupno dela, skupno moli, skupno veseli, skupno žalesti. To velja v polni meri —zlasti, če imamo kmečke družine — pred očmi, da kar en ud trpi, to trpijo tudi vsi drugi udje. Oče in mati, bratje in sestre: vsi so deležni istega dela, istega božjega blagoslova, istih veselih in žalostnih dni. Kako lepa skupnost!
Sedaj veš nekoliko, kaj je družina in sedaj bi bilo na mestu, da bi ti nekoliko vest izprašal. Pa prihraniva to neprijetno delo za prihodnjič! Dotlej te pa prijateljsko pozdravlja tvoj
vaški učitelj.
JMdja in tisk.
Leta 1902. je ruski profesor Sergij Ni-lus objavil prvič, 1. 1911. drugič in 1. 1917. tretjič knjigo z naslovom: Krvave zasnove ali protokoli judovskih modrijanov. V tej knjigi so zbrani zapisniki tajnih sej judovskih poglavarjev, kakšne seje so imeli ti poglavarji najprej 1. 1897. v Bazlu. Izročila je te zapisnike omenjenemu profesorju neka gospa, ki jih je ukradla v stanovanju Iramasona, ki je bil član najvišjega framasonskega reda
(33) škotskega obreda. Odseva nam pa iz teh zapisnikov ves satanski načrt, po katerem si hočejo podjarmiti judje vesoljni svet in postati brezobzirni oblastniki zlasti krščanskih narodov.
Samo po sebi je umljivo, da so se judovski voditelji silno prestrašili, ko so začeli ti zapiski izhajati. Ko so n. pr. zvedeli 1. 1919., da jih misli Nemec Gotlfried zur Becker prevesti tudi v nemški jezik, so mu ponudili nič manj kot 500.000 zlatih mark, naj tega nikar ne stori. Žal, da se jim ponudba ni posrečila in tako so danes prevedeni nele v ruski in nemški jezik (prvotno so pisani v francoščini), ampak tudi v italijanski, poljski, španski in pravkar prihajajo tudi pri nas na dan v hrvatskem jeziku. Navedimo še drug primer, kako se bojijo ruski voditelji, da bi njih načrti ne postali znani javnosti!
28. februarja 1917 so i bili boljševiki na Ruskem carja Nikolaja; 2. ali 3. marca je izšla tretja izda;a Nilusovih protokolov. Že so bile prve naklade v že ezniškem vozu, da jih odpelje v knjigarne! Naenkrat je pojavi boljševiška tolpa, ki udre v železniški voz, pomete knjižice iz nJega in vse do zadnje požge. Ko je bilo to delo dovršeno, so odšli, ne da bi pogledali v kak drug železniški voz. Žeto je bilo sumljivo. Še večjo pozornost je vzbudilo dejstvo, da je dal jud Kerensky, kakor hitro je prišel na vlado, odlok, da se morajo pregledati takoj vse knjigarne in kjerkoli se najde kak izvod protokolov, se mora nemudoma sežgati. (Pristaviti moramo, da so bili vsi ljudski komisarji, ki so prišli po car. vladi na Ruskem na krmilo, sami JrKije. Edini Ljenin ni bil Jud, dasi mu je bila mali Judinja in je bil tudi poročen z Judinjo). Naravno je, da so se mnogi kljub tej prepovedi ali ravno zaradi te prepovedi začeli še bolj zanimati za protokole, tako da je cena posameznim izvodom neverjetno poskočila. Izvod, ki je stal 30—40 rubljev marca meseca, je kmalu dosegel ceno '500—6JO rubljev. L. 1918. je bilo treba dati za en sam izvod že 1000 rubljev, leta 1920. pa že 12.000. Nedolgo nato ga nisi dobil niti za 3,000.000 rubljev. — Podobno kot z ruskim je bilo z angleškim prevodom. Ko je prevod izšel, je postala na knjigo pozorna vsa javnost. Ča-' sopisje je nastopilo z vso silo zoper judovske poglavarje ob čitanju teh protokolov. Pa naenkrat se je javno mnenje izpreme-nilo. Navečii listi kakor »Times« in »Mor-ning Post« so začeli pisati, da so protokoli le izmišljotine in na vso moč začeli zagovarjati judovske veljake. Pa kako tudi ne, če protokoli sami ugotavljajo, da je zlato celega sveta v judovskih rokah (primeri sklepe prve seje v hrvatskem prevodu v »Novi Reviji«)? In kako ne bi listi pisali v prilog Judom, če pa protokoli sami hranijo take in podobne sklepe:
»Naš tisk mora zasledovati vsepovsod početje držav in ver in sploh vsakogar, ki ni z nami. Treba pa je, da ponižujemo zlasti kristjane z najtršimi psovkami kot so nas oni poniževali skozi stoletja.« Podoben 'e sledeči sklep: »Novodobne države ima-o v rokah merodajno moč, ki vtira pota idejam, ki naj gredo med narod. Ta sila ie tisk. Toda ni ga bilo, ki bi znal organizi-
rati to silo in Jo pripraviti do vpliva. Na® pa se jo to posrečilo v znatni meri.« v tem duhu je tudi sledeči sklep: »Bistveni p0. men časopisja je v tem, da javno mnenje prepojimo z našimi težnjami, da s Jaso. pisjem zlomimo nam nasproten odpor, da tako prepojimo tudi presojanje vseh jav. nih dogodkov po naših načelih,«
»Dsmvina« m fereiverstv&.
O tem nihče več ne dvomi, da so naši liberalci naravnost besni nasprotniki katoliške vere, ki jo ubijajo, kjerkoli se jim ponudi prilika. Norčujejo se iz vere, obre-kujejo duhovnike, sramote vse, kar je ver. skega, preganjajo in mučijo krščansko uči-teljstvo, mladini pa izpodkopavajo versko misel s tem, da jo moralno pohujšujejo v raznih svojih društvih, z grdimi in podlimi romani, ki jih mečejo med mladino i. t. d. V svojem časopisju neprestano napadajo klerikalizem — tako naziva jo oni katoliško vero in Cerkev — sramotijo duhovnike, ki naj zavoljo tega izgubijo kot dušni pastirji ves svoj ugled.
Od časa do ča a tudi napadajo verske resnico same. Vendar so v svojem časopisju postali v tem oziru nekoliko previdnejši, ker vedo, da odkrito napadanje ver kiti resnic veliko ljudi popolnoma odbije. \ vendar je versko sovraštvo v njih tako močno, da včasih pozabijo na previdnost in o razgalijo do golega.
Liberalna »Domovina« bi pri vsej svoji podli umazanski in neprimerljivi lažnivosti rada veljala za pošten časopis. To zato, ker so liberalci »Domovini« še prav posebno naložili to nalogo, da ti*ga vero in poštenje iz src ti-tih ljudi, ki so še verni, dočim jo n. pr. »Slovenski narod« lahko bolj odkrit, ker je njegova naloga, da verske mlačne/e in brezvcrce potrjuje v njih verski brezbrižnosti.
