XI. LETNIK	11. ŠT.
NOVEMBER 1970 Cena 30 par
SKUPHOST
(jtastCosTsdC tjuBtJoucL 'mDste--|io£|e
Podvoz Spodnji Kašelj —Zalog
V čigav prid se nagiba jeziček na tehtnici?
NABRAL SE JE ŽE ZAJETEN SVEŽENJ ZAPISNIKOV, URADNIH ZAZNAMKOV, PO ROCIL, IZJAV, STALIŠČ, PROŠENJ, PRITOŽB ITN. — KDO BO PRESEKAL GORDIJSKI VOZEL? — 100 PODPISOV TUDI NI MAČJI KAŠELJ IN BI JIH KAZALO UPOŠTEVATI — ZAKAJ OKOLI ZADNJICE V ŽEP?
Zadeva se je začela zapletati lani jeseni, ko je združeno železniško transportno podjetje Ljubljana ( v nadaljevanju ZŽTP) nameravalo z gradnjo ranžirne postaje v Zalogu in ureditvijo izvennivojskega križanja s progo na cesti IV. reda Zalog—Sp. Kašelj, zasuti podvoz, ki je za Kašljane življenjskega pomena. Od tedaj se tako imenovana papirnata — in tudi živčna — vojna nadaljuje z nezmanjšano srditostjo in ji že ni videti konca.	(Nad. na 5. strani)
»Martinov most« — vzhodni podvoz, skoz katerega naj bi po rekonstrukciji podvoza in izgradnji Industrijske ceste potekal ves promet. S tako rešitvijo prometnega režima v tem predelu pa se občani Sp. Kašlja ne strinjajo, ker bi jim s tem bila zaprta najkrajša pot do središča Zaloga

O čem bodo razpravljali v občinski skupščini
Tajništvo občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje nam je posredovalo program sej občinske skupščine za IV. tromesečje leta 1970, iz katerega povzemamo nekatera poglavitna vprašanja, o katerih bo razpravljala skupščina v omenjenem obdobju.
Že za konec oktroba je na dnevnem redu skupščinske seje razprava o gradnji poslovnega centra v Mostah. Odbornikom bo posredovana informacija o tej problematiki. Na seji bo tekla tudi razprava o socialnem varstvu in o varstvu otrok v pogojih petdnevnega tedna.
Na naslednji seji, ki bo predvidoma 26. novembra, bo kot osrednja točka dnevnega reda poročilo o realizaciji letošnjega družbenega načrta in bodo nakazane smerni-
ce za proračunsko leto 1971. Na tej seji bodo odborniki razpravljali še o problematiki industrijske cone in o prispevku za uporabo mestnega zemljišča. Naj še omenimo, da bo govor tudi o upravljanju in vzdrževanju krajevnih vodovodov in o predlogih predpisov o komunalnem urejanju na izvenmestnem območju.
Na zadnji letošnji seji — ta bo predvidoma 24. decembra — bo sprejeta načrtovalna bilanca sredstev
splošne potrošnje na območju mesta Ljubljana. Razprava na tej seji bo tekla še o stopnji prispevkov za financiranje vzgoje in izobraževanja v letu 1971 in o poslovniku za delo občinske skupščine. Uskladili bodo tudi občinske predpise s statutom občine.
V prvi polovici decembra bo sklicana tudi seja zbora delovnih skupnosti, na kateri bodo analizirali poslovni uspeh delovnih organizacij v občini Ljubljana Moste-Polje v prvih devetih mesecih leta 1970 in se pogovorili o nekaterih perečih problemih likvidnosti v delovnih organizacijah, o strukturi zaposlenih in o pripravništvu v podjetjih.
lDružf)ena samozaščita
Skupščina socialistične republike Slovenije je junija letos razpravljala o problemih družbene samozaščite. Razprava o tej problematiki pa se bo nadaljevala in je med drugim tudi vključena v programe za obrambno vzgojo rezervnih vojaških starešin in prebivalstva nasploh.
Razvoj varnostnega sistema na osnovi družbene samozaščite zahteva predvsem višjo stopnjo organiziranosti in sodelovanja vseh dejavnikov, zlasti na področju borbe proti kriminalu, večje informiranosti občanov o nasprotnikovem delovanju, predvsem njegovih pogostejših oblikah, in na področju doslednejšega in tudi bolj posodobljenega določanja in varovanja zaupnih podatkov in gradiva.
Fizična varnost objektov in premoženja delovnih organizacij tudi ni pravno urejena ali pa se ne spoštujejo celo tiste norme, ki nekatere zadeve že urejajo. Razprava na terenu je pokazala, da je notranja kontrola v delovnih organizacijah pomanjkljiva in omalovaževana ter ponekod celo nevpeliana. V mnogih pomembnejših podjetjih nimajo niti minimuma sodobnejših tehničnih naprav za zavarovanje premoženja, varnejše nrevoze in hrambo denarja. Delikvenco, kot so ooneverbe, korupcija, zlorabe, tatvine, škodljive pogodbe, goljufije ipd. lahko učinkovito zatira le močna in dobro organizirana interna kontrola, ki temelii na samoupravnih aktih in se izvaja ob sodelovanju strokovnih organov. Delovne organizacije bi morale zato ustanoviti lastne službe za varno poslovanje, in to z visokokvalificiranim osebjem. Takoj se moramo lotiti priprav za sestavljanje napotkov za ustrezne samoupravne akte delovnih organizacij.
Učinkovitost izgrajevanja sistema družbene samozaščite je v veliki meri odvisna od tega, kakšni delavci delajo na tistih delovnih mestih v delovnih organizacijah, ki so zaradi narave nalog še pose-bei izpostavljeni interesom tujih obveščevalnih služb. Kriteriji za zasedbo takšnih mest so dokaj pomanjkljivi in velikokrat izpostavljeni le rutinskim in tehnokratskim merilom sposobnosti in strokovnosti. Takšna delovna mesta, strokovno in družbenopolitično pomembna, bi morala biti sistematično in vsestransko zaščitena z izborom delavcev z ustreznim moralnopolitičnim profilom, z zagotovitvijo širše varnostne vzgoje in z večjo stopnjo družbene in pravne odgovornosti.
Ena najpomembnejših nalog je tudi razvijanje ustrezne varnostne kulture, zavestnega pomena in cilja zaščite,
pripravljenosti občanov za aktiven odnos do zadev, ki so pomembne za varnost države in za njihovo osebno varnost. To problematiko smo doslej pretežno obravnavali v zaprtih krogih in se ukvarjali s posledicami namesto z vzroki. Glede na odprtost naših meja je seznanjanje z vsebino nasprotnikovega delovanja bistveni element vzgoje, ki naj ima za posledico pravilno zadržanje in ravnanje naših občanov.
Sestavni del učno-vzgojnega procesa mora postati tudi družbena samozaščita. Vzgojna prizadevanja naj bodo bolj prisotna tudi v izven-šolski vzgojni dejavnosti.
Eden nadaljnjih temeljnih pogojev za učinkovito stopnjo družbene samozaščite v naši socialistični samoupravni družbi je ustrezen, konstruktiven odnos občana do področja tajnosti. Razlog za domala indolenten odnos do tega pomembnega družbenega področja je v relativno pomanjkljivi normativni ureditvi. Zakonske definicije posameznih vrst tajnosti (državna, vojaška, uradna in poslovna) so sicer podane, vendar je v praksi veliko nejasnosti, posebno glede oblikovanja poslovne in v neki meri uradne tajnosti. Te nejasnosti bodo bržkone odpravljene, ko bo izdelan skupen predpis, podoben sedaj sprejetemu s področja narodne obrambe. Taki in podobni predpisi že dolgo obstajajo v številnih razvitih državah.
Večjo stopnjo informiranosti in reda je potrebno vnesti tudi v režim komuniciranja s tujimi državljani in s tujino nasploh. Ne gre za nobene ukrepe, ki bi diskriminirali ali favorizirah, torej delali razlike med tujci, državljani katerekoli države. Gre predvsem za ukrepe, ki bodo tujim obiskovalcem — poslovnim, turističnim in drugim — omogočali čimbolj še počutje in varnost, z druge strani pa zaščitili naše interese.
S samoupravnimi internimi akti morajo biti določena pooblastila odgovornih oseb v organizacijah in institucijah v zvezi s sprejemom tujcev, dajanjem konkretnih podatkov, razkazovanjem in odstopanjem elaboratov ali načrtov, razkazovanjem naprav in objektov, nudenjem možnosti za samostojno terensko delo ali raziskovanje in podobno.
Nekaj tukaj naštetih misli v zvezi z angažiranjem družbenih dejavnikov pri graditvi družbene samozaščite predstavlja le del obstoječih možnosti. Le tako bo ustvarjen tisti odnos do te zelo pomembne družbene naloge, ki jo narekujeta čas in naš razvoj. Zavedati se moramo, da ta dokument ne rešuje problemov družbene samozaščite, temveč jih šele nakazuje.
VAZNO JE ZAČETI: 12. oktobra so istočasno pri osnovni šoli v Polju in pri osnovni šoli Vida Pregare vzidali temeljna kamna bodočim telovadnicam. V Zeleni jami je to simbolično dejanje opravil podpredsednik občinske skupščine Moste-Polje Albin Mahkovec ( na sliki), v Polju pa predsednik sveta za prosveto in kulturo Hubert Požarnik. Več o tem preberite na 7. strani
Obrtne dejavnosti v občini Moste-Polje
Za vsako ceno izigrati predpise
Vse manj čevljarjev, brivcev, mizarjev in dimnikarjev — Popoldansko šušmarjenje je dobičkanosno — Davčna služba bi jim morala priti do živega — Ljudje sami kvarijo obrtnike — Najhuje je z avtoprevozniki
Odborniki moščanske skupščine so na minuli seji temeljito prerešetali obrtno dejavnost v občini. Ob tej priložnosti se je izkazalo, da je v tej panogi gospodarstva dosežen pomemben premik na bolje, da pa še vedno obstaja mnogo perečih problemov, ki jih bodo morali rešiti pristojni sveti in strokovne službe pri občinski skup šoini. Iz podatkov, ki so bili posredovani odbornikom, je razvidno, da so se v zadnjih letih v občini Moste-Polje močno razvile samo nekatere donosne obrti, kot na primer: stavbena, predelovanje kovin, izdelovanje električnih aparatov, izdelovanje tekstilnih izdelkov ipd. medtem ko se je občutno zmanjšalo število osebnih in drugih obrtnih storitev.
V občini predvsem čutimo pomanjkanje obrtnikov avtomobilske stroke (popravilo in polnjenje akumulatorjev, avtoelektričarjev, vulkanizerjev, avtoličarjev in avtokleparjev).
Nič manj ne pogrešamo strokovnjakov za popravilo gospodinjskih strojev in drugih aparatov (elektro, radio in TV mehanikov), predvsem pa frizerjev, šivilj, čevljarjev, krojačev in drugih. Res je tudi, da — denimo — konfekcija iztiska krojače ali usnjena industrija čevljarje,
pa vendar bi bili le-ti dobrodošli.
Spričo tega je skupščina sklenila, da bo z davčnimi in drugimi olajšavami v bodoče podpirala razvoj predvsem navedenih obrtnih dejavnosti. Te olajšave bi se nanašale na frizerje, čevljarje, mizarje in druge, katerih delo ne prinaša bogastva. Leti naj bi na začetku svoje obrtne poti plačevali minimalne davščine; za nekaj let bi jih celo lahko preprosto oprostili davkov, da bi se medtem lahko postavili na noge.
Ost odborniške kritike je bila naperjena na tiste obrtnike, ki kljub večkratnemu kaznovanju nočejo voditi poslovnih knjig in bo potrebno takim odvzeti obrtno dovoljenje. Tudi sicer nekateri obrtniki vodijo te knjige zelo pomanjkljivo in površno, delno zaradi nezadostne pismenosti, še več pa zaradi prikrivanja čistega dohodka.
Najhuje je z avtoprevozniki, zidarji, inštalaterji ipd., ki zaradi narave dela lahko opravljajo svojo dejavnost na območju več občin.
