n Št. 1 (14.397) leto XLIX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK , pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer" je Izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 maggio 1 -Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_____ 1200 LIR POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1 /70 SOBOTA, 2. JANUARJA 1993 SARAJEVO / GENERALNI SEKRETAR ZN V BIH ITALIJA / NOVOLETNA POSLANICA Butros Gali prišel, videl, razočaral... Gali še naprej zahteva pogajanja Scalfaro je optimist nad usodo države Predsednik močno ožigosal politične stranke Kučan: Naprej za dobrobit vseh SARAJEVO - Vzkliki "Ali ne vidite, da umiramo od mraza, lakote in zaradi napadalcev! “ ter "Pomagajte nam ali pa se umaknite! “ so sprejeli generalnega sekretarja Združenih narodov Butrosa Butrosa Galija, ki je v Četrtek prvič obiskal oblegano prestolnico Bosne in Hercegovine. "Ni druge poti kot pogovori s sovražniki, “ je odgovoril voditelj Svetovne organizacije obupanim prebivalcem mesta, v katerem je bilo v zadnjih devetih mesecih zaradi nenehnih ostrostrelskih in topniških napadov ubitih najmanj 2900 ljudi, 45 tisoč pa je bilo ranjenih. Kot poroCa britanska agencija Reuter, je Butros Gali presenetil celo svoje opazovalce, ko je izjavil, da lahko našteje vsaj deset mest na svetu, kjer živijo še slabše kot v Sarajevu: "Tukaj ste deležni vsaj pozornosti svetovne javnosti, “ je dejal, potem ko je na kratko obiskal sarajevsko bolnišnico. Bosansko-hercegovski predsednik Alija Izetbe-govič, ki je obiskal svoje vojake v Hercegovini, se med Galijevim obiskom ni vrnil v Sarajevo, saj se po mnenju opazovalcev ni hotel kazati v javnosti skupaj z generalnim sekretarjem Združenih narodov. Tako se je z Galijem pogovarjal njegov namestnik Ejub Gajič. Ta je generalnega sekretarja pred novinarji obtožil, da noče zaščititi Bosne in njenih prebivalcev. Butros Gali je ob koncu svojega kratkega obiska v Sarajevu povedal, da je Sarajevčanom svetoval nadaljevanje pogajanj s sovražniki, saj naj bi le tako dali priložnost miru. Bosanski predsednik Izetbegovič pa je v Mo- starju izjavil, da ne pričakuje veliko od ženevskih pogovorov, na katerih se bo danes srečal z voditeljem bosanskih Srbov Radovanom Kara-džičem, človekom, ki ga je ameriški državni sekretar Lawrence Eagle-burger uvrstil na seznam verjetnih vojnih zločincev. ”Ce bodo Srbi vztrajali pri t. i. Srbski republiki BiH, bomo hitro odšli iz Ženeve, “ je povedal Izetbegovič in vzdihnil, "da se moraš z zločincem srečati tudi na sodišču". V svoji novoletni poslanici pa je državnike sveta pozval, naj ustavijo agresijo. Bosna in Hercegovina se je po njegovih besedah pripravljena pogajati, vendar vsiljenega miru ne bo sprejela. "Danes smo močnejši kot na začetku vojne, nas sovražnik pa je mnogo šibkejši, “ je zapisal Izetbegovič. Redno poročilo Unproforja pred ženevskimi pogajanji,,je pokazalo, da tudi vodstvo ZN dvomi o uspehu pogajanj. V njem piše, da bosanska stran pridobiva samozavest in je prepričana, da bo zmagala sama ali s pomočjo mednarodnega vojaškega posredovanja. Po mnenju večine evropskih in svetovnih opazovalcev bodo današnja pogajanja med bosanskim predsednikom Izetbegovičem, hrvaškim voditeljem Matejem Bobanom in srbskim Radovanom Kara-džičem še zadnja priložnost za sporazum pred mednarodnim vojaškim ukrepanjem proti Srbiji. (Reuter, STA) RIM - Italija bo premostila sedanjo hudo krizo pod pogojem, da bo znala ubrati pot korenite, predvsem moralne prenove. Predsednik republike Scalfaro je v svoji novoletni poslanici, ki jo je pred televizijskimi ekrani spremljajo kar 14 milijonov ljudi, izpričal zmerni optimizem nad bodočnostjo države, ki preživlja svoje najhujše povojno obdobje. Optimizem, a hkrati tudi zaskrbljenost nad problemi . in težavami. Scalfaro je posvetil najveC pozornosti krizi, ki pesti politični sistem. Stranke se morajo čim-prej obnoviti, ne smejo pa izginiti, ker so glavni temelj demokracije in pluralizma. Bolnika ne ozdraviš s tem, da ga ubiješ, je rekel predsednik, ki je pozval državljane, naj okrepijo svojo družbeno angažiranost, da tako v prvi osebi prispevajo k "ozdravitvi" sistema. Ta se mora začeti pri moralizaciji političnega in javnega življenja. Politik, ki je osumljen korupcije, je do procesa in razsodbe -podobno kot vsi državljani - pred zakonom nedolžen. Kazenske odgovornosti pa je treba ločiti od političnih. Politiki, ki so vpleteni v razne škandale, morajo prevzeti vse odgovornosti. Predsednik je poudaril, da verjame v nepristransko vlogo sodstva in tudi v svobodo tiska, brez katere ni demokracije. Pozval je državljane, naj se v teh nelahkih trenutkih strnijo okrog republiške ustave. LJUBLJANA - »Izteka se leto, ki si ga je .redno zapomniti. Sklenilo je delo, s katerim nam je uspelo uresničiti ideale, ki so navduševali in so se zanje borili mnogi rodovi Slovencev. Sprejeli in uresničili smo od--ločitve, ki so v temeljih spremenile položaj našega naroda, pomembno pa določale njegovo življenje tudi v prihodnje«, je v novoletni poslanici rekel slovenski predsednik Milan Kučan. Sedaj, ko se izteka prvo leto v naši državi Sloveniji, je nadaljeval KuCan, lahko s ponosom ugotovimo, da smo zrelo in odgovorno ravnali v veliki zgodovinski preizkušnji in s skupnimi napori ustvarili svojo državo, prvo v naši sodobni zgodovini. Sedaj, ko so velika dejanja politične osamosvojitve za nami, ko smo si priborili mir, varnost in priznanje, je naša dolžnost in pravica, da določimo vsebino svojega prihodnjega življenja. Verjamem, da bo prijaznejše do nas, da nam bo v prihajajočem delu uspelo zagotoviti temeljne pogoje in visoko kakovost dela in življenja. Slovenski predsednik je rekel, da bo Slovenija tudi v prihodnje za mir, zoper vojnam in nasilje, ki divja v svetu in tudi v soseščini. Ko je mir, je mogoCe rešiti vse druge težave. Do tega nam je, da se v Sloveniji udomačijo strpnost, spoštovanje in človekovo dostojanstvo ter njegovih pravic. »Imamo pravico do prijazne prihodnosti. Imamo priložnost, da sebi dobro ukrojimo svojo in skupno usodo vseh, ki s želimo sreCno življenje v svoji deželi. Zelje se izpolnijo, če jih želimo in če jih spreminjamo v resničnost z delom in skupaj z dugi-mi. To ni težko med ljudmi, ki si zaupajo«, je v novoletni poslanici dejal še predsednik Slovenije Milan Kučan. Butros Gali in Ejup Ganid med pogovorom v Sarajevu (Telefoto: FaH) SOMALIJA / PREDSEDNIK ZDA NA OBISKU George Bush pri ameriških vojakih v Somaliji Somatske oborožene skupine so obnovile spopade Seorge Bush se rokuje s svojimi vojaki. (Telefoto; FaH) MOGADIS - Ameriški predsednik George Bush preživlja novoletne praznike med ameriškimi vojaki v Somahji. V petek je obiskal udi sirotišnico v Boidoi. Ob tej priložnosti je Somalcem zagotovil, da jim bodo ZDA še naprej pomagale. Na silvestrsko noC, ki jo je Bush preživel na ameriški letalonosilki Tripoh, je bilo iz Mogadiša slišati močno topovsko streljanje. Spopadli naj bi se dve obrobni so-malski oboroženi skupini, ki se prepirata zaradi skritega orožja. Češka in Slovaška sta praznovali ločitev po sedmih desetletjih skupnosti PRAGA, BRATISLAVA - Natanko opolnoči je uradno prenehala obstajati Ceško-Slovaška federacija. Evropa je tako z letom 1993 bogatejša za dve novi državi, Češko in Slovaško. Večina držav, ki so imele diplomatske stike z bivšo CSFR, je že napovedala priznanje obeh držav. Sklep o razdružitvi CSFR je sprejel zvezni parlament že 25. novembra lani, pogajanja o tem pa so trajala polnih sedem mesecev. Vodila sta jih Češki premier Vaclav Klaus in njegov slovaški kolega Vladimir Mečiar. Državi, ki sta bili 74 let združeni v federacijo, bosta ostali v carinski uniji, za zdaj pa bosta obdržali tudi skupno valuto. Razglasitev neodvisnosti in prihod novega leta je veC deset tisoč ljudi praznovalo na ulicah Prage in Bratislave. Na najveCjem praškem trgu se je pred polnočjo zbralo okoli 30.000 ljudi, ki se jim je pridružilo še približno tisoč turistov. Nekateri so nosili zastave bivše Ceško-Slovaške federacije, drugi rože in sveče. Navdušenje je bilo precej manjše kot v dneh »žametne revolucije«, ko je novembra 1989 na istem trgu več kot 200.000 ljudi proslavljalo zlom komunističnega režima. V Bratislavi pa je več deset tisoč Slovakov š šampanjcem v roki pod slovaškimi zastavami in ognjemeti nazdravilo rojstvu nove države in prihodu novega leta hkrati. Slovaki so za proslavo v Bratislavi in drugih mestih namenili 25 milijonov kron. Na trgu Narodne vstaje so se zbrali tudi vsi člani slovaške vlade in predsedstva parlamenta. Potem ko so dvignili zastavo, so opolnoči skupaj z množico zapeli državno himno. (Reuter, STA) NOVOLETNA SKAKALNA TURNEJA Zmagal Kasai, Zupan sedmi Drugi je bil sloviti Nemec I/Veissflog • Japonec Noriaki Kasai ugnal tekmece. (Foto: Reuter) GARMISCH-PARTEN-KIRCHEN - Na drugi tekmi novoletne skakalne turneje Intersport je bil najboljši Japonec Kasai, drugi je bil VVeissflog (Nemčija), tretji pa avstrijski skakalec Goldberger. Od naših je tokrat Matjaž Zupan s skokoma 100 in 98 metrov (207 toCk) zasedel 7. mesto. (J.M.) ■ DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU S 1. I. 1993 v EGS odpravili carine Novo leto je državljanom dvanajsterice prineslo pomembno sprostitev pri prehanju notranjih meja Skupnosti, kjer so odslej v veljavi le še pregledi potnih listin, ne pa tudi blaga. Ukinitev carine pa je posebno velika pridobi-, tevza avtoprevoznike, ki ne bodo več prisiljeni izpolnjevati gore obrazcev In Čakati na dolgotrajno carinjenje blaga. .....................stran 4.. Praznovanje v Italiji: mrtvi in ranjeni »Eksplozivno« praznovanje novega leta je v Italiji terjalo štiri življenja in na stotine ranjenih, da sploh ne omenimo gmotne škode zaradi razdejanih stanovanj in podtaknjenih požarov. ..................... stran 4. Tržaška občina tvega visoko globo Tržaška občipska uprava tvega globo 54 milijard lir zaradi nekaterih nepravilnosti pri upravljanju treh domov za ostarele. Afera je izbruhnila po preiskavi finančne straže. .....................stran 5.. Tržačani silvestrovali doma Tržačani, ki se za praznike niso odpravili v tople kraje ali v zimska središča, so prehod iz novega v staro leto pričakali Se najraje kar doma ali pri prijateljih. Razgibano in veselo je bilo seveda na zabavah, ki so jih kot vsako leto pripravila razna slovenska društva, še najbolj razburljivo pa je bilo na Pomorski postaji, kjer so morali poseči policijski agenti. .....................stran 5.. Tudi Goričani praznovali doma Praznovanje prehoda v novo leto je na Goriškem potekalo večinoma v družini ali krogu prijateljev. Manjša kot prejšnja leta je bila gneča v nočnih lokalih in restavracijah. Znake krize opažajo tudi v potovalnih agencijah. V porodnišnici je bilo ob prehodu leta živahno z rojstvi treh deklic. Nadškof Bommar-co je v novoletni poslanici govoril o prizadevanjih za mir in postavil Gorico za zgled sožitja. .....................stran 6.. V svetu silvestrovanje v znamenju tragedij Mrtvi in ranjeni v srhljivem stampedu v Hong Kongu, nerazumljiv samomor najstnic na Japonskem, mrtvi in ranjeni po vsem svetu zaradi preobjestnega praznovanja prihoda novega leta s strelnim orožjem in najrazličnejšim pirotehničnim materialom. .....................stran 9.. Intervju s predsednikom ZSŠDI Kufersinom Kot je že tradicija tudi letos v prvi številki v novem letu na športni strani objavljamo inten/ju s predsednikom Združenja slovenskih športnih društev v Italiji Kufersinom, ki je spregovoril o sedanjem trenutku slovenskega športa v Italiji. ....................stran 10.. Start rallyja Pariz-Dakar, letos brez pravega leska Včeraj je bil start avto-moto rallyja Pariz -Dakar, ki je letos glede na prejšnje izvedbe precej siromašen tako glede udeležbe, sporeda itd. Včeraj sta na prologu ex aequo slavila Francoz Lartigue in Finec Vaatanen (oba na citroenu), med piloti motorjev pa je bil najboljši Francoz Brucy na hondi. ....................stran 11.. KOMENTAR Tolar ali marka-to ni vprašanje Katarina Fidermuc Preteklo leto je bilo prvo, ki smo ga od prvega do zadnjega dne preživeli s tolarji. Resnici na ljubo - tolar po priljubljenosti pri državljanih ni na prvem mestu med valutami, ki poleg njega se krožijo po Sloveniji. Slovenci so že pri dinarju ugotovili, da patriotizem ne sme vplivati na skrb za prihranke. In so od nekdaj radi kupovali marke. Se spomnite? Ko smo dobili tolarje, smo jih za eno marko odšteli 32. Zdaj nas stane že dvakrat toliko. Nemška centralna banka banka je »opazila«, da je celo vrednost slovenskih državnih obveznic določena v njihovi nacionalni valuti, in je - ne enkrat - ogorčeno protestirala pri Banki Slovenije. Tako smo, tik pred koncem leta, poleg tolarskih dobili zakladne menice z vrednostjo v ekujih. Vlada si obeta, da jih bodo kupovali tudi državljani in tako vsaj pol leta - kolikor traja ta vezava v obliki državne menice - pomagali pokrivati proračunski primanjklaj. Res ne zastonj, pac pa za obresti, ki jih bo vlada plačala iz proračuna. Ta se polni z davki. Te in vse državne stroške plačujejo državljani in, kot bi rekel minister Gaspari, »majhna država je vedno draga.« Slovenija pa je majhna država. V zadnjih desetletjih si je nabrala veliko dolgov, zunanjih in notranjih, ki so omogočili umetno zviševanje standarda državljanov in države. Domače izkušnje nas udjo, da je vendarle lažje ugotoviti, kdo in zakaj se je zadolževal v tujini, kot pa to, kdo so dolžniki doma. Bančna posojila so bila pri nas - Slovenija ni bila izjema - do leta 1986 najbolj poceni denar in banke so s posojili velikodušno skrbele za »razvoj« gospodarstva. Dolžniki so se potem nekako porazgubili, bankam pa so ostale dvomljive terjatve. Pravkar Se je začelo leto, v katerem bomo državljani prek proračuna zaceli odplačevati tudi te dolgove. Poleg zunanjih seveda. Lažje bi nam bilo, Ce bi imeli moCno in uspeSno gospodarstvo. Tega nimamo, imamo pa - tako ocenjujejo ugledni slovenski ekonomisti - previsoke realne plače. Vsaj lani smo jih imeli. Ne Petrletovi, ne Drnovškovi vladi ni uspelo nadzorovati njihovega gibanja. Preteklo leto smo preživeli ob skoraj 93-odsto-tni inflaciji in z več kot 112 tisoč brezposelnimi. Začenja se obdobje, ko se bomo očitno morali soočati s stečaji, la sta jih Petrletova in Drnovškova vlada odložili. Izteklo se je leto, v katerem se je vrednost tolarja v primerjavi z marko prepolovila. In v padcu tolarja se odražajo vse druge težave te države. PLOŠČE 92 Evangelij po Diamandi Galas Jure Potokar Jure Potokar (Foto: Tomaž Prošek) Nic posebno lepega mi ne pride na pamet, ko se ozrem po izteklem letu. V spominu mi žarijo podobe vojne, lakote in kršenja osnovnih človekovih pravic. Pesniki so morali pisati Knjige mrtvih, otroci so se učili odgovarjati na vprašanja, ki jih ne bi smeli poznati. Zdi se, da sta svetu zavladala brezbrižnost in sprenevedavost, ki ne priznavata nikakršpe morale in etike, nikakršne človečnosti, nikakršnega sočutja. Zaradi tega ob misli na leto 1992 ne morem govoriti o ploščah skupin Ramones, Motor-head, Cowboy Junkies, o plošCah Leonarda Cohena, Vlada Kreslina, Tomaža Pengova, Boba Dylana, Nicka Cavea, Boba Marleya, Louja Reeda in številnih bluesovskih glasbenikov, ne morem govoriti o knjigah Kajetana Kovica, Jureta Detele, Draga Jančarja, Matjaža Kocbeka, Zbignievva Herberta in Dereka VValcotta (kako nenavadno, da je v Času, ko .pripadnost naciji postaja vse pomembnejša, Nobelovo nagrado za literaturo dobil človek, ki je po njegovih lastnih besedah »rdeč Črnec, Nizozemec in Anglež hkrati, zaljubljen v morje, z diplomo kolonialne univerze, hkrati nihče in ves narod«). Namesto vsega tega mi je kot metafora za leto 1992 v spominu zazvenela plošCa ame-. riške avantgardne glasbenice in pevke Diamande Galas z naslovom The Singer (Mute/Dallas, 1992). Gre namreč za silovit, srhljiv, temačen in pretresljiv krik obupa nad brezbrižnostjo in izprijenostjo tega sveta. V njenih samosvojih interpretacijah gospelov in bluesov ni odpuščanja, ni sprijaznjenosti s tem, da je ta svet pac tak, kakršen je. Diamandin enkratni glas je glas vesti, ki zadeva natančno središče človekove zavesti. PlošCa, ki je sicer nastala zaradi osebne izgube (aids ji je vzel brata), je posvečena žrtvam te kuge našega Časa, toda razumeti jo je mogoCe kot homma-ge vsem žrtvam tega sveta, od Bosne do Somalije, od Palestine do Gvatemale ali Burme. Je eden najbolj presunljivih in dovršeno enostavnih avtorskih projektov zadnjih let, s katerim Galasova dokazuje, da svoje umetnosti ne namerava zapirati v slonokoščeni stolp, ampak hoče z njo spreminjati zavest sveta. Pri tem je izredno prepričljiva, seveda pa ostaja vprašanje, koliko brezbrižnih bo to glasbo slišalo. Kljub temu moram občudovati njeno osebno držo, še posebej, ker za njo stoji tudi enkraten, brez trikov, »v živo« posnet dvogovor klavirja in glasu, poln bolečine, srda, osuplosti, razočaranja, a tudi ljubezni in upanja, ki morda vendarle še zmoreta preprečiti sodni dan, za katerega se zdi, da bo (ali celo že je) vsak čas nastopil. Diamanda Galas je ustvarila glasbo, ki nima namena ugajati, ampak presuniti, in bojim se, da bo kot takšna aktualna in relevantna še zelo zelo dolgo. Ničevo drobni paket v: Stojan Pelko Stojan Pelko (Foto: J.S. / TRIO) Dolgo časa sem bil prepričan, da je izjava o tem, kako se po Ausch-witzu ne da več pisati poezije, zgolj posledica nekoliko večje pesniške svobode. Leto 1992 me je naučilo, da je po Bosni sploh težko pisati -karkoli, celo najbolj tradicionalen pregled najboljšega in najslabSega v minulem letu... Česarkoli sem se v skicah tega pregleda lotil, vse se mi je razbilinilo ob slikah iz Sarajeva. Celo najbolj fantastičen dan tega leta, dan, ko se nama je rodila hčerka Masa, je po neki peklenski logiki sopadel z dnem najhujsega masakra na Ulica Vase Miškina. Kako tedaj napisati celo najbolj preprosto voščilnico, ko pa vsak dan vsi skupaj prejemamo pretresljive razglednice iz pekla? Na prvi beli strani Selimovičeve knjige Dervis in smrt, ki leži na moji pisalni mizi, je posvetilo: »Jeleni, z najboljšimi željami za rojstni dan. Milka in Mišo.