»Domovina« pa pri vsem tem hoče včasih naravnost povedati, da je brezveiv-ka. Da ne bo zopet tajila, ponatiskujemo danes del članka, ki ga je prinesla meseca mnja lanskega leta v štev. 18.
Članek ima naslov: Krščanstvo in poganstvo. V prvem odstavku podtika katoliškemu katekizmu nauk, ki ga katekizem sploh niina, namreč, da obstoji vera samo v zunanjem češčenju božjem, v cerkvenih obredih, v češčenju cerkveno oblasti i. t. d. Iz tega se vidi, da pisec katekizma sploh ni bral, če pa ga je katerikrat, že zdavno več ne ve, kaj je v njem.
Ko postavi to izmišljeno trditev, ki je v katekizmu sploh ni, pripoveduje potem, da v prvotnem krščanstvu ni bilo tako in da so šele pozneje iz poganstva uvedli to, kar da je v današnji katoliški veri bistveno.
Takole nadaljuje članek v »Domovini« dobesedno:
»Zato je tudi krščanska cerkev kakor hitro je postala državna vera, olajšala po-
Dobro in poceni
se kupuje v manuiakturni trgovini A. & E, SKABERNE — Ljubljana, Meitri trg tO-

ganom pristop s tem, da se je zadovoljila z izpolnjevanjem bogoslužnih formalnosti ( —to so obredi, sv. zakramenti, sv. maša jtd. Op. uredništva »Domoljuba«) in ni več zahtevala točnega izpolnjevanja nravnih načel. (Tu se je »Domovina« naravnost in vcdoma zlagala. Vsak otrok ve, da Cerkev danes prav tako zahteva izpolnjevanje nravnih načel t. j. božjih zapovedi, kot v prvih časih. — Možje okrog »Domovine« naj včasih gredo kakšno pridigo poslušat, da ne bedo pisali takih budalosti. Op. ur. »Domoljuba). — Pa ne samo to, cerkev je sprejemala v svoj kult mnogo običajev, obredov, slavnosti in simbolov poganskega bogoslužja. Namesto poganske božje trojice, ki so jo tvorili Zeus, vladar nebes, Pluton, bog podzemlja, in Pozejdon, vladar morja, je kmalu nastopila krščanska trojica Očeta, Sina in svetega Duha; Hero, mater olimpijskih bogov, je nadomestila Marija, ostale poganske bogove pa so odtehtale legije krščanskih svetnikov in svetnic in krščanska svetišča so se začela polniti z njihovimi podobami in sohami, katerim se je ljudstvo pobožno klanjalo. Bil je sicer hud odpor pri pravovernih .proti vsiljevanju poganstva v krščansko bogoslužje (tako torej: Oče, Sin in sv. Duh, Marija, angeli in svetniki, to je po mnenju brezverske »Domovine« »poganstvo«, ki se je »vsililo« v krščanstvo liv proti čemur da so se borili »pravoverni«. Naj bi nam »Domovina« vendar povedala, kdo so bili ti pravoverni«, ki so se borili proti poganskim bogovom Očetu, Sinu in sv. Duhu ter proti poganski boginji Mariji? Op. ur. »Domoljuba«), toda ta odpor je bil brezuspešen. Sijaj in simbolika starih poganskih obredov sta bila za maso vernikov preveč privlačna«. (Torej so poganski Oče, Sin in Sv. Duh ter poganska Marija zmagali in katoliška vera po mnenju »Domovine« ni več pristna, Kristusova! Ali ni že Kristus sam govoril o Očetu in Sinu in svetemu Duhu, aH ni sam povzdigoval svoje matere Marije, ali ni sam postavil sv. zakramentov itd. Op. ur. »Domoljuba).
Dalje laže »Domovina«:
»Že sv. Jernej, lionski škof, je bil mučen leta 202, piše proti češčenju angelov in proti čarovništvu, ki se vedno bolj razširja med kristjani (Po mnenju »Domovine« so torej angeli prav taka neumnost kot čarovnice! Op. ur. »Domoljuba«). — Cerkveni zbor v Laodiceji je storil sklep proti sekti angelistov, ki je nastala leta 336 v Frigiji in je častila zlasti angela Mihaela ter mu posvečala cerkve (da so bili an; listi obsojeni radi češčenja sv. Mihaela, se je ; Domovina« naravnost zlagala. Op. ur. »Domoljuba«). Sv. -Avguštin piše v spisu »O pravi veri«: Ne delaj si vere s češčenjem mrtvih ljudi, kajti če so pobožno živeli, ne iščejo take časti. — S tem zavrača naravnost tedaj že razširjeni običaj slaviti spomin ter jih pozivati k priprošnji pri Bogu«. (Ko bi sv. Avguštin sedaj prišel nazaj na svet, bi »Domovino« pošteno prijel za ušesa, ker tako predrzno laže o njem. Po mnenju »Domovine« menda smemo slaviti samo spomin morilca Principa ter postavljati spomenik umrlim brezverskim pisateljem in pesnikom, ne pa svetnikom in svetnicam. Op. ur. »Domoljuba«).
Bralci »Dumoljubovi« naj pa zdaj sami sodijo, ali je »Domovina« brezverska ali ni in če dober kristjan more naročiti tak časopis ali ne.
Berite naslednje knjige!
»Kazan, volčji pos«. Ljudska knjižnica 19. zvezek. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena broš. izvodu 18 Din, trdo vezanemu v platno 30 Din. Ta roman iz Kanade v severni Ameriki je eno najlepših del ameriškega slovstva, ki je preveden v vse svetovne jezike. Kazan je živalski roman, ni pa samo povest iz življenja volkov in loveev v severnih pustinjah, temveč je obenem tako napet roman, da ga tisti, ki ga je začel čitati, ne more odložiti, preden ga ni prečital do konca.
»Kralj gora«. Ljudska knjižnica 20 zv. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena broširanemu izvodu 18 Din, vezanemu v platno 3u Din. Kot navadno po vsaki vojni, se tudi Grčija po svojem osvo-bojenju ni mogla na znotraj urediti. Iz borcev za svobodo so postajali navadni tolovaji; zacvetelo je organizirano roparstvo, s katerim so bile največkrat v zvezi tudi vladne čete, tako da slabotna vlada ni bila kos položaju. Pisatelj nam zelo lepo in napeto opisuje roparske četo »Kralja gora« Hadžiia Stavrosa in usodo treh jetnikov, ki so zašli v njegove roke. Naše knjižnice naj si knjigo takoj naročijo obenem s »Kaza-nom«, ako tega še niso storile.
»Mali lord«. Roman. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena broširanemu izvodu 24 Din, vezanemu v platno 36 Din. »Mali lord« je knjiga, ki nas očara po svoji prikupljivosti in izredni milobi, ki preveva vsak stavek te izredno lepe povesti. Tt dobro knjgo naj si omisli vsak, ki hoče čitati kaj vzgojnega, kar ni primerno samo za odrasle, temveč prav tako tudi za mladino.
Kje se prodaja »Slovenec«.