Po predpisih so namreč leti obdavčeni v občini, v kateri imajo stalno bivališče; če pa je — denimo — stalno prijavljen drugje, ne pa v občini, kjer prebiva njegova družina, je to storjeno iz špe-
kulativnih namenov. Zaradi nevodenja poslovnih knjig in ugodnejše davčne politike je precejšnje število teh davčnih zavezancev prijavilo bivanje v nekaterih drugih slovenskih in hrvatskih občinah, čeprav v resnici bivajo v občini Moste-Polje. To pomeni, da takšne in podobne špekulantske težnje s svojo davčno politiko podpirajo tudi te občinske skupščine. Nekateri obrtniki so se v svoji razpravi izrekli za to, da naj bi zasebno obrt povsem izenačili z družbenim sektorjem, kar pomeni za enake možnosti tudi enake obveznosti. Znano je namreč, da imajo sedaj nekatere panoge zasebne obrti (predelovanje kovin, izdelava električnih aparatov in stavbna obrt) ogromen finančni učinek, da pa razen davka nimajo ni-kakšnih drugih družbenih obveznosti in dajatev. Zato je takšna obrt tudi lahko konkurenčna obrti družbenega sektorja, ki jo dajatve zelo bremenijo.
ftfK
r ffTRn



Gradnja vrstnih hiš za trg v MS — 10 Novo Polje hitro napreduje. Izvajalci so Agroobno-va, Megrad in SGP Zidar Kočevje
Meščanska podjetja pod lečo SDK
Malokrat blokirani žiro računi
Izolirka bo zagotovila laškim rudarjem kruh
Na nedavni tiskovni konferenci, ki jo je sklical direktor Izolirke Venceslav Jeras in so se je poleg novinarjev udeležili tudi zastopniki rudnika Laško pri Celju, smo slišali zelo vzpodbudne novice o tem, kako prekvalificirati in zaposliti nad 300 rudarjev, ker bodo rudnik Laško postopoma — najkasneje pa do leta 1975 >— zaprli.
Na pomoč jim je priskočila Izolirka, ki naj bi z odpira njem novega obrata za proizvodnjo stiropora v Laškem omogočila dokaj hitro preusmeritev in zaposlovanje rudarjev, s čimer bi seveda tudi sama Izolirka zelo povečala proizvodnjo tega prepotrebnega proizvoda, ki je danes na domačem in tujem trgu zelo iskan.
Skratka gre za pomemben poslovni dogovor, od katerega bosta imela oba partnerja konkretne in dolgoročne koristi ali po domače povedano: da bo volk sit in koza cela.
Ekonomski račun kaže, da naj bi v novem obratu letno proizvedli približno za 120.000 m3 stiropora — namesto dosedanje skromne proizvodnje 30.000 m2 letno. Od tega bi bilo okoli 20.000 m3 za kombi plošče, preostalo pa v obliki navadnih, kaširanih, elastifioiranih in žebljanih plošč ter v obliki žeblakov. Poleg tega bi letno proizvedli še okoli 13.000 m3 stiropor plošč na avtomatih za specialne namene ter približno 13.000 mJ stiropor embalaže na najsodobnejših avtomatiziranih strojih.
Letna bruto realizacija oziroma celotni dohodek od stiropora in betonarne bi znašal nad 73 milijonov novih dinarjev pri 366 zaposlenih; investicijska vrednost gradbenih del, strojne opreme in obratnih sredstev pa bi znašala skupaj 69,700.000 novih dinarjev.
Ker je cena domače surovine za stiropor, ki jo dobavlja neka zagrebška tovarna, zelo visoka, so se v Izo-lirki odločili, da bi imeli celotno proizvodnjo od surovin do finalnih izdelkov v podjetju. Nelogično in skorajda smešno je namreč, da je ce na domače (zagrebške) surovine znatno višja od uvožene — kljub temu, da morajo plačati uvozno carino in druge dajatve. So pa še dru-
Pijte kavo
Mercator
ge možnosti za uvoz surovine iz Švice dn celo iz Japonske.
Elaborat za ta obrat je izdelan in bo v kratkem predložen republiškemu rezervnemu skladu, ki bo s 50% soudeležen pri financiranju gradnje, preostalih 50 % pa bi financirali kreditna banka in hranilnica Celje in Ljubljanska banka.
Z odpiranjem tega obrata v Laškem naj bi Izolirka postala vodilni proizvajalec stiropora v Jugoslaviji.
Občinska skupščina Ljubljana Moste-Polje je na minuli seji sprejela poročilo SDK o poslovanju gospodarskih orga nizacij v občini Moste-Polje v prvem polletju 1970. Iz poročila povzemamo nekatere ugotovitve.
Gospodarske organizacije na območju občine Ljubljana Moste-Polje so ustvarile v prvem polletju letošnjega leta 663,885.000 din celotnega dohodka. Za svoje poslovanje so porabili 469,546.000 dinarjev.
Poprečni mesečni zaslužek delavca v občini je v tem obdobju znašal 1.399 din in je v primerjavi z lanskim prvim polletjem narasel za 19 odstotkov. V industriji so se osebni dohodki gibali v poprečju Okoli 1.387 din in so bili najvišji v Teolu (2.312 din) iri naj nižji v obrtnem servisu Moste (1.030 din), v Pohištvu in mizarstvu (1.073 din) in v Elluxu (1.079 din). Med posameznimi gospodarskimi organizacijami, kjer se je zaradi povečanja OD močno znižal delež ostanka dohodka, izstopajo:	Saturnus
(indeks 24), SAP (indeks 46), Elektroobnova (indeks 51) in Obloga (indeks 14).
Seveda pa moramo omeniti tudi tiste gospodarske organizacije pri katerih je delež ostanka dohodka v dohodku za razdelitev znatno večji kot v prvem polletju lani. V industriji so to predvsem:	Indos, Združene pa-
pirnice Vevče in C revama ter v obrti Pohištveno mizarstvo, Protektor-Vulkan in obrtni servis Moste.
Podjetja so skušala izboljšati kvalifikacijsko strukturo zaposlenih z zaposlovanjem novih strokovnjakov in šolanjem lastnih delavcev. Lotili so se tudi ustreznejšega nagrajevanja visoko kvalificiranih delavcev. Največ težav so imela podjetja zaradi pomanjkanja sredstev in so si morala za plačilo sodnih sklepov, akceptnih nalogov in drugih obveznosti večkrat izposojati denar iz rezervnih
skladov, poslovnih skladov in skladov skupne porabe, namenjenih za investicije.
Z izgubo na nedoseženem dohodku je zaključilo svoje poslovanje samo Železniško gradbeno podjetje. Izguba znaša 532.954 din. Po izjavi odgovornih dejavnikov v podjetju bodo do konca leta zaradi zvišanja cen in novih del dosegli ugoden finančni rezultat.
Periodične račune so SDK predložile vse gospodarske organizacije, razen gostinskega podjetja Slovenske gorice Ptuj, in to zaradi neurejenega knjigovodstva. Tudi sicer je poslovanje v tem gostišču problematično.
Število zaposlenih v občinskem gospodarstvu se je v primerjavi z lanskim prvim polletjem povečalo za 242 ali za 3 odstotke.
Največ novih delavcev so zaposlili v Kolinski (140) potem v Javnih skladiščih (46) in obrtnih organizacijah (36).
Razveseljiva je tudi ugoto-
Občinska skupščina Ljubljana Moste-Polje je na šestnajsti seji 1. 10. 1970 na lastno željo razrešila dolžnosti tajnika občinske skupščine TONETA KLEMNA, ker odhaja na novo višjo dolžnost v Beograd.
Ob tej priložnosti sta predsednik občinske skupščine Polde Maček in predsednik komisije za volitve in imenovanja Miran Heric izrekla dosedanjemu tajniku zahvalo za njegova prizadevanja in zasluge pri krepitvi krajevne,
vitev, da je bilo v prvem polletju blokiranih zelo malo žiro računov podjetij. Iz tega izhaja, da se je likvidnost vsaj kar zadeva b lokacij o žiro računov, izboljšala.
Zadolženost občinskega gospodarstva zaradi zalog materiala, nedovršene proizvodnje, gotovih izdelkov in trgovskega blaga se je povečala za 13 %. Vrednost skupnih zalog v občini je znašala v prvem polletju 228 milijonov din ali za 26 milijonov več kot v lanskem prvem polletju. Značilno je, da 90% vseh zalog odpade na industrijo.
Povečane zaloge materiala imajo predvsem v Saturnusu, Kolinski in v Žitu, medtem ko so v Indosu zaloge materiala porasle skoraj za polovico. Hiter tempo proizvodnjo v Kolinski in težave z nabavo dekapirane pločevine v Saturnusu so zahtevale od podjetij pravočasno nabavo ropromateriala.
Visok porast nedovršene proizvodnje zaznamuje v P1’" vem polletju pri Indosu m Kolinski, saj se je kar potrojila. Pri obeh podjetjih volja upoštevati značaj proizvodnje in tempo njene rasti.
občinske in mestne samouprave, predvsem pa za u.lc' govo uspešno vodenje ske uprave. V obdobju, je tovariš Klemen načeloval občinski upravi, je le-ta ze izpopolnila svojo dejavno-in se približala zahtevam potrebam občanov.
Za vršilca dolžnosti tajnika skupščine do razpisa delov nega mesta je bila imenovan JELKA PEČAR, načelnica ou
delka za družbene službe splošne zadeve.
Kadrovska sprememba v vodstvu občinske uprave
Ogrožena streha
Streha na spominski hiši v Podlipoglavu razpada, toda za to se nihče ne razburja — razen hišnika, ki stanuje pod to streho. Hiša je nujno potrebna popravila, saj skoraj ni opeke na strehi, ki bi bila cela.
Po pripovedovanju hišnika in izjavi predsednika občine Ljubljana Moste-Polje je denar zagotovljen, opeka kupljena in tudi že dostavljena, kljub temu pa dež nemoteno kaplja v notranjost. Denar za obrtnika je baje pri krajevni skupnosti Zadvor, toda ta nima niti toliko časa, da bi to uredila in ji je — kaže — vseeno, kako je s to hišo?
Mislimo, da bi malo dobre volje in spoštovanja do te hiše tako stanje lahko odpravilo, saj se tudi turisti, ki se vozijo mimo, že zgražajo nad malomarnostjo odgovornih za to hišo.
Tekst in foto: Edo Svetek
Svet kooperantov je pričel z delom
V nedeljo 18. 10. 1970 se je sestal na prvo sejo svet kooperantov za področje delovne enote Moste-Polje pri AK Barje — obrat kooperacija.
Iz dela občinske organizacije SZDL
Seja izvršnega odbora
Izvršni odbor občinske konference SZDL je imel 22. 10. 1970 redno sejo na katero so bili vabljeni tudi predsedniki krajevnih organizacij SZDL.
Obravnavana so bila predvsem naslednja vprašanja:
Svet predstavlja začetek širšega vključevanja kmetov v samoupravne organe in s tem tudi možnost za uspešnejši razvoj kmetijstva na območju občine. Delo sveta bo usmerjeno predvsem v modernizacijo kmetijske proizvodnje z uvajanjem sodobnejših tehnoloških postopkov ob sodelovanju AK Barje oziroma njene pospeševalne službe in sklada za pospeševanje kmetijske proizvodnje pri občinski skupščini. Na seji je predstavnik AK Barje podal možnosti in pogoje za kreditiranje nabave mehanizacije, adaptacij in novogradenj v letu 1971. Razprava je nakazala najbolj pereče probleme na področju kmetijstva, in to:
— zahtevo kmetov, da se s potrebnimi ukrepi zaščiti uporaba kmetijskih površin, ker predstavlja sedanji tempo izgradnje stalno zmanjševanje najbolj produktivnih zemljišč in še povečuje raz-kosanost in razparceliranost zemljišč. Znano je, da zahteva uvajanje mehanizacije, ki naj dvigne produktivnost kmeta, večje komplekse. Zato bi morala družba storiti ustrezne ukrepe, da se zaščiti zemljišče perspektivnih kmetov tako v dolini, še posebno pa v hribovitih predelih, kar je v skladu tudi s konceptom narodne obrambe.