« Malo niže, na levi strani pa piše »Tuzla, 18.1.1968«. Ko je moji SKICE mami njena sestra podarila to knjigo, sem imel Štiri leta. Danes sta teta Milka in stric Mišo Se vedno v Tuzli. Ko nas je nekega sobotnega večera po telefonu poklical njun sosed, ki se je med nabiranjem pomoči po Sloveniji za eno noč ustavil v hotelu Slon, sem imel vsega skupaj pol ure časa, da jim na hitro sestavim droben paket: čokolada, cigarete, krema za roke... in nekaj denarja. Ko sem paket že oddal, me je mama vprašala: »Si poslal tudi kakšno pašteto?«. Kasneje mi je pokazala pismo, v katerem teta opisuje, kako so prejšnji paket razporedili po shrambi, bmtmnec pa ga je tu in tam hodil gledat. Samo pogledat! Gospod iz hotela Slon je Se povedal, da je stric čisto belolas, teta pa je močno shujšala. Vem, da ste mnogi od vas, ki tole zdaj berete, doslej poslali že nešteto paketov, da ste pomagali tukasnjim beguncem in da vas vsak večer znova pretresejo nove televizijske slike. Toda vseeno si upam pisati o tem drobnem, ničevo drobnem paketu, ker mi je bilo v tistem trenutku od vsega, ampak prav zares od vsega na tem svetu najpomembneje, ali bo moj mali paket prispel v Tuzlo. Ali si bo Srdjan, ki mu bo vsak čas osemnajst let, lahko skupaj z očetom prižgal cigareto? In v ta drobni, ničevo drobni paket, je bilo treba priložiti pismo. »Dragi moji...«. In nato bel papir, ki odbija vsako besedo. Besedo prijaznosti, ker je tako zelo plehka v tem svinčenem času. Besedo tolažbe, ker je bolečina prehuda. Besedo brezskrbnega vsakdana, ker ji sproti jemlje pravico obstoja. Vsakič, ko sem potem sedel pred prazen ekran kompjuterja, me je za hip prešinila belina tistega papirja. Tudi tokrat, ko bi naj opisal, kaj me je posebej navdušilo ali odbilo v minulem letu. Zato velja moj spomin na leto 1992 temu pismu, najtežjemu pismu mojega življenja. Vse filme tega sveta bi dal, da bi le ne bilo treba več pošiljati drobnih paketov in težkih pisem. 2 C 3 > % 6 7 > p P" i i 10v/ P- r ’,b 0 A- • ,2J 'e /L A- 13 K) H • £ (L 15 JN A • 16 A L T 17c 1 £ fl V 19i h /l • 2l 2b 2b 24 25 1 /V c A 26 1 27 28 r A • 29-. h 30 • 3i, i- A 32 fj s • % /L C 2. 34, i 35 £ % Pr. n 375 Pr ‘1 Vodoravno:!, angleški fizik, po katerem se imenuje enota za energijo (James Prescott), 6. sarajevska tovarna avtomobilov, 9. Četrti mesec v letu, 10. zemljišče ob hiši, 11. interesna skupnost podjetij, 12. zensko ime, Jerica, 13. rimsko mitološko podzemlje, 14. rimski samodržec, katerega nasprotnik je bil 17. vodoravno, 15. neznanec, 16. utež za uravnoteženje ladje, 17. rimski državnik in govornik, ki se je rodil na jutrišnji dan leta 106 pr. n. št., 19. grški mitološki letalec, 20. alkoholna pijača, 24. igralec na poulično glasbilo, 26. francoski dramski pesnik (Jean-Baptiste), 29. začetnici arhitekta Grabrijana, 30. zastopnik, 31. strast, poželenje, 32. ameriška vesoljska agencija, 33. Titov priimek, 34. žoga izven igrišča, 35. kulturno središče Valoncev v Belgiji, 36. egipčanski bog sonca, 37. zelnata indijska oljnica. Navpično: 1. prebivalci dežele vzhajajočega sonca, 2. podolgovat podporni gradbeni element, 3. beseda, izrečena s slabim namenom, 4. ime filmske igralke Dagover (iz Crk ILL), 5. okrajšava za element, 6. viseča vrv, 7. mesto v Franciji, flamski Atrecht, 8. začetek dirke, 12. jelov gozd, 14. ruski vladar, 16. avtomobil z nazaj zložljivo streho, 18. kemijski znak za kalcij, 21. veznik, 22. neprijetnost, težava, 23. vrhunec naslade, 25. star Slovan, 26. ranocelnik, 27. mesnata rastlina, ki le enkrat cvfeti, 28. prometna povezava, 31. politični okraj v prvi Jugoslaviji, 33. pokrajina v Angoli, 35. zaCetnci opernega pevca Slezaka. Simon Lenarčič Sladkor za konec Aldo Milohnic Aldo MiholnIC (Foto: J.S. / TRIO) V gledališču govorjenje o sedanjosti (koledarsko leto 1992) avtomatično upošteva tudi razvoj v preteklosti (sezona 91-92). Po tem uvodnem opozorilu se bomo na kratko lotili pozitivnih in negativnih dogodkov v slovenskem gledališču v preteklem letu. Prihranimo sladkor za konec in začnimo z negativnim primerom, ki pravzaprav ni dogodek, temveč pojav. Gre za krizo v slovenskih gledaliških ustanovah, ki je - kot bi nekateri ironično pripomnili - tako in tako vseskozi prisotna, v iztekajočem se letu pa je dosegla vrh ledene gore. Sprehodimo se na kratko skozi gozd in močvirje samo nekaterih ad hoc izbranih primerov - sramotne afere z ljubljansko Opero; kadrovske kuhinje in »ve-de-vejevstvo»v osrednjih gledaliških ustanovah, ki so obenem postale unificirane obrtne delavnice (kako sicer pojasniti nesmisel, da se je akademski profesor prijavil na natečaj za vodilno funkcijo v kar treh različnih gledališčih); životarjenje v Kranju in zapleti z novim gledališčem v Novi Gorici; mini afera v zvezi z odstopom Vesne Jurca v MGL; nezaslišani fevdalizem v cirkusu, ki si ga v Mariboru še vedno upajo imenovati Borštnikovo srečanje itn, itn. V slovenskih »sui generis»gledaliških ustanovah - Slovenskem mladinskem gledališču in Pandurjevem mariborskem cesarstvu pa se na vsak način trudijo zamašiti luknje, vendar te še vedno puščajo. V Mladinskem bodo morda z nekaj novimi projekti v naslednjem letu zaceli spet izgrajevati zbledelo identiteto, Pandur pa bo s svojo Božansko komedijo zaigral na vse ali nic. Ce bi strokovna skupina za gledališče pri ministrstvu za kulturo (ki je pred kratkim predstavila svojo polletno dejavnost) imela konkretna pooblastila, bi lahko govorili o projekcijah tudi za druga slovenska poklicna gledališča. Tako pa ostaja njihova usoda Se naprej negotova - eksistencialno (ljudje, denar, zakoni...) in esencialno (poetike, umetniška raven...). Skoda, da nam je zaradi ukvarjanja s precej žalostno temo ostalo le nekaj vrstic prostora za dve prav okusni lanskoletni slaSCici. Obe sta značilni po tem, da nista prinesli radikalne estetične novosti v »fizi-Cno»oziroma »ples-no»gledališCe, dosegli pa sta kriterije, ki veljajo v najmanj evropskih merilih. Gre kajpada za Pograjceve »Betontan- cerje», ki so malemu Gleju povzročili velike denarne težave, saj bodo morali verjetno kmalu investirati v aparat za mikrofilmanje (sicer se bodo zadušili v gori arhiviranih časopisnih Člankov o gostovanjih Betontanca na številnih mednarodnih festivalih). Njihova nova turneja, na katero se odpravljajo sredi januarja, bo velik udarec za Glejeve omejene skladiščne zmogljivosti. Podobno je z Iztokom Kovačem, v tujini že solidno etabliranim gi-balcem, »agentom slovenskega sna», ki nas je v preteklem letu razveselil s svojim »Sokolom«, zdaj pa se pripravlja na nov, obetaven projekt, ki bo jeseni uprizorjen na uglednem festivalu »Klapstuk»,- V preteklem letu je bilo torej v slovenskem gledališču veliko slabega in zelo malo res dobrega. Izid: status quo. Projekcije: nehvaležne in negotove. Možnosti za korenite spremembe: dajte no, bodimo resni! Vasja Ocvirk Hvala bogu, da je mimo, bi dejal o starem letu. Ce bi lahko verjel, da bo v novem kaj boljše. Saj vem: nergač da sem, boš porekel ljubi moj bralec, rekel mi boš, da sem nepopravljiv pesimist, kisla kumara ali še kaj hujšega. Ze vidim pravično iskro jeze v tvojih oCeh, ko mi bereš levite. Res je, prav imaš: poceni smo jo odnesli. Vojno živijo drugi, pri nas se še zme- Sarkazem in ignorantstvo Vasja Ocvirk raj najde kaj za v lonec in tudi za brezposelne se bo v prihodnjih letih našel krajec kruha. Volili smo skoraj brez »lumparij und švajnerij«. Mleko naših krav je mastno kot še nikoli. Naša filmska industrija se utegne Cisto zares kobacati na noge, Kralj Lear je uspel, dolgodlaka mladina pa si je lahko celo ogledala nekaj rock koncertov. No, in pri slednji navedbi se moj obraz zmrači. Pa ne da bi me motilo kaj drugega kot tisti »nekaj«. Zakaj? Zato, ker je to popolnoma res, ker je bilo v letošnjem letu res le nekaj koncertov, ki jih je sploh vredno omeniti. Zato, ker Slovenija v zadnjem desetletju ni imela še nikoli tako malo dobrih rock skupin in tudi zato, ker nam ob bosanskem holokavstvu tudi mednarodno priznanje kaj malo pomaga, Ce se celo takšni korenjaki kot so Public Enemy ustrašijo priti k nam. In ti raperji niso kar tako. Stavim, da so namesto materinih prsi sesali Užije in Ingrame. Tako pa je že turneja Partibrejkersov v Sloveniji ultimativni rockovski dogodek, ob katerem si potem žuma-listi lahko brusijo zobe. Da je vse to skupaj nepomembno, mi boš očital, dragi bralec. Ce že, toda se ti mar ne zdi, da je to le posledica nečesa večjega in resnično pomembnejšega? Da ima balkanska vojna moč poseči tudi k nam, na drugačen način sicer, a vseeno, vsem našim naporom navkljub? Ce se strinjaš z mano, bralec moj, potem mi boš pritrdil, da smo v letu 1992 spoznali, kaj je to sarkazem in ignorantstvo, ki postane prav nadrealistično v trenutku, ko se ves »demokratični zahod« zgrozi nad poneverjenimi volitvami v Srbiji, potem ko je dobro leto s ciničnim pomilovanjem opazoval klavnico na robu stare, oguljene Evrope. In Ce zabavljam nad sramotno rockovsko bero, pomeni to, da bi rad, da se ta vojna že enkrat konca. Pa ne zato, da bom lahko hodil na koncerte. Konec vojne si želim predvsem zaradi vseh mojih prijateljev, ki se zdaj stiskajo po zakloniščih. In vseh, ki so poleg njih. SVET 92 Usoda vseh je povezana Nadja Rebec Nadja Rebec Študiram na tržaški Filozofski fakulteti antično zgodovino in poučujem grščino in latinščino na goriški klasični gimnaziji. Ze vec let sem tudi Članica goriskega Kinoateljeja. V letu, ki se je izteklo, je prišla do vrelišCne točke delitev sveta na bogate in revne. S spremembo svetovne ureditve je prišlo do novih kriznih žarišč, ki so se prav letos pokazala v vsej svoji razsežnosti. Ob somalski tragediji, na katero je bogati svet raje pozabljal, je padec komunističnih režimov v Vzhodni Evropi povzročil dobro znane tragične posledice: vojno na Hrvaškem in v Bosni, hude etnične in verske konflikte na ozemlju bivše Sovjetske zveze, ekonomsko krizo. Tudi Zahodna Evropa se ni izognila splošni svetovni napetosti: množično izseljevanje iz tako imenovanega Tretjega sveta je povzročilo rastoči rasizem in zaskrbljujoče pojave nestrpnosti. Italija ni v tem nobena izjema. Ob dobro znani nestrpnosti do manjšin se sedaj vedno pogosteje pojavljata v italijanski družbi ksenofobija in antisemitizem. Splošna korupcija političnega življenja, ki se je prav v letu 1992 pokazala v vsej svoji (ne) sluteni razsežnosti, je močno poglobila nezaupanje ljudi v stranke - vladajoče in opozicijske. Edina alternativa (Lega Nord), la je množično odmevna, pa je tudi vse prej kot pozitivna, saj gradi svojo politično linijo prav na nestrpnosti in ksenofobiji... Ljudje hočejo pozabiti na druge, živeti samo zase. To pa bi nas privedlo do prepada, iz katerega ni rešitve. Spoznati moramo, da je usoda vseh povezana, da se nihče ne sme zapreti v svoj mikrokozmos, saj bi bil tako obsojen na smrt. Natakarica V naslovu: Adela Harms, 1917; Spodaj: Edith Harms si popravlja nogavico, 1916 (risbe Egona Schieleja) »Wuff,« je rekel moj kuža in pisana druščina pinčev, ovčarjev, setrov in šnavcerjev se je razkropila, kot bi se v zemljo vdrli. »Guter Hund,« sem pomrmral in ga - malo plaho - potrepljal. Ampak ne omenjajte mi, dobri ljudje, psov, žensk, piva ali preteklosti. Razmeroma dobro se spominjam jutra, ko sem se prvič zbudil pri Sel-mi. Po urici ali dveh spanja sem se znašel v mračni, tuji šupi in počutil sem se, kot bi me premikastili z jeklenim drogom. V glavi se mi je podila truma divjih zamorcev in kolena so mi šklepetala. Ko sem začutil toplo telo poleg sebe, sem skoraj na glas zavpil. To telo me je prisililo obnoviti spomine na prejšnji večer. Selma -sicer se je imenovala drugače, ampak ni važno - je bila kakopak natakarica. Ce pijem kavo, se vselej zaljubim v najbližjo natakarico. Moji tovariški osebki so bili k sreči tiste baže, da jih moje vedenje ni moglo vreči iz tira; precej sem se bil namreč razmahnil. Bila je blaga noč in Selma mi .je dovažala nove porcije v kratki, rožnati oblekici, taki elastični stvarci od vrha jošk do vrha stegen. Bilo je huje - o, mnogo huje -kot če bi stregla gola. Ni ga bilo v lokalu, ki bi mu ne stal. Nek vrag pa jo je nosil mehi v naročje, sem nejeverno spoznaval. Tiste številne prejšne ljubezni do natakaric so se manifestirale kvečjemu v kakih idiotskih pripombah, sicer pa so ostale prejkone skrivnosti ranjenega srca. Tokrat pa mi je šlo od rok, Cesar koli sem se bil lotil. Ko sem jo v njenih mimohodih ščipal in gladil, sicer pri tem nisem bil edini, ampak yse bolj jasno je bilo, da je izbrala mene. Do ušes nagačen s pivom sem najel taksi in odfurala sva se v njeno stanovanjce. Tam sva si privoščila še po p ir ih zgrmela med rjuhe. Od poželenja sem bil ves bolan, nobene začetniške zadržanosti ni bilo opaziti. Požrešno sem se je lotil, čisto nevzdržno je bilo in doletela me je kazen božja, eiaculatio ante portas. K vragu, sem se veselil, bilo je prav fino in že čez tri minute sem bil spet mož na mestu. Posla je bilo za vso noč in sam peklenšček mi je bil fouš v mojih prizadevanjih. Zjutraj stvari niso bile več tako špasne. Na smrt slabo mi je bilo. Previdno sem odgrnil •juho in si ogledal priletno stvar. Smrdela je po znoju in postanem alkoholu, nekaj je mrmrala n sploh je bil izraz na spečem gobčku nekam bedast. Opazil sem celulitis pa razne razpokice po kozi obilnih joškov. Globoko sem zabredel, sem si rekel; vedno sem bil pristaš drobnih seskov. Oklevaje sem jo Pogladil po nogah, ki Več niso bile tiste omamne ter nasladne tačke °d včeraj, precej šlam-pasto so bile depilirane in okrašene z nekaj nu> jbicami, od ščipanja najbrž. Bil sem sam na svetu, izgubljen v kraju, kjer nisem imel niti slučajno kaj iskati. Potuhnjeno sem se izvlekel iz postelje in jel v Mart Lenardič mraku zbirati vsepovsod razsuta oblačila. Tiho sem se odplazil k vratom. Zarenčalo je in zapretilo. Med podboje zaželenega izhoda se je vsi-drala zverina, Selmin veliki ovčar, pravi volkodlak. Pazi se žensk, ki imajo v spalnici psa. Megleno sem se spomnil, da je ponoči tacal po meni. Ko sva včeraj pridrla, je takoj pokazal, da mu nisem všeč in ljubica ga je le s težavo prepričala, da me ni snedel. Kazno je bilo, da me skozi vrata ne bo spustil, moji priden- in ššc-poskusi so bili Cisto zaradi lepšega. Selma se je zbudila in spet se je začelo. Dobil sem kavico in se stuširal v zanikrni kopalnici. Za zajtrk je bilo mrzlo pivo, pa še eno, in svet je začel dobivati lepše oblike. Malo sem bruhnil, pa naprej pil. Cucka sva peljala lulat, postal je skoraj prijazen, in si v najbližji krčmi privoščila nekaj piva. Takle majhen kraj, sem v mislih hvalil svojo domovino, pa .na vsakem voglu pivnica, če ne že pivovarna. V zasanjanem dopoldnevu sva se vrnila v kamro in fukala kot poblaznela. Izpovedal sem ji ljubezen. Tako torej. Domov sem se vrnil čez tri dni. Ključavnica je bila zamenjana, pred vrati je čemel moj kufer in v njem nekaj krame. Zbogom, zakonsko življenje, sem pomrmral in nekaj pomodroval o tem.