Mnogim našim naročnikom v bližnji zimski dobi ne bo zadostoval več samo »Domoljube za večerno, oziroma nedeljsko razvedrilo. Takim pouka in razvedrila željnim našim bravcem najto-pleje priporočamo »Slovenca« ali vsaj njegovo nedeljsko izdajo, ki prinaša vsak teden krasno zbirko podob pod imenom »Ilustrirani Slovenec«. Vsakdanji »Slovenec« velja mesečno Din 20, samo nedeljska izdaja pa 20 Din za tri mesece. Lahko si pa tudi kupite samo posamezne številke »Slovenca« od slučaja do slučaja. Obrnite se kar na domačega trgovca, ki prodaja »Slovenca«. Postregel Vam bo rade volje. V naslednjem Vam podajamo seznamek podeželskih prodajalcev po Sloveniji.
Arhar Tilka, Zakotnik Ivanka, Šetina Ivanka, Slabe Ladislav, St.' Vid nad Ljubljano. — Jesinar Ivan, Medvode. — Dolenc Marija, Stara Loka pri Škofji Loki. — Finžgar Ana, Potočnik Ivan, Žigon Marija, Škofja Loka. — Karol Bricelj, Šenčur pri Kranju. — Golob Marija, Knjigarna »Ilirija«, Del konzuinno društvo, Zicherl Ana (kolodvor), Kranj. — Dornik Ana, Koželj Karol, Del. konzumno društvo, Theuerschuh Ivan, Markič Janez, Tržič. — Karol Dolenc, Železniki. — Lotrič Marija, Cežnjica
pri Železnikih. — Mlakar Fr. nasl., Lesce na Gorenjskem. — Glavna tobakarna, L. Knez, Radovljica. — Drašlar Josip (kolodvor), Klemene Marija, Jesenice na Gorenjskem. — Klinar Ana, Oblak Marija, Žvan Martin, Jesenice-Fužine na Gorenjskem. — Kmetijsko društvo, Gorje pri Bledu. — Kikelj Josip, Boh. Bistrica. — Tolar Franc, Mojstrana. — Nabavna in prodajna zadruga, Bohinjska Bela. — Del. konzumno društvo, Svetina Marija, Bled. — Del. konzumno društvo, Japelj I., Domžale. — Balantič Valentin, Bremšak Franc, Filipig Franc, Kamnik. — Skubic Josip (kolodvor), Grosuplje. — Kmetijsko društvo, Žužemberk. — Ko-stelec Marko, Št. Rupert na Dolenjskem. — MiheliS Gregor, Ribnica na Dolenjskem. — Rom Matija, Kočevje. — Kos Josip, Krajec Iv. nasl., Novo mesto. — Del. konzumno društvo, Semič. — Plut Martin, Črnomelj. — Kokalj Ana (kolodvor), Novo mesto. — Velkavrh Franc, Brezovica pri Ljubljani. — Lebez Anton, Borovnica. — Kmetijsko društvo, Po-ženel Pavel, Dol. Logatec. — Lavrič Ivan, Cerknica. — Grom Leo, Rakek. — Glavna tobakarna, Opeka Frančiška, Šimnic Konrad, Vrhnika. — Kmetijska zadruga, Dol pri Hrastniku. — Mahkoveo Marija, Litija. — Drčar Ernest, Šmartno pri Litiji.
—	Ljudska gospodarska zadruga, Zagorje ob Savi.
—	Župni urad, Ježica pri Ljubljani. — Ivan Butala, trgovec, Stari trg ob Kolpi. — Anton Mrva, trgovec, Vače pri Litiji. — Sila Ignacij, cerkovnik, Trebnje. — Gašperšič, organist, Sostro pri Ljub-, ljani. — Dobre Ivana, trafika, Sora pri Medvodah.
—	Tomazin Josip, Naklo. — Milavec Alojzij, trgovec, Planina pri Rakeku. — Gros Jernej, Križe pri Tržiču. — Čadež Jakob, organist, Šmartno pod Šmarno goro. — Stare Ivan, trgovec; Rozalija Tomazin, trgovka, Leskovec pri Krškem. — Grkman Janez, organist, Komenda. — Vidmar Jožef, trafikant, Zagradec na Dolenjskem. — Janez Poznič, trgovec, Brdo pri Lukovici. — Zdešar Franc, cer-kvenik, Horjul. — Štempihar Andrej, organist, Selca nad Škofjo Loko. — Baš Julija, trgovka, Št Lambert. — Zupan Ivan, Begunje pri Lescah. — Ferbežar Franc, organist, Šmarje-Sap. — K. Oblak, trgovina, Žiri nad Škofjo Loko. — Kocjan Janez, trgovec, Šmarieta na Dolenjskem. — Hrovat Franc, trgovec, Cerklje ob Krki.
Del. konzumno društvo, Trbovlje I. — TrbovS
—	Del. konzumno društvo, Trbovlje I. — Trbovc Kristina, Del. konzumno društvo, Vode pri Trbovljah. — Sovine Ema (kolodvor), Trbovlje. — Vizler Cirila, Gradac pri Litiji. — Arnšek Janko, Stepišnik Ferdo (kolodvor), Hrastnik. — Kisel Helena (kolodvor) Zidani most. — Prinčič Alojzij (ko* lodvor) Laško. — Pitschl Roza, Slov. Bistrica. —' Jekič Marija (kolodvor) Rogaška Slatina. — Bra-derman Leopold, Konjice. — Kmetijsko društvo, Rečica v Sav. dolini. — Brenčič Marija (kolodvor)' Pragersko. — Franz Julija, Petek Franc, Prodajalna tiskovnega društva, Kozoderc Ivan, Ptuj. — Re-pič Franc, Ljutomer. — Tiskarna »Panonija«, Gor. Radgona. — Prekmurska tiskarna, Erdosy Barna-bas, Murska Sobota. — Ribarič Leopoldina, Rogaška Slatina. — Kmetijska nabavna zadruga v Šmartnim pri Rečici ob Paki. — Brezovnik Ladislav, Vojnik. — Brglez Franc (kolodvor) Poljčane. — Frank Filip, Josip Hočevar, Krško ob Savi. — M. PLatarič, Brežice. — Del. konzumno društvo, Raj-henburg. — Pavčič Božidar, Kostanjevica. — Za-gorc Josip, Št. Jernej na Dolenjskem.
u!=iii=iii=iii=iii=iii=iii=ih2
Izdatnost, obile pene, neškodljivost' napram tkaninam in nizka cena so vrline priznanega mila »Gazela«.
=llt=lll5IIISIII=IIISIII=lll5lll
Razno.
Boj z orJL Neki Anglež je šel v Švici skoz ozko sotesko, ko je videl naenkrat dva velikanska orla nad seboj. Spustila sta se dol, da ga napa-deta. Ni imel nobenega orožja pri sebi, samo dežnik. Odprl ga je in se je pripravil na neenak boj. Komaj sta pa orla zagledala čudno orožje, sta odnehala. Šc celo nekaj sta vrgla na Angleža, mladega živega prašička, ki sta ga od strahu izpustila. Ponosno je vkorakal Anglež v svoj hotel.