Kmetje zahtevajo tudi večjo pomoč družbenih organov pri modernizaciji svoje proizvodnje; gre predvsem za možnost kreditiranja. Kmet v tem pogledu še vedno ni v enakopravnem položaju v primerjavi z drugimi državljani. Zato bi morali temu vprašanju upravni organi posvetiti več pozornosti in tudi iz skupnih sredstev zagotoviti za te namene ustrezna sredstva. Kmetijske organizacije namreč same niso
sposobne zagotoviti dovolj sredstev za razširjeno reprodukcijo pri svojih kooperantih.
Kmetje so v razpravi poudarili, da so zadovoljni z napori, ki jih vlagata v reševanje kmetijske problematike skupščina oziroma sklad za pospeševanje kmetijske proizvodnje. Vendar bi želeli pri svojih stremljenjih za modernizacijo proizvodnje še več družbene pomoči.
Prepričani smo, da bo delo sveta kooperantov uspešno in da se bo samouprava razvila tudi na tem področju.
Priprave za volilne konference
Na seji je bilo dogovorjeno, da bodo volilne konference v krajevnih organizacijah SZDL od 20. novembra do 20. decembra letos. V času, ki nas še loči od konferenc bomo morali opraviti temeljite kadrovske in organizacijskega priprave.
Posebno važne bodo ka dravske priprave, saj je jas-
no, da bo od bodočega kadrovskega sestava odvisna tudi aktivnost socialistične zveze. Ce upoštevamo, da bo moralo v vseh organih socialistične zveze v občini, tj. v krajevnih konferencah, krajevnih in podružničnih odborih ter občinski konferenci sodelovati skoraj 500 članov, je jasno kako obsežne in odgovorne so kadrovske priprave.
V krajevnih organizacijah bodo začeli z evidentiranjem možnih kandidatov, izmed katerih bodo člani SZDL na volivnih konferencah izvolili nova vodstva.
Iskanje možnih kandidatov in njihovo kandidiranje naj bo prav tako odgovorno in kvalitetno, kot je bilo kandidiranje za volitve v občinsko skupščino in svete krajevnih skupnosti v lanskem letu. Prav tako moramo upoštevati tudi vse tiste kriterije, ki smo jih obširno obravnavali v pripravah za občinske volitve.
Priprave na praznovanje 30-letnice vstaje
Izvršni odbor je obravnaval tudi okvirni program praznovanj ob 30-letnici vstaje, ki sta ga pripravili komisija za proslave in prireditve ter razvijanje revolucionarnih tradicij in komisija za odlikovanje pri občin-ski konferenci SZDL z namenom, da bi bil program pravočasno pripravljen in bilo tako dovolj časa za njegovo uresničitev. Izvršni odbor se je s predlogom programa strinjal in priporočal vsem ostalim družbenopolitičnim organizacijam, in društvom ter občinski skupščini, da ga preučijo ter dopolnijo. O programu bomo obširneje poročali ko bo dopolnjen s predlogi drugih organov.
Sklic redne seje občinske konference
Izvršni odbor je za 12. november sklical redno sejo občinske konference. Na seji bodo obravnavali dopolnila in sprejeli pravila občinske organizacije SZDL in sklep o sklicu občinske volilne konference SZDL. Obravnavali bodo tudi informacijo o nadaljnjem razvoju stanovanjskega gospodarstva, s poudarkom na razvoj in naloge v občini.
Izvršni odbor je obravnaval tudi poročilo o delu in bodočih nalogah koordinacijskega odbora za narodno obrambo.
Plevel—rentabilen?
Tako se je lahko marsikdo vprašal, ko je gledal nekoč lepa polja levo od ceste Zadvor—Zavog-Ije, sedaj last agrokombinata Barje. Tako smo mislili tudi mi povprašati inž. agr. Karla Pisitarja, direktorja sadjarsko-vrt-narskega obrata Sostro, da se na mestu samem prepričamo, kako je s tem. Ljudje govorijo marsikaj in tudi pogled na to polje res ni rožnat.
Tov. direktor nam je pojasnil, da ta plevel ni samo od letos, temveč so ga »podedovali« že od bivše kmetijske zadruge Polje in da ga imajo tudi kmetje (v manjši meri) na okoliških parcelah. Ta plevel pa je zelo težko iztrebiti, ker se razmnožuje kot pisnica (odlomljena koreninica takoj vz-kali in požene) in hebridi tu ne opravijo nič. Da pa je vsako leto tega plevela več, pomaga tudi strojna obdelava polj, saj stroji razrežejo te koreninice in tako pospešujejo njegovo rast.
Primanjkuje tudi ljudi kateri bi z ročnim delom
vsaj nekoliko zboljšali to stanje, saj je delovna sila kroničen problem obrata in kmetijstva nasploh. Na 40 hektarih imajo vsega le 10 ljudi moralo pa bi jih biti vsaj 20. Obrat ne more delavcem nuditi veliko, saj se osebni dohodki gibljejo okoli 800 din, stanovanj ni in še kup drugih težav hromi uspešno delo.
Izrednega padca proizvodnje na teh poljih je delno krivo slabo seme pese in pa tudi toča, saj je moral obrat uveljavljati celo odškodnino pri zavarovalnici.
Na vprašanje, kaj mislijo v bodoče, posebno glede plevela in s čim se ga da odpraviti, je tov. direktor obrata dejal, da mislijo letos in nekaj prihodnjih let te parcele zasejati z deteljo, ker je mogoče ta plevel uničiti in iztrebiti le s košnjo.
Upamo, da jim bo to uspelo in da bomo v prihodnje zopet gledali polja taka kot nekdaj.
Edo Svetek
Prihaja čas, ko imajo sestanki mlade
Ko se poletje nagiba proti koncu in se začne sonce že nevarno pomikati proti jugu, ko se delovni ljudje dokončno vrnemo z dopustov in se zlata mladina odpravi v šole, lastovke pa na jug — se začne čas sestankov.
Prav je, da so sestanki — boste rekli — po trimesečnem odmoru: koliko je bilo vmes novega in moramo se vendar veliko pogovoriti. Morje ni biio povsod enako siano in skale ne povsod enako ostre, izmenjati si moramo nove pridobljene izkušnje in še kaj. Poleg tega pa se pomenimo še kaj koristnega in je torej vse prav. Vrag je samo, ker ima vsak sestanek takoj mlade.
Ne verjamete? Pa poglejte!
Peter in Pavel ter Tine in Tone in še kdo so bili
na sestanku, na katerem je bila živahna razprava o tem, kako na novo urediti zamotani problem medsebojnih odnosov. Moramo reči, da je bil sestanek, ki ga je vodil Peter kot predsednik koordinacijskega odbora za dokončno ureditev neurejenih medsebojnih odnosov, kar uspešen. Vsi so bili zadovoljni.
Cez tri dni so Tine, Peter in Pavel ter Tone in še kdo zopet sedeli na sestanku. Sestanku je predsedoval Tine kot predstavnik sekcije za ureditev dokončno zamotanih in zato neurejenih medsebojnih odnosov.
Sestanek je uspel.
Toda čez tri dni je Pavel, kot odgovorni za še ne dokončno in ne popolnoma urejene medsebojne odnose pri strokovni orga-
nizaciji sklical nujni posvet za pripravo gradiva za sektorsko posvetovanje o možnostih dolgoročnega urejanja neurejenih medsebojnih odnosov.
Na sestanku, na katerem so sodelovali Pavel, Peter ter Tine in Tone in še kdo, so sklenili, da Tone kot predsednik pripravljalnega odbora za ustanovitev društva za programiranje in urejanje neurejenih medsebojnih odnosov skliče ponoven sestanek.
In sedeli so na sestanku Tone, Peter in Pavel ter Tine in še kdo. V razpravi je še kdo menil, da bi bilo treba predhodno sklicati še posvetovanje o tem, zakaj je treba sklicevati sestanke o ureditvi zamotanih vprašanj dokončne ureditve neurejenih medsebojnih odnosov. Ploden sestanek je bil zaključen z
dogovorom, da se skliče posvetovanje. Se kdo pa si je umil roke, češ da ga zadeva nič ne zanima in ga ni treba v bodoče vabiti.
Posvetovanje še ni bilo in ga ni, ker na sestanek, ki ga je sklical Peter, niso prišli Pavel ter Tine in Tone. Na sestanku, ki ga je pripravil Pavel, so bili odsotni iz upravičenih razlogov Peter ter Tine in Tone. Na dogovoru, ki ga je organiziral Tine, niso bili prisotni Peter in Pavel ter Tone. Na zelo nujen razgovor, ki ga je sklical Tone iz neznanih razlogov, niso prišli Peter in Pavel ter Tine.
In tako nujna ureditev dokončne ureditve medsebojnih odnosov še vedno čaka ureditve. V ta namen so za prihodnji teden že sklicani štirje sestanki.
Sklicali so jih Peter in Pavel ter Tine in Tone ...
P. S. Pa naj še kdo reče, da nimajo sestanki mlade.
Kako se pripravljajo naša kulturna društva na novo sezono
Zanimivo je, da v vseh sedmih kulturnih društvih tečejo intenzivne priprave na novo sezono. To je dovolj zgodaj, tako da lahko pričakujemo uspešno delo. Ponovno sta se vključili v sodelovanje skupini iz Senožeti in Zadvora. Skoro povsod so že izbrali dela, ki jih mislijo uprizoriti, v Zadvoru in Slapah pa že tečejo vaje.
V Zadvoru bodo počastili 40-letnico ustanovitve Svobode. Za to priložnost so izbrali dramo Rdeče rože, delo pokojnega narodnega heroja Jožeta Moškriča, ki je vrsto let deloval v tem društvu kot dramatik, režiser in igralec. Menim, da si za to priložnost niso mogli izbrati boljšega dela. Da bo predstava pripravljena čim dostojnejše, je režijsko vodstvo sprejel Aleksander Valič, član SNG. Scensko bo predstavo opremil kipar Aladar Zabadaš.
igrali v prihodnji sezoni, še niso določili, vendar se bo to v kratkem zgodilo in bodo takoj pričeli s študijem. Režiser bo Ivan Lukančič. Trenutno namreč obnavljajo dvorano, zamenjali pa bodo tudi filmsko platno, ki jim je na vajah povzročalo precej težav, ker so ga morali vsakokrat premeščati.
O
KUD Javor si je izbralo renesančno komedijo Marina
Držiča Boter Andraž. Režiral bo Andrej Berčič. Razveseljivo je to, da so izrazili pripravljenost sodelovati tudi starejši člani, ki v zadnjih letih niso sodelovali.
O
Skupina na Prežganju se je — kot kaže — specializirala na Finžgarja. V lanski sezoni so uspešno odigrali Razvalino življenja, sedaj pa pripravljajo Verigo. Režiral bo Stanko Žontar.
O
Tudi med Senožečani so priprave v polnem teku. Obnovili bodo oder, kot prvo bodo naštudirali komedijo Potrpežljivi Matevžek, nato pa Finžgarjevega Divjega
najnižji osip v Sloveniji.
V minulem šolskem letu je šola usmerila delovanje učencev v okviru svobodnih dejavnosti predvsem na kulturno umetniško in telesno vzgojno področje.
Poznavalci razmer menijo, da so izjemni učno-vzgojnl rezultati, ki so v minulem šolskem letu doseženi na tej šoli, rezultat vsestranskega prizadevanja učiteljskega zbora. Le-ta je vso svojo skrb usmeril v poglobljeno delo v šolskih aktivih in delovnih konferencah, v individualizacijo pouka, v delo z nadarjenimi učenci, v racionalno časovno razporeditev učne snovi kakor tudi v iskanje ustreznih metod in oblik dela.
lovca ali Wilderjevo Naše mesto. Režirala bo Cilka Pavšičeva. Veseli nas, da je skupina po enoletnem premoru ponovno začela z delom in ji želimo, da bi bila tudi v bodoče tako uspešna kot doslej.
O
KUD Dolsko bo tudi letos zelo aktivno, saj bodo poleg mladinske igre naštudirali Achardovo komedijo Odkritosrčna lažnivka. Režirala bo Joža Cerarjeva. Z vajami so
Ob prihodu so bila pričakovanja z obeh strani velika: na šoli so pričakovali »angleški« ambient, velike travnate površine, vse naprave, bazen, govorilo se je, da bo v gradu Kodeljevo internat za študente. Športniki iz občine so pričakovali, da bo šola organizirala vadbo za vse občane, da bo vse uporabljalo njene telovadnice, bazen, da bo šola trenirala vse klube, da bodo študentje igrali v teh klubih, skratka športni razcvet.