^la si svoje žene »pravzaprav« itak nisem zaslužil. Iz kovčka sem pobral par malenkosti in ga pustil ob kontejnerju. S šopom papirjev, svojo disertacijo in progress pod paj-sko sem se via krčma vrnil k Selmi. Ko je odšla na delo, sem pomil posodo, skočil v trgovino (po pivo) in izvedel z volkodlakom manjši izlet. Vleklo se je kaka tri leta. Moja žena se je odselila in nikoli več je nisem videl. Hrepenel sem po njej in mislil nanjo, ko sem nategoval Selmo. Hodil sem po pivo in prekladal disertacijo po mizi. (Giao, mamma! Sedaj veš, zakaj tistega študija nisem nikoli končal.) Z volčjakom sem imel precej dela, vzljubil pa me ni nikoli. Zenska se je vračala iz službe ob čudnih urah, mestoma pogrizena in razčefuka-na. Kmalu se je zgodilo, da sem se pozno zvečer privlekel v njen lokal, češ da bova šla skupaj domov, pa sem jo ravno še videl, ko so jo trije ga-starbajterji popokali v staro kripo in izginili z njo v noč. Do jutra se ni vrnila, spil sem vse pivo, pobasal disertacijo in odšel. Nastanil sem se v edinem motelu, kmalu potem sem si najel sobico. Živel sem na drugem koncu mesteca, a Selmi se nisem uspel izogibati. Se manj volkodlaku, ki mi je iz življenja naredil pekel.Ce kaj, je bil nepredvidljiv; vsake toliko se je od nekod vzel, pridrvel, me zbil na tla in raztrgal hlače. Bil sem popolnoma razgrižen. Ne vem, zakaj me ni ubil. Hropel je in se slinil in mljackal mojo kri, vratu pa mi ni pregriznil. Mimoidočim še na pamet ni prišlo, da bi me reševali, kdo bi se bodel s takšno zverino. Nekako je vselej v zadnjem trenutku pridro-bencljala Selma, umirila kužka in me odvlekla k sebi domov. Tam mi je oskrbela rane in me nabasala s pivom, čemur je sledila izdatna spolnost, nakar sem nekaj časa ostal pri njej, trpel, ko se je kurbala, jo zapustil itd... Svoje sobice nisem odjavljal, toliko sem bil prišteven. -Ampak čim je dva tedna nisem videl, čim sem spackal nove pol strani disertacije, se je pripodil volkodlak in že sta tekli kri in sperma. Tista zabava je prešla v legendo. Lokal je šel na kose. Gastarbajterji so se ponašali s svežimi plačami in Selma je imela rojstni dan. Bilo je ostudno. Na višku večera so jo počili na mizo, jo fino razkrečili in vzajemno nategovali. Ni se pritoževala, razen malo, zaradi lepšega, ko naj bi bil (med zadnjimi) na vrsti, sem se prebil do vrat in prhnil v temo. Jokal sem. Spotoma sem pobasal disertacijo, razbil šipo in pokasiral zadnji ugriz s strani volka, pa s prvim jutranjim avtobusom izginil. Spet sem se naselil v nekakšnem manjšem kraju. Piva nisem niti pogledal, še manj kako natakarico. Disertacija je nekaj malega napredovala. Izvajal sem dolge sprehode po gozdu, sprva sam, potem z lokalno knjižničarko. Previdno sva se spogledovala. Najbrž je bila frigidna, ampak to me ni niti najmanj motilo. Žena mi je poslala razglednico iz tujine, po raznih ovinkih je prispela na moj novi naslov; še danes jo nosim, dvakrat preganjano, v denarnici. Okoliški psi, ki sem jih srečeval v gozdu, so bili prijazni in igrivi. Tudi knjižničarka je imela pudlja. Pa me je lepega dne pičilo, pregledal sem male oglase, sedel v taksi in se zvečer vrnil z mladičkom, toplo kosmato kepico. Moje življenje je dobilo nekakšen smisel. Vzgoji sem se posvetil z vsem svojim srcem in časom. Ljudje so me srečevali obloženega s škr-niclji, polnimi ovratnic, praškov proti bolham in presne govedine. Žival je rasla in se razvijala. Za vsako figo sem tekal k veterinarju. Ko je cucek dospel do pubertete, sem z žalostjo opazil, da ima tudi nekatere pomanjkljivosti, toda mrcina je bila tako dobrodušna in celo nekoliko ubogljiva, da sem pač požrl to nesrečo. Dobro sva se razumela, čeprav je bil svojeglav. Krstil sem ga za Z vir in tako je ostalo. Ljudi ni maral, še manj živali. To je bilo dovolj očitno, da se naju je izogibalo vse, kar je lezlo in šlo. Odlično, je bil moj edini komentar. Ko je Zvir dopolnil leto obstoja, sem se resno posvetil dresuri, se pravi šolanju. Oborožil sem se s priročniki, sicer pa sem opravil vse sam. Dan in noč sva trenirala. ’ Jedla sva iz iste sklede, samo da on precej več. Prinašal mi je časopis, v strah in grozo trafikantke. Z mesarjem sva sklepala znatne kupčije. Mesar naju je imel še najraje. Ko pa sem potreboval barabo, da bi . trenirali napad na človečnjaka, sem moral obresti pol dežele, da sem našel ustreznega idiota, se reče markerja. Bil je zakrknjen razbojnik in mastno mi je zaračunal. Od nog do glave sem ga odel v zaščitna oblačila, pa je vseeno precej fa-sal. Ko je imel Zvir dve leti, sem ocenil, da je šolanje končano. Se nekajkrat sva se preselila, povsod je bilo enako. Omislil sem si džip in ga vozil na dolge izlete. Vsi so me pustili pri miru. Ce sem srečal kako natakarico, sem trikrat pljunil čez ramo, Zvir pa je porenčal, čast in slava pasji intuiciji. Pustil sem si rasti brado in si nabavil sončna očala. V poletnih večerih sem srebal kokto in kužku tolmačil osnove metafizike. Cisto dobro sem se imel. Mestece, v katerem sem svojčas živel, se ni kaj prida spremenilo. Pravzaprav niti najmanj. Tam sva se znašla brez posebnih namenov, pač izlet kot izlet. Se na pamet mi ni padlo obujati kake spomine. Osamljen sem sedel na klopci pred krčmo, čisto na drugem koncu mesta, nemogoče je bilo, da bi srečal tisto, Selmo. Sicer pa je bilo že popoldne in gotovo je bila v službi. Ali pa je imela četrtke proste? Kaj mi mar, sem rekel naglas. Naročil sem kokto in en velik zrezek, za Z vira. Potem sem si nekaj premislil, še enkrat poklical tolstega oštirja in si dal prinesti pivo. Mrzlo, veliko, točeno. Pa kaj. Teknilo mi je bilo tako zelo, da sem jih pocuzal še nekaj. Precej omotično sem motril modro nebe-sje, Zvir je spal pod klo-pjo. Kar nekaj časa se ni zgodilo nič. Se vedno sem bil edini gost, tu in tam je prišlo novo pivo. Skozi odprta vrata je bilo videti oštirja, ki je stoječki dremuckal za šankom. Občasno se je zdrznil, malo poglancal rostfraj in nazaj zacu-mal. Muhe so prav lenobno brenčarile. Kupil sem si cigarete. Se trzniti nisem utegnil, ko je završalo, da se je zrak razpočil, in moj stari znanec, hudobni ovčar, peklenski volkodlak, se je z mano vred zakotalil skozi prah gostilniškega vrta. Tokrat je ciljal goltanec, zadnji hip sem podstavil roko, zobje so se zadrli skozi kožo. Nesrečna beštija ni utegnila opaziti, da pod mizo čemi Zvir. Volkodlakova usoda je bila zapečatena. Wuff je naredilo in škljoc, čisto majhen košček časa je terjalo, volkodlak me je še vedno čvrsto držal v zobeh, ampak njegovo telo je šlo na pol. Takole, enostavno, na dva komada. Kri, čreva it'd. Nekam pretresen sem se izmotaval izmed ovčarjevih ostankov, Zvir pa je, ves obrlizgan s krvjo, v lenobni zadovoljnosti sedel poleg mene. »Guter Hund,« sem ga potrepljal. Zmedenemu oštirju sem naročil pivo in zrezek. In preden sem se vsaj za silo očedil, je seveda okrog vogala prisopihala Selma. Kakopak je jokala. Brez veze je nekaj prekladala ostanke tiste svoje mrcine. Njeni jo-ški so bili še večji, kot sem se jih spominjal in nosila je taisto perverzno stvar kot tedaj, ko sem jo prvič opazil. Stopil mi je. Čudovito je jokala, res seksi. Počakal sem pet minut, potem pa jo prisilil, da je pogoltnila malo piva. To jo -je nekoliko spravilo k sebi. Oštir je prinesel še dva vrčka in veliko najlon vrečo. Nekako sem spakiral volkodlaka, oštir je posipal svinjarijo s peskom, truplo pa sem šuknil v bližnji kontejner. Tako, sem rekel. Zbogom, orožje. Selma je še vedno malo jokala. Ugibal sem, ali se jezi na Zvira ali pa morda na usodo kot tako. »Kar je lev v primeri z mačko, je mastif v primerjavi s psom,« sem ji citiral enega svojih priročnikov. Se kako uro sva molče sedela, kri se je sušila po nama, kuža je spet spal pod klopjo. Polagoma se je mračilo. Odpravljal sem se, pa se nisem nikamor premaknil. Potem je Selma vstala. Ni se poslovila, samo odšla je. Ko je prišla do vogala, se je plosko potrepljala po levem bedru. In Zvir je vstal, nič ni okleval, in odšel za njo. Tudi sam sem se dvignil, kaj sem hotel. Samo še v avto sem skočil po disertacijo. Nii , T£\\ Sobota, 2. januarja 1993 ITALIJA, FURLANIJA-JULUSKA KRAJINA EVROPA / PADEC CARINSKIH PREGRAD V EGS Blago od včeraj ne pozna meja Posebno slovesno je bilo v Ventimiglii RIM - Čeprav z manjšim tonom kot je bilo svoj čas načrtovano, je od vCeraj bodoCa združena Evropa za korak bližje uresničenju: s 1. januarjem so namreč padle carinske meje med državami Članicami EGS, kar pomeni, da vlada poslej med njimi popolnoma svoboden pretok blaga, brez kakršnegakoli carinskega pregleda na notranjih mejah Skupnosti, v kateri živi 345 milijonov ljudi. Na »zmenek« ob prelomu leta je Evropa sicer prišla zasopla in redi-menzionirana - med potjo je izgubila nekatere pomembne programe, kot na primer sprostitev gibanja oseb - a pravočasno. Kar 95 odstotkov predvidenih ukrepov je bilo v Bruslju že odobreno, vseh dvanajst Članic Skupnosti pa je v zamudi pri vključevanju teh ukrepov v državno zakonodajo. Svobodno kroženje blaga pa je kot reCeno od vCeraj danost, v veselje avtoprevoznikov, ki jim na mejah ni treba veC oddajati zapletenih obrazcev DAU, obvestila o prehodu meje in tranzitne izjave. Vsako leto bo tako prihranjenih 60 milijonov kosov papirja, kar pomeni 9 milijard ecujev prihranka za podjetja (okrog 16 milijard lir) ali 1,6 odstotka vrednosti vse trgovinske menjave med dvanajsterico. Pa poglejmo, kako je prvi dan brezcarinske Evrope potekel v Italiji, ki ima notranjo mejo sicer samo s Francijo. Najbolj slovesno je bilo na mejnem prehodu v Ventimiglii v pokrajini Impe-ria, kjer so dopoldne pripravili slovesnost, na katero so povabili ministra za odnose z EGS Raffaela Costo in župana Venti-miglie Aldina Ballestro in francoskega Mentonea Jean-Claudea Guibala. Ob zvoku državnih himn so na mejnem prehodu dvignili italijansko, francosko in evropsko zastavo, minister Costa pa je v pogovoru s predstavniki oblasti z Ažurne obale in ligurske riviere poudaril pomen sprostitve pretoka blaga kot velikega koraka proti enotni in združeni Evropi. Glede sprostitve pretoka oseb, ki je bilo zaenkrat odloženo za šest mesecev, pa je Costa izrazil upanje, da bo do njega vendarle prišlo (čeprav Se ni gotovo) prihodnjega 1. julija. Od vCeraj so na italijansko-francoskih prehodih vsekakor ostali le Se policisti in karabinjerji za kontrolo potnih listin, finančnih stražnikov pa ni veC. Za njimi bo kmalu odšlo še drugih 300 oseb, uradnikov in delavcev, zapo- slenih na tovornih terminalih obmejnih mest, katerim je minister Costa obljubil neposredno zanimanje vlade za rešitev njihovih zaposlitvenih problemov. Sprostitev kroženja blaga je bilo vCeraj občutiti tudi na rimskem mednarodnem letališču Fiumicinu, kjer so za italijanske in vse ostale državljane Članic EGS vzpostavili poseben prehod za kontrolo potnih listin. Na prtljago teh potnikov so na letališču nalepili posebne dvobarvne etikete z znakom, da potnik kroži znotraj meja dvanajsterice in da mu torej ni potrebno prijavljati blaga. Seveda pa to ne pomeni, da so potniki iz držav EGS oproščeni tudi varnostne kontrole, ki iz razumljivih razlogov ostaja v veljavi. Padec carinskih meja v Evropi pa zaenkrat ni vplival na neobdavčene prodajalne »duty free«, ki bodo na račun podaljšanja veljavnosti tovrstne prodaje ostale pri življenju vse do leta 1999, vendar pod nekaterimi pogoji. Nakupi brez davkov bodo lahko omejeni do določene vrednosti ali glede na kakovost, vendar bo te pogoje moral spoštovati prodajalec, glede na to, da carinskih kontrol ni več. TVv našem jeziku: kdaj start? RIM - Uradni list je v svoji zadnji številki v preteklem letu konCno objavil konvencijo med državno radiotelevizijsko ustanovo RAI in predsedstvom vlade o uvedbi televizijskih oddaj v slovenskem jeziku. Konvencija med drugim določa, da bo RAI letno poskrbel v tržaški in go-riški pokrajini (Beneška Slovenija ni omenjena) za 208 ur oddaj v slovenščini, to se pravi približno štiri ure na teden. Z objavo v uradnem listu je konvencija med vlado in RAI postala tudi formalno gledano izvršilna. Za začetek oddaj pa bo treba počakati, da vlada določi slovenskim oddajam posebne televizijske frekvence, Cesar do tega trenutka še ni naredila. Za vsako uro televizijske oddaje v slovenščini bo RAI prejel od države 19 milijonov in pol lir, za dodatne tehnične službe mu bo predsedstvo vlade dodelilo se dodatna finančna sredstva do višine največ 800 milijonov lir letno. RIM / V NAJDALJŠI NOČI »Eksplozivno« praznovanje terjalo mrtve in ranjene V Italiji štirje mrtvi v Furlaniji-Julijski krajini pa sedem ranjenih RIM - Kljub temu da so varnostne sile v zadnjem obdobju zaplenile na tone prepovedanega pirotehničnega materiala in da so bili Italijani zaradi gospodarske krize bolj »varčni«, je bil tudi letošnji obračun »najdaljše noCi« v Italiji precej težak. »Eksplozivno« praznovanje novega leta je namreC terjalo štiri življenja in na stotine ranjenih, da sploh ne omenimo gmotne škode zaradi razdejanih stanovanj in podtaknjenih požarov. V Biscegliah pri Bariju je oče s svojo neprijavljeno šibrovko nehote ubil svojega 12-letnega sina. Svojci so hoteli to družinsko tragedijo prikriti, saj so truplo otroka odnesli na balkon, da bi preiskovalce prepričali, da je v otroka streljal neznanec in ne njegov oCe. Prava »slepa krogla« pa je v kalabrijskem San Proco-piu ubila nekega 20-let-nika, podobna usoda je v Locriju doletela nekega 19-letnika, ki je sedaj v kritičnem stanju. Tragični konec pa si je v Beverateju pri Leccu 38-letni Vicenzo Chiarappa iskal sam. S smodnikom je napolnil aluminijasto cev in jo prižgal na domačem dvorišču. Cev mu je dobesedno razneslo v roki, drobci so ga smrtno ranili, da je po nekaj minutah izdihnil. Eksplozija cevi je lažje ranila še dva njegova prijatelja. Preiskovalci v Šesto Godanu pri La Spezii pa še vedno raziskujejo smrtni primer ob eksploziji papirnate bombe, ki je raznesla 20-letnega Alberta Berto-nija. Po vsemu sodec je šlo skoraj za pravo bombo, saj je eksplozija poškodovala celo nekaj parkiranih avtomobilov. Ob mrtvih pa je treba poročati tudi o številnih ranjenih, ki so na žalost v glavnem otroci. Rokovanje s pirotehničnim materialom je namreč skrajno resna zadeva, ki je lahko za otroke usodna. Pri tem ni izvzeta niti Furlanija - Julijska krajina, saj so bili med sedmimi ranjenci v »najdaljši noči« predvsem otroci, od teh bi lahko eden izgubil eno oko. Okvare na oCeh so bile značilne za skoraj vso severno Italijo, medtem ko so na Jugu eksplozije prizadele predvsem roke. NiC Čudnega torej, da so imeli okulistični oddelki povsod polne roke dela. Težak pa je bil kruh tudi za gasilce, ki so od Ligurije do Furlanije-Ju-lijske krajine morali opraviti izredno delo, saj so rakete in drugi pi- Izmenjava daril Tudi na mejnem prehodu na Kozini je prišlo do tradicionalnih novoletnih voščil in izmenjave daril. Na sliki: župan PeCenik (v sredi) z občinskimi redarji izročajo darila. rotehnicni material zanetili številne požare. Zaradi suhega vremena so se vnele senožeti in podrasja prevsem v predgorju. Da bi bila mera polna, je skoraj povsod pihal močan veter. Lažje je bilo s stanovanjskimi požari, ki so jih lastniki sami gasili. V številnih primerih so imeli ljudje v svojih stanovanjih prave smod-nišnice. V Civitavecchi pri Rimu je okoli polnoči moCna eksplozija skoraj popolnoma razdejala neko stanovanje in ranila osem oseb. Lastnik trdi, da je skozi okno v stanovanje priletela raketa, tej verziji pa preiskovalci ne Verjamejo. Gasilci so povedali, da je bil v stanovanju pravi arzenal najrazličnejšega pirotehničnega materiala in da je prava sreCa, če ni bil nihče ubit. Ob takem obračunu je lahko skoraj vsakemu jasno, da so oblasti nemočne pred človeško neumnostjo in objestnostjo. Vsak stot zaplenjenih petard, raket in drugih »eksplozivnih sredstev« brezvestni proizvajalci takoj nadoknadijo, da bi bila mera polna pa se marsikdo loti kar domaCe izdelave s skrajno tragičnimi posledicami za vse, ki se nahajajo v njegovi nepo-srednji bližini. NOVICE TRST / VČERAJ NA BARKOVLJANSKEM NABREŽJU GORICA- TRST Staffieri v novo leto s starim šovinizmom TRST - Tudi »uradni« Trst je vCeraj imel svoj novoletni koncert. Kot že vrsto let ga je priredilo združenje Associazione commercianti al detta-glio v gledališču Rossetti, na njem pa je kot vselej igrala godba Giuseppe Verdi pod vodstvom Lidiana Azzoparda. Resnici na ljubo ne moremo reci, da je bil koncert posebno briljanten, saj so prevladovali nekam počasni ritmi. Večer se je nekoliko ogrel ob koncu, ko je bila na sporedu podelitev srebrnih vrtnic za leto 1992. Tokrak sta bila nagrajena baron Raffaelo de Banfield in Giorgio Irneri, ki sta se med drugim oba rodila istega 2. junija 1922. Pred podelitvijo zlatih vrtnic pa je imel krajši nagovor tržaški župan Staffieri. V glavnem je izrazil le voščila za uspešno leto 1993. A kljub temu ni zamudil priložnosti, da bi pokazal svojo »širino«. Končal je z znanim verzom »nela pa-tria de Rossetti no se parla che talian«, s katerim je požel nekaj starčevskega aplavza. Gasilci posegli v starem pristanišču TRST - Tržaški gasilci so bili vCeraj zaposleni veC kot tri ure v starem pristanišču, da bi pogasili požar naskladišCenega lesa, ki se je iz še nepojasnjenih razlogov vnel okrog 12.30. Za pogasitev plamenov so posegle tri gasilske ekipe, gašenju pa je pomagal tudi Čoln, ki je opremljen z vodnim topom. Delo gasilcev se je nadaljevalo še pozno popoldne, da so v vetrovnem vremenu preprečili, da bi se plameni razširili še na bližnja skladišča. . JH Mario Cigar že 22. pozdravil novo leto s skokom v morje 52-letni Tržačan si je tokrat privoščil »osvežitev« sam TRST - Tržačan Mario Cigar si očitno ne more predstavljati novoletnega dne brez osvežujočega skoka v morje. In tako si ga je privoščil tudi vCeraj, že dvaindvajseto leto zapored (foto Križ-manCiC). Kot ponavadi je za svojo novoletno ekshibicijo izbral barkov-ljansko nabrežje. Natanko ob 11. uri se je pred peščico radovednežev in seveda pred zvestimi fotoreporterji pognal v hladno vodo, in to kar dvakrat. Pristaviti velja, da je bilo vCeraj morje mirno in da je sijalo sonce, tako da vrnitev na suho ni bila pretirano neprijetna. Za razliko od prejšnjih let se 5 2-letnemu Cigarju letos ni v novoletni ekshibiciji nihče pridružil. Novoletni koncert denarnih zavodov Nastopil bo Simfonični orkester HRT GORICA, TRST - Novoletni koncert je priljubljena tradicija, ki so jo pred nekaj leti prevzeli tudi slovenski denarni zavodi v Italiji. Običaj nadalje veleva, da isti koncert izvedejo v Gorici in Trstu: letos bo novoletni koncert najprej v Gorici, in sicer v torek, 5. januarja v gledališču Verdi, v Trstu pa večer kasneje, se pravi, v sredo, 6. januarja v Kulturnem domu, obakrat se bo koncert pričel ob 20.30. Tokratni izvajalev novoletnega koncerta slovenskih denarnih zavodov bo Simfonični orkester hrvaške radiotelevizije, ki ga bo vodil dirigent Alan Bjelinski, kot solistka pa bo nastopila pianistka Pavica Gvozdič. Na sporedu bodo skladbe Rossinija, Beethovna in Schuberta. Vstop na koncerta jz vabili, ki jih dobite v tajništvih bank. Gostujoči ansambel deluje že več desetletij - v tem obdobju je sicer nekoliko spreminjal svoje ime - in se je uveljavil tako doma kakor tudi v širšem evropskem okviru. Vodili so ga znani domači in tuji dirigenti, prav tako pa je spremljal številne hrvaške in tuje soliste svetovnega slovesa. Redno nastopa na nekaterih najbolj znanih prireditvah na Hrvaškem, kot so Dubrovačke ljetne igre, Muzički bienale Zagreb, Splitsko ljeto, Varaždinske barokne večeri in Muzička tri-bina v Opatiji. Veliko pa je igral tudi na gostovanjih v tujini. Že iz tega sk-ronega naštevanja je razvidno, da ob rednih nastopih v matični hiši - se pravi na HRT - v okviru možnoati razvija koncertno dejavnost, še največ v Zagrebu. V svojem reportoarju pa ima Simfonični orkester hrvaške radiotelevizije dela, ki segajo od baroka do sodobne glasbene ustvarjalnosti. Posebno pozornost seveda posveča delom hrvaških ustvarjalcev, po eni strani zeli ovrednotiti skladbe hrvaških glasbenikov iz preteklosti, po drugi pa spodbujati sodobno hrvaško glasbeno ustvarjalnost. Sodobni generaciji hrvaških glasbenikov pa pripadata tako dirigent Alan Bjelinski kot tudi pianistka Pavica Gvozdič. MAJHNI POŽIRKI, VELIKA DO^TVFTTA AVTOMOBILSKE NESREČE / DVE SMRTNI ŽRTVI MILAN / ROP Na avtocesti Videm - Trst umrlo albansko dekletce Staro je bilo nekaj več kot leto dni - Huda nezgoda tudi na cesti Latisona - Lignano ter v samem Trstu Smrtna žrtev in trije ranjeni v veleblagovnici v Milanu TRST - Novo leto se v Furlaniji-Julijski krajini ni začelo samo v znamenju praznovanj, veseljačenja, pa tudi hudega mraza, ki je zajel našo deželo, temveč tudi številnih prometnih nesreč, ki so terjale dve smrtni žrtvi, precej oseb pa je bilo huje ranjenih. Najhujši nezgodi sta se pripetili na avtocesti Videm - Trst in v samem Trstu. Nekaj pred poldnem je na avtocesti, v višini Campolonga, avtomobil s štirimi albanskimi državljani iz nepojasnjenih razlogov zavozil s cestišCa, pri Če- mer je na kraju nesreče izdihnila nekaj veC kot leto dni stara Annama-ria Gjerji, njena starša, 41-letnega Marka Gjer-jija ter 35-letno Shqipe Arapi, pa so nezavestna odpeljali v bolnico v Palmanovi. V avtomobilu je bil še neki prijatelj, o katerem se ve le ime (Kastriot), ki se je tudi hudo poškodoval. 