Prodaja čebel. Na Ho-
iandskem je kraj Beenen-daal, po slovensko dolina čebel. Tam je največji semenj za čebele na svetu. Lani so prodali 1586 rojev ali okoli30 milijonov čebel.
Stara likarica. Gospa Palnier v Londonu je bila te dni 100 let stara. Rekla je, da delo ne ško-duie in da vse svoje pb"eke še sama zlika.
Kako so jih ujeli. V
Ameriki je točenje alkoholnih pijač prepovedano. Naenkrat so pa v nekem mestu v državi Illinois odprli gostilno, prav tako kakor v prejšnjih časih. Tihotapci so mislili, da se sme alkohol spet javno prodajati, in jih je prišla cela množica svoje bljigo ponujat. Komaj so bili notri, so se vrata zaprla in 170 jih je sedelo v pasti.
Zveza velikih rr.ož v Ameriki. Ameriški telesni velikani imajo velike skrbi. Kamorkoli pridejo, povsod so jim postelje prekratke. Zato so ustanovili zvezo pod gornjim naslovom. Namen ji je, da preskrbi članom po večjih mestih primerne postelje, kopalne sobe itd. V New Vorku sc je zveza žc uveljavila in je neki hotel priredil celo nadstropje za prenočišča velikanov. Sedaj jim' noge ne bodo več štrlele izpod odeje; za 50 do 75 največjih mož je prostora v tistem hotelu. Predsednik zveze stanuje sam v hotelu, 210 cm je visok in je obrtnikom vzorec za napravo oken, postelj, vrat in ogledal.
Skozi vso Alriko peš. Dve mladi Avstralki sta se podali iz Kapskega mesta na jugu Afrike peS na pot proti Kairi v Severni Afriki. Po zračni črti znaša pot okoli 7000 kilometrov, sicer pa še enkrat toliko. Dvomimo, da bi se jima namen po -trečil. '
Patrick A. Seehan:
Nodlag
Krepka mati Ne? :i
Bretonka Iz Sv. Malo (» ■ Francoskem) je imela v januarju 190« trojčke, v 6»
Povest irskegu dekleta.
Iz zibajoče se množice ni bilo slišati nobene besede, ko je težka žoga, zadeta od loparjev, letela sem-intja od roke do roke ali se naglo valila preko ravne trate, če jo je kak mlad atlet s hitrostjo jelena pognal proti zaželjenemu znamenju.1 Slišal si le teptanje z nogami, lažji ali krepkejši top-top-top ob žogo in ropot loparjev, kadar so se zadeli gori v zraku ali doli na tleh; zdajpazdaj se je oglasil prestrašen krik žena in deklet, kadar je žoga priletela sredi mednje in so se tekmeci besno pridrvili, težko sopeč in s strašn mi očmi, ter pozabivši na vso vljudnost zanesli bojni hrup prav med svoje razburjene sestre. Zdelo se je, da se vse razburjenje omejuje le na gledavce, ki so veselo vzklikovali in tožili, izpodbujali in grajali molčeče tekmece, od katerih je bila odvisna čast našega kraja. Samo eden je ostal sredi toga hrupa stoiško miren, in to je bil Amerikauec. Stal je ob strani in opazoval borbo tako hladnokrvno kakor kak indijski poglavar, kot bi mu bilo popolnoma vseeno, katera stranka zmaga; zdelo se je, da se samo stvarno in ie od daleč zanima za vso zadevo.
Ob polpetih sta bili obe stranki skoro enako močni. Imeia bi se ravno začeti odločilna bitka, ko se raznese vest, da je naš vod telj nenadoma obolel in da so ga spravili z bojišča/ Skirmisherji so biii zmedeni. Kavno pred zmago jim je bilo uničeno vse upanje. Dolgo in razburjeno so se posvetovali ter slednjič sklenili, da izberejo tega aii onega izmed gledavcev, ki ie bil nekdaj član kluba, toda dobili niso nikogar. Ti so le zmajevali z glavami, stvar je bila preveč važna in nobeden ni hotel biti odgovoren. Bila je že skoro peta ura; sodnik je že hotel odločiti v korist tujcem, kar vrže Amer'kanec v splošno začudenje svojo napol skajeno cigaro proč, si mirno sleče suknjo in telovnik, ki ju skrbno zvije in izroči nekemu gledavcu, stopi naprej, vzame lopar, ga poizkusi s tem, da se nasloni z vso svojo težo nanj, ter reče popolnoma hladnokrvno in malomarno:
»Dajte, da jaz poizkusim; upam da ojiravim.«
Vsi so se zasmejali. Shandonci so se zveselili; oili so zapazili sive lase na njegovi bradi in glavi. Skirmisherji se niso mogli odločiti; toda razumen tovariš, ki si je bil dobro ogledal krasno postavo Amerikančevo, jim je namignil in dejal:
»Da, n'.i ga vzamemo; postavimo ga prav sredi znamenja.«
Napetost je vsled tega dogodka silno narastla. Ko je za boj nezmožni vod tel j slišal o tem, je zahteval, naj ga nesejo nazaj, (la vidi, kako se bo končalo; nič mu ni mar, tudi če umrje na bojišču. »Kje more mož častneje umreti?« itd. itd. Še enkrat so pognali žogo v višino, zmaga se je nagibala z ene strani na drugo, med pristaši obeh strank so odmevali silni, divji kriki. Slednjič so Shandonci, krepko se potegujoč za zmago, prignali žogo prav pred noge Amerikancu. Prvi tekmec je zdirjal naprej, da jo spravi skozi znamenje, pa se je naenkrat znašel kakih dvajset čevljev proč od žoge, da sam ni vedel kako; nato je bilo videti, kakor bi bil vihar pomedel prostor. Kajti naenkrat je bila predrta pot 3kozi valovito, zmešano množico tekmecev, ki so se na čudovit način umikali na desno in levo. Vkljub vsem modernim pravilom in določbam se je pognal Ameri-kanec naravnost naprej in si je s svojimi močnimi rokami in pleči napravil tako gladko pot, kakor kadar
1 Stranki stojita vsaka pri svojem znamenju, ki nosi na vrhu drogova, skozi katere mora nasprotna stranka pognati težko,, z usnjem prevlečeno žogo. Pri vsakem znamenja stojita dve vrsti atletov; prva meče žogo proti nasprotnikom, druga pa brani svoje lastno znamenje. — Op. prev. #
požanje stroj za žetev snope zrelega žita. Dirjal je prav blizu m mo mesta, kjer sem jaz stal, in naenkrat sem ga slišal, kako je zagodrnjal: »T'anim an diaoul«.1 Tedaj sem spoznal, da je Irec, in se mi je priljubil. Razleglo se je nekoliko klicev: »Tako no sme! Tako .ne sme!« — toda odobravanje množice, pri kateri se je spoštljiva nenaklonjenost do Ameri-kanca izpremenila naenkrat v neizmerno občudovanje, jih je zadušilo, da so morali sramotno utihniti. »Le naprej, Amerikaneck »Slava zvezdam in trakovom!«1 se je razlegalo z vseh strani, dokler se ni vpitje povzpelo do divjega irskega kričanja, ko je žoga naglo priletela preko glav nasprotnih tekmecev in vkljub silnemu naporu čuvajev znamenja veselo vdrla vanj. Toda ko je Amerikanec zadal žogi udarec, ki je odločil zmago, so ga divje, besno napadli in pod tem navalom je omahnil, medtem ko se je vsa množica teles zvalila nanj. Gledavei, katerim je Amerikanec postal naenkrat junak, so zavpili nevolje, kajti zdeio se je, da je to le maščevanje nasprotnikov, ker so podlegli. Ko so drug za drugi vstali, se Amerikanec ri mogel sam dvigniti. Sto prijaznih rok se jo ponudilo na pomoč; čuti je bilo nekoliko jeznih groženj proti onim, ki so ga podrli.