Seveda ni bilo ne enega ne drugega. Vsi smo se tudi unesli in stopili v realne okvire. Internata za študente ni, bazen za plavanje je bolj korito, ki je sedaj po 8 letih potrebno temeljite preobno-ve, reforma je odvzela mnoge prepotrebne investicije in tako je sedaj šola tista, ki (vsaj trenutno) več prejema v naši občini, kot (prav naši občini) daje. Vse se je torej umerilo, z vsem smo se sprijaznili, le z enim ne: z res neugledno in skrajno zanemarjeno okolico šole. To toliko bolj, ker je na Kodeljevem sedaj vse urejeno: kopališče, osnovna šola, športni park — vse res vzorno, pa tako okolica visoke šole res prav bode v oči. Na to so opozarjali že občani in to tudi prek Naše skupnosti. Da bi jim odgovorili, smo stopili kar sami na visoko šolo in se pogovorili z najbolj pristojnim:
»Tovariš profesor, ali je vaša šola utesnjena med osn. šolo Kette-Murn In športni park Kodeljevo?«
»Nikakor ne. Ko bo naša okolica urejena, bomo še vedno nujno rabili oba soseda. Prav srečno naključje je, da smo med obema.«
»Zakaj?«
»Nogometnega igrišča ali atletskih naprav ne bi mogli sami postaviti — tako nam zelo prav pride športni park. Za prakso študentov pa potrebujemo šolo. Tako je prav idealno blizu osn. šola Ket-te-Murn. Oboji pa nam prav radi ustrežejo.«
»Ko je vaša šola prihajala na Kodeljevo, ste imeli v načrtu študentski dom v gradu Kodeljevo?«
»Da. A to je mnogo predrago. Sicer se nam sploh ne izplača imeti svojega internata, kljub specifičnim zahtevam naših študentov.«
»šola je zgradila v okolici mnoge naprave, a sedaj vse razpadajo. AH niso potrebne?«
»Šolo so zidali po fazah. Okolica je padla seveda v zadnjo — to pa je odrezala reforma. Pri vsem tem nam
pričeli že tudi harmonikarji in kitaristi.
O
Ponovno je zaživela likovna komisija, ki si je med drugim zadala nalogo, da takoj prične z adaptacijo kapele v Kodeljevem gradu, v kateri naj bi v bodoče bile razne likovne razstave in komorni koncerti. V ta namen je že vzpostavila stike z zavodom za spomeniško varstvo, katerega strokovnjaki
financerji celo očitajo, da smo prekoračili predvideno vsoto, vi pa, zakaj nismo vsega uredili. Torej: če so z zidavo začeli leta 1960, je jas-
Prof. Adi Klojčnlk, direktor visoke šole za telesno kulturo
no, da takratni predračuni niso odgovarjali letu 1964, ko so šolo še zidali.«
»Torej zidava še ni dokončana?«
»O, za financerje že, saj ne moremo dobiti niti dinarja več. Zato je taka okolica. Vidno pa je, da praktično zidava še ni končana.«
»Ali bo okolica urejena ali ne?«
»Bo. Že urejamo, in sicer tako, da trošimo sredstva iz vzdrževanja objekta. Letos je prvo leto, ko se obračunana amortizacija lahko troši.«
»In kdaj bo to urejeno?«
»V teh dneh bodo na naši šoli mednarodni posveti ob svetovnem prvenstvu v gim-
bodo vodili dela pri restavriranju. Po predvidevanjih naj bi bila prva razstava ob koncu aprila.
O
V Slapah se je skupina odločila za Pugetovo delo Srečni dnevi. To je lahkotna komedija, v kateri nastopa samo mladina. Zdi se, da so imeli pri izbiri dela srečno roko. Režiser bo T. Povalej.
M. B.
nastiki. Do takrat bo okolica urejena, lahko pa tudi že vidite, da se ureja. Pogodba s SGP Slovenija ceste je, da bo vse urejeno do 20. oktobra letos.«
»Malo pozno, kajne. Ko so gradili bazen na Kodeljevem, so graditelji ponudili zastonj zemljo, ki so jo odkopavali in prevoz. Zakaj niste tega izkoristili?«
»Smo. Naš gradbeni strokovnjak je menil, da smo na^ vozili dovolj zemlje. Sedaj se je vsedla in se šele vidi, da jo je premalo. Vendar pa smo uredili zelenice pred šolo.
Da pa nam je zmanjkalo denarja, je nekaj kriva tudi občina. Zahtevali so, naj uredimo prostor pred šolo, in sicer s skupnimi močmi, sicer bo pa ta prostor služil samo šoli. No, mi smo plačali ureditev spodnje plasti in je to leta 1965 stalo 9 milijonov starih dinarjev. Občina je to asfaltirala. Danes je ta prostor javna cesta — torej je naša šola gradila javno cesto. Priznate, da to ne gre.«
»Sicer pa, ali ste zadovolj' ni, da Je vaša šola v občini Moste-Polje?«
»Zelo. S strani vaše občinske skupščine čutimo moralno podporo in sploh razumevanje. Odlično sožitje je urejeno s Slovanovimi klubi in s šolo Kette-Murn. Lahko pa bi to še poglobili.«
»Imate predlog?«
»Naši študentje naj bi usmerjali delo v šolskih športnih društvih. Prakso naj bi imeli študentje tudi v kopališču Kodeljevo ipd.«
Verjetno ni napak, da smo sc takole pogovorili, še p<> sebej ne, da zvemo tudi kaj o tej republiški ustanovi na našem področju. Pa tudi zato, ker njena navzočnost tudi v marsičem prispeva k iz-gledu Kodeljevega in k urejanju družbenopolitičnega živ Ijenja v naši občini.

isi i-
S ■
V priprave za nastop sodi šminkanje, ureditev pričeske in še marsikaj drugega
Kasneje nameravajo v Zadvoru naštudirati še komedijo Strogo zaupno.
O
Skupina iz Zaloga je bila pred kratkim povabljena s strani ZMS, naj sodeluje na festivalu Naša beseda (ki se bo pričel v teh dneh) z dramo M. Pucove Svet brez sovraštva. To bi bila lepa priložnost afirmacije navedene skupine, saj je konkurenca zelo kvalitetna (sodeluje tudi akademija za igralsko umetnost). Žal so morali sodelovanje odkloniti zaradi odsotnosti dveh članic. Domenili pa so se za nekaj gostovanj (z že omenjenim delom), med drugim tudi v Križankah v mesecu decembru v organizaciji ZMS. Dela, ki ga bodo
Na šoli Ketteja in Murna naj nižji osip
Skupina strokovnih izvedencev je nedavno tega ocenjevala delovno storilnost na šoli Ketteja in Murna.
Komisija je ugotovila, da je bila delovna storilnost v šolskem letu 1969/70 na tej šoli nadpoprečna, kar se kaže tudi v naslednjih podatkih: 96,5 % učencev napreduje v višji razred; se pravi, da samo 3,5 % šolarjev razreda ni izdelalo oziroma so neocenjeni. Število učencev, ki so v osmih letih končali šolsko obveznost v osmem razredu, je nad-poprečno visoko in znaša v odstotkih kar 89,19 %. To pomeni, da samo 10,81 % učencev ne konča obveznega šolanja v osmem razredu.
Na šoli je najnižji osip v občini in verjetno tudi
Člani delovnega kolektiva Počitniške skupnosti Ljubljana M J ste-Polje in nekateri zunanji sodelavci tega podjetja na Iz*0 Posnetek je narejen v Pragi.
Pogovor z direktorjem šole prof. Adijem Klojčnikom
Menda bo že kmalu 8 let, kar se je preselila k nam na Kodeljevo iz kletnih prostorov na Taboru Visoka šola za telesno kulturo — osrednja slovenska telesnokultuma strokovna ustanova. S tem se je tudi naša občina vpisala med redke, ki imajo na svojem področju visoko šolo.
V čigav prid se nagiba jeziček na tehtnici?
alist in upoštevati tudi mnenja strokovnjakov — urbanistov; le-ta pa so trenutno bolj na strani železnice. Zastopniki ljubljanskega urbanističnega zavoda namreč menijo, da velja pri dokončnih rešitvah lokacije podvozov upoštevati pogoje generalnega urbanističnega načrta. Velja pa tudi upoštevati mnenje in odločitev sveta za komunalo in urbanizem pri občinski skupščini Ljubljana Moste-Polje. Le-ta pa je sprejel naslednja stališča:
a)	rešitev prometa po zamisli ZŽTP o razširitvi vzhodnega podvoza za 4 metre ne ustreza v celoti pogojem generalnega urbanističnega načrta, kar velja še posebej za obvozno industrijsko cesto Zg. Kašelj—Sp. Kašelj—Zalog;
b)	če bi prišlo do rekonstrukcije vzhodnega podvoza, bi morali istočasno zgraditi obvozne poti na stroške ZŽTP, ki je povzročilo spremembo obstoječega prometnega režima;
c)	zahodni podvoz v bližini postaje Zalog se ne sme zasuti vse dotlej, dokler ni rešen problem bodoče ureditve prometa na tem področju, in
č) pri zavodu za urbanizem je naročiti ustrezno študijo, ki naj bi dokončno definirala prometno rešitev na območju rekonstruirane ranžirne postaje v Zalogu. Študijo naroči in financira občinska skupščina Ljubljana Moste-Polje. Na podlagi te študije bo izdelana lokacijska dokumentacija in izdana nova lokacijska odločba. Z rekonstrukcijo prometnih podvozov je treba počakati, dokler ne bo problem dokončno rešen v skladu s korigirano lokacijo oziroma na podlagi prometne študije. O vprašanju dokončne izgradnje ranžirne postaje z ureditvijo prometa na tem območju bo razpravljala občinska skupščina.
Medtem je bila na LUZ-u izdelana prometna študija, toda dokončna odločitev o podvozih še ni padla. O tem bomo poročali v eni od naslednjih številk Naše skupnosti.
Špedal
železniška postaja, kino dvorana, gostišče in industrijski objekti, skratka vse tisto, česar tostran podvoza ni.
ZŽTP Ljubljana pa želi razširiti podvoz na tako imenovanem vzhodnem delu pri »Martinovem mostu« (vzhodna varianta), skozi katerega naj bi tudi potekal ves promet. S tem pa bi seveda Kaš-Ijane odrezali od središča Zaloga, ki leži povsem na zahodni strani in bi morali ljudje hoditi daleč naokoli v Zalog ali bolje rečeno okoli zadnjice v žep. Svojo upravičeno ogorčenost so potrdili s podpisi v interpelaciji, ki so jo poslali pristojnim dejavnikom.
Zastopniki krajevne skupnosti Zalog in Kašelj tudi menijo, da velja razširitev podvoza na vzhodni strani opustiti, ker leži na poplavljenem območju in bi bila gradnja cestnih priključkov zaradi močvirnatega terena in rušenja stanovanjskih objektov sila draga in nesmotrna investicija. ZŽTP bi moralo — tako menijo krajevni družbenopolitični dejavniki — podvoz na zahodni strani
(Nadaljevanje s 1. strani)
V bistvu gre za dvoje nasprotujočih si stališč in konceptov: Kašljanov in ZŽTP Ljubljana. Vsak od teh dveh pa ima svoj prav!