2e v zgodnjih jutranjih urah pa je na državni cesti, ki iz Lati-sane pelje v Lignano, izgubil življenje 44-letni Andreino Pordenon iz Talmassonsa. Bil je za volanom volksvvagna passat, last Domenica Fienga, ko je izgubil nadzorstvo nad vozilom. Njegov prijatelj Fiengo je imel veC sreče, saj so ga sprejeli v bolnico s prognozo okrevanja v 30 dneh. Novo leto se je slabo zaCelo tudi za 23-letnega Massima Lacalamito iz Trsta, ki so ga zaradi udarca v lobanjo in po drugih delih telesa teh številnih zlomov sprejeli na oddelek za oživljanje katinarske bolnišnice. Nezgoda se je pripetila zgodaj zjutraj na križišču med ulicama Brigata Casale ter Cam- panelle. Lacalamita je bil za volanom avtomobila, ki se je zaletel s taxijem, katerega je upravljal 40-letni Romeo Lertua in v katerem sta bili še 19-letni sestri Sandra in Patrizia Ole-nik. Vsem trem so nudili le prvo pomoC. Prognozo so si zdravniki pridržali za 20-let-nega Valentina Delmis-siera iz kraja Socchieve. Mladenič se je blizu Enemonza, v Karniji, z motorjem zaletel v varnostno ograjo na mostu čez Degano. Prvi dan novega leta si bodo zapomnili tudi Bruno Fabbro iz Rivi-gnana ter Luca Gimona iz Gradeža ter neki prijatelj slednjega, ki so se ponoči poškodovali v avtomobilski nesreči pri Ogleju. Samo kilometer stran se je istočasno pripetil še en incident. Monica Zuliani iz Ogleja se je s svojim fiat uno zaletela z volvom, ki ga je upravljal Gianmarco Di Monopoli iz Portogruara in v katerem je bila še zaročenka Elena Paolet-to. Pri trčenju se je fiat prevrnil na streho, kaže pa, do so se vri trije izmazali brez hujših posledic. MILAN - Med streljanjem, do katerega je zadnji dan starega leta prišlo pri ropu v neki veleblagovnici v predmestju Milana, je življenje izgubila 41-letna Fiam-metta Perroncito, tri druge osebe pa so bile ranjene. Medtem ko sta zaprisežena stražnika prenašala denar iz neprekinjene blagajne v blindirano vozilo, sta ju napadla zakrinkana moška, oborožena s samokresom in potezno puško. Stražnika sta se uprla in potegnila samokresa. Sledilo je silovito streljanje, med kate- rim je krogla smrtno zadela Perroncito v glavo, ranjena pa sta bila tudi zaprisežena stražnika in še neka oseba, ki sta j° roparja zamenjala za stražnika: nosila je modro obleko. Čeprav sta bila ranjena, sta stražnika z denarjem le prišla do svojega vozila, v katerem ju je Čakal kolega. Roparja sta jim z avtomobilom skušala zapreti pot, tako da so se stražniki zaleteli vanju. Zlikovca sta tedaj skočila iz svojega vozila in zbežala. Kaže namreC, da ju je z nekim drugiu1 avtom Čakal pajdaš. TRST Sobota, 2. januarja 1993 SILVESTROVO / VELIKO USPELIH ZABAV PO SLOVENSKIH DRUŠTVIH Tržačani so tokrat novo leto zelo radi pričakali kar doma Začetek in zaključek zabave na Pomorski postaji s policijo O tem, kakšen mora biti prehod iz starega v novo leto, kroži veliko bolj ali manj preverjenih resnic, vsekakor se Tržačani držijo pravila, da se je treba od starega leta posloviti z dobro in obilno jedaCo, novemu pa nazdraviti s penečim se vinom. Tega so se držali skoraj vsi, ki so ob izteku pe preveč priljubljenega ’92 ostali doma v dobesednem pomenu besede: kot so nezadovoljno še v prejšnjem letu pripominjali tržaški gostilničarji, na tokratno Silvestrovo radoživi Tržačani, ki sicer zelo Čislajo bogato pogrnjene mize, niso zasedli Številnih gostiln in restavracij v mestu in okolici, temveč so si raje praznično mizo pogrnili kar doma oz. pri sorodnikih in prijateljih. Zato pa so bili z izkupičkom prodanih živil in pijaC zadovoljni trgovci. Po primerni večerji najprej petardi in ognjemeti, potem pa na ples v diskoteke: tega scenarija naj bi se držali predvsem mlajši. Statističen pregled prodanega materiala in pa tudi nesreč naj bi povedal, da so s petardami in podobnim Tržačani manj ognjevito pozdravljali leto ’93, kot so to storili leto'prej z ’92, ki pa je večino krepko razočaralo. Veselo do jutra je bilo tudi v dvoranah, v katerih so razna slovenska društva organizirala silvestrsko zabavo. Udeležba na njih jasno priča, da se težavam navkljub -ali pa mogoCe prav zaradi njih - ljudje želijo vsaj nekaj ur brezskrbne zabave. Naš fotograf Davorin KrižmanCiC je ujel dva silvestrska utrinka: zgoraj ples na zabavi v Gropadi, ki jo je organiziralo KD Skala, spodaj pa Zdravljica novemu letu v prostorih pomorskega kluba Sirena v Barko vi j ah. Manj sproSCeno - vsaj na začetku in ob koncu najdaljše noči v letu - pa je bilo v prostorih Pomorske postaje, v katerih je silvestrsko zabavo za 700 oseb pripravil center Cga (Centro giovanile antoniano). Najprej so se organizatorji znašli pred kopico ponarejenih vabil, ki pa so jih posamezniki iznajdljivim ponarejevalcem (ti so originale barvno fotokopirali) pošteno plačali, zato so morali še dodatne goste posesti in brez velikega razburjanja in posega policije ni šlo, nato pa je precej udeležencev ob štirih zjutraj Čakalo grenko presenečenje - iz garderobe je namreč "izginilo" približno 40 krznenih in volnenih plaščev. Za njih je bila silvestrska noC nedvomno nepozabna. E sH i9 TRST / RODILA SE JE OB 1.16 Novo leto ’93 znamenju novorojenke Cristine V letu 1992je v tržaški otroški bolnišnici Burlo Gorofolo kot zadnji privekol no svet Motteo Leto 1993 bo na Tržaškem kot prva imela zapisano na rojstnem listu Cristina Palcich. Rodila se je včeraj ob 1.16 v otroški bolnišnici Burlo Garofolo. SreCna starša sta Chiara Pelle-grini in Franco Palcich, stanujoča v Ul. Morpur-go 13 pri Domju v Trstu. Mala Cristina je prvorojenka. Ob rojstvu je tehtala natanko 3,8 kilograma in je pri odličnem zdravju, kakor tudi njena mlada mati, kot je sicer razvidno tudi na posnetku našega fotografa Davorina KrižmanCiCa (zgoraj). Ce se je novo leto v tržaški otroški bolnišnci Burlo Garofalo pričelo v znamenju punčke, pa se je staro končalo v znamenju fantka. Na Silvestrovo je namreč ob 12.35 privekal na svet Matteo Bisiacchi. Brhki fantek tehta nekoliko manj kot za nekaj ur mlajša Cristina, in sicer 3,3 kilograma, na svet pa je prišel z že kar dolgimi temnimi lasmi, tako da so ga morali počesati, preden se je nastavil našemu fotografu za prvo ovekovečenje. Matteo je drugorojeni sin Luise Manterie in Stefana Bisiacchija, stanujočih v Ul. Molino a Vento 42 pri Sv. Jakobu v Trstu. Pridružil se je sestrici Martini, ki se je rodila ped pol drugim letom. Za statistiko naj pristavimo, da je tudi v letu 1993 v Furlaniji-Julij-ski krajini prvi otrok zagledal luC sveta v Vidmu. Gre za Valentino De Corti, ki se je rodila 4 minute po polnoči. AFERA / DOMOVI ZA OSTARELE Ali tržaška uprava res tvega globo 54 milijard lir? Staffieri priznal nepravilnosti Ali bo morala Občina Trst zaradi nepravilnosti pri vodenju knjigovodstva v nekaterih domovih za ostarele res plačati državi kar 54 milijard lir globe? To je vprašanje, M ga je načelnik svetovalcev Demokratične zveze Roberto Treu naslovil županu v razčlenjeni interpelaciji, iz katere izhaja, da je finančna straža ugotovila nekatere upravne nepravilnosti v domovih za ostarele Capon na Opčinah, Časa Serena v Ul. Marchesetti in Don Marzari na Proseku. Staffieri je priznal, da je preiskava odkrila nekatere, nepravilnosti, ni pa potrdil vesti o globi, ki bi, Ce bi bila resnična, pripeljala Občino na rob bankrota. Treu pravi, da s svojo interpelacijo ni hotel dvigniti nepotrebnega prahu in sprožiti jalovih polemik, prav pa je, da je javnost podrobno seznanjena s to afero, ki bi lahko imela zelo hude posledice za celotno občinsko upravo. Finančni stražniki so po nalogu oddelka, ki nadzoruje kvaliteto živil in hrane, preiskali omenjene tri občinske domove in odkrili nekatere nepravilnosti pri vodenju knjigovodskih poslov. Treu je prepričan, da so nepravilnosti formalne narave in da so napake, Ce je do njih res prišlo, nenamerne .in sad nesporazumov med voditeljih domov, Občino in fnancno stražo. Staffieri je v odgovor Treuu uvodoma poudaril, da Občina za sedaj Se ni dobila nobene globe. Finančni stražniki so res ugotovili nekatere napake in upravne nepravilnosti ter jih strnili v zapisnik, ki ga bo uprava sedaj podrobno proučila in nato nanj tudi ustrezno odgovorila. »Ugovori finančne uprave se vsekakor ne nanašajo na domnevno davčno utajevanje, saj so domovi za ostarele po zakonu oproščeni plačevanja davka IVA. Nepravilnosti zadevajo le proceduralne napake pri izdajanju potrdil«, dodaja župan. Treu je v svojem vprašanju napisal, da se o tej aferi v raznih občinskih uradih in oddekih govori že vsaj dva meseca, ne da bi uprava glede tega ničesar naredila in ukrenila. Staffieri pravi, da to ni res, v isti sapi pa priznava, da so dom Časa Serena preiskali že lanskega 13. novembra in to v okviru širše preventivne akcije, ki so jo varnostni organi izvedli tudi v nekaterih javnih lokalih in drugih skrbstvenih ustanovah v tržaški pokrajini. Zapisnik o preiskavi je Občina formalno dobila Sele prejšnjega 29. decembra. Demokratična zveza je vsekakor zahtevala, naj župan Staffieri o vsej tej aferi v bližnji bodočnosti seznani občinsko skupščino in z njo tudi celotno mestno javnost. KINO ARISTON - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Puerto Escondido«, r. G. Salva-tores, i. Diego Abatantuo-no. 24.10 »II danno«, r. Louis Malle, i. Jeremy Irons, Juliette Binoche. EXCELSIOR - 15.30, 17.00 ,18.45, 20.30, 22.15 »La bella e la bestia«, prod. Walt Disney. EXCELSIOR AZZURRA -16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »La morte ti fa bella«, r. Robert Zemeckis, i. Meryl Streep. NAZIONALE I - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Guardia del corpo«, i. Kevin Costner, Whitney Houston. NAZIONALE 11-15.45, 17.50, 20.00, 22.15 »L’ul-timo dei Mohicani«, i. Daniel Day Levvis. NAZIONALE III - 15.30, 17.05, 18.50, 20.30, 22.15 »Riky e Barabba«, i. Renato Pozzetto, Christian De Sica NAZIONALE IV - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Al lupo, al lupo«, r.-i. Carlo Verdone, i. Francesca Neri. GRATTACIELO - 17.20, 19.40, 22.00 »Codice d’onore«, i. Tom Cruise. MIGNON - 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »La storia di Qui Ju«. EDEN - 15.30, 22.10 »Agenzia sado-maso of-fre pornodilettanti allo sbaraglio«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.00, 18.00, 20.00, 22.10. »Mamma ho riperso 1’aereo«, i. Macaulay Culkin. LUMIERE - 15.45, 17.50, 20.00, 22.10 »Pomodori verdi fritti alla fermata del treno«, i. Kathy Ba-tes, Mary Stuart Master-son, Mary Louise Parker. ALCIONE - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Mariti e mogli«, r.-i. Woody Al-len, i. Mia Farrovv. RADIO - 15.30, 21.30 »Le doppie bocche di Luana«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. VCERAJ-DANES Danes, SOBOTA, 2. januarja 1993 BAZILIJ Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob 16.33 Dolžina dneva 8.47- Luna vzide ob 11.49 in zatone ob 1.21. Jutri, NEDELJA, 3. januarja 1993 GENOVEFA VREME VČERAJ: Temperatura zraka 4,7 stopinje, zraCni tlak 1025 mb pada, veter 30 km na uro vzhodnik severovzhodnik, burja s sunki do 71 km na uro, vlaga 10-od-stotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 9,8 stopinje. [_] LEKARNE Od petka, 1., do nedelje, 3. januarja 1993 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Tor S. Piero 2 (tel. 421040), Ul. Revoltella 41 (tel. 947797), Ul. Fla-via 89 (Zavije) (tel. 232253), Trg Goldoni 8. ZGONIK (tel. 229373) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Revoltella 41, Ul. Flavia 89 (Zavije). ZGONIK (tel. 229373) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Revoltella 41, Trg Goldoni 8, Ul. Flavia 89 (Zavije). ZGONIK (tel. 229373) -samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 . Trg Goldoni 8 (tel. 634144). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TE-LEVITA Urad za informacije KZE Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. jj PRIREDITVE ZDRUŽENJE LUPUSIN-FABULA vabi otroke in vse, ki radi igrajo na tombolo, v Ludoteko (Ske-denjska ulica 124) na veliko, zabavno LUPO-TOMBOLO oz. »tombolo po nase«, v torek, 5. januarja 1993, ob 15. uri. BRISCIKI - V galeriji Pavla Hrovatina je na ogled razstava umetnin in obrti iz kraskega kamna. Umik vsak dan razen ponedeljka od 11.30 do 19.00. □ OBVESTILA KMEČKA ZVEZA obvešča elane, da bodo njeni uradi zaprti danes, 2. januarja, na sedežu v Trstu. SKLAD MITJA CUK obvešča, da se Šiviljska popravila spet pričnejo od 13. januarja dalje ob sredah od 8.30 do 12.30. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE -KROŽEK KRAS vabi vse elane in simpatizerje na PRAZNIKE VČLANJEVANJA: v ponedeljek, 4. januarja, ob 20. uri v Re-pnu v BubniCevem domu; v torek, 5. januarja, ob 19.30 v gostilni v Sa-ležu; v petek, 8. januarja, ob 19.30 v gostilni Klop v Nabrežini in v ponedeljek, 11. januarja, ob 19. uri v Društveni gostilni na Kontovelu. MALI OGLASI OSMICO je odprl Radovan Semec iz Prečnika. OSMICA pri PiSCancih. Silvano Ferluga vabi prijatelje in goste na pokušnjo domaCe kapljice in svežih kolin. Na zalogi ima tudi sauvignon 91, zlata medalja na Vinskem sejmu v Ljubljani. NA BRISCAH pri Križu je odprta osmica. Cvetka in Mirko BrišCak točita belo in Črno vino z domačim prigrizkom. OSMICO ima v Stivanu GOSPODARSKO DRUŠTVO NA KONTOVELU voSCi srečno novo leto vsem članom in gostom ŠD ZARJA Bazovica voSCi vsem svojim elanom, atletom in vaščanom SREČNO IN USPESNO 1993 TRŽAŠKA KNJIGARNA obvešča cenjene odjemalce, da bo zaprta zaradi inventure 4., 5. in 7. januarja 1993 TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR PINKO TOMAŽIČ ' voSCi vsem podpornim elanom in ljubiteljem partizanske in delavske pesmi SREČNO NOVO LETO 1993 Livio Pernarčič. OSMICO ima v Borštu Danilo Glavina. DAJEM inštrukcije iz matematike. Tel. na St. 944072 v dopoldanskih urah. PRODAM kompjuter Olivetti M24 v odličnem stanju, disketa 20 MB, floppy disc 36, monokro-maticen ekran, skede raznih iger itd., primeren za začetnike ali podjetja, za 600.000 lir. Tel. na St. 214274 ob urah obedov. TRISOBNO stanovanje na Opčinah dajemo v najem za urad. Tel. na St. 420604 po 21. uri. PRODAM renault R5 v odličnem stanju. Tel. na St. 944005. PRODAM avto opel corsa TR 1200, letnik 83, v dobrem stanju, cena po dogovoru. Tel. na .St. 280880 od 20. do 21. ure. PRODAM avtomobil renault clio 1200 RT, letnik 1990. Tel. na St. 226390. PRODAM fiat ritmo S70, svetloplav, metaliziran, letnik 84, vedno v garaži, prevoženih 36.000 km. Tel. na St. 948310 ob delovnih urah. PRODAM avto alfa 164 tvvin spark, letnik 88, v zelo dobrem stanju, ABS in klimatizacija. Tel. (0481) 532038. PRODAM avto fiat regata 100 vveekend 1600, letnik 1986 po ugodpi ceni. Tel. na St. (0481) 21771. PRODAM debele akacijeve kole za vinograde. Tel. na St. (0481) 21517. PODARIM ljubitelju živali polperzijski mucki: Črnega samčka in tigrasto samičko. Tel. na St. 0038 6678756. DRAGA BOŽIČEK in DEDEK MRAZ, imata v žaklju tudi 45-letnega situiranega, postavnega, z voljo do nadaljnje poti v dvoje? Dostavite ga, prosim, na F.P. Trst 15 - C.I. 16162124. PRISPEVKI Namesto cvetja na grob Danile Caharija vd. Gruden darujeta Ivo in Stana Zadnik 100.000 lir za SKD I. Gruden in SD Sokol. Namesto cvetja na grob Danile Caharija vd. Gruden daruje Marija Pertot vd. Caharija 100.000 lir za SKD I. Gruden. V spomin na Teodoro Pauletti daruje Karmen Hrvatic 50.000 lir za Pihalni orkester »Arcoba-leno-Mavrica». V spomin na učiteljico Drago Lupine daruje Sasa Gulič 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na Kati in Josipa Gorupa daruuje sin Drago z družino 30.000 lir za vzdrževanje spomenika NOB na Opčinah in 30.000 lir za SKD Tabor. Mix orkester daruje 250.000 lir za SKD Tabor - Opčine. V spomin na predragega Gabrija , ki bi praznoval 37 let, darujeta tata in mama 50.000 lir za Godbeno društvo Prosek. Namesto cvetja na grob učiteljice Drage Lupine darujejo Robi, starši, Ana in Cvetka 50.000 lir za Skupnost družina Opčine. V spomin na Gabrijelo Trobec-Bole darujejo Vojka, Ivan in Sonja Ukmar 20.000 lir za Glasbeno matico. Namesto cvetja na grob Vladimira Pertota daruje družina Junc 30.000 lir za SPDT. V spomin na dragega Ser- gija Cerkvenica darujejo prijatelji s Proseka »Buokle» 350.000 lir za AO Jaka Stoka Prosek-Kontovel. V spomin na očeta LuCke PeCar darujeta Marta in Giorgio 20.000 lir za Sklad Mitje Cuka. Namesto cvetja na grob Jožeta Pečarja daruje Miranda Bolcic z družino 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim na Opčinah. Za popravilo cerkve na Kontovelu daruje družina Lisjak (Kontovel 292) 100.000 lir. Anica in Leopold Vato-vac iz DevinšCine darujeta 30.000 lir za bosanske otroke v Postojni. Namesto cvetja na grob pok. Emila Škabarja darujejo Francka Škabar (V. Repen 3), Marija Škabar in Zvezdan Škabar (V. Repen 4), družina Dobri-lovic (V. Repen 65), Sonja Ravbar (V. Repen 2) in Miranda Purie (V. Repen 6) 120.000 lir za Skupnost družina Opčine. Namesto cvetja na grob Ivanke Doljak darujeta Verica in marta 40.000 lir za Skupnost družina OpCine. Namesto cvetja na grob Pepija Cernjava darujeta Gicko in Laura 30.000 lir za Skupnost družina OpCine. V spomin na Emila Škabarja daruje brat Franc z družino 50.000 lir za Skupnost družina OpCine. 