Stavili so mu par čisto irskih vprašanj, kot na primer:
»Saj niste mrtvi, ne?«
,/To ravno ne,« je odgovoril mirno, toda s trpečim izrazom, a menim, da sem si kje kako kost polomil.<
Rahlo so ga dvignili na nosilnico in zmagoslavno odnesti z bojišča. Ko so nosivci prispeli skozi prva vrata na trg, jim je pr šel naš voditelj naproti ter se mu zahvalil za pomeč. Bil je očividno še zelo bolan, toda menil je, da mora storiti to dolžnost.
»Hvala,« je dejal Amerikanec na svoj hladni način. »Mislim, da smo jim pokazali. Toda Vi, mladi gospod, pojdite domov in se kar najhitreje okrepčajte.«
Ko so bili na pol poti, je neki star mož pogledal junaka od strani in dejal glasno:
»Zares! Kaj takega nismo videli, odkar je bil tu Kasev, slavni borivec.«
Amerikanec se je s težavo dvignil, ostro pogledal moža in dejal:
»Recite še enkrat!«
»Še enkrat pravim,« je ponovil starec sedaj nekoliko v zadregi, »da kaj takega nismo videli, odkar je Terence Kasey sam premagal župniji Ardpatrick in Glenroe.«
»Menim, da ie že dolgo tega,« je dejal Amerikanec ter se zopet trudno naslonil nazaj.
II. poglavje.
Zaupni pogovori.
Obiskati sem ga moral, če že ne iz drugega razloga, pa vsaj zato, ker je tako junaško rešil čast naše župnije. Mali vzklik, ki se mu je bil izmaknil v vroči borbi, je veliko govoril. Kazal je, da^ mu gori pod mrzlo skorjo amerikanskega ponašanja globok, vulkaničen ogenj irskih čuvstev. Narava hoče na dan in se razodene vkljub vsakovrstnim umetn m ogrinjalom. Tudi sem čutil, da je bilo v tem človeku nekaj, po čemer se je razločeval od povprečnih ljudi. Jaz imam posebno nagnjenje do teh molčečih narav, ki nikdar ne govore, temveč le posežejo kako vmes v najbolj odločilnih trenutkih ter s hitrim, odločnim dejanjem razrešijo težkoče in napravijo konec negotovosti ali prisilijo nestanovitno gospo Srečo, da iz premeni svoje mnenje, in sicer takoj.
1 Irska kletvica.
1 V mislih so imeli amerlkansko zastavo. — Op. prevajalca.
Obiskal sem ga v hotelu. Bil je v postelji, hudo zdelan, toda gledal je tako hladno in mirno kakor vedno. Sprejel me je kot ponavadi mrzlo in je odgovarjal na moja skrbna vprašanja s krat-k'mi vzkliki, tako da me je v resnici spreletaval mraz po kosteh in da sem bil vesel, ko sem mogel oditi z zavestjo, da sem svojo dolžnost storil. Toda ko sem se ravno obrnil k vratom, mi reče: Zelo sem Vam hvaležen za obisk, gospod župnik. Upam, da zopet kmalu pridete 1«
To je podrlo vsa moja domnevanja. Kaka debela mora pač biti Amerika, sem si mislil, da je treba I ubogemu človeku nositi tak mrzlogladek jeklen oklep, s katerim zakriva svojo naravno toplo odkritosrčna^! Prihajal sem večkrat in postala dobra prijatelja.
Jaz sem bil očaran od besed, ki jih je bil izpre-[ govoril oni starec na dan našega velikega zmago-I slavja o Kaseyu, slavnem borivcu, ker se mi izmed mojih ljubljenih kaplanskih spominov vedno vračata na ustnice in v misli dva refrena narodnih balad. Prva jc odpev neke slavne volivne balade iz časa, ko smo imel i na Irskem borough-volitve1, pri katerih so bile šale, pretepi in žganje vedno na dnevnem redu. Drugi refren je novejši homerski izliv, ki so p v zadnjih letih večkrat peli pod mojimi okni, ko sem začel baladno slovstvo bolj ceniti in spoznavati,
1 Borough je mesto, ki pošilja tudi svojega zastopnika v parlament. — Op. prov.
kolike važnosti je za podrobno podeleželno zgodovino. Pesem sta pela navadno po kiticah menjajoč se dva glasova, moški in ženski, ki sta se potem združila v četrtem in zadnjem verzu. Refren se je glasil tako-le:
Kajti vrli, mladi Kasey tu je, ki se z njimi kakor lev bojuje... Niti Hektor, niti Mart v boj neče poiskat si zmagovite srečo, kadar vrli Kasey bije, kakor ples se po bojišču vije.
Domišljija mi je naslikala »vrlega, mladega Kaseyax kot polboga, in ker se hitro vzneseni, kadar mislim na irsko preteklost, sem si ga naslikal kot velikega, odličnega in v njegovi stroki nepremagljivega borivca, res pravega junaka.
Ni bila tedaj zgolj navadna plemenita radovednost, da sem omenil bolniku enkrat to stvar v enem izmed mnogih prijateljskih pogovorov ob njegovi postelji. Menim da je človek, ki krade skrivnosti, stokrat slabši kakor tat, ki okrade žepe, in v resnici sem bil nekoliko vznemirjen, ko sem zvedel, da ni Amerikanec nihče drugi kot silni Kasey sam. Imel sem pred njim svet strah, kakor ga občutite pred veliko osebnostjo, ki vam je bila odsihmal znana samo po imenu. Temno sem slutil, da se skriva, za tem skrivanjem kaka povest, morda žalostna povest. Skrivnost se je razjasnila na sledeči način.
Pritoževal se je na postrežbo v hotelu — da nima vsega, kar more bolan človek po pravici zahtevati itd.
decembru istega leta pa dvojčka. Vseh pet je bilo torej v istem letu rojenih; sedaj so stari 21 let, vsi močni in zdravi. Mali je dobila veliko državno podporo.
Mamuti. Pri Ksantenu na Nemškem so dobili ostanke desetih mamutov, velik rog in kamnito ost sulice. Torej ostanke medledeniške dobe.