Občani Spodnjega Kašlja menijo, da se obstoječi podvoz v neposredni bližini železniške postaje Zalog ne sme zasuti, marveč ga bi ka-
zopet usposobiti za ves promet, ker je ob gradnji kanalskega omrežja dvignilo raven cestišča kar za 50 cm. Letos v marcu pa je ZŽTP, sklicujoč se na lokacijsko odločbo, izdano od občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje iz leta 1965, brez gradbenega dovoljenja začelo z gradbenimi deli v neposredni bližini spornega podvoza. Za-


V

S/ *f


-
Zahodni podvoz v bližini postaje Zalog, skoz katerega je občanom Sp. Kašlja najbližji dostop do središča Zaloga. Če ga bodo zasuli, bodo s tem prizadeti življenjski interesi Kašljanov
zalo še podaljšati za toliko, kolikor bi to zahtevale nove time naprave. Nasprotujejo tudi tako imenovanemu nadhodu ali podhodu za pešce in lahke ročne vozičke, ker menijo, da takšne in podobne improvizacije vodijo v slepo ulico. Podvoz naj bo urejen za pešce in lahka motoma vozila, kajti Kašljani so življenjsko odvisni od središča Zaloga, ki leži takoj onstran tega podvoza. Tam so trgovina, šola, vzgojno varstveni zavod, mesnica, avtobusna in
to so krajevni dejavniki imenovali komisijo, ki je o tem obvestila upravo mestnih inšpekcijskih služb. Na to je ZŽTP pri republiškem sekretariatu za gospodarstvo vložilo prošnjo za izdajo gradbenega dovoljenja za podaljšanje podvoza pri »Martinovem mostu«, a je bila njih prošnja zavrnjena.
Zanimive so tudi izjave vaščanov, ki stanujejo na skrajnem vzhodnem delu Sp. Kašlja blizu »Martinovega mostu«, ki pravijo, da se bodo še naprej odločno potegovali za ureditev obstoječega podvoza blizu postaje Zalog, ker se vse poti stekajo v tej smeri do središča Zaloga. Še zanimiveje pa je to, da sami železničar j i-domačini soglašajo s takšno rešitvijo problema.
Treba pa je seveda biti re
Na osnovi 10. člena statuta Stanovanjskega podjetja Bežigrad-Moste in 77. člena zakona o podjetjih ter 3. člena TZDR je delavski svet v razširjeni sestavi na svoji 3. redni seji dne 10. 3. 1970 in 7. redni seji dne 3. 9. 1970, sprejel
PRAVILNIK
o prodaji stanovanj in drugih stanovanjski objektov, vloženih v stanovanjski sklad podjetja.
1.	člen
Ta pravilnik določa pogoje in način prodaje stanovanj in drugih itanovanjskih objektov, ki so vloženi v sklad stanovanjskih hiš Stanovanjskega podjetja.
Za prodajo stanovanj in drugih stanovanjskih objektov veljajo poleg tega pravilnika določila zakona o prometu z zemljišči in stavbami, zakona o lastnini na delih zgradb in zakona o gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini.
2.	člen
Stanovanja in druge stanovanjske objekte, ki so vloženi v stanovanjski sklad podjetja, prodaja stanovanjsko podjetje na predlog ali ob soglasju vlagatelja. Soglasje sporoči vlagatelj z ustreznim sklepom pristojnega organa upravljanja.
3.	člen
Prodaja stanovanja in drugih stanovanjskih objektov se opravi z javno licitacijo. Pogoje licitacije določita sporazumno Stanovanjsko podjetje In vlagatelj.
4.	člen
Javno licitacijo objavi Stanovanjsko podjetje v dnevnem časopisju. Objava javne licitacije mora vsebovati:
—	podatke o stanovanju (navedbo prostorov, kvadraturo, lego itd),
—	prodajne pogoje,
—	višino varščine,
—	rok za predložitev ponudb, ki mora trajati najmanj 15 dni od objave javne licitacije.
5.	člen
Javna licitacija se opravi tako. da daje udeleženec na osnovi objavljene licitacije pismeno ponudbo. Licitacije se lahko udeležijo pravne in fizične osebe. Licitacijo izvede posebna komisija, ki jo sestavljata dva člana delovne skupnosti podjetja in 1 član iz vrst vlagateljev. Komisija je odgovorna za pravilno izvedbo licitacije.
6.	člen
Stanovanje oziroma stanovanjski objekt se proda najugodnejšemu ponudniku. Za najugodnejšo ponudbo se šteje ponudba, ki je najugodnejša glede na pogoje licitacije. O izidu licitacije obvesti komisija vse udeležence licitacije.
7.	člen
Vsak interesent mora pred potekom roka za predložitev ponudb položiti 10 °/o Izklicne cene kot garantni znesek. Polog se kupcu vračuna v kupnino, oziroma se interesentu vrne takoj, če pri licitaciji ni uspel.
8.	člen
Pri licitaciji stanovanja oziroma drugega stanovanjskega objekta ima nosilec stanovanjske pravice predkupno pravico do izklicnih pogojev javne licitacije oziroma pogojev najugodnejšega ponudnika.
Stanovanjsko podjetje je dolžno obvestiti najemnika o javni licitaciji stanovanja zaradi morebitnega uveljavljanja predkupne pravice ter mu sporočiti ceno in ostale prodajne pogoje. Ponudba se opravi s priporočenim pismom.
9.	člen
Stanovanje se proda po prometni vrednosti v času prodaje. Prometno vrednost stanovanja določi sodni zapriseženec — cenilec.
če ni mogoče doseči pri prodaji stanovanja prometne vrednosti, določi prodajno ceno pristojni organ upravljanja podjetja sporazumno z vlagateljem.
10.	člen
Šteje se, da javna licitacija ni uspela, če nobena od ponudb ne ustreza pogojem licitacije. Ce prva licitacija ne uspe, ponovi komisija celotni postopek na osnovi ponovne objave licitacije.
11.	člen
Z neposredno pogodbo se sme prodati stanovanje le v naslednjih primerih:
—	če niti ponovna licitacija ni bila uspešna, vendar morajo biti izpolnjeni licitacijski pogoji,
- če je kupec delovna organizacija.
12.	člen
V	prodajni ceni stanovanja oziroma stanovanjskega objekta je vkalkulirana tudi pravica uživanja zemljišča, na katerem stoji gradbeni objekt (fundus), ter stroški postopka v zvezi s prodajo stanovanj.
13.	člen
Stanovanjsko podjetje sme prodajati stanovanja ali stanovanjske objekte tudi na kredit, vendar mora kupec plačati ob sklenitvi kupne pogodbe 30 — 50% prodajne cene kot polog: preostala razlika do višine kupnine se kupcu kreditira največ za dobo 15 oziroma 20 let z 2%-no obrestno mero, letna anuiteta pa ne sme biti manjša od 5.000.- din.
— Kupcem zasedenih stanovanj, ki položijo ob nakupu 50 % prometne vrednosti se kreditira razlika na 20 let,
—	kupcem, ki položijo 30 % ob nakupu, se kreditira razlika na 15 let.
14.	člen
Narodni heroji, spomeničarji in borci, ki Imajo priznano dvojno dobo vključno od leta 1941 do 1945, so v primeru nakupa stanovanja oziroma stanovanjske hiše lahko oproščeni pologa iz 13. člena tega pravilnika.
15.	člen
Celotna denarna vrednost, ki jo dobi stanovanjsko podjetje s prodajo stanovanja ali stanovanjskega objekta, se vloži v sklad stanovanjskih hiš.
S celotnimi sredstvi, vloženimi v sklad stanovanjskih hiš iz naslova prodaje stanovanja, razpolaga vlagatelj v skladu s predpisi temeljnega zakona o gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini.
16.	člen
V	primeru neuspešne prodaje nosi vse stroške postopka v zvezi s prodajo stanovanj predlagatelj, tj. vlagatelj.
Prometni davek, vse stroške v zvezi s prenosom lastninske pravice kakor tudi pristojbine nosi kupec stanovanja oziroma kupec stanovanjskega objekta.
17.	člen
Pravilnik stopi v veljavo 8 dni po objavi.
Objava se opravi na oglasni deski podjetja ter v glasilih občinskih skupščin Ljubljana Bežigrad in Ljubljana Moste-Polje.
Predsednik DS
štev.: 1-1918/68	Mišo Lipuž s. r.
LJUBITELJI BELE ŽOGICE - POZOR!	♦
UČENKE, UCENCI — PIONIRKE, PIONIRJI! NAMIZNOTENIŠKA SEKCIJA PRI MLADINSKEM J KLUBU D. K. »KAJUH« LJUBLJANA, KAJUHOVA 38 n ORGANIZIRA SOLO NAMIZNEGA TENISA	♦
VKLJUČITE SE!	^
POSTANITE NASLEDNIKI PO SVETU PROSLAV- ♦ LJENIH TEKMOVALCEV	♦
KORPE, V E C K A, PIRČEVE IN DRUGIH 2 PISMENE PRIJAVE SPREJEMA MLADINSKI	<►
KLUB D. K. »KAJUH« LJUBLJANA, KAJUHOVA 38.	$
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
50 let plodnega dela gasilskega društva Sostro
Prostovoljna gasilska društva imajo tudi v naši občini že dolgoletno tradicijo. Nastala so predvsem zaradi potrebe, samoobrambe pred uničujočimi požari, ki so čestokrat upepelili naše, povečini strnjene vasi, pretežno krite s slamo. Iz skromnih skupin so se mnoga društva razrastla in danes — tehnično opremljena — predstavljajo močna protipožarna jedra, ki so vselej sposobna, v skladu s svojim geslom priskočiti na pomoč. Ob praznovanju 50-letnega jubileja gasilskega društva Sostro, najmočnejšega in tehnično najboljše opremljenega društva v vzhodnem delu naše občine, smo poročali že v zadnji naši številki in tudi obljubili nekaj besed o njegovem delovanju.
Požar pospešil ustanovitev društva
Že v prvi polovici leta 1920 so nekateri Sostrčani skušali ustanoviti gasilsko društvo. Njihovo prizadevanje je močno podprl velik požar, ki je popolnoma upepelil več domačij sredi Sostrega. Tako je bilo rojeno društvo že 1. avgusta leta 1920, še pod pritiskom pravkar končane nesreče. Vsak član je moral kot pristopnino vplačati 100 kron, kar je v takratni vrednosti predstavljalo zaslužek 20 delovnih dni. Prav tako je bila za tiste čase draga tudi najnujnejša gasilska oprema, ki je bila deloma nabavljena na kredit, za katerega so morali jamčiti trije posestniki z vsem svojim premoženjem. Člani prvega upravnega odbora društva so bili: Franc Vodnik, Janez Gašperšič, Anton Gašperšič, Jože Bitenc in Rafael Matos, ki je še edini živeči član tega prvega odbora in je bil dolgoletni tajnik društva.
V	letu 1921 je bilo društvo že usposobljeno za boj z rdečim petelinom, toda svojo opremo — ročno črpalko in cevi je imelo društvo shranjeno v leseni lopi pri Znamenjšku in pozneje v leseni lopi na vrtu Franca Juvana. Nadaljnji razvoj je zahteval večje in primernejše prostore. Zato je bila pred mladim društvom nova preizkušnja.
V korak s tehničnim razvojem
Prvi uspehi novoustanov-vl j enega društva in uspešne intervencije pri gašenju požarov, ki so bili skoraj na dnevnem redu, so dajali članstvu velik polet in podporo vsega prebivalstva. Vendar je bila gradnja gasilskega doma s stolpom težka preizkušnja. Zidani dom je bil zgrajen na mestu, kjer stoji še danes, šele leta 1931.
Prav tako ni več odgovarjala tudi tehnična oprema. Čas je zahteval svoje. Zbirati so začeli sredstva za sodobno črpalko in voz za prevoz opreme in gasilcev. Črpalka, ki še danes služi svojemu namenu, je bila nabavljena leta 1937.
Društvo je štelo v zadnjih letih pred vojno 30—40 članov. Večina je disciplinirano sodelovala pri vajah, prav tako pa tudi pri gašenju požarov.
Vojna tudi društvom ni prizanesla.
V	narodnoosvobodilnem gibanju je sodelovala večina članov kot borci NOV ali ak-
JUASILO SŽDl •-JUtV.iMNA AAOSTfc-POUJE.
Ureja uredniški odbor, Klavni In odgovorni urednik Bogdan Sturm. Naslov:	Uredništvo In uprava
NSK, LJuhtJ. Ob Ljubljanici 42/11. Telefon 315-980 Tek. rai. pri NB Ljubljana, občinska konferenca SZDL Ljubljana Moste-Poljc. Naša skupnost 501-8-205/1. Celoletna naročnina 3,60 N din, polletna 1,30 N dinarjev, posamezna številka 0,30 dinarjev. Tisk »KoCevskl tisk«, KoCevje. Klišeji CZP Ljudska pravica, Ljubljana. Poštnina pla-Cana v gotovini. Rokopisov ne vraCamo.
tivisti. Pet jih je tudi žrtvovalo svoja življenja v boju za svobodo.