1.1.1990 1.1.1993 Ob tretji obletnici izgube ljubljene žene Marije Boneta por. Lorenzi se je z ranjenim srcem spominjajo mož Pepi, otroci, vnuki in pravnuki Trst, 2. 1. 1993 2.1.1991 2.1.1993 Cas mineva toda tvoj spomin ostaja vedno živ. Ob drugi obletnici smrti našega dragega Dušana Hreščaka se ga z ljubeznijo spominjajo Zena Mira, hčerka Tanja in sin Marko z družinama Trst 2. 1. 1993 Ob smrti tovariša Angela Žužka izreka iskreno sožalje svojcem Odbor VZPI-ANPI Devin-Nabrežina Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax: 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel: 0481-533382, fax: 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax: 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax: 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel: 0463-318510, fax: 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel: 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel: 0481-535725 fax: 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel: 040-7796611, fax: 040-768697 Italija: podružnice SPI Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.200 LIT - 40 SIT Naročnina za Italijo: lema 300.000 LIT plačljiva do 31.1.93. za Slovenijo: mesečna 1.200 SIT Registriran na sodišCu v Trstu št. 14 z dne 6.-12-1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG GORICA Sobota, 2. januarja 1993 NOVICE Novoletno srečanje osebja bolnišnic v Gorici in Šempetru Ob novem letu so uslužbenci goričke in šempe-trske bolnišnice priredili tradicionalno srečanje z izmenjavo voščil. Srečanje, ki potrjuje dolgoletno prijateljstvo in sodelovanje, je tokrat potekalo v Šempetru. Tu je delegacijo iz Gorice, v kateri so bili predstavniki upravnega, pomožnega in zdravniškega osebja, med temi prof. Dardi, sprejel primarij dr. Vasja Klavora. Na srečanju so ocenili dosedanje sodelovanje, ki Se zmeraj temelji pretežno na prizadevanju posameznikov in opozorili, da bi bilo mogoče z institucionali-zacijo sodelovanja doseči veliko več. Tako bi lahko v korist ponesrečencev v izrednih primerih uporabljali na obmejnem področju posebno reševalno ekipo, ki ima na razpolago helikopter. Urnik trgovin v prihodnjih dneh Združenje trgovcev (ASCOM) sporoča, da bodo danes vse trgovine odprte. Jutri bo spet stopila v veljavo obvezna tedenska zapora. V prihodnjem tednu bodo trgovine poslovale po sledečem urniku: v ponedeljek bodo vse trgovine (fakultativno) odprte, v torek bodo vse trgovine odprte, v popoldanskem času bodo obratovale tudi mesnice, v pekarnah bodo spekli kruha za dva dni. V sredo, 6. januarja, bodo vse trgovine zaprte. Policija zaplenila petarde Dejstvo, da je na Goriškem silvestrovanje poteklo brez večjega števila ranjenih s petardami, lahko najbrž pripišemo tudi predhodnim ukrepom policije, ki je v prejšnjih dneh spravila iz obtoka čedno količino “municije”. Osebje kvesture in tržiskega komisariata je zaplenilo okrog 70 kilogramov raznih pokalic oz. 7 tisoč petard, raket in podobnih vragolij v vrednosti okrog 15 milijonov lir. Gre za sicer dovoljene sorte petard, ki pa so jih prodajale osebe brez predpisanega dovoljenja, (foto Studio Reportage) NOVO LETO / KAKO SMO SILVESTROVALI NA GORIŽKEM Pozdrav novemu letu brez pretirane evforije Nadškofov poziv ob dnevu miru zo dialog in sožitje ROJSTVA / V GORIŠKI PORODNIŠNICI Giulia prvi otrok rojen v letu 1993 Ima že brata in sestrico - V porodnišnici v Gorici se je v letu 1992 rodilo 434 otrok Marko Marinčič Prehod iz starega v novo leto je letos na Goriškem bil primeren času, ki ga doživljamo. Prebivalci druge med pokrajinami v Italiji po kakovosti življenja, kot je pred dnevi razglasil milanski ekonomski dnevnik, si tokrat niso privoščili razkošja. Gospodarska kriza, negotovost in zaskrbljenost za bodočnost so najbrž prispevale k temu, da so mnogi sprejeli novo leto brez pretirane evforije in so ob zdravici in voščilu sami pri sebi razmišljali, kakšno sploh bo to leto 1993. Opolnoči je sicer najprej pritajeno pokanje zamaškov šampanjca in nato hrupno streljanje petard in raket preglasilo vsako skrb in pozdravilo prihajajoče leto z željo, da bi bilo boljše kot prejšnje. Največ ljudi je nazdravilo letu ’93 v družinskem krogu ali v družbi prijateljev. Letos je bil opazen nekolikšen padec zanimanja za praznovanja v javnih lokalih in za silvestrske večerje v restavracijah, kjer je bilo manj gneče kot druga leta. Se najmanj je bil padec opazen v lokalih za zahtevnejše goste, ki brez težav odštejejo za silvestrsko večerjo po Vesela družba na silvestrovanju v lokalu na Peči (foto Studio Reportage) 100-150 tisočakov za osebo. Kar precej je bilo “klubskih” večerij in praznovanj: večje in manjše družbe so praznovale po društvenih sedežih ali v nalašč za to priložnost najetih lokalih. Precej ljudi je silvestrovalo v telovadnici Katoliškega doma pa tudi po drugih društvenih sedežih in dvoranah v Gorici in okolici. Petarde so tudi letos pokale pred in nato še precej po polnoči, razen nekaj požarov, o katerih poročamo posebej, pa niso povzročile večjih nezgod. V bolnišnici so nudili prvo pomoč le dvema osebama z lažjimi opeklinami, enega s poškodbo na očesu pa so pridržali v okulističnem oddelku. Več dela so imeli z veseljaki, ki so imeli težave s preobilico zaužitega alkohola. Letošnji zgodnji sneg je smučarje pritegnil na smučišča pretežno v Sloveniji in Italiji, manj pa v druge države, kjer je kupna moč lire preskromna. Marsikdo si je privoščil potovanje v tujino, v tradicionalne evropske prestolnice ali v bolj oddaljene tople kraje, čeprav poslovanje potovalnih agencij zaradi novih razmerij na valutnih tržiščih ni blestelo po uspešnosti. Prvi dan leta, ki je za katoliško cerkev dan mi- ru, je nadškof Bommarco obeležil s poslanico o miru in sožitju. V zahvalni silvestrski homiliji v stolnici je med drugim dejal, da naj bi v novem letu uresničevali projekt nove solidarnosti, ki naj temelji na spoznanju, da je v različnosti dragoceno bogastvo. Gorica je v tem pogledu zgled sožitja in vzgoje k miru in dialogu, je poudaril. Nadškof je želel, da bi tudi na tleh nekdanje Jugoslavije nastopil čas odpovedi ideologijam nacionalne in kulturne nadvlade, poudaril pa je tudi potrebo, da se odpravita beda in revščina, ki sta pogosto prvi vir konfliktov. Vlado Klemse Ge je bilo leto 1992 prestopno leto, potem bo 1993 leto žensk. Seveda če ugibanja in napovedi kaj veljajo. Zaenkrat lahko navajamo samo nekaj ugotovitev: če drži, bo pokazal čas. V goriški porodnišnici se je ob poltretji uri rodila Giulia lob, nekaj nad tri kilograme težka deklica, tretje-rojenka v družini Clau-die Ursig in Giorgia loba iz Gorice. V porodnišnici so včeraj zabeležili tudi rojstvo Elettre Franciosa, v družini Gianne Tofful in Antonia Franciosa iz Gorice. Deklica je tudi Chiara Zottar, ki se je rodila kot zadnja v letu 1992 Lucii Pertoldi in Fabiu Zottarju. Sicer je bilo leto 1992 v goriški porodnišnici v znamenju zmernega optimizma. Rodilo se je 434 otrok, kar je 31 več kakor leta 1991. V tržiški bolnišnici včeraj niso zabeležili rojstev. Zadnji otrok v letu 1992 je bila Micaela iz Gradišča. V celem letu so zabeležili 409 rojstev, 41 manj kakor leto poprej. Na slikah (foto Studio Reportage): zgoraj Giulia lob, prvorojenka v 1993 v goriški porodnišnici z mamo Claudio, spodaj Chiara Zottar z mamico Lucio. VRH / PRIZNANJE ZA ČOTOVE GORICA / NAŠLE SO GA ČISTILKE NA SILVESTROVO POPOLDNE E KONCERTI Poleg standardnih jedi tudi domača kuhinja Priznanje so Gabrielli in Uštilu Devetaku izrekli člani Posoškega kluba enologov na občnem zboru Gostilna Pri Gotovih na Vrhu, je znana po tem, da ponuja, poleg standardnih, tudi domače jedi. V Devetakovi gostilni je bila pred kratkim skupščina članov Posoškega enološkega kluba. Razpravljali so o dejavnosti in načrtih pa tudi o tem, kako gostinci predstavljajo vinsko in kulinarično ponudbo. Prisluhnili so tudi Gabrielli in Uštilu Devetaku. Na sliki (foto Fabbro), poleg njiju, na desni dr. Vittorio Agliano, predsednik Posoškega enološkega kluba. Skrivnostna smrt štiriindvajsetletnika v stranišču na avtobusni postaji APT Policijo izključuje mamilo - Vzrok udarec z glavo v padcu zarodi slabosti? Marko Marinčič Ce je bil prehod v novo leto na Goriškem letos razmeroma miren, je zadnji dan leta 1992 označil žalosten in zaenkrat še nepojasnjen dogodek. V stranišču avtobusne postaje APT v Ul. IX. avgusta so v četrtek popoldne našli mrtvega 24-letnega Micheleja Salo iz Gorice, Ul. ~ Cordaioli 33/b. Četudi bi nekatere okoliščine dajale misliti na problem mamil, je po dosedanjih izsledkih policije treba po vsej verjetnosti izključiti to možnost. Se najbolj utemeljena se zdi hipoteza slabosti, morda srčne kapi ali česa podobnega. Točen vzrok pa bo določila šele obdukcija, ki jo je odredil državni pravdnik dr. Raffaele Mancuso. Mrtvega mladeniča so našli v četrtek ob 16. uri, potem ko so alarm sprožile čistilke, ki so zaman skušale odpreti vrata enega od stranišč. Truplo je bilo že hladno, iz česar sklepajo, da je smrt nastopila nekaj ur prej. Razen curka krvi iz nosu ni bilo na njem znakov nasilja, niti brizgalk ali podobnega, kar bi dajalo misliti na mamila. V špranji v zidu so polici- sti sicer našli brizgalko, kar pa za stranišče avtobusne postaje ni redkost, zaradi česar domnevajo, da je bila tam že dosti časa. Zdravnik je kot domnevni vzrok smrti navedel udarec z glavo ob padcu na tla, padec pa ob pomanjkanju drugih indicov pripisujejo slabosti. Dokončen odgovor pričakujejo kot rečeno od obdukcije. Policija vsekakor izključuje problem mamil, tudi ker Michele Sala ni-bil znan kot uživalec, prav tako pa na truplu niso našli ničesar, ki bi bilo v zvezi z mamili. Sala je bil poročen z Danielo Mannu, s katero pa še nista imela otrok. Na sliki (foto Studio Reportage): prenos trupla z avtobusne postaje. PREVENTIVA / OBRAČUN DEJAVNOSTI V LETU 1992 Obračun poveljstva karabinjerjev Boj proti širjenju mamil, zaplemba orožja in streliva, nadzor v prometu Januar je po tradiciji čas obračunov. Pokrajinsko poveljstvo karabinjerjev je te dni posredovalo prvi obračun dejavnosti v lanskem letu. Karabinjerji so vodili preiskave o 2.435 kaznivih dejanjih in odkrili 648 domnevnih storilcev. Priprli so 95 oseb, med katerimi avtorje enega ropa in dveh dejanj izsiljevanja, sodišču pa so prijavili 833 oseb. Posebno pozornost so v letu, ki je odšlo v zgodovino, namenjali nezakonitemu prekupčevanju z orožjem oziroma posesti orožja. Zasegli so 15 kosov strelnega orožja in preko dva tisoč kosov municije ter 307 kilogramov eksploziva. Proti enajstim, za družbo nevarnim osebam, so ukrepali v skladu s pooblastili. Poostreno nadzorstvo na tem specifičnem področju je v zvezi z vojnimi razmerami na tleh nekdanje Jugoslavije. Skoraj sto oseb se je ujelo v nastavljeno past na področju preprečevanja širjenja in razpečevanja mamil in so jih priprli, proti njim napisali kazensko ovadbo ali jih napotili v specifične strukture za rehabilitacijo. Trideset oseb so priprli, 39 prijavili sodišču, 18 pa napotili v posebne strukture. Poostreno je bilo, kakor izhaja iz poročila, nadzorstvo pred, oziroma v bližini šol. Karabinjerji so bili v lanskem letu dodatno zaposleni z nadzorovanjem meje, oziroma preprečevanjem ilegalnega vstopa tujih državljanov v Italijo. V 416 akcijah je sodelovalo preko 1100 pripadnikov karabinjerskega zbora. Zajeli so 126 oseb ter poskrbeli za njihov izgon. Na področju preventivne dejavnosti v prometu so izrekli skoraj 14 tisoč mandatnih kazni in vnovčili nad 257 milijonov lir. Okrog 190 mi-' lijonov lir pa je vrednost v raznih okoliščinah zaplenjenega blaga, ali blaga sumljivega izvora. V vseh akcijah nadziranja prometa in ugotavljanja prekrškov Je sodelovalo nad 16 tisoč pripadnikov karabinjerskega zbora, identificirali so 68.610 oseb ter pregledali nad 56 tisoč vozil. Za priseljence našli sprejemljivo rešitev Afriški delavci se vračajo v ulico Vecellio Za skupino tujih delavcev iz Afrike, ki so jih izgnali iz stanovanj v ulici Vecellio v Tržiču, se novo leto začenja v znamenju zmernega optimizma. Ze v četrtek so podrli šotor, ki so ga bili postavili v drevoredu San Marco in se spet vselili v staro stanovanje, ki ga bo lastniik v prihodnjih mesecih popravil. Po posredovanju občine, bo znižal tudi najemnino. Prizadeti delavci so se pred dnevi, kakor smo poročali, odločili tudi za gladovno stavko. 2'8-letnega Ma-vretanca so zaradi mraza in sestradanosti celo prepeljali v bolnišnico. Včeraj popoldne je bilo v Tržiču srečanje z novinarji, kjer so pojasnili razplet, predvsem pa so se zahvalili za solidarnost, ki so jo bili deležni s strani občanov, ki so jim v dneh devetdnevnega protesta dali na razpolago topla oblačila, hrano itd. Protestna akcija tujih delavcev pa je spravila v ospredje izredno občuteno stanovanjsko vprašanje. POŽARI / ZARADI PETARD Umetni ognji včeraj ponoči povzročili vrsto požarov Bučen pozdrav novemu letu s streljanjem petard, raket in vrsto najrazličnejših hrupnih pirotehničnih pripomočkov je tudi letos povzročilo nekaj nezaželenih posledic. Manj na prstih in udih “strelcev”, ki so bili tokrat -v tem pogledu previdnejši, več pa v naravi, kjer so umetni ognji zanetili več nič kaj umetnih temveč zelo konkretnih in nevarnih požarov. K temu sta prispevala tudi suho vreme zadnjih tednov in burja. Na srečo je večinoma gorela trava in grmičevje, tako da škoda ni velika. Najobsirnejši požar, ki ga je zanesljivo zanetila petarda, je zajel območje pri Sabličih, kjer so gasilci iz Tržiča okrepljeni s protipožarnim vozilom in ekipo kolegov iz Gorice bili zaposleni od pol ure po polnoči pa tja do prvih jutranjih ur. Malo po polnoči je gorelo tudi pri Jamljah, še pred polnočjo pa so prve poskusne izstrelitve novoletnih raket opravile svoje v Gabrjah in na travi ob krožnem križišču na Tržaški ulici pri Stan-drežu. Gasilci so v eni uri pogasili oba požara. NOVOLETNI KONCERT, ki ga ponujajo slovenski denarni zavodi v Italiji, bo v Gorici v torek, 5. januarja, ob 20.30 v gledališču Verdi. Nastopa Simfonični orkester hrvatske radiotelevizije, dir. Alan Bjelin-ski, klavir: Pavica Gvoz-dič. Na sporedu skladbe Rossinija, Beethovna, Schuberta. Vstop z vabili, ki so na razpolago v tajništvih bank. JS OBVESTILA SPDSMUČARSKI ODSEK obvešča, da se bo tečaj smučanja začel 10. januarja. Obenem vabi člane, ki še niso poravnali obveznosti glede prevoza in tečaja, da to storijo čimprej, najkasneje pa do četrtka, 7. januarja. Društvo obvešča, da je v avtobusu, ki bo vozil iz Sovodenj, še nekaj prostih mest. KINO GORICA VITTORIA 17.40-19.50-22.00 »Puerto Escondido«. Rež. G. Sal-vatores. I. Diego Abatan-tuono in Valeria Golino. CORSO 17.30-19.45-22.00 »Sognando la Ca-lifornia«. M. Boldi in B. Derek. VERDI 15.30-22.00 »La bella e la bestia«. TR2IC COMUNALE 18.00-22.00 »La storia di Qui Ju«. EXCELSIOR 18.00-22.00 »L’ultimo dei Mohicani«. LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI Korzo Ita-lia 89 - tel. 531443. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU AL REDENTORE - ul. Fratelli Rosselli 23 - tel. 410340. RAZPAD FEDERACIJE JANEZ PAVEL II., JACQUES DELORS, DOBRIČA ČOSIč, BILL CLINTON NOVICE Ločitev Češke in Slovaške Kaj državama prinaša samostojnost Izjave državnikov ob novem letu Tone Hočevar Še na Silvestrovo je bila na evropskem zemljevidu začrtana država, ki so ji nekoč rekli Češkoslovaška, zadnje Čase pa Češka in Slovaška federacija. Od včeraj je ni veC. Izginila je Cez noC, brez posebnega hrupa in brez krvi, ki zadnja leta spremlja razpade zveznih držav, nekdanjih imperijev ali skoraj imperijev. Cehi in Slovaki so se ločili, ker se je obojim zdelo, da ne morejo živeti skupaj, pod isto streho. Od včeraj sta na zemljevidih zarisani dve državi: Češka, ki vstopa ali vsaj skuša kar se le da hitro vstopiti v zahodno Evropo, in Slovaška, ki ostaja nekje med Vzhodom in Zahodom. Sedem skupnih desetletij po prvi svetovni vojni je prepletlo usodo Cehov in Slovakov. Zlasti v času po drugi svetovni vojni so oblastniki skušali življenje Cehov in Slovakov usodno povezati tako, da so velike elektrarne zgradili na skrajnem severozahodu Češke republike, s tem pa uničili sudetsko pokrajino in vsaj začasno preprečili vračanje sudetskih Nemcev. Težko in vojaško industrijo, ki sta porabili največ elektrike, pa so postavili na Slovaško, na skrajni vzhod zdaj že bivše federacije. Tudi tam je pokrajina uničena. Do predvčerajšnjim delitev na razvitejšo Češko, kjer je doma sodobnejša industrija, in Slovaško, ki ji je bila namenjena vloga preskrboval-ca surovin in polizdelkov, ni motila razvoja celotne bivše države. Zdaj je drugače. Ne glede na razprodajo in na nevarnost, da se utegnejo glasno ali pa potihem, s pomočjo posojevalcev imen, vrniti sudetski Nemci, so Cehi kot samostojna država veliko na boljšem kot Slovaki. Lažje se bodo prilagodili novim razmeram, ker imajo dovolj energije in ker se utegnejo zelo hitro spomniti, da so bili do konca druge svetovne vojne industrijska sila. Slovaki v prihodnje ne bodo več revnejši bratje, ampak bodo odvisni od samih sebe. Vojaška industrija, ki sta jo jim postavila Praga in sovjetski imperij, je pravzaprav odveč, med drugim tudi zato, ker so slovaški tanki zastareli. Kljub za sosede sporni jedrski elektrarni imajo Slovaki premalo energije, zato so se trmasto oklenili rešilne bilke - sistema Gabčikovo na Donavi. Imenovati bi se moral Gabčikovo-Nagy-maros, vendar so se Madžari nekoč opevanemu in obetavnemu projektu odpovedali, ne zaradi ekoloških razlogov, kot uradno objavljajo, ampak zaradi starih apetitov in nikoli pozabljene Slovaške kot dela nekdanje Ogrske. Nehvaležno je napovedovati prihodnost, vendar ni prav nič nemogoče, da bo ob letu razlika med Češko in Slovaško prav tako velika kot je danes med Slovenijo in Hrvaško, ne glede na to, da je Hrvate zelo prizadela vojna, Slovakov pa ne. Slovaški razumniki so že pred skoraj letom, ko se je začel proces razveze, opozarjali, da bo samostojna Slovaška izgubila stik z razvito Evropo, ki se je za Bratislavo zmeraj začenjala v Pragi. Tatra, Matra in Patra, hribovja, ki so kot Triglav narisana na prastari in spet na najnovejši slovaški zastavi, Slovaško omejujejo, zapirajo vase, naravni prostor pa odpirajo proti vzhodu, v Ukrajino in Belorusijo, kamor Slovaška doslej ni sodila in se z njima tudi spogledovala ni. Papež Janez Pavel H. je ob svetovnem dnevu miru molil za čimprejšnjo rešitev konfliktov v Bosni in Hercegovini. Pri tem je poudaril, da mora,mednarodna skupnost zaustaviti nadaljnje trpljenje civilnega prebivalstva. Se posebej je poudaril odgovornost evropskih držav, ki so po njegovem mnenju vse preveč ravnodušne do tragedije na Balkanu. Papež je izjavil, da dandanes človeštvu ne grozi več Damoklejev meč jedrske vojne, zato pa naš planet pretresajo številni regionalni spopadi, lakota in pereči ekološki problemi. Poglavar rimske katoliške cerkve je menil, da so vsakoletna molitvena srečanja verskih poglavarjev različnih cerkev in veroizpovedi v Assisiju v Italiji pomemben prispevek k miru v svetu. Predsednik Evropske komisije Jacques Delors je v svoji novoletni izjavi poudaril, kako pomembna je uveljavitev enotnega trga Evropske skupnosti, vendar to veselo novico greni dejstvo, da Evropska skupnost doslej še ni našla učinkovitega načina za zaustavitev vojne v BiH. Po njegovem mnenju si je Evropska skupnost v zadnjih mesecih le povrnila samozaupanje, ki je bilo hudo omajano z dansko zavrnitvijo maastrichtskega sporazuma o evropskem povezovanju. Delors tudi meni, da napočil čas, da Evropska skupnost sprejme v svoje vrste nove članice, ki si to želijo. Dvanajsterica se je namreč že februarja odločila, da se bo z Avstrijo, Švedsko in Finsko začela pogajati o pridruženem članstvu teh držav v Evropski skupnosti. "Pred srbskim narodom so spet hudi časi, ” je ob novoletnem obisku beograjske vojaške bolnišnice izjavil predsednik ZRJ Dobriča Cosič. ”Po eni strani bo leto, ki je pred nami, še hujše od prejšnjega. Po drugi strani pa bo lažje,« je malce zapleteno napovedal prihodnost Srbije, ki ji po mednarodni osamitvi čedalje bolj očitno grozi še mednarodno vojaško posredovanje. Dobriča Cosič je novinarjem, ki so spremljali njegov novoletni obisk pri ranjenih srbskih vojakih s hrvaških in bosanskih bojišč, kljub mračni prihodnosti zaželel več poročanja o športu in zanimivostih. Srbski predsednik Miloševič pa se ob novem letu ni oglasil, niti nekaj sto demonstrantom, ki so pod okni srbskega predsedstva protestirali proti vojni. "Bojim se treh stvari,” je na vprašanje novinarjev ameriške revije Time o svojih pričakovanjih ob ponovoletnem prevzemu oblasti v Beli hiši povedal novi ameriški predsednik Bill Clinton. Kljub temu da je hladna vojna končana, je svet še naprej nevaren. Clinton je še posebno zaskrbljen nad razvojem v Rusiji, skrbi pa ga tudi položaj v BiH. Prav tako ni prepričan, da bosta on in njegova ekipa sposobna uresničiti pričakovanja volil-cev, ki po krizi pričakujejo spremembe na boljše, predvsem nov zagon v gospodarstvu in Večjo skrb za socialno varnost, zdravstvo in izobraževanje. Novoizvoljeni predsednik ZDA se boji tudi možnosti, da bi novo okolje in njegov novi položaj slabo vplivali na njegovo hčerko Chelseo. V nekaterih političnih krogih po svetu se še devet mesecev po začetku vojne v Bosni in Hercegovini pojavljajo napačne razlage in dileme o naravi te vojne. Pod vtisom strašnih slik smrti in uničenja, ki s posredovanjem televizije prihajajo v svet, so se zedinili, da gre za vojne strahote brez primere v zgodovini človeštva. Pri določanju značaja vojne pa se nekateri namerno ali pa iz neznanja zapletajo v napake. Vojno v BiH najpogosteje označujejo kot državljansko vojno, mednacionalni spopad in versko vojno. Na podlagi takih definicij se potem govori o »muslimanski«, v zadnjem času pa vse bolj o »muslimansko-hrvaški vojni«, »muslimanskem« predsedniku Aliju Izetbe-goviču, »muslimanski« radio-televiziji v Sarajevu itd., itd. Takšne kvalifikacije predvsem služijo dobro organizirani propagandi v Beogradu in domišljenemu prikrivanju pravega bistva vojne. Del sveta tako tudi pred svojo lastno javnostjo opravičuje svoj nerazumljivo brezbrižen odnos do položaja v BiH. Drugi del pa s pomočjo tovrstnih kvalifikacij uveljavlja svoj lastni politični in teritorialni interes na prostorih nekdanje Jugoslavije. Zadnji tak primer je verbalna podpora Grčije uradnemu Beogradu oziroma Slobodanu Miloševiču v »obrambi pravoslavja« na Balkanu. Ko se lotevamo ugotavljanja značaja vojne, je treba začeti pri dejstvu, da je BiH neodvisna, su- verena mednarodno priznana država. S sprejemom BiH v Združene narode so tudi vojno v Bosni in Hercegovini označili kot agresijo. Pri tem so zelo natančno našteli agresorje: Srbijo, Črno goro, JLA in srbske paravojaške formacije iz Srbije in BiH. Določitev agresorja omogoča nadaljnjo oznako narave vojne: gre torej za zunanjo in notranjo agresijo. Draga stran v bosan-sko-hercegovski drami so njeni branilci: oborožene sile BiH in hrvaški obrambni svet. Oborožene sile Bosne in Hercegovine so domovinska fronta, v katero so vključeni pripadniki vseh narodov (tudi Srbi!), ki živijo na območju republike, in pripadniki vseh veroizpovedi. Razmerje je v odstotkih približno enako etničnemu sestavu posameznih območij v BiH. To pojasnjuje, zakaj je na primer v enotah oboroženih sil Gorazda največ Muslimanov, v zahodni Hercegovini največ Hrvatov in zakaj je to razmerje v Sarajevu ali Tuzli bolj uravnoteženo. Prav zato vojna v BiH ni državljanska vojna, prav tako ni mednacionalna in še manj verska. V BiH se ne spopadata dve etniji, muslimanska in srbska, ampak dve etiki. Na eni strani je »etika« agresorja, ki pa ji nasprotuje etika branilcev vseh narodnosti in veroizpovedi. Nosilcev te etike ne najdemo samo v oboroženih silah BiH, ampak tudi v državnih in javnih službah, v kulturnem življenju, ki se ob veliki požrtvovalnosti odvija v Sa- VOJNA V BIH — Še veliko je takšnih, ki gledajo, toda ne vidijo ■ ■ ■ ' >, ^ ' ■ S* Aleksander Mlac raj e vu in v drugih krajih in končno tudi v javnih medijih. Pisanost imen, ki se pojavljajo v programih RTV Bosne in Hercegovine, v časopisu Oslo-bodjenje in Večernje no-vine, demantira poskuse označevanja teh medijev kot muslimanskih. Inštrumenta agresije na Bosno in Hercegovino in norega poskusa njene razdelitve na etnični podlagi sta poleg močne oborožitve, ki so jo pred in med vojno prinesli na bosanska tla, tudi genocid nad nesrbskim prebivalstvom in nad lojalnimi Srbi. Pošastno politiko etničnega čiščenja je napovedal Radovan Karadzič že pred začetkom vojne v skupščini BiH z izjavo, da Srbi ne morejo biti manjšina niti v eni vasi ali mestu, v katerem živi vsaj en pripadnik srbskega naroda. Pri tem je zahteval tudi razdelitev na nacionalne kantone in grozil, da bo v nasprotnem primeru »krvi do kolen«. Grožnjo so na ža- lost tudi uresničili, o čemer pričajo grozlijive slike pobijanja in strašnega trpljenja v koncentracijskih taboriščih. Po neuradnih, a nedvomno verjetnih podatkih, je življenje v Bosni in Hercegovini izgubilo že več kot 150.000 ljudi, od tega približno 15.000 otrok. Ne ve se natančno za število ranjenih. Prav tako je težko ugotoviti tudi število pobeglih in razseljenih oseb, govorijo pa o milijonu. V funkciji genocida v Prebivalci BiH se skušajo zavarovati pred zimo. (Foto: FaH) BiH je tudi urbicid, uničevanje mest. Napadalec je obkolil in sistematično uničuje bosansko-herce-govska mesta. Slike uničenega Sarajeva, Mostarja, Jajca, Gradačca, Ma-glaja, Tuzle so obšle ves svet. Z uničevanjem mest, ki so bila praviloma naseljena z večinskim muslimanskim prebivalstvom, so bila uničena njihova stoletna ognjišča, biseri bosansko-hercegov-ske kulture in žarišča sobivanja različnih narodov. Ljudje so zaradi orožja zapuščali mesta, da ne bi postali žrtve granat, ali pa v primem zavzetja žrtve nožev in zverinskih posilstev. Kot vemo, je taka usoda doletela celo mladoletne deklice. Psihološko gledano, je v bistvu uničevanja mest spopad med primitivnim ruralnim in urbanim. Značilen je recimo primer živopisnega, starega mesteca Gradačac v bosanski Posavini, ki je že več mesecev tarča nepretrganih topniških in zračnih napadov. Pri tem so bili katostrafalno uničeni tako večstoletni kulturni spomeniki kot nove zgradbe. Gradačac je b?l v zgodovini tega dela BiH vselej primer mestnega načina življenja, navad in mentalitete.To je nedvomno izzivalo ljubosumje prebivalcev nekaterih okoliških vasi, posebej vaščanov dvajset kilometrov oddaljene vasi Pela-gičevo, od koder danes prihaja največje število težkih rušilnih izstrelkov. Gradačac je samo paradigmatičen primer ruralnega odnosa do različnih vrednot civilizacije. Ta odnos je očiten tudi v Sarajevu, Tuzli, Jajcu in nekaterih dragih mestih Bosne in Hercegovine. V njih neselektivno uničujejo vsa mestna obeležja, vse kulturne dobrine vseh nacionalnih in verskih usmeritev. Prav to je še posebno tragično pri agresiji na BiH, ki presega tudi najbolj črno fašistično nasilje v obdobju druge ’ svetovne vojne, ko so bila bosansko-hercegovska mesta nedotaknjena. Vse govorjenje o verskem značaju vojne samo zamegljuje njeno pravo bistvo in cilj, ki je uresničitev projekta velike Srbije. Eno bd prvih opozoril nanj je bil pred nekaj leti dvignjen Hafnerjev prst, namenjen Slobodanu Miloševiču in srbskemu vodstvu. Daljni Hafnerjev predhodnik je bil tudi znani Slovenec, pesnik Oton Župančič. V pismu Antonu Lajovcu 23. novembra 1908. leta je napisal: »Srbska katastrofalna politika se mi zdi blaznost. A veličastna - premisli, cel narod ti blazni za neko idejo, veliko in plemenito: za rešitev srbskega naroda, zedinjenje vseh srbskih dežel. Višek te blaznosti je misel, ki se je tudi izrekla: za orožje, pa naj propadejo vsi; čakali bomo potem skupnega vstajanja, kdaj, kako se vzdignemo - to je stvar bodočnosti.« Mitološka sled te »katastrofalne politike« je povzročila zunanjo in notranjo agresijo na Bosno in Hercegovino, neodvisno, suvereno in mednarodno priznano državo in vse, kar je ta agresija prinesla. Žalostna silvestrska noč v Sarajevu SARAJEVO - Prebivalci Sarajeva si ob pričakovanju novega leta niso mogli privoščiti silvestrske večerje. Bosansko-hercegovski vojaki pa so novo leto proslavili z orožjem. Točno ob polnoči se je oglasilo streljanje v pozdrav novemu letu. V mestnem središču, predmestjih in z okoliških hribov je bilo slišati glasne rafale iz pušk, mitraljezov in topov velikega kalibra, ki je trajalo tričetrt ure. (STA) Panič odpotoval v ZDA BEOGRAD - Odstavljeni ministrski predsednik ZRJ Milan Panič je na silvestrsko noč odpotoval v ZDA, kjer bo skušal politike odvrniti od grožnje o vojaškem posredovanju v ZRJ in BiH, poroča agencija Tanjug. V ZDA naj bi se Panič sestal z ameriškimi uradnimi 'predstavniki in navezal prve stike z novimi ameriškimi oblastmi in predstavniki ZN. Pred odhodom se je Panič sestal s predsednikom Dobričem Cosičem. O temi njunega pogovora ne poročajo. Panič bo ostal v ZDA približno teden dni. (STA) Mitterrand za vojaško -posredovanje v BiH PARIZ - Francoski predsednik Francois Mitterrand je v četrtek izrazil naklonjenost vojaškemu posredovanju v BiH. Do posredovanja naj bi prišlo v okviru ZN, vendar samo v primeru, če bodo pogajanja v Ženevi neuspešna. Francija sicer ne bo storila ničesar, če v ZN ne bodo prevzeli odgovornosti in če pri akciji ne bodo sodelovali tudi Američani in ostale evropske države. Francija ima okoli 5000 vojakov, ki so pripravljeni oditi v BiH. Mitterrand je prepričan, da bi moral VS ZN sprejeti tudi ukrepe, ki bi zadevali Kosovo, Sandžak in Makedonijo ter tako preprečili širitev spopadov na Balkan. (STA, AFP) Lord Owen je obiskal sedež Unproforja v Beogradu (Telefoto: FaH) VS ZN ima nove države članice NEW YORK - Brazilija, Španija, Nova Zelandija, Pakistan in Džibuti so s prvim januarjem postale nestalne članice VS ZN, za obdobje dveh let. VS sestavlja petnajst držav članic, od tega deset nestalnih, ki se izbirajo po načelu kroženja.Do zdaj so to bile Ekvador, Belgija, Avstrija, Indija in Zimbabve. Do konca leta 1993 pa ostajajo v VS kot nestalne članice še Kapverdski otoki, Madžarska, Japonska, Maroko in Venezuela. Varnostnemu svetu ZN bo od novega leta, za obdobje enega meseca, predsedovala Japonska, ki je na tem položaju nasledila Indijo. Nemčija in Japonska ter nekatere velike neuvrščene države menijo, da je treba končati z razmerami, ki so rezultat druge svetovne vojne, in ne skrivajo želje, da bi postale stalne članice VS. Japonska celo predlaga, da bi 50. obletnica ZN, leta 1995, lahko bila priložnost za spremembo. (STA, AFP) Neonacisti spet napadajo Požar, ki so ga v zatočišču za azilante v nemškem Baden-VVuerttenbergu podtaknili neonacisti, je v petek zahteval dve življenji. (Foto: Cambio) Žrtve med volitvami v Keniji NAIROBI - Čeprav opazovalci ocenjujejo, da so torkove volitve v Keniji minile sorazmerno mirno, je bilo ta dan umorjenih najmanj 30 ljudi. Uradni Nairobi za zdaj še ni komentiral ugibanj o političnem ozadju teh pobojev, čeprav svojci žrtev obtožujejo za zločin vladajočo stranko Afriško unijo Kenije. Ta je v petek že razglasila svojo zmago na parlamentarnih volitvah ter zmago njihovega kandidata Daniela Arapa Moia na predsedniških volitvah. Prepričana je, da bo dobila absolutno večino ter da bo Moi zagotovo ponovno izvoljen za predsednika. Stranka je po doslejšnjih delnih rezultatih dobila 73 sedežev od 188 poslanskih mest v parlamentu. Tri opozicijske stranke, ki so skupaj dobile 75 sedežev, so že zavrnile izide glasovanja, ker menijo, da so volitve potekale skrajno neregularno. Zahtevajo razpis novih svobodnih in pravičnih volitev. (STA, AFP) SLOVENIJA / SILVESTROVANJE Tako smo ga dočakali silili! »Smetana« se je zbrala na novoletnem koncertu v Cankarjevem domu. Vsak po svoje smo preživeli Silvestrovo, kakor ima pač kdo razgibano domišljijo, globok žep in temu primerno družbo. Eno z drugim namreč ne gre vedno skupaj. Sicer pa pravijo, da prevelika pričakovanja navadno ne obrodijo sadov, zato se menda najboljše zabave zgodijo že v predsilvestr-skih dneh. Mnogi prisegajo, da »tudi novo leto ni več, kar je bilo,« vendar bi težko rekli, da je bilo letošnje praznovanje kaj manj bučno in veselo, kot so bila prejšnja. Zagotovo pa lahko zapišemo, da je pokalo bolj kot običajno, pa ne le šampanjci, ampak petarde in drugi pirotehnični izumi, ki so jih letos na žalost mnogih z občutljivimi ušesi prodajali kjerkoli in komurkoli. Na polnočni sprehod po ljubljanskih ulicah so se zato mnogi odpravili z vato v ušesih... Večina ljudi še vedno prisega na silvestrovanje v domačem krogu, ob mizah, ki se kar šibijo od' dobrot, in prižganem televizorju. Prvi odmevi na novoletno ponudbo slovenske televizije namigujejo na že tradicionalno dolgočasje, tako da so se nekateri odpravili spat prej, kot se za Silvestrovo spodobi, drugi pa so se podali na ulice, na skupinska silvestrovanja, ki so jih pripravili v mnogih slovenskih krajih. Takšno praznovanje je za mnoge najprijetnejše, saj srečaš veliko starih prijateljev in znancev, v novoletnem razpoloženju pa včasih spoznaš tudi kakšnega novega. Vse, kar potrebuješ, je topla obleka in nekaj pijače, da lahko nazdraviš prijateljem in novemu letu. Nekateri pri tem sicer omagajo, a nič ne de, merila spodobnosti so ob takšnih priložnostih nekoliko bolj ohlapna kot običajno. Prepričani smo, da boste prijatelju, ki vas bo vprašal, kako ste se imeli za Silvestrovo, odgovorih, da dobre. In prav je tako, saj konec koncev zato tudi imamo takšna praznovanja. . .