Fokker v Ameriki. Ho-landski izdelovalec aero-planov, Fokker se je preselil v Ameriko, kjer bo v Kansasu vodil novo aviatično tovarno. Družba, ki podjetje finansira, je vtaknila v tovarno dva milijona angl. funtov. Na leto bodo napravili 1GOO letal, od lahkega dvosedežnika do najmočnejšega tromotornega aero-plana.
Stari plesavci. V neki plesni šoli v Londonu se uči 841etni starček tango, drugi plesavci so pa tudi med 60 in 70. Pri nekem drugem plesnem učitelju se učita plesati 701eten lord in ravno tako star general. Neumnost še ni izumrla.
tekaj stoji gos na eni nogi ?
(Legenda.)
Nekoč po zimi je prišel Gospod s sv. 'etrom v neko vas in ker nista nikjer dojila jedi, sta jo krenila v krčmo.
Ko sta svetnika vprašala krčmarja, ali ima kaj jesti, jima je ponudil pečeno gos.
Preden je krčmar prinesel gos, je šel Jveličar ven in sv. Peter je ostal sam za pizo. Krčmar je prinesel lepo pečeno gos, prijeten duh se je razširjal po sobi. Sv. Pe-jer je bil močno lačen in ga je zelo mikalo, !a se loti vabljive pečenke. Gospod pa se i nalašč mudil zunaj.
Sv. Peter si je mislil: »Saj Gospod sega ne zapazi, ako pohrustant eno beder-je.« In brž se je lotil pečene gosi.
Kmalu potem se je vrnil Gospod v so-blagoslovil jedi in hotel jesti. V tem « je zapazil, da od pečenke manjka eno lederce. Vprašal je tedaj sv. Petra, kam je bederee izginilo. Ta pa se je izgovarjal, da loška bederca ni imela.
Božji Učenik se je nasmehnil Petro-emu izgovoru ali nič ni rekel, ker ga ni »tel osramotiti.
Ko sta se nasitila, sta odšla na daljšo »t in kmalu prideta k zmrznjenemu jeze-n> kjer so stale gosi na en nogi. To pa je 'No baš po volji sv. Petru in takoj je opo-oril Gospoda, da ima gos res le eno nogo, 'a je tedaj nedolžen.
Gospod se je nasmehnil ter dejal: »To t že v redu, ali pojasni mi, zakaj gos stoji ta,i na desni zdaj na levi nogi?« — In sramočen učenec ni rekel niti besedice.
ROTI BOŽJASTI.
Znameniti ruski zdravnik Pavlov je 'fšel neko tekočino, ki jo vzbrizga in ta-1 prepreči božjast. Če se bo iznajdba izdala uporabljiva, bomo šteli Pavlova *d prve dobrotnike človeštva.
TAKO JE V ŽIVLJENJU.
Uradnik je šel v pokoj; imel je 50.000 dinarjev. Prihranil si jih je s pridnostjo, varčnostjo, vestnostjo in s knjižico umrlega strica, ki se je glasila na 49.999 dinarjev.
LETEČI AVTOMOBILI.
Že več časa praktično preskušajo zvezo med avtomobilom in aeroplanom. Sedaj jo bodo uvedli tudi v promet. Neka tvrdka v Darmstadtu na Nemškem je napravila ta-kozvani aeromobil. Kupiš si nekak avto, pelješ se ven na prosto, pritisneš na par gumbov, pa si v zraku; avtomobil se je prelevil v aeroplan. Ko se pelješ nazaj, pa napraviš obratno.
ČUDEN DOGODEK.
Pivovarnar Ignatz v Berlinu, 51 let star, se je hotel poročiti. Dal je oglas v časopise in je dobil nešteto ponudb. Od vseh se mu je najbolj dopadla slika 36 letne vdove, izredne lepote. Začel je dopisovati z njo. Ker se je tudi njeno življensko nazi-ranje popolnoma krilo z njegovim, se je smatral za najsrečnejšega človeka na svetu in je odpotoval v Heidelberg, da se z lepo vdovo tudi osebno seznani. Ko je na določenem kraju tako lepo čakal, je planila majhna čokata in zavaljena oseba nanj, pa še očala je imela. »Tvoja Gertruda sem,« je kriknila. Ko se je je hotel otresti, ga je s solzami v očeh prosila, naj je ne zavrze, ker ga tako zelo ljubi. Slika, ki mu jo je poslala, je bila slika romunske kraljice. Gospod Ignatz se pa ni mogel odločiti za Gertrudo in je revico še tožil za povrnitev potnih stroškov. Plačati jih je morala, romunska laži-kraljica.
DOBROVA PRI LJUBLJANI.
Prosvetno društvo uprizori na Martinovo nedeljo 15. t. m. popoldne ob treh v društvenem domu burko v treh dejanjih »Pri belem konjičku«. Godi se na Bledu. Nastopi okrog 20 oseb, v {(lavnih vlogah naši najboljši igralci in igralke. Ker se bo burka najbrže šele pred-pustom ponavljala, je želeti, da v nedeljo napolnite dvorano do zadnjega kotička. Vstopnice si preskrbite od petka dalje pri Adamiču, da ne bo v nedeljo gnječe pred blagajno. — Orlovska akademija, ki se v nedeljo radi neugodnega vremena ni mogla vršiti, je preložena na prvo edvcirtno nedeljo. — Odločili smo se letos prositi sv. Miklavža, da obišče tudi naš novi dom. In zato se bodo društveni člani in članice oglasili ob priliki pri vseh radodarnih Dobrovčanih, da tudi vi pripomorete k temu, da bo njegov koš poln najlepših daril, s katerimi bodo 6. decembra v domu obdarovani otroci.
V globoki žalosti naznanjamo, vsem sorodnikom in znancem, da jo umrla naša predobra inati, gospa
Nežska Tise! »».Jaklič
dne 7. novembra previdena a sv. zakramenti po kratki mučni bolezni.
Pogreb se ie vršil dne 9. novembra ob 10-tih dopoldne iz hiše žalosti na farno pokopališče na Planini.
Manga pri Planini nad Sevnico. Janez, soprog Pavel, Janko, Viktor, Alolzll, Peter, sinovi Cilka, sinalia
ZahvaSa.
Vsem, ki Bte r tako mnogobrojnem Številu spremili našo pokojno mater na nje-nem zadniem potu, ki ste jo okitili s ovetjom ki ste molili za njo, predvsem pa precasti-temn gospodu župnika planinskemu za pre-srčni govor v oorkvi, pro5. gosp. župniku šentviškemu «» spremstvo na pokopališče, gospodu šol. upravitelju ln njegovomu pevskemu zboru za ganljivo petje v cerkvi ln na pokopališču ter vsem, ki sto kakorkoU sočustvovali i nami, se prav iz sroa zahvaljujemo.
Manga pri Planini nad Sevnico, dne 9, novembra 1926,
talujo« ostali.