Društvo je v vojni praktično prenehalo delovati, saj so bili njegovi aktivni člani v vojaških enotah ali zaporih in internacijah. Oprema (predvsem obleka) je bila shranjena pri nekaterih članih.
Da ne bi okupatorji in domači izdajalci mogli uporabljati doma v svoje namene in ga spremeniti v svojo postojanko, so ga borci zahodno-dolenjskega partizanskega odreda v jeseni leta 1942 zažgali in so do konca vojne ostale od njega samo ruševine.
Leta obnove
Talko j po osvoboditvi je društvo ponovno začelo z delom. Prva naloga je bila zbrati tehnično opremo in obnoviti dom, kar je uspelo že leta 1946. Dom je bil obnovljen s prostovoljnim delom. Tako so bili znova dani pogoji za uspešno delo in se je društvo že leta 1952 udeležilo republiškega tekmovanja .
Novim uspehom naproti
Leta 1955 je društvo dobilo svoj prvi orodni avtomobil. Res je bilo to le predelano staro vojaško vozilo, vendar je močno povečalo mobilnost društva.
Pod poveljstvom Rudolfa Vodnika je društvo oziroma so njegovi člani dosegali lepe uspehe tako pri tekmovanjih kakor pri gašenju požarov in drugih nesrečah. Društvo je že celih 14 let občinski prvak, kar kaže v okviru 21 društev, kolikor jih je v občini, veliko usposobljenost. Sodelovalo je tudi na petih članskih in dveh pionirskih republiških tekmovanjih in seveda številnih občinskih, okrajnih in meddruštvenih tekmovanjih.
Leta 1964 so člani s samoprispevkom in ob pomoči gasilskega sklada in občinske
gasilske zveze zbrali sredstva za avtocisterno in novo motorno črpalko. Z nabavo novega orodnega avtomobila, ki je bil izročen svojemu namenu na letošnji proslavi 50-letnice društva, pa je društvo postalo močan in sodoben protipožarni center na vzhodnem delu Ljubljane. K sredstvom za nakup avtomobila, ki je stal okrog 90.000 dinarjev, so prispevali skoraj vsi volivci krajevne skupnosti Zadvor po 1.000 starih dinarjev. To kaže tesno povezanost društva s terenom, na katerem živi in diha. To pa je tudi jamstvo, da bo njegovo delo uspešno tudi v bodoče.
Ponovno smrtno žrtev
Kaže, da na cesti nobeno opozorilo ne zadostuje, saj ljudje hodijo prek tirov, če so zapornice spuščene ali ne. Marsikdo si misli, da bo še pravočasno prišel prek proge, preden bo pripeljal vlak. Tako je verjetno mislil tudi Miro Mijo, doma iz Čakovca, zaposlen pri Železniškem gradbenem podjetju iz Ljubljane, dne 2. 10. ob pol treh popoldne. Njegova nepreračun-
ljivost pa ga je stala življenje. Letos so tu bile že tri smrtne žrtve in ponovno opozarjamo občane, ki uporabljajo ta prehod, da spoštujejo znake, saj so namenjeni njim, za njihovo varnost.
Tekst in foto: Edo Svetek
Pionirska letna konferenca
V soboto 17. oktobra je bila letna konferenca pionirjev v občini. Že ob 8. uri je bilo okoli doma Angele Ocepek vse živo. Tovariši učitelji — mentorji pionirskih odredov na šolah — so pripeljali na svečanost po 3 pionirje. Ob 9. uri je bilo v jedilnici okoli okrašenih miz zbranih 48 pionirk in pionirjev, ki so nestrpno pričakovali, da bodo tudi oni spregovorili.
Po pozdravu je navzoče nagovorila predsednica občinske komisije za delo s pionirji in med drugim dejala, da se bodo pionirji vključili v nove JPI pod geslom »Tisoč radosti« in da pri izvajanju svojega načela ne bodo pozabili na svojo najvažnejšo nalogo UČENJE.
Nato so pionirji posameznih odredov poročali o storjenem delu in načrtih za tekoče šolsko leto. Vsi so bili pripravljeni in se resno javljali k besedi. Iz njihovih poročil je bilo razvidno, da so vse naloge vestno opravili in so v nekaterih odredih izdelali razrede s 100 % uspehom. Sodelovali pa so pri komemoracijah ob spomenikih padlih borcev in okrasili grobove talcev, se veselili na skupnih prireditvah za dedka Mraza (za pogostitev so poskrbeli DPM in patronati
šol), tekmovali za bralno značko, imeli odredna in občinska tekmovanja za Moškri-čevo značko in šahovsko prvenstvo, obiskovali so matere padlih partizanov za 8. marec, pisali spise Moja domovina, se dopisovali in obiskali pionirje sosednjih republik ... V naj lepšem spominu pa jim je ostal zbor slovenskih pionirjev na Pokljuki ...
V letošnjem tednu otroka so pridno prodajali značke in znamkice, zbrani denar pa bodo porabili v svojih odredih za boljše organizirano iz-venšolsko dejavnost svoje organizacije. Trenutno zbirajo
star papir in bodo zbrani denar nakazali za počitniško bazo v Zamibratiji.
Po poročilih je sledil obširen razgovor, v katerem so sodelovali pionirji in drugi prisotni. Za nadaljevanje so prispevali lep program pionirji osnovne šole Vide Pregare, Dolsko in drugih odredov.
Razgovor in petje se je nadaljevalo ob malici, nakar smo se razšli.
Res lopo je bilo poslušati naše najmlajše »samoupravljavce« in smo prav pogrešali predstavnike ostalih množičnih organizacij iz centralnih šol POLJE in KETTE-MURN.
Upamo, da bomo v bodoče naleteli na razumevanje vseh naših organizacij in šol, ter skupaj z njimi izvrševali naše naloge.
Za obč. ZPM Vera Bajič
Vida Perišič: talent ni dovolj!
V izbrani ženski vrsti Jugoslavije je na svetovnem prvenstvu v gimnastiki nastopala tudi Vida Perišič, članica TVD Partizan Zelena jama. Z njo smo se pogovarjali neposredno pred pričetkom svetovnega prvenstva.
Pogoji, v katerih trenirate niso rav* no najboljii — in vendar ste se prebili v sam vrh jugoslovanske gimnastike! Kako?
Pogoji niso vse. Dober trener in odpovedovanje vsem tistim zabavam, ki se jim danes mladina ne more odreči — to je glavni vzrok mojega uspeha.
Torej talent ni dovolj za uspeh?
Nikakor. Pripomore le k hitrejšemu napredovanju, seveda ob marljivem delu.
Kaj vas je pravzaprav navduSilo za gimnastiko — morda tradicionalni uspehi slovenske vrhunske gimnastike?
Deloma da, predvsem pa me je pritegnila dobro organizirana šolska vadba na osnovni šoli Vide Pregare. Zato sem se včlanila v TVD Partizan Zelena jama. No, prvi uspehi, če lahko tako rečem, so me vzpodbudili k še resnejšemu delu.
Omenili ste uspehe — kateri nastop vam je najbolj ostal v spominu?
Težko se je odločiti, mislim pa, da se bom najdlje spominjala svojega prvega nastopa na svetovnem prven stvu.
Nastopili ste že na številnih tekmovanjih, kaj menite o gledalcih, vas njihovo spodbujanje kaj moti?
Pred nastopom gledalcev sploh ne slišim. K boljši izvedbi me vzpodbudi le trenerjeva beseda. Morebitni spodrsljaj na posameznem orodju me vedno prizadene, včasih bolj, včasih manj, odvisno od pomembnosti tekme.
Ob koncu še standardno vprašanje: Kaj pričakujete od nastopa na svetovnem prvenstvu in vaši načrti za naprej?
Svoje uvrstitve ne morem napovedati, skušala pa bom telovaditi kar najbolje. Glede moje nadaljnje tekmovalne kariere pa se še nisem odločila. Športu bom ostala zvesta vse življenje, saj sem tudi poklic izbrala v tej smeri.	P. K.
♦	*, V v •
.i'v *
Dela pri gradnji novega podvoza v Zalogu bodo predvidoma končana letos v novembru. Za cesto onstran podvoza do križišča pri zadružnem domu v dolžini 800 m pa še ni denarja
Bojan Fister - rokometaš Slovana
Bojan Fister igra rokomet pri klubu RK Slovan že štiri leta. Svoj prosti čas izrablja še v druge namene, saj igra še namizni tenis, šali, tenis in ne nazadnje je disco-jockey v mladinskem klubu na Kodeljevem. Bojan je sedaj študent prvega letnika ekonomske fakultete, še spomladi pa je na moščanski gimnaziji dosegel nekaj lepih športnih rezultatov.
Pred štirimi leti, ko je pričel aktivno igrati rokomet pri RK Slovan, je igral pri mladincih. Spominja se uspehov svojega kluba, saj je prav gotovo tudi sam prispeval k zmagam, ki jih beleži RK Slovan v tem času. V sezoni 1966/67 je igral pri ekipi pionirjev, ki je osvojila prvo mesto na republiškem prvenstvu, takoj naslednje leto pa je ista ekipa osvojila prvo mesto na mladinskem republiškem prvenstvu, kar je zelo redek dogodek v zgodovini rokometa.
V sezoni 1968/69 je ekipa osvojila drugo mesto v Ptuju, enako pa so se uvrstili
Bojan Fister, Slovanov rokometaš
prejšnjo sezonov Trbovljah. Bojan pravi, da bodo letos prav gotovo zasedli prvo mesto, kajti polovica igralcev tega mladega moštva igra sedaj v prvi ekipi članov, ki je trenutno na prvem mestu v republiškem merilu. Prav
to je prednost, da igrajo pri članih in pri mladincih, kajti rutina, ki jo tako dobivajo, jih bo pripeljala gotovo do prvega mesta — do republiških mladinskih prvakov. Odlično mladinsko moštvo RK Slovan je sodelovalo na mednarodnem mladinskem rokometnem turnirju v Braunschvviegu letos, ko so osvojili drugo mesto, in lani, ko so bili tretji.
Koliko tedensko treniraš rokomet?
Trikrat, po eno uro in pol. Vendar pa imamo vsak teden eno tekmo.
Kako preživiš svoj prosti čas?
Največ prostega časa preživim na igriščih Slovana in v Zeleni jami. Hodim v disco klub Stop, prej pa sem hodil v mladinski klub Slovan. Tam sem bil tudi disco-joc-key skupaj z Zvonetom Nanutom in bom zopet, ko bodo klub odprli. Upam, da bo to kmalu.
Rad poslušaš moderno glasbo?
Seveda, zato sem tudi amaterski disco-jockey. Za moderno pop glasbo sem se začel zanimati pred dvema letoma. Igram klavir in kitaro. Moderno glasbo je treba poznati m jo razumeti. Čeprav imam rajši progresivno glasbo, moram na željo obiskovalcev disco kluba vrteti in predstavljati komercialno glasbo. Najbolj všeč so mi Deep Purple in James Brown.
Ali poznaš občinsko glasilo Naša skupnost?
Seveda, saj jo preberem lahko doma. Najbolj me seveda zanima športna stran, kjer vedno pogrešam vesti o rokometaših Slovana, ki so prav gotovo med najboljšimi amaterskimi športnimi klubi v občini.
Kaj naj te še vprašam?
Nič, vendar bi se ob tej priliki rad zahvalil bivšemu trenerju Acu Močniku, ki je trenutno na odsluženju vojaškega roka, za prizadevnost in moralno podporo igralcem rokometa dn meni. Zelo dobro se razumemo tudi s sedanjim trenerjem Cvetom Pavčičem, ki ima prav gotovo največ zaslug za naše uspehe v republiškem merilu. Torej obema se zahvaljujem za njuno požrtvovalnost pri delu z nami — rokometaši.
Z Bojanom Fisterjem se je pogovarjal Aleš Kardelj.
Novo stanovanjsko naselje v Zadvoru
Pričetek gradnje telovadnic v Polju in Zeleni Jami
»Končno smo le uspeli!« so pred kratkim z zadovoljstvom ugotavljali številni telesnovzgojni in družbenopolitični delavci v Polju in v Zeleni jami.