(Tekst B.L., foto S. Živulovič in J.Suha-dolnik/TRIO) Novorojenčku, ki je prvi zajokal v 1993. letu, je ime Jure. Na svet je prišel nekaj pred drugo uro zjutraj. Nekateri so Silvestrovo zamenjali s pustom. Kresničke so v primerjavi z drugimi pirotehničnimi izumi pravi blagoslov. Predvsem za ušesa ,. Teža dogodka je bila prehuda, zato si je mož privoščil počitek pod Prešernovimi muzami. -- s ; Naj bo petek ali svetek ali novo leto - za reševalce ni počitka, pa so kljub temu nasmejani. Najbolj »kul« novoletni žursi znajo narediti fantje iz postmodernistične generacije. Saj ni potrebno dosti: kakšno pivo in morda še petarda ali dve... 1993 / NESPODBUDNI OBRAČUN Silvestrovo in prvi dan novega leta v znamenju tragedij in veseljačenja Mrtvi in ranjeni zaradi panike v Hong Kongu, zagoneten samomor najstnic na Japonskem »eksplozivno praznovanje« terjalo ogromno žrtev po vsem svetu, da je zasenčilo veselje RIM - Mrtvi in ranjeni v srhljivem stampedu v Hong Kongu, nerazumljiv samomor najstnic na Japonskem, mrtvi in ranjeni po vsem svetu zaradi preobjestnega praznovanja prihoda novega leta s strelnim orožjem in najrazličnejšim pirotehničnim materialom. Leto 1993 se je torej v številnih krajih sveta začelo v znamenju tragedij in trpljenja, ki so zasenčili tiste redke primere kolektivne sreCe in zadovoljstva. V Hong Kongu je neodgovorno metanje steklenic na množico, ki se je trla v ozkih uličicah starega predmestja Lan Kwai Fong, povzročilo paniko in srhljiv stampedo, v katerem so bežeči do smrti pregazili 20 oseb, 26 pa jih lažje in težje ranili. O mrtvih in ranjenih poročajo tudi s Filipinov, kjer je osem oseb izgubilo življenje v požarih, ki so jih povzročili bengalski ognji, tri so umrle zaradi strelov med praznvanjem prihoda novega leta, po prvih podatkih policije pa je ranjenih vec kot tisoC oseb. »Črno novo leto« so v Aziji dočakali z zagonetnim samomorom najst- nic v japonskem Mitu, kjer je pet deklet od 14 do 15 leta starosti nekaj sekund po prihodu novega leta istočasno skočilo s sedmega nadstropja nekega stanovanja. Samo dve sta s težkimi poškodbami preživeli smrtonosni skok. Ena od preživelih je policiji povedala, da je z ostalimi štirimi šolskimi prijateljicami sklenila samomor po inhaliranju Tragične posledice! paničnega bega ljudi, ki so čakali na novo leto v ozkih ulicah starega dela Hong Konga (AR) topila za lake. »Nismo se bale smrti, ker smo vse bile pod paro.« Tako pojasnilo je presenetilo izvedence. Vdihavanje topil povzroča namreč halucinacije, ki pa se razlikujejo od osebe do osebe, tako da je nepojmljivo, da bi kar pet deklet imelo isti samomorilski naklep. Tragedije pa niso prizanesle niti Latinski Ameriki. V Peruju je tovornjak, ki je prevažal ljudi na neko silvestrsko zabavo zgrmel v 200 metrov globok prepad. Pri tem je 15 potnikov izgubilo življenje, 26 pa jih je bilo težko ranjenih. Po podatkih policije je tovornjak na poti iz San Ignacija ( 950 kilometrov severovzhodno od Lime) v mesto Jaen zaneslo na nekem ovinku s ceste v prepad. Pri brazilski Bahii pa je prišlo do še bolj srhljive nesreče, ko je tovornjak, ki je prevažal eksploziv in deset potnikov, čelno trčil v drugi tovornjak. Strahotna eksplozija je dobesedno raznesla 12 oseb, tako da so razmesarjeni deli leteli veC kot petdeset metrov daleC. Poslovitev od starega leta in prihod novega pa niso povsod praznovali tako tragično. Marsikje je ta »najdaljša noC« minila brez hujših posledic. Na londonskem Trafalgar square je novo leto 09-S-SYDNEY dočakalo 8.000 ljudi, tako da je 40 ranjenih in 90 priprtih še sprejemljiv obračun. Bolj omikani so bili Parižani, saj jih je kakih 300 tisoC na Elizejskih poljanah brez incidentov dočakalo novo leto. Podobno je bilo tudi na newyorškem Times squareu, kar pa je lažje razumljivo, saj je slavje potekalo v znamenju točenja nealkoholnih pijač. Silvestrovo rajanje je v Evropi marsikje potekalo v znamenju padca zadnjih carinskih ovir med državami Evropske skupnosti, a tudi ob kislih obrazih tistih, ki se kljub veselju zavedajo cene te evropske integracije, saj so posamezne vlade že poskrbele za »novoletne davCne pakete«. To pa ni zmotilo AtenCanov, ki so priredili izredno baklado v znamenju Evrope. Nemci so bolj pragmatično raje dajali »evropske nazive« pojedinam in plesnim zabavam v slogu »Euro-ball« in »Vive la France«. V nekdanji socialistični Evropi so novo leto z izjemo Cehov in Slovakov praznovali bolj zmerno. Da je gospodarski položaj v teh državah res obupen priča vest, da so v ruskem Saratovu prostitutke za Silvestrov veCer brezplačno nudile svoje »storitve«. ' ' ■ ' ' Y-' .... . , ♦» "" ; , Ja 1 |>--H Sydney je novo leto dočakal z živopisanimi bengalskimi ognji (Telefoto AR) AVSTRIJA, KOROŠKA DUNAJ / POSLANICI ZVEZNEGA PREDSEDNIKA IN ZVEZNEGA KANCLERJA Strpnost do tujcev in vstop v Evropo v posegih Klestila in Vranilzkega Oba sta kritizirala Haiderjevo pobudo za referendum o tujcih Ivan Lukan DUNAJ - Avstrijska Prizadevanja za vstop v evropsko skupnost ter strpnost do tujcev sta bili v ospredju novoletnih nagovorov avstrijskega zveznega predsednika Thomasa Klestila in av- Klestil je v zvezi s te-Oia dvema vprašanjema Pozval politike k »širokem in nosilnem konsenzu« ter jih pozval, naj se v teh vprašanjih odpo-vedo«igri z emocijami«. Avstrijsko odpiranje v yecjo Evropo pa je Klestil imenoval »najvecjo preizkušnjo od konca druge svetovne vojne. Z vstopom v to širšo Evro-P° pa mora biti povezano tudi vprašanje skupne varnosti, je nadaljeval avstrijski zvezni predsednik. Dobesedno je dejal, »da ni vec avstrijske varnosti brez evropske«. V poslanici ob novem letu pa je Thomas Klestil Poudaril pomembnost nvtrijske zvezne vojske. »V obdobju velikih sprememb in nestabilnosti v Evropi je Avstrija Predvsem navezana na lastno zaščito in to je zvezna vojska!«, je dejal maja 1992 izvoljen avstrijski zvezni predsednik. Klestil je s tem v zvezi spomnil na tragična dogajanja v bivši Jugoslaviji m dejal, da se prvič po koncu druge svetovne v°jne v neposredni soseščini Avstrije odvija vojna tragedija, pred kate- ro je Evropa nemočna. »Navzlic tem tragicnim-dogodkom je morala Avstrija spoznati pomanjkanje vseevropskega varnostnega sistema, tako da je potrebno, da se država sama ščiti«, je zaključil Klestil. Avstrijski zvezni kancler Franz Vranitzky pa je pozval avstrijsko prebivalstvo, naj vstopi v leto 1993 z optimizmom in preudarnostjo. Za zvezno vlado pa je imenoval tri težišča: Evropo, socialno področje ter gospodarstvo. Pogajanja o vstopu Avstrije v Evropsko skupnost, ki se bodo zaCela že v enem mesecu, je Vranitzky ocenil kot veliki uspeh. Glede povečane imigracije pa je Avstrija ubrala srednjo pot, je dejal avstrijski zvezni kancler in ob tem poudaril,« da si je država s tem prihranila nečloveške konflikte, kot smo jim bili priCa v drugih evropskih državah«. Kot že zvezni predsednik Klestil je tudi zvezni kancler posredno kritiziral Haiderjev referendum o tujcih. Dejal je, da ni prav, »da se strah med prebivalstvom zlorablja v strankarskopolitiCne namene«. Avstrijski zvezni kancler dr. Franž Vranitzky DUNAJ / JAVNOMNENJSKA RAZISKAVA INSTITUTA GALLUP Večina Avstrijcev je trenutno za vstop v Evropsko skupnost Menijo, da bi se o vprašanju vstopa v ES kazalo izreči na referendumu Večina anketirancev pa se še vedno boji tujcev in vojne DUNAJ - Po švicarskem (odklonilnem) referendumu o Evropskem gospodarskem prostoru (EGP) se je mnenje Avstrijcev o evropskem integracijskem procesu spet nekoliko premaknilo. Medtem ko so raziskovalci javnega mnenja od poletja do jeseni beležili nazadovanje zagovornikov Evropske skupnosti (ES) - oktobra se je prvič večina Avstrijcev izrekla proti načrtovanemu pristopu! -, so zdaj zagovorniki ES in EGP spet v večini. Analiza dunajskega inštituta GALLUP, izdelana po nalogu novega tedenskega magacina Igor Schellander NEWS, je kmalu po švicarskem referendumu v decembru posredovala nekoliko novo, a tudi diferencirano sliko Avstrijcev in njihovega odnosa do evropske integracije. 59 odstotkov povprašanih zagovarja EGP (39 odstotkov je bilo proti), 58 odstotkov pa bi ob referendumu o pristopu k ES glasovalo “za“ (40 odstotkov proti). Kljub temu večina povprašanih (53 odstotkov) misli, da so Švicarji o svoji zadevi pravilno odločili. Kljub pozitivnemu odnosu do EGP in ES pa je kar 66 CELOVEC / ZERNATTO OB NOVEM LETU Aktivna pomoč sosedom v stiski je naša humanistična dolžnost Zernatto dejal, da stoji Avstrija in s tem tudi njena zvezna dežela Koroška na pragu Evropske skupnosti. »Na vseh področjih bo to dejstvo treba upoštevati, saj naša dežela v bodočnosti ne sme ostati osamljena v Evropi«, je dejal koroški deželni glavar. Nenavadno pa je bilo v novoletnem govoru koroškega deželnega glavarja, da se le-ta ni dotaknil ne vprašanja slovenske narodnostne skupnosti, ne odnosov do mlade države Slovenije ter tudi ne Furlanije-Ju-lijske krajine oz. Italije. CELOVEC - Koroški deželni glavar Christof Zernatto se je v svojem govoru ob vstopu v novo leto poleg notranjepolitičnih vprašanj lotil tudi vojne v bivši Jugoslaviji ter njenih posledic. Dejal je, da je - vzlic tragedij v naši neposredni soseščini - za Koroško, Avstrijo in vse ostale evropske države, predvsem na zahodu, »aktivna pomoč humanistična obveza«, ter da se je treba spomniti, da so tudi Avstrijci bili deležni velike pomoči po drugi svetovni vojni. »Na Koroškem smo beguncem pomagali in pomagamo po naših mo Ceh, samoumevno pa je, da Koroška in Avstrija sami ne morata rešiti te velikanske probleme«, je dejal Zernatto. V begunski politiki sta izbrali srednjo pot, torej pomoč tistim, katerim je najbolj potrebna. Koroški deželni glavar je s tem v zvezi tudi spomnil na akcijo«Sosed v stiski«, v okviru katere so Avstrijke in Avstrijci darovali nad 500 milijonov šilingov za žrtve vojne v BiH. Glede politike na Koroškem v letu 1993 je CELOVEC / PRIDIGA KRŠKEGA ŠKOFA Msgr. Egon Kapellari : leto 1992 je bilo leto vojn, lakote, nasilja, beguncev CELOVEC - Škof krške škofije Egon Kapellari je na pragu novega leta v svoji pridigi v celovški stolnici menil, da je preteklo leto 1992 bilo za Korošce in Avstrijce dobro leto, za neštete druge, da, za cele narode, pa - kot je to izrazila angleška kraljica Elizabetta II. - »annus horribilis«, torej strahovito leto z vojnami, z lakoto, s skoraj nepredstavljivimi rekami beguncev. Bilo je tudi leto nasilja proti ženam in otrokom, Ce samo pogledamo nekaj sto kilome- trov proti jugovzhodu, bilo je leto, v katerem je moralo vec milijonov ljudi zapustiti svoje domove. «Iz tega vidika je leto 1992 bilo za Avstrijo leto raznolične solidarnosti, dobro pa je vedeti, da sodijo katoličani po vsem svetu med tiste, ki najveC prispevajo v boju proti siromaštvu, vojnam, proti stiski«. Po besedah krškega škofa nas bodo tudi v novem letu spremljali velikanski problemi, leti pa naj bi bili izziv za alianso vseh ljudi dobre volje. odstotkov povprašanih bilo mnenja, da bi morali tudi v Avstriji v okviru referenduma odločati o pristopu k EGP. Avstrijski sklep o pristopu, ki začne veljati s 1. januarjem, pa je bil sprejet samo v dunajskem parlamentu. Ali si je koalicijska vlada s takim ravnanjem izbrala najboljšo pot, je dvomljivo, saj s tem daje dodatno strelivo opoziciji in nasprotnikom ES. Da sta razprava o ES in delovanje vlade slej ko prej kočljiva zadeva, potrjuje izjava ministra za kmetijstvo Fischlerja (Ljudska stranka), ki je pred nedavnim kritiziral informacijsko kampanjo vlade o ES kot »reklamo za pralne praške«. Tudi drugi politiki Ljudske stranke so informacijsko politiko vlade označili kot neefektivno zapravljanje milijonskih vsot. Nasprotniki ES pa tozadevno zahtevajo forum, v katerem naj bi zagovorniki in nasprotniki pristopa k ES enakopravno lahko prišli do besede. GALLUP- inštitut je spraševal tudi po naj-vecjih skrbeh Avstrijcev v zvezi s pristopom k ES. Najbolj se anketiranci (73 odstotkov) bojijo, da bo v Avstrijo prišlo še vec tujcev, kar je brez dvoma tudi posledica aktualnega de-magoškega političnega diskurza politične desnice v zvezi z imigranti in azilanti. Bojazni pred tujci sledijo na lestvici še naslednje od ES pogojene skrbi Avstrijcev: strah pred zunanjepolitičnimi konflikti (59 odstotkov), strah pred razprodajo Avstrije (53 odstotkov), strah pred povečano ogroženostjo okolja (52 odstotkov), strah pred poslabšanjem socialne situacije (51 odstotkov) ter strah pred izgubo avstrijske identitete (48 odstotkov). h PRIREDITVE Sobota, 2. januarja 1993 TINJE Dom prosvete: ob 9.00 - Novoletne srečanje 1993: Ali nas krščanstvo še navdihuje. Predavatelji: Edi KovaC, Lojze Peterle, Janko Jeromen, A. Rebula idr. Galerija Tinje: ob 20.00 - Odprtje razstave del Franza VViegeleja. LOCE/RATENCE Tekaška steza RatenCe: ob 19.00 - NoCni tek na smuCeh (prireditelja SPD »Jepa Baško jezero« in Slovenska športna zveza). Četrtek, 7. januarja 1993 TINJE Dom prosvete: ob 10.00 - Kulturno zgodovinski spomeniki in umetniški zakladi Koroške in Slovenije; pripravljalni teCaj za turistične spremljevalce iz Slovenije in Koroške. _____NOVOLETNI INTERVJU S PREDSEDNIKOM ZSŠDI JURIJEM KUFERSINOM_ »Leto 1992 kljub težavam uspešno za zamejski šport Rado Gruden Novo leto, kot je že tradicija, pričenjamo s pogovorom s predsednikom Združenja slovenskih Športnih društev v Italiji Jurijem Kufersinom. Slovenski šport v Italiji se je letos prebil tudi na olimpijske igre. Pa je to že dovolj za zadovoljstvo in za pozitivno oceno našega športa v preteklem letu? Nedvomno je uvrstitev Sirenine jadralke Ariaime Bogateč na OI v Barceloni izjemno velik dosežek. Gre za njen osebni uspeh, za uspeh njene družine, ki ji je ta podvig omogočila, za uspeh kluba in seveda za uspeh celotnega zamejskega športnega gibanja, ki si ga je prisvojilo. En sam dosežek, pa četudi tako velik, gotovo ne more biti dovolj za tako ali drugačno oceno. Zato bi morali predvsem ugotoviti, če je bilo leto uspešno in če smo lahko z njim zadovoljni: mnenja sem, da je bilo, rekel bi celo, da je bilo zelo uspešno. Seveda se v moji oceni ne omejujem zgolj na športne rezultate naših športnikov ampak vključujem tu tudi druge aspekte, ki so zelo važni tako za današnji čas kot tudi za srednje in dolgoročni razvoj. Prostor mi ne dopušča, da bi natančneje obravnaval vse: zato se bom omejil le na tri ugotovitve. Prva je ta, da smo dosegli v naši sredi zelo visoko raven sodelovanja med raznimi komponentami, kar nam omogoča enoten nastop in kar daje našemu gibanju še večjo moč. Kot drugo bi omenil dokument - program o vsebinski usmeritvi zamejskega športa, ki je bil soglasno sprejet na zadnjem občnem zboru Združenja. Dokument, ki je sad dolge in razgibane enoletne diskusije odbora, obravnava vse največje in najbolj kočljive probleme, ki zadevajo naše gibanje in bo gotovo dober in konkreten inštrument za na-daljne načrtovanje dela na športnem področju. Tretje, kar bi omenil, je istočasno tudi že prvi rezultat tega dokumenta. Mislim namreč na listino o sodelovanju na mladinskem področju, ki so jo podpisala nogometna društva na Tržaškem. To dokazuje, da so pravilno doumela, kar je bilo ugotovljeno v študiji prof. Peterlina in kar smo zapisali v prej omenjenem dokumentu in sicer, da je meddruštveno sodelovanje naša vsakdanja nuja in edina možnost za pravilno usmerjeno rast vsake panoge, posebno take, ki potrebuje večje število športnikov. Zelo sem zadovoljen, da so to listino podpisali prav no- ®.cl E7£3H ODBOJKARSKI KLUB ŠTANDREZ Srečno 1993 ŠPORTNO DRUŠTVO NAŠ PRAPOR PEVMA OSLAVJE gometaši, kar daje še poseben pečat delovanju našega tržaškega pokrajinskega odbora. Vemo, da težav ne manjka. Športna društva se iz dneva v dan soočajo s kadrovskimi, finančnimi in prostorskimi težavami. Kakšno pomoč jim pri reševanju teh problemov lahko nudi ZSSDI? Problemi, ki jih navajate so zares veliki, vendar jih ne smemo posploševati. Če se na primer popolnoma strinjam s tem, da je finančni problem skupen vsem društvom in se z njim mora soočati tudi naša organizacija ter da ni odvisen od take ali drugačne volje in dela posameznikov, tega ne morem trditi glede kadrov. Je že res, da imajo pri določenih društvih velike težave; so pa tudi taka društva, ki so bila v preteklosti dalekovid-nejša in so poleg dejavnosti programirala tudi vzgojo tako tehničnih kot vodstvenih kadrov. Problem zase so pa objekti. Vendar tudi tu ne smemo posploševati: so področja, ki so popolnoma odkrita, kot je na primer mestno središče, so pa tudi področja in panoge, ki imajo na razpolago zadostno število objektov. ZSSDI se redno spoprijema z vsemi temi problemi in skuša na najboljši način in s skromnimi srestvi, ki jih ima na razpolago pomagati društvom. Največ je naredilo in lahko še naredi na področju vzgoje kadrov, seveda če bo povpraševanje za to in zadosten odziv s strani društev. Najmanj pa lahko konkretno naredimo z materialnega vidika gledano, na področju objektov, razen seveda intenzivnega podpiranja - tudi na najvišjem »političnem« nivoju - vseh pobud, ki bi jih naša društva sprožila. Posebno pa se bomo morali angažirati zato, da pridemo v mestnem središču, do dostojnega objekta, ki naj omogoči redno delovanje velikemu številu mladih, ki se tam športno udejstvuje. Posebno vprašanje zadeva tudi vključevanje italijanskih športnikov. Ali imajo naša društva danes še vedno tisto na-rodno-obrambno vlogo kot nekdaj, ali pa so časi zdaj drugačni, ko so tudi v marsikaterem slovenskem društvu vse bolj pogosta stališča, da se moramo odpreti tudi do športnikov italijanske narodnosti? Gotovo so danes časi drugačni, vendar mislim, da je osnovno poslanstvo naših društev ostalo isto, četudi ne morem trditi, da to velja v absolutnem merilu. Glede vključe- Predsednik ZSSDI Jurij Kufersin vanja neslovenskih športnikov, pa bi moral dati zelo dolg in razčlenjen odgovor, odnosno dobesedno citirati to, kar smo napisali v našem razvojnem dokumentu. Ker pa je bilo o tem že precej govora, bi se omejil le na nekaj osnovnih ugotovitev in zaključkov, ki bodo, upam, dali koncizno sliko o tem kar mislimo: 1) obstajajo razlogi tako za odprtost kot tudi za zapiranje (posebno, če upoštevamo odnos, ki ga ima v Trstu do nas italijanska večina), vendar je jasno, da pojmov ne gre radikalizirati, saj so si razne situacije med seboj kvečjemu slične, nikakor pa enake in zato se moramo problema lotevati z veliko dozo obejktivnosti in brez posploševanja; 2) vsi naši odbori morajo biti slovenski: to je prvo in osnovno načelo, ki mora voditi vsako naše društvo; 3) na mladinskem področju mora biti pedagoški kader izključno