Mnogo zaslužiti
delati in pridobivati denarja moremo le s povsem zdravimi rokami in nogami. Ako sc naših udov polote vztrajne bolečine, ter začne trgati, zbadati, bosti in mučiti, tedaj jc to velika zapreka pridobivanju, Kako blagodejno sc izkaže v teh težkih
urah drgnenjc in umivanje z našim žc skozi 27 let priljubljenim, bolečine olajšujočim domačim sredstvom Fellerjevim blagodišcčim »Elsaf uidom« Zelo koristen jc pri rcunialičnih bolečinah, pri glavobolu in zobobolu; krepi in osvežuje mišičevje in živce, prinese pa zdravo spanje in novo moč za delo. Odznotraj in odzunaj močnejši, izdatne,Si in večjega učinka kot iraneosko žganje in najbal.ši
BapiaHBiBBoaiaiaBcsrjstaHcsnojpfS'«
Opozorilo. Vsa društva opozarjamo, da je treba za vsako naznanilo prireditve, pri kateri se pobira vstopnina, plačati za vsako besedo, ozir. število 50 par. Denar naj se pošlje v pismu. Sprejemajo se tudi znamke. Na poslana naznanila brez priložene pristojbine se v nobenem slučaju ne bomo ozirali.
■■aEaHBBBHBBMaeMMaiaMMBBiiaa
ženitiia ponudba.
! -
caJ^asUh in suknerih hlač in oblek za otroke in odrasle, zim. suknjičev in drugega manufak, blaga
po zelo znižanih cenah! "^C
F. eešnwar - TgtfSSfs.
Iščem samostojno, kmečko dekle ali vdovo brez otrok, do 35 let staro, katera h>a svojo kmetijo, trgovino, gostilno ali kako drugo obrt, v svrho ženitve. — Sem privatni ura 'n:k, vdovec brez otrok, z 200.000 K prihrankov, simpatičen in dobro ohranjen. — Ponudbe na upravo »Domoljuba« v Ljubljani pod: »Srečni dom« 742}.
Ne~žamudite prilike,
ki jo nudi trgovina
I. TOMŠIČ, Sv. Petra cesta 38,
LJUBLJANA — s svojimi konkurenčnimi cenami in trpežnim vsakovrstnim b!agom, kakor velourje, double za površnike, sukno za moške obleke, češki izdelki. Krasne odeje, rujava kotenina od 8 Din naprej. Moške srajce za 36 Din, spodnje hlače po 26 Din. Poleg tega dobiš tudi razno drobnarijo



— Združene rneksrne d. d. Ljubljana —
Miklošičeva cesta 13 preie VIDIC-KNEZ tovarne na Viču in Brdu
nudijo v poljubni množini, takoj dobavno, najbo.jše preizkušene modeli- s rešnikov, z mo a i dvema zarezama, kakor bobrovccv (biber) in
•k * cidno ©peE*© -k *
Na željo sc pošlje takoj Dopis in ponudba !
Sietlenl strešniki stalno na zalogi I
kosmetikum te vrste. 6 dvojnatih ali 2 veliki spe. cialni steklenici 63 Din, 12 dvojnatih ali 4 spec" stcklenice za 99 Din, 36 dvojnatih ali 12 spec. 250 Din, že obenem z zabojem in pošlnno razpošilja po povzetju lekarnar Eu*en V. FfiLLER, S'.u-bica Dor.ja, Elsatrg 16, Hrvatska. — Posamezne steklenico Elsalluida po 10 Din v lekarnah in sorodnih trgovinah.
Uahilfl pa izrct'n'	z'i;or »Kmetijske na-
S dJitlU bavne in prodajne zadruge« v S tiarl-nem pri Litiji, r. z. z o. z., ki se vrfi 10. r.ov, t. 1, ob pol 7. uri zvečer v mali dvorani društvenega doma s sledečim dnevnim redom: 1. Premeriva pravil; 2. slučajnosti. — Ako bi občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, sc vrši pol ure kasneje na istem mestu in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki sklepa veljavno ne glede na število navzočih ali zastopanih članov. 7566
Pravo gospodinjsko MILO jc naše
milo »GAZELA«. Zakaj? Zato, ker je sestavljeno iz takih snovi, ki n e kvarijo perila, ampak ga res temeljito čistijo in belijo.
ČEVLJE
trpežne za zimo dobite edino pri tvrdki
nasproti »Mestnega doma«, — štev. 118, Zahtevajte brezplačni ilustrirani cenik
Zdravnica dr. med,
Eleonora Jenko-Groyer jeva
naznanja, da se je preselila v poslopje Jadransko- podunajske banke, Miklošičeva Cesla 13, Ordinira od 8.—1. popoldne za sploSne bolezni,
Ljudska posojilnica
reg. zadruga z neomejeno zavezo V Ljubljani
Obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka.
Svo;e prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo, v lastni palači, zidani Se pred vono iz lastnih sredstev. Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri L;udski posojilnici kot zadrugi z ne-ome enim jamstvom, za vloge vsi člani s svojim premožen em, ki presega večkratno vrednost vseh vlog.
Hranilne vloge znašajo nad 260 milijonov kron.

prednosti nudi IRI.
razkroji sam od sebe vso nesnago ter vsled lega olajša pran|e.
TRI prIS<edl 30 0/0 mila in 50 % Casa
podaljša za 30 % frpelnost perila, mencante In drgnenie. hI pohvarl perilo, poslane nepotrebno.
|e za naiflnejSe perilo neškodljiv, zttfamttno nc razfeda tkanin, ker je produkt naifet
najboljši in vendar najcenejši stroj za rodbino in obrt. Nadomestni deli za vse stroje.
J. Goreč, Lfublfana,
Palača Ljubljanske kreditne banke
Najboljša kolesa najceneje.
Vsakovrstne dele in opremo.
SREBRNE KRONE
?e najvišje plačujejo. — ŠIVALNI STROJI, najboljši, 15 let garancija. Zahtevajte cenik. BU-DILKE-ure, natančne, 3 leta garancija. Samo pri Jos. šelovin-čuden, Ljubljana, Mestni trg »t. 13.
iiiiiiiiiiu
|llllllllllllllllll...............................................Illllllllll
| Prometni zavod za premog d. d. I | v L/ubl/ani	I
I Proda/a pretTlOg j iz slovenskih premogovnikov
| vse/i kakovosti, v celili vagonih po originalnih | cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor § tudi za industrijska podjetja iu razpečava na = debelo
inozemski premog in koks
=	vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča
|	posebno prvovrstni češkoslovaški in angeškt
=	koks za livarne in domačo uporabo, kovaški
|	oremog in bnkete.
I Naslov: Prometni zavod za premog,
|	d. d. v Ljubljani, Miklošičeva cesta 15/1.
...........................................iiiiiiihiiiiiiiiiiiiiiiii
Najboljši
Šivalni stroj Je edino Ie
Josip Peteline-«.
znamka
Grllzner in Adler
za rodbino, obri In industrijo Ijubljana Miu Prešernovega „ . . .	spomeniki, ob »odi
Pouk v vezenju brezplifen. Vetletaa garanciji.