Dne 12. oktobra so pri osnovni šoli v Polju in nato pri osnovni šoli Vide Pregare na slovesen način pričeli z
gradnjo novih telovadnic. Po kratkem kulturnem programu, ki so ga nadvse uspešno izvedli učenci obeh šol,
Pionirska konferenca na osnovni šoli Vida Pregare
Mladi modelarji se pripravljajo na
KLUB MLADIH TEHNIKOV na osnovni šoli v Polju je predvsem v gradnji brodarskih modelov, tj. jadrnic in motornih čolnov, dosegal največ uspehov, je zopet pripravljen trdno zastaviti delo. Skoraj 50-članska skupina delovnih mladincev prihaja večkrat tedensko v šolsko delavnico, kjer se v delu izpopolnjujejo in dopolnjujejo. Svoj prosti čas koristno uporabijo ob strokovnih nasvetih tovariša inštruktorja Maksa Oblaka.
Sprva manjša skupina mo-delarjev-brodarjev je predvsem z delom in uspehi na tekmovanjih, pridobivala vse več članstva, že od šolskega lota 1967/68 naprej. Od tedaj je segala v vseh devetih tekmovanjih, ki so se jih udeležili mladi brodarji s svojimi jadrnicami in motornimi čolni, v sam vrh najvišje dosegljivih mest. Skoraj z vseh tekmovanj, kamor so jim dopuščala denarna sredstva, so se vračali z odličji, priznanji in nagradami. Splovili so v tem času prek 115 brodarskih modelov ter so zatrdno odločeni, da bodo v šolskem letu 197071 to število modelov zvišali še najmanj za 40 izdelkov. Kakovostno, kot vemo, so vsi izdelki brez pomanjkljivosti ter tako urejeni, da vsak čas pokažejo z njimi vse možnosti funkcioniranja. Vsekakor bi se mladi modelarji udeležili z veseljem še prenekaterih bro-darsko-modelarskih tekmovanj, če bi jim to omogočala
finančna sredstva. Prevozi in vzdrževanje ob takih prilikah pa jim tega ne dopuščajo, saj se zelo skromno in požrtvovalno borijo za obstoj ter prav vsa dodeljena finančna sredstva uporabijo le za nabavo nujnega materiala, da jim delo v delavnici nemoteno poteka. Mnoge drobne materiale jim darujejo razne gospodarske organizacije, ki upoštevajo predvsem delavnost in izobraževanje mladih brodarskih modelarjev. Mestni odbor Ljudske tehnike jim dodeli letno okrog 1.000 dinarjev, kar še zdaleč ne zadošča za vse potrebe, četudi teče delo v šolskih delavnicah. Preneka-tera prizadevanja tovariša inštruktorja ter vseh mladih članov kluba znatno — moralno in finančno — dopolnjuje vodstvo osnovne šole v Polju. Za to so mladi brodarji hvaležni ter s svojim delom in uspehi na tekmovanjih dokazujejo, kako smotrno je bilo porabljenih mno-
Na pionirski dan 29. septembra smo se zbrali člani razrednih pionirskih odborov na letno pionirsko konferenco. Vodili so jo člani pionirskega štaba, prisostvovale pa so tudi tovarišice učiteljice, naše mentorice.
Najprej smo se pomenili o našem delu v lanskem šolskem letu, ki je bilo zelo uspešno. Za to smo prejeli tudi vrsto priznanj, pohval, nagrad in diplom. Mimo nas ni šla prav nobena pionirska akcija, ne prireditev, ne delo.
Sprejeli smo tudi delovni načrt za letos, ki nosi vabljiv naslov »Tisoč radosti«. Sklenili smo, da ga bomo še razširili in da bomo takoj pričeli z delom. Naša prva akcija, nabiranje kostanja, že teče. Že ta mesec bomo tudi zbirali papir, s katerim bomo pomagali pri nakupu hla-
skrbno
delo
go delovnih ur, dodeljenih finančnih sredstev ter druge pomoči. V dopolnjenem znanju so vsekakor šoli v ponos in bodo s tem tudi v bodoče nadaljevali, obenem pa bodo skušali svoje vrste še okrepiti. Seveda bodo potrebovali še mnogo podpore in pomoči. Morda bi jim že sedaj, ko je novo delovno obdobje v skorajšnjem polnem razmahu, družbenopolitične organizacije v okviru svojih možnosti lahko znatno izboljšale delovne pogoje in obenem tudi izdelkom pripomogle k še boljši mehanizaciji in opremi.
Vključevanje mladine v takšna delovna področja ni le vzpodbudno, temveč še kako koristno. Svoj prosti čas porabijo mladi modelarji za dopolnjevanje svojega znanja, saj poteka delo pod strokovnim vodstvom. Tehniško izobraževanje vsekakor utrjuje korak slehernemu mlademu človeku, ko vstopa v življenje in prevzema svoje delovne dolžnosti v naši družbi. Vsakršna tehniška izpopolnitev v okviru delovanja kluba mladih modelarjev na osnovni šoli v Polju bo znatno dvignila kakovost v načrtnem delu in gradnji brodarskih modelov.
Boštjan Novšak
dilnika za naš počitniški dom v Zambratiji.
Govorili smo še o novi telovadnici, ki so nam jo že začeli graditi. Že samo to je za nas več kot tisoč radosti. Hvaležni smo vsem, ki so nam omogočili, da bodo mnogi izmed nas lahko telovadili v novih prostorih in dosegali še večje športne uspehe kot doslej.
Ko smo izvolili nove člane pionirskega štaba, smo zapeli še novo pionirsko himno.
Jadranka Nejedly Zlatka Arnautovič
sta v Polju predsednik sveta za kulturo in prosveto tov. Požarnik in v Zeleni jami podpredsednik SO Lj. Moste-Polje tov. Mahkovec položila temeljna kamna bodočih telovadnic. Dolgoletne želje vseh zainteresiranih so se tako uresničile. Samo še v letošnjem šolskem letu bodo šolarji v Polju vadili v neustreznih prostorih. Prihodnje leto bo telovadnica že usposobljena — tako so nam vsaj zatrdili pristojni organi. Seveda bo telovadnica služila tudi številnim športnim organizacijam, pa posameznikom za rekreacijo in še in še. Isto velja za telovadnico v Zeleni jami.
Ob koncu še zahvala vsem, ki so na kakršenkoli način prispevali k realizaciji:	pristojnim občinskim or-
ganom, vodstvom obeh osnovnih šol, podjetju Soseska, občinski zvezi za telesno kulturo in drugim športnim organizacijam, predvsem pa številnim prizadevnim posameznikom.
Kratke vesti z Vevč
MLADINSKI KLUB
V vodstvu mladinskega kluba Vevče je prišlo do spremembe. Mladina je izvolila za predsednika tov. Vrečarja, podpredsednik pa je postal tov. Andrič.
GRADNJA ŠPORTNIH IGRIŠČ
Potem, ko so dela na teniškem igrišču v poletju zaostala, je mladina v septembru resno prijela za delo. Pod vodstvom predsednika SZDL tov. Trajkoviča jim je uspelo v zelo kratkem času »planirati teren. Tako je bilo to delo končano do 22. septembra. Nadaljnja dela bodo opravili z valjarjem. Trije mladinci, ki so s svojim delom največ prispevali, bodo nagrajeni s teniškimi loparji.

OSVETLJAVA PLOŠČADI V POLJU
V septembru so pričeli z deli za razsvetljavo športne ploščadi v Polju. Delavci so že postavili nosilne stebre, tako da bodo dela do novembra končana.
PODVOZ V POLJU
Končno so se premaknila tudi dela na železniškem podvozu v Polju, Cestno podjetje ureja zdaj še prehod za pešce in kolesarje.
NOVA CESTA
Vaščani Slap in Studenca so zelo zadovoljni, ker je tudi skozi njihove vasi stekla asfaltna česa. Cesta pelje od postaje na Studencu prek Slap do Vevč.
Niko Potočnik

Namiznoteniška sekcija pri mladinskem klubu »Kajuh« je zelo aktivna
Ob pravkar osvojenem svetovnem prvenstvu v košarki, ki smo ga Jugoslovani osvojili v Središču Slovenije, se moramo, žal, Slovenci pa prav tako Moščani, razjokati ob naši košarki.
Medtem ko je ves svet prepričan o tem, da vsa Jugoslavija igra košarko, smo dosegli uspeh z nekaj izjemnimi igralci in strokovnjaki, z res strokovnim delom, a pozabljajoč na namen športa.
Ob tem so ti strokovnjaki pozabljali, da ni osnovni namen športa osvojiti svetovno prvenstvo, ampak je to le sredstvo reklame, po kateri se naj bi čimveč ljudi, predvsem mladine ukvarjalo s športom, torej tudi s košarko. In tako je šlo še eno svetovno prvenstvo v Ljubljani neizkoriščeno mimo.
še pred 3 leti smo imeli Slovenci v I.	zvezni	ligi	2	predstavnika, še
pred 2 letoma so prva 4 mesta v II. zvezni ligi zasedale slovenske ekipe, še pred tremi leti je bil košarkarski klub Slovan eden najmočnejših športnih kolektivov ne le v naši občini ampak	tudi	v	Ljubljani. Danes
je v	zvezni	ligi	le	še Olimpija, v
drugi	zvezni	ligi	so	4 slovenske eki-
pe zadnje, KK Slovan pa v razsulu.
Vzrok:	klanjanje le enemu bogu:
kvaliteti. Vsi kvalitetni igralci morajo k Olimpiji (tam večji del ne uspejo, a se ne vrnejo), ta pa vrača klubom svoje odslužene Igralce. Ti zavzemajo v klubih vodilna mesta in ovirajo
V TVD Partizan v Mostah ustanavljajo oddelek članic. Z delom bo začel, ko se bo prijavilo vsaj 10 interesentk. Vabljene so predvsem članice nad 20 let starosti, prijavijo pa se lahko pri hišnici TVD Partizan v Proletarski 3 vsak dan med 9.—10. in 17.—18. uro.
vstop mladim talentom. Mladi ne vidijo perspektive in se usmerjajo v v druge športe; če pa le uspejo priti v ekipo, igrajo premalo (Lesonit, Domžale, Slovan).
Nas zanima pravzaprav le Slovan.
Vse zgoraj omenjeno velja tudi tu. Poleg tega pa so še drugi vzroki:
a)	košarka se igra v dvoranah — Slovan gostuje v Topniški pa v hali Tivoli. Tako nima svojih prostorov za trening. Tekme so zunaj občine, pa so zadovoljni, da pride na tekmo 50 gledalcev;
b)	ker ni gledalcev, ni zanimanja za KK Slovan — komu potem še služi taka kvaliteta;
c)	to stanje se odraža na uprav-
nem odboru. Ta šteje le enega delovnega člana:	predsednika. Ves
klub potem premore le še 2 delavca: 2 klubu do konca predana trenerja (Ciuha je v klubu že 15 let) — kljub temu, da
č) ima klub 9 starih milijonov dolga.
Priznati je treba, da z moško mladino delajo v Slovanu zelo dobro, a žal zopet le z mladinci. Z osnovnimi šolami ne najdejo stika. Uspehi mladincev pa so že 15 let rezultat dela trenerja inž. Ciuhe (pa tudi nekj let inž. Slane). Vsako leto so med prvi-vimi 3 v Sloveniji.
Le majhna primerjava — prav tako v naši občini deluje tudi skromna košarkarska sekcija pri TVD Partizan Zelena jama. Samo mladinci so — a prav tako že dolga leta med najboljšimi v Sloveniji in v odločilnih tekmah skoraj redno premagajo Slovana. Letno porabijo okoli dvesto tisoč starih dinarjev.
Simbolično kajneI
Z 9 milijoni dolga menda res ni mogoče živeti, zato v slovo:
-	vse priznanje KK Slovan, toda brez lastne dvorane ni moči igrati košarke. Ali jo bomo v Mostah kdaj dobili ali bomo zidali le »večno moderne« 22 m dolge telovadnice?
—	»pustite male k meni« (to je iz »svetega pisma«) je eno glavni gesel telesne vzgoje. Kdor ga ne upošteva, ne more uspeti.
— Le iz kvantitete se lahko poraja nova kvaliteta, vse drugo je umetno.
Bolniku s takimi bolezenskimi znaki injekcije le podaljšujejo trpljenje. Potrebna bo operacija, krepka In težka. Rešitev je . . . A ključ rešitve ni le v rokah preostalih 3 Slovanovih funkcionarjev!
S testiranja otrok na visoki šoli za telesno kulturo
Občinsko prvenstvo osnovnih šol v atletiki
Zopet enkrat novo šolsko leto, novi šolarji, učitelji v malo spremenjeni zasedbi, odnos sil v atletiki pa še vedno po starem. Na 9. prvenstvu osnovnih šol naše občine v atle tiki po prvem delu zopet, kot že zadnji 2 leti, vodi osnovna šola Polje. Res je, da ta šola z daleč naj večjim številom učencev v občini in tako z največjim možnim izborom mora zbrati najboljše tekmovalce. Zopet pa je res, da so ti tudi dobro pripravljeni in to pomeni veliko prizadevanje učiteljev telesne vzgoje.
To je vidno v štafetah, kjer odloča ubranost 4 atletov. Kljub temu, da imajo druge šole hitrejše tekače, so bili v moški In ženski štafeti zmagovalci Iz Polja. 6 prvih mest je šlo v Polje, 3 na šolo Kette-Murn in 3 na šolo Vide Pregare.
Drugouvrščena v obeh konkurencah je še vedno šola Kette-Murn, medtem ko šoli Vide Pregare (ta še posebej) in Jože Moškrič izstopata s posameznimi odličnimi tekmovalci. In še presenečenje: v moški konkurenci je po I. kolu šola Jože Moškrič za 8 točk prehitela Vido Pregare. Za to pa se jim je v ženski konkurenci krepko oddolžila šola Sostro, ki je prehitela šolo Jože Moškrič za 11 točk. 2e sam zbir točk v tej konkurenci je doslej največji ekipni uspeh Sostrčanov, ki so sicer brez atletskih naprav, predvsem pa brez telovadnice in se ne
(JM) 8,00; tek 300 m:	1. Mandelj
(VP) 62,5; 2. Gosar (KM) 64,7; 3. Kovačič (P)	64,9; skok v višino:
1. Povalej (P) 145 cm; 2. Usar (KM) 140 cm; 3. Černič (KM) 135 cm; skok v daljino: 1. Jurca (P) 441; 2. Kukavica (P) 439 cm; 3. Zakrajšek (JM) 433 cm; met krogle: 1. Kavčič (KM)
11,18 m; 2. Lipah (P)	10,81 m; 3.
Rozina (VP) 10,65 m; štafeta 4 X 60 m ;
1.	Polje 31,6;	2. o. š. J. Moškrič
32,6; 3. o. š. Kette-Murn 32,8.
PIONIRKE: tek 60 m: 1. Bezjak (KM) 8.7; 2. Kržič (KM) 8,9; 3. Hribar (P) 9,00; tek 300 m: Trtnik (VP) 48,9; 2. Hočevar (KM) 49,0 in Žnidaršič (P) 49,0; skok v višino: 1. Kastelic (P) 125 cm; 2. Muzga (S)	120 cm; 3.
Gvajc in črne (VP), Lombergar in Pirih (JM), Kordin (KM) vse 115 cm; skok v daljino: 1. Turk (VP) 375 cm;
2.	Skoda (P)	367 cm; 3. Jankovič
(KM) 365 cm; met krogle: 1. Skubic (KM) 8,98;	2. Avbelj 8,76 m; 3.
Kajnič (obe P) 8,64 m; štafeta 4X60 m: 1. o. š. Polje 35,0; 2. o. š. Kette-Murn 35,5; 3. o. š. Vide Pregare 36,8 sek.
šolska zdravnica v zdravstvenem domu Moste dr. Nuša Kansky pravi, da še nikoli niso zabeležili toliko slabih drž in drugih telesnih napak, ki se dajo odpraviti z redno vadbo, kakor ob letošnjih pregledih. Pravi, da je stanje predvsem zaskrbljujoče, še posebej zato, ker Je tako stanje ugotovljeno predvsem pri najmlajših.
Družabno rekreativni klub Slovan
morejo enakopravno meriti z ostalimi. Tako to pot poleg priznanja za prizadevanje pobirajo še priznanja za tekmovalne uspehe.
Res je to šele jesenski del in so rezultati slabši, kot bodo spomladi. To je pravilo. Vendar je že bilo doseženih nekaj boljših dosežkov. Najbolje točkovanj rezultati so bili Vlaste Trtnik, Irene Hočevar in Eme Žnidaršič v teku na 300 m In Marte Bezjak v teku na 60 m.
Rezultati:
PIONIRJI: tek 60 m: 1. Ocvirk (P) 7.9; 2. Polanec (JM) 8.0; 3. Budja
KRATKE IZ ŠPORTA
Rokometaši mladinci Slovana ima-
jo — po sili razmer — zopet novega trenerja. To je eden najboljših in najzvestejših Slovanovih igralcev, dosedanji kapetan članske ekipo Janez Golja. Njegov predhodnik Darko čeak je moral nujno na zdravljenje na Golnik.
Hokejisti Slavije so pričeli s treningi v hali Tivoli. Letos je trenerja Cervenya (Čeha, ki je prej treniral Olimpijo) zamenjal Vinko Valentar. Valentar je bil dolgoletni državni
reprezentant, sicer pa je Jeseničan. Prvi uspeh so hokejisti dosegli v državnem prvenstvu z zmago nad vice-šampionom zagrebškim Medveščakom.
Košarkarji Slovana, ki igrajo v II. zvezni ligi, so se rešili izpada iz te lige In bodo v tej konkurenci verjetno nastopali tudi drugo leto.
Rokometaši Slovana — člani, so osvojili prvo mesto v jesenskem dolu slovenske rokometne lige.
V oktobru je bil ustanovni občni zbor povsem nove, lahko ji rečemo tudi športne organizacije v naši občini: družabno rekreativnega kluba. Že sam ustanovni občni zbor je bil dobro obiskan, kar sicer ob takih prilikah ni navada. Prisotni so bili predstavniki vseh družbenopolitičnih organizacij v občini, vključno s predstavnikom občinske skupščine, pa tudi predstavniki nekaterih delovnih kolektivov. Že samo ta podatek pove, da je bila ideja — ki jo je zasnoval znani slovenski kulturni in športni delavec Marjan Rožanc in utelesil ob polni podpori občinske zveze za telesno kulturo in vseh, na katerih vrata je potrkal za pomoč — že povsod prisotna, da je bila ustanovitev takega kluba nujno potrebna.
Ustanovitev kluba so pripravili Marjan Rožanc, Janez Virk in Pavel Kos blagajnik Alojz Mavrič in še 12 znanih športnih delavcev.
Novi upravni odbor je že izdelal in izdal program dela, pravkar pa tečejo dela za ureditev novih klubskih prostorov, ki bodo v športnem parku na Kodeljevem. Vsa dela bodo zaključena do začetka novembra, delovati pa bo začel klub 5. novembra.
Član kluba je lahko vsak občan, mladinec, še bolj pa je namenjen za rekreacijo odraslih. Članom so dnevno na razpolago družabni prostori (kjer je tudi vpisovanje v članstvo), v katerih je poskrbljeno za vse; celo za bife, ki ga bo vodilo po interenem dogovoru
GP Figovec, in za posebno mladinsko sobo, kjer bodo mladi imeli vse mogoče aparature in igralne aparate. Mladinci bodo imeli tudi svoj poseben program mladinske sekcije.
Članom kluba je dan na razpolago takle program:
ZIMSKI: enkrat tedensko kopanje v zimskem bazenu, kegljanje na avtomatskem kegljišču, dvakrat tedensko igranje namiznega tenisa in iger z žogo, lahko pa tudi splošna telesna vadba. Ko pa bo Golovec pokrit s snegom, bo za člane brezplačno delovala tudi smučarska vlečnica. Tak program je predviden za čas od novembra do aprila.
POLETNI: o tem bomo podrobneje pisali spomladi. Le to: člani bodo imeli brezplačen vstop na kopališče Kodeljevo, igrali bodo lahko tenis, balinali itn.
Seveda bodo morali vsi člani plačevati članarino, ki pa bo le delno krila stroške tega programa. Zato so pomoč obljubile nekatere delovne organizacije, predvsem pa občinska skupščina in občinska zveza za telesno kulturo.
Jasno je, da bo moralo biti ob takem programu število članstva kluba omejeno — verjetno največ 300 članov (in mladincev). Odziv pa je že sedaj, preden je ta program sploh stekel, tolikšen, da bo treba verjetno razmišljati o tem, kako bi zgled družabno rekreativnega kluba posnemali še drugod.
Danes pa je to prvi tovrstni klub v Sloveniji.
KROS
Letošnje tekmovanje je bilo drugo prvenstvo osnovnih šol naše občine v krosu. Ker je vreme ponagajalo ni bilo moči izvesti tekmovanja za Urhom, so sklenili preložiti tekmovanje v Tivoli. Kljub neprimernem mestu tekmovanja je bila udeležba dobra, saj so nastopile vse osnovne šole naše občine. V vsaki kategoriji j© nastopilo prek 40 otrok, skupno čez 200. To je lepo število, a vedeti J© treba, da so to le reprezentantje šol. saj so vse šole pred tem izvedlo svoja šolska prvenstva.
Osnovna šola Vide Pregare je zopet dokazala, da ima najboljše atlete in atletinje v tekih. Tako so favorizirano šolo Polje v skupnem seštevku krepko odrinili na drugo mesto. Tretja jo bila šola Jože Moškrič, pa Sostro in Kette-Murn.
Rezultati:
Mlajši pionirji: 1. Jakšič (JM) 1.21,3, 2. Šinko (P) 1.21,5, 3. Župančič (KM) 1.22,7.
Mlajše pionirke: 1. Hočevar (KM) 1.05,9,	2.	Komenšek	(VP) 1.06,0,	3.
Marinšek (JM) 1.11,7.
Starejši	pionirji:	1.	Maksi	(JM)
1.31,5, 2. Cvetko (P) 1.32,0, 3. Mandelj (VP)	1.32,8.
Starejše	pionirke:	1.	Trtnik	(VP)
1.23,3, 2. Sopčič (P)	1.23,8, 3. Turk
(VP) 1.24,6.
ŠD Partizan Borec
športno društvo Partizan Borec iz Polja se je razvilo iz šolskega društva Borec. Prvih tekmovanj so se udeležili v letu 1968, In sicer so dekleta nastopala v LCRL (ljubljanska conska rokometna liga). Viden uspeh jo ženska ekipa dosegla naslednje leto, ko je v tej ligi zasedla četrto mesto.
V letu 1969 so imeli tudi moško ekipo, ki pa je zaradi finančnih težav prenehala nastopati v medobčinski ligi. Obe ekipi je do letošnjega l©ta treniral Marko Trškan, ki pa j© svoje delo v klubu moral prekiniti zaradi odhoda k vojakom. Tako zdaj treni ra moško ekipo Vid Vilfan, žensko p° Živka Meljo.
Da je klub resnično napredoval# 50 vidi že sredi letošnje sezone. Tako se dekleta v LCRL potegujejo za P™0 mesto In s tem za vstop v republi ško ligo.
Po štiri kolih so uvrščeno na drugo mesto, za meščanskim Slovanom Odigrale so že tekme Borec • pija 20 : 10; Borec : Alpos 26 : 9; ° rec : Steklar 19 : 8; Borec : Usnja^ 11 : 14. V ekipi nastopajo:	Marc-*
Rossi, Dragica Koštric, Darinka brož, Marija Vidovič, Teja Trček, lena Žabjek, Vesna Brelih, Martič Jdrina, Zdenka Hvala. Metka D0*' šek in Vojka Klešnik.
Moška ekipa nastopa v LMCl ( bljanska medobčinska conska liQa) jo po treh kolih na četi tem m°5
Odigrano so bile tekme Borec : Šentvid (16 : 20) ; Borec (32 : 17) in Olimpija B. : Borec : 22).
Niko Potoče k