Delavnica za popravila Ka veliko	Telefon 513	Ni mila
Ali ste že poskusili?
staro, vsestransko preizkušeno sredstvo redilni prašek za prašiče, »MASTELIN«. zakonito zavarovana znamka. Z malim zavitkom za 12 kron se prepričate. Razpošilja A. KOSEC, Maribor, 3 in 5 kg po pošti, franko hiša, v zavitkih po 10 ln 20 dkg. — Za trgovce 50 odstotkov popusta 1
PREDIVO
kupuje vsako množino po najviSfl j?
IVAN N. ADAMIČ
LJUBLJANA — Sv. Petra cesta Itev. »1 j MARIBOR — Vetrinjska ulica it. 20 KAMNIK — Sutna it 4,

Zadružna gospodarska banka d. d.
Tel, št. 57, 979 in 470. Ljubljana, MiklOŠiČeVa cesta 10 Brzoiav.: Gospobanka.
Račun postnega črkovnega urada za Slovenijo	V laStni palači (ViS ž ViS hotela »Union").
Podružn.ce: Celje, D;akovo, Maribor, Novi Sad, Sombor, Split, šibenik. Ekspozitura: Bled. Kapital i si rezerve skupno nad K 60,000.000--, vloge nad K 600,0 00.000—
PuiT valuten kdev!ze V^Sj* iT*"'	v.rednostne Pa?irjc' ^je v najem jeklene shrambe za vrednote, kupuje in prodaja kar najbolje
' valute ,D devlze' sPreiema vloge na tekočem računu m na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne transakcije pod najugodnejšimi pogoji
Amerikanski oddelek: Direktne zveze z ameriškimi bankami. - Urejevanje ameriških zapušdin. J__^^"^PooblaSčen prodajalec srečk Državne razredne loterife. TSffl
Izdajatelj: Dr. Frane Kulovec.	Urednik. Franc Zabret	Za Jugoslovansko tiskarno: Karel Ceč.
Kim
fe samo ena!
lo ve vsaka goipodin.a. ki hote imeti ra n'zi o usno, zdravo in redi no kavo. Zato zahteva v trgovini le
Ž I K O
v rdečem zavitku.
POZOR pred ponaredbamil
Kmečki fant knt e.nia; primer?° t
obrazen, ki ima veselje do trgovine, zmožen 15.000—25.000 Din gotovine, se takoj sprejme za družabnika. Rokodelci, posebno krojači, imajo prednost. Samo resne ponudbe na upravo lista p->d šifro: »Gotovina« itev. 7396.
FiiPNI 8 3UIEG
LJUELJANA :: Stritarjeva ulica št. 5.
Priporočava se slavnemu občinstvu pri nakupu BLA^A za OBLF.KE. Največja izbira svilenih RUT in ŠERP. — Postrežba solidna ter nizke cene. Popolna oprema za neveste.
Kdor hoče
biti potftrežen z dobrim blagom
nal pride ali piše
po sukno ali kamgarn za moške in ženske obleke, parhet, llanele, kambrik, rute, odeje itd. v znano in zanesljivo trgovino
R. Miklauc „PrI Škofu"
Ljubljana, Lingarjeva ulica
(v lastnih prostorih). _Obstoj tvrdke blizu 60 let.
Laško brinje
se zopet dobi. — FRAN POGAČNIK, Ljubljana, Dunajska cesta štev, 36.	7174
Ode.e ilaneiatie
trpeino-tiger 55 Din, močne ro/asi,* lili Din, fine nngl«-Bke karo 10a Din. krušne ,Jacquard' vzorčaate 14<> D, »ločne Aivane kambrik odeja 170 Din, rdečo 195 Din, klotaste 7. inolino podlago 211.1 »in, klotaste s klotaMo podlago 'J25 D, močne konjske odeje 14H i)in, holl fine 2"8 Oin. fianel rmhe(i69D razpošilja veletrgovina It. Steruiecki, Celje, St. 19, Ilustr. cenik s fe7. 1000 slikami hc pošlje vsakemu zastonj, vzorei od sukna. kam-garna In ra7,ne mannf. rolie pa huiiio o iu uii ogled. Kdor pride z vlakom kupovat, dobi nakupu prlui povrnitev vožnje. Kar ne ugaja tn ni odrezano. se zamenja ali vrne denar. Naročila čez 500 t), poštnine prosto — — — Trgovci engroa« cene,
Najuspešneje sredstvo za rejo domače živine |e brezdvomno
»MASTIN«
ki pospešuje rast, odebelitev in omastitev domače, posebno klavne živine. Jasen dokaz neprecenljive vrednesti Mastina so brezštevilna zahvalna pisma! Cena: 5 škat. 46 Din, 10 škat. 80 Din. LEKARNA TRNKOCZY (zrav. rotovža), Ljubljana, Mestni trg 4
Leta 1826. izide
Kralievine Srbov, Hrvatov in Slovencev
za industrijo, obrt, trgovino in gospodarstvo
Prvi ln edini popolni adresar kraljevine SHS,
Sestavljen po preizkušenih principih Rudolf Mos-se-ovih adresarjev, ki so znani in razširjeni po vsej Evropi, bode ta adresar Jugoslavije izvrsten in pro-potrelien vodja vsakomur, ki išče odjemalce ali dobavne vire, ki želi kot izdelovalec ali kupec vzpostaviti v Jugoslaviji zvoze, ki pusti prejiotovati to deželo ali pa hoče gotovim vrstam podjetij poslati svojo okrožnice.
Pravilno sliko ogromnega obsega iu bogate vsebine adresarja dobimo, ako vemo, da bodo vseboval 25D0 strani in pol milijona naslovov iz fcz 5000 krajev ccle države
V istem hodo navedeni vsi trgovci, industrijalci, obrtniki, delniške družbe in zadrugo, posestniki, najemniki, žgari jarne, mlini, zdravniki, živinozdravniki, zobni tehnikarji, lekarnarji, odvetniki, hoteli, gostilno ln
Anončna ekspedicija
kavarne ter uvrščeni po mestih in svoji kakovosti. Pred seznamom naslovov vsakega kraja bodo navedeni vsi Važni statistični, zemljepisni in politični podatki; dalje bodo v ndresarju zabeleženi uradi, cerkve; šolo, bolnišnice, vso trgovske, obrtne in gospodarske korpo-racijo, zastopstva in zbornice. Našteta bodo konečno vsa obrtna in prevozna sredstva, ki so važna za trgovino, industrijo in gospodarstvo, ter bode adresar kraljevine SHS na ta način vseboval vse podatke o njej, ki so znanja vredni in potrebni. Knjiga pa bode vpo-rabna tudi za vsakega inozomca, ker bode vsebovala tozadevno kazalo v 8 jezikih.
Sedanja cena adresarju je Din 800.— izključno poštnina in omot. Ta oena velja pa samo za naročitov naproj; cenu sc bo zvišala, ko knjiga izide.
Oddelek za adresarje In kode.
jMgosIo-vsnsko H^icSoSff Mosse d. €3.
Palača Kasino	B^OGKAD	Terazije 25.
Kot z£slo-nike sprejemamo še gospode, pa tudi one, ki se do sedaj niso pečali s prodajo knjig in akvizicifo oglasov.