in brezkompromisno slovenski; 4) društva, katerih dejavnost se izpričuje samo z eno ekipo, morajo poskrbeti, da bo članstvo v njej večinoma slovensko; 5) divje iskanje rezultata za vsako ceno ni sprejemljivo. Moramo biti vrhunski, vendar predvsem v kvaliteti organiziranosti in ponudbe, kar je še posebno važno v perspektivi vabljenja v naše vrste otrok iz mešanih zakonov. Iz vsega zgornjega sledi ugotovitev, da smo že precej odprti ter da je potrebno to odprtost sedaj le uokviriti v neke sprejemljive in neškodljive okvirje. ZSSDI si že dolga leta prizadeva, da bi postalo enakovreden član CONI. Ali se je kaj premaknilo v tej smeri? Lani je izgledalo, da bomo le podpisali konvencijo s CONI-jem, ki bi nam dala status priključene organizacije s posebnimi zaslugami, kot je predlagal sam predsednik Ar-rigo Gattai in kar je maksimalno, kar lahko danes dosežemo na osnovi obstoječe zakonodaje in v pričakovanju globalnega zaščitnega zakona, ki naj obravnava tudi naš šport in našo organizacijo. Potem pa se je očitno nekaj zataknilo in vse je bilo zamrznjeno. Mislim, da poznamo razloge, ki so privedli do takega stanja in smo že začeli delati na tem, da jih odpravimo. Na žalost so temu botrovale okoliščine, za katere naše Združenje ni imelo nobene krivde in zato bomo potrebovali tudi zunanjo pomoč. Računamo, da nam bo v tem - poleg naših političnih predstavništev - v veliko oporo tudi olimpijski komite Slovenije, kar nam je potrdil sam predsednik Janez Kocjančič na svojem nedavnem obisku pri nas ob priložnoti manifestacije Naš športnik 92. Slovenski šport v Italiji ima tesne stike s Slovenijo, s čimer v veliki meri prispeva k rušenju meja in ustvarjanju enotnega športnega prostora. Katere so glavne oblike tega sodelovanja? Naši stiki s Slovenijo so vedno bili zelo dobri. Neprekinjeno tesno sodelujemo s Športno zvezo Slovenije, od njegovega nastanka pa tudi z olimpijskim komitejem. Poleg tega imamo redne stike tudi s Športno zvezo v Celovcu in preko Športne zveze iz Ljubljane tudi s Slovenci na Madžarskem. S tem prispevamo k uresničitvi enotnega telesno-kulturnega prostora na celotnem teritoriju, kjer Slovenci živimo in dokazujemo, kako se da sodelovati kljub temu, da so posamezne problematike in stvarnosti med seboj precej različne. Da so ti stiki zares dobri in konstruktivni, dokazuje tudi dejstvo, da imamo svojega predstavnika tako v predsedstvu Športne zveze Slovenije kot tudi v vodilnih organih raznih strokovnih zvez in v odboru za podeljevanje Bloudkovih nagrad. Isto bomo skušali doseči tudi pri Olimpijskem komiteju. Glede konkretnega sodelovanja moram reči, da smo doslej imeli največ koristi mi zamejci, s tem, da smo črpali predvsem na strokovnem področju. V bodoče pa se bomo, če lahko tako rečem, »oddolžili« s tem, da bomo odigrali konkretno vlogo posrednikov vezi med italijanskim športnim svetom in strokovnimi organi in ustanovami v Sloveniji, ki so po osamosvojitvi postali državni organizmi © FOR TRANS s.r.l. ŠPEDITERSKO PODJETJE IN MEDNARODNI PREVOZI Tovorni terminal Fernetiči - Italija - Tel. (040) 216971 - Fax (040) 214181 URAD V NOVEM PRISTANIŠČU HG-71 - TRST FOR TRANS s.r.l. Predstavništvo v BUDINPEŠTI XII Gyori Ut. 18-VII 2 - Tel. 2020374 GENERALSPED s. r. I. ŠPEDITERSKO PODJETJE IN MEDNARODNI PREVOZI Tovorni terminal v Štandrežu - Gorica Tel. (0481) 20045 - 20546 AMATERSKI NOGOMET / NOVOLETNI PREDAH Obračun naših ekip pozitiven Večina bližja vrhu kot kritičnim vodam in bodo vodili neposredne stike z odgovarjajočimi organizmi v Rimu. Poleg tega pa nas bodo v bodoče še bolj silile k sodelovanju splošne razmere v katerih se šport nahaja tako v Sloveniji kot pri nas. Morda čudno zveni, vendar so ti problemi zelo slični, posebno kar zadeva finančni položaj in splošno priznanje s strani političnih organov. Kljub temu, da je šport tu in onstran meje zelo razširjen in igra vidno socialno vlogo ter je obenem veliko propagandno sredstvo za uveljavljanje Slovenije v svetu in manjšine v Italiji, v družbi še nima tistega mesta, ki mu po svoji razširjenosti in pomembnosti pripada in je še prevečkrat zapostavljena dejavnost. Kot osrednje športne organizacije smo napeli vse sile, da bi si izborili v družbi mesto, ki nam upravičeno pripada. Sedaj je potrebno le, da se nam v teh naporih pridružijo tisti, ki odločajo na naj višjem družbenopolitičnem nivoju tako v Sloveniji kot pri nas. Kaj bi v novem letu zaželeli zamejskemu športu? Najprej to, kar se tesno povezuje s prejšnjim odgovorom in sicer, da bi naše športno gibanje doseglo popolno ovrednotenje, tako s strani italijanskih kot tudi manjšinskih forumov. Rekel sem ovrednotenje in ne samo priznanje, saj nam le to ne zadostuje in se mora izkazati tudi s konkretnimi dejanji. Potem še želja, da bi gospodarske strukture še naprej, kljub trenutnim težavam, podpirale prizadevanja naših športnih delavcev, saj brez te konkretne pomoči naš šport ne bi mogel doseči dosedanjih rezultatov in dosedanjega razvoja. Končno še voščilo vsem športnikom in športnim delavcem, da v letu 1993 dosežejo vse zastavljene cilje, predvsem pa, da bi skupno naredili še dodatni korak naprej na poti mesebojne pomoči in sodelovanje, kar je po našem predpogoj in osnovno izhodišče, da obdržimo tudi v bodoče to, kar smo znali ustvariti v zadnjih desetletjih. Obvestila ZSSDI obvešča, da bo od 4. do 9. januarja urad v Trstu odprt od 9. do 13. ure. SD POLET v obvešča, da bo 25. redni letni občni zbor v četrtek, 14. januarja 1993, v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Devni red: 1. poročila, 2. razprava, 3. razno. Vabljeni! SMUČARSKI ODSEK SPDT sporoča, da se nadaljuje vpisovanje za smučarski tečaj, ki se bo začel 10. januarja. Prijave sprejema načelnica smučarskega odseka Valentina Fachin na tel. št. 634648 ob urah obedov. Na razpolago je še nekaj prostih mest. SD BREG - SMUČARSKA SEKCIJA organizira 10., 17., 24., in 31. januarja 1993 smučarske izlete z možnostjo tečajev, katere bodo vodili društveni kvalificirani vaditelji. Prvi izlet bo v avstrijski Gerlitzen (Kanzel) blizu Beljaka. Vpisovanje za prvi izlet bo 4. in 5. januarja v občinski telovadnici od 20.30 do 22.00. SK BRDINA organizira v nedeljo, 10. januarja 93, avtobusni izlet v Forni di Sopra. Vpisovanje na sedežu kluba, Proseška ulica 131 na Opčinah, samo 4. in 5. januarja od 19.30 do 20.30. SK DEVIN organizira 3., 10., 17. in 24. januarja prevoz in tečaj na snegu v Podkloštru (Arnoldstain). Za informacije in vpisovanje lahko telefonirate Skerku - 200236 ali Sosiču 220423. Bruno Rupel Amaterska nogometna prvenstva bodo zaradi praznikov prekinjena do 10. januarja. Ce upoštevamo, da so v promocijski 1. in 2. AL odigrali že 13 kol in da so v prvenstvu 3. AL prišli na pol poti (v nedeljo so igrali pare zadnjega kola prvega dela), lahko naredimo že prve obračune o dosedanjem poteku prvenstev in pogledamo,'kako so se odrezale naše ekipe. PROMOCIJSKA LIGA V tem prvenstvu bosta imela, kot kaže, glavno besedo vsaj kar se tiče napredovanja S. Luigi in Trivignano, ki sta doslej doživela le en sam poraz in si delita prvo oziroma drugo mesto na lestvici. Dobro se je doslej odrezala tudi Juventina, kljub temu, da morda z disciplinskega vidika ni preveč blestela, saj so štiri izključitve v tem delu prvenstva za to ligo le preveč. Upoštevajoč, da je letošnji cilj Juventine uvrstitev na sredino lestvice, mislimo da ne bo imela problemov, če bo igrala kot doslej, ko je zbrala povprečno kar 1, 3 točke na tekmo. Proseško Primorje pa najbrž plačuje davek novinca v ligi. Čeprav rdečo-rumeni po prikazani igri niso zatajili, re-zulati niso bili najboljši. Po napredovanju v ekipi sicer ni bilo velikih sprememb, Sullinija in Pipana, ki sta se odločila, da ne igrata več, je društvo nadomestilo z Auberjem (Zarja) in Palumbo (Kras), vendar doslej sta igrala vsak le po štiri tekme. To jasno dokazuje, da izbira ni bila najboljša. Take pomanjkljivosti bo za izboljšanje rezultatov zato treba odpraviti. Položaj Primorja je precej kritičen, vendar če bo ekipa po nadaljevanju odločno reagirala s serijo pozitivnih rezultatov nič še nič izgubljenega- 1. AMATERSKA LIGA Neporažena tržaška Ponziana in Staranzano sta v skupini B verjetno razred zase in vodita na lestvici. Edina, ki jih trenutno lahko ogroža je Mossa, ki prav tako še ni izgubila. Kriška Vesna pa se dobro drži na četrtem mestu in s tem popolnoma izpolnjuje zastavljeni cilj, saj so Križani imeli za cilj solidno uvrstitev. Doslej je Vesna izgubila le s prvouvrščeno Pon-ziano in s tem zadovoljila svoje najvijače, ki so večkrat morda preveč kritični do svoje ekipe. Kot v lanskem prvenstvu tudi letos »plavim« morda manjka spreten strelec, saj je obramba še kar zanesljiva. Skoda le, da smo v teh prvih 12 tekmah zabeležili že sedem izključitev in če k temu dodamo še poškodbe, je imel trener Petagna večkrat probleme s sestavo ekipe, ker Križani nimajo mladinskega odseka. V nadaljevanju pa Vesna lahko še izboljša svoj položaj, če bo igrala vedno tako požrtvovalno in zagrizeno kot doslej. Tudi zarjani so v tem delu prvenstva prijetno presenetili, če upoštevamo, da je njihov cilj obstanek v ligi. Po lanski težki preizkušnji v tej ligi, ko si je Zarja zagotovila obstanek šele v predzadnjem kolu, letos niso hoteli več tvegati. Poskrbeli so za ojačitve, ki so sodeč po dosedanjih rezultatih povsem posrečene. Čeprav je Zarja doživela le dva poraza, je le trikrat zmagala, kar pomeni da je dosegla največ neodločenih rezultatov (osem). Zato navijači upajo, da bodo Bazovci v nadaljevanju prvenstva v prvi vrsti bili bolj pazljivi v obrambi, ker doslej so dobili že 12 golov. Obenem se bodo morali pobojšati tudi iz disciplinskega vidika, saj je skupno je 19 nogometašev moralo že presedeti 9 nedelj zaradi izključitev. 2. AMATERSKA LIGA V skupini D sta doslej najuspešnejša Zaule in Santamaria, čeprav le z rahlo prednostjo nad ostalimi, ki že ogrožajo vrh lestvice. Med temi je tudi trebenski Primorec, ki je letos precej pomladil ekipo in zato startal brez velikih ambicij. Doslej pa so Trebenci igrali res zanesljivo, posebno doma. Od 15 osvojenih točk so jih v Trebčah zbrali kar 11. Ce bi Primorcu šlo tako dobro tudi v gosteh (v šestih tekmah je zbral 4 točke), gotovo ne bi imel konkurentov v tej skupini. V nadaljevanju bodo morali Trebenci izboljšati rezultate v gosteh, sicer pa bodo tudi z dobrimi rezultati doma gotovo prišli do programiranega obstanka v ligi. Četrto mesto s Primo-recem si deli Kras, ki je tudi zbral več točk doma kot v gosteh. Pri tem pa moramo dodati, da so Kraševci prav na tujem presenetili prvouvrščene Zaule in tretjeuvrščeni Lavarianese. Dobra uvrstitev Krasa nedvomoma predstavlja lep uspeh, če računamo, da je letos prišlo v vrstah Krasa do precejšnjih sprememb. Seveda pa ne moremo mimo dejstva, da ne bi omenili spretnega napadalca La Calamite, ki se je že lani dobro izkazal pri Bregu, letos pa pri Krasu potrjuje, da je zelo natančen pri zaključevanju, saj je dal že osem golov. Ce bo tudi v nadaljevanju La Calamita tako uspešen kot doslej, potem ima Kras zagotovljeno dobro uvrstitev na končni lestvici. V skupini F kot napovedano vlogo favorita igra Muggesana, ki je že sama na vrhu z dvema točkama prednosti nad Fincantierijem. Po odličnem začetku (5 tekem 8 točk) so Sovo dnj e nekoliko popustile in rezultati zato niso bili najboljši. Tudi po disciplinski plati ni bilo najboljše, kar dokazuje pet izključitev. Zato je prišlo po 10. kolu do zamenjave trenerja Module s Cupinijem. Kaže, da je po tej zamenjavi ekipa dobro reagirala in vlila navijačem mnogo upanja. Kot že v lanskem prvenstvu tudi letos so Sovodenjci pokazali, da so homogena enajsterica, ki v preostalem delu prvenstva lahko samo izboljša položaj na lestvici. Katastrofalno pa so letos začeli Brežani, ki so do prve točke prišli šele v sedmi tekmi. Položaj Brega je kljub šestim osvojenim točkam še vedno kritičen, če upoštevamo, da iz lige izpadejo zadnje tri ekipe. Trener Valdevit je doslej poskusil vse variante. Na igrišče je skupno poslal že 24 nogometašev, kar dokazuje, da vsaj kar se tiče številčnosti pri Bregu ni problemov in zaradi tega izključitve in poškodbe tu niso tako obcutlene kot pri drugih ekipah. Zato lahko upamo, da bodo predstavniki dolinske občine v povratnem delu prvenstva odločno reagirali in nadoknadili zamujeno in si s tem zagotovili obstanek v ligi, kar je tudi njihov glavni cilj. 3. AMATERSKA LIGA V skupini E je pa-driško-gropajska Gaja po 12 odigranih tekmah končala prvi del prvenstva na vrhu lestvice z 19 osvojenimi točkami. Gajevci, ki so lani izpadli iz 2. AL so letos starta-li na takojšen povratek med drugoligaše in s komaj osvojenim naslovom izpolnili pričakovanja. Doslej je Gaja doživela en sam poraz (2:1 Mon-tebello) in tega celo na domačih tleh. V ostalih tekmah so se gajevci vedno dobro odrezali, čeprav je moral trener Privileggi stalno spreminjati postavo in zato ni gola slučajnost, da je letos skupno poslal na grišče že 21 nogometašev. Sedaj ko se je Gaja vendarle prebila do vrha lestvice, navijači upajo, da bo ta položaj ohranila do konca in prestopila v višjo ligo. Doberdobska Mladost - čeprav je doživela le en sam poraz (S. Vito 3:0) -je končala prvi del prvenstva na četrtem mestu. Doberdobci so morda v tem delu prvenstva zapravili preveč točk doma (štirje neodločeni rezultati), obenem pa so prav tako doma (7 tekem) dobili preveč golov (devet). Tudi tu je imel trener Bruno Šuligoj stalne probleme s sestavo moštva, kar potrjuje dejstvo, da je doslej skupno poslal na igrišče že 24 nogometašev. Ce bodo v drugem delu prvenstva Doberdobci bili bolj pazljivi predvsem na domačih tleh, lahko samo še poboljšajo položaj in se celo vključijo v boj za sam vrh lestvice. ŠPORT Sobota, 2. januarja 1993 SMUČARSKI SKOKI / DRUGA TEKME TURNEJE INTERSPORT V GARMISCH - PARTENKIRCHNU V slabem vremenu slavil Kasal Matjaž Zupan odličen sedmi Italijan Lunardl na 4, mestu, Franci Petek za desetinko ostal brez točke . i 4* , —gn.-ri ** , ... Čeprav imajo pod seboj Garmisch, skakaklci nimajo časa uživati v pogledu (AP) i 'z*! Jasna Milinkovic GARMICH - PAR-TENKIRCHEN - Japonec Noriaki Kasai je enaindvajset let po rojaku Jukiu Kasaji zmagal na drugi tekmi Turneje Intersport na veliki olimpijski sk-lakalnici v Partenkirch-nu. Dvajsetletni študent iz Sappora je bil za tekmece nedosegljiv. Drugo mesto je zasedel Nemec Jens VVeissflog in tretje Avstrijec Andreas Gold-berg, največje presenečenje pa je Četrto mesto Italijana Ivana Lunar-dija. Slovensko zastopstvo je ponovno prišlo do točk po zaslugi Matjaža Zupana, ki si je s sedmim mestom priskakal novih devet točk za svetovni pokal. V meglenem vremenu je tekmovalcem, ki jih je na stadionu spodbujalo okrog 20 tisoC gledalcev, največ težav povzročal veter, ki je pihal s spremenljivo hitrostjo, občasno pa je bilo pravo brezvetrje,- V hudem mrazu se je tekma zelo zavlekla, kajti po štartni številki 25 je žirija zaradi dolgih skokov slabših skalacev skrajšala nalet in ponovila kvalifikacijski skok. Kljub velikim težavam ga je uspešno prestal tudi Samo Gostiša, ki še edini izmed naših tekmovalcev še ni osvojil točk za svetovni pokal in se še ne mora potegovati za uvrstitev med šestdeset najboljših; vsi skakalci s točkami se namreč že avtomatično uvrstijo v prvo serijo. 2e na začetku serije so izvrstno skočili Nemec Andreas Scherer (104 metre), Ivan Lunardi (105 metrov), Jens VVeissflog (104 metre) in nato še Noriaki Kasai (108, 5 metra) s številko 64. Samo Gostiša se še ni znebil slabega občutka za skakanje in je pristal pri 89 metrih. Tudi Franci Petek je bil s 96 metri za spoznanje »krajši« kot v kvalifikacijah. Matjaž Kladnik in . Matjaž Zupan sta s skokoma 99, 5 metra in 100 metra prišla na 11. oziroma 12. mesto in si tako priskakala lepo izhodišče za finalni poskus.Urban Franc se tudi ni najbolje znašel in je dosegel 86 metrov. V drugi seriji v konkurenci, v kateri so tekmovalci zaradi ponovno skrajšanega naleta dosegli krajše daljave, je Franci Petek skočil 94, 5 metra in zasedel »nehvaležno« šestnajsto mesto. Za točko v svetovnem pokalu mu je manjkala samo ena desetinka točke, tako da je bil svetovni prvak iz Val di Fiemme vidno razočaran. 2e dru- gič v tej sezoni je za las ostal brez točk. »Prvič sem skočil slabo. Od tekmovalca do tekmovalca se je spreminjala hitrost vetra. Razlike so resda majhne, vendar pa se zelo poznajo na daljavah. Pri tem je skakalec brez moCi.« Ob dokaj kratkih skokih v drugi seriji je Matjaž Zupan ponovno skočil izvrstno. Z 98 metri je prevzel vodstvo in si po petem mestu v Sapporu in desetem pred dvema dnevoma v Oberstdorfu že tretjič zapored priskakal točke. Kranjčan je bil nadvse zadovoljen. »Forma se je ustalila. Rezultat s treningov sem ponovil tudi sedaj na tekmi. Upam, da bo tako tudi v prihodnje,« je povedal najstarejši v našem moštvu. Takoj za njim je bil na vrsti mladi Matjaž Kladnik, ki pa se mu po zelo dobrih dveh skokih ni najbolje posrečil še tretji in je z desetega mesta zdrsnil na petindvajseto. Ker se je veter do konca tekmovanja vendarle ustalil, ni prišlo do nobenih presenečenj. Skakalci so se danes preselili v Innsbruck, kjer bo ob 12. mi uradni trening, tekma na skakalnici Bergisel pa bo v nedeljo. Po dveh tekmah vodslvo prevzel Goldberger V svetovnem pokalu Rathmayr trdno na vrhu V pokalu narodov Slovenija za zdaj šesta VRSTNI RED 1. Kasai (Jap) 220, 8 (108, 5 m + 97, 5 m) 2. VVeissflog (Nem -na sliki) 219, 4 (104 + 98, 5) 3. Goldberger (Avt) 216, 5 (100, 5 + 101, 0) 4. Lunardi (It) 211, 1 (105,0 + 95, 5) 5. Rathmayr (Avt) 210, 8 (100, 0 + 98, 5) 6. Scherer (Nem) 209, 3 (104, 0 + 94, 5) 7. Zupan (Slo) 207, 6 (100, 0 + 98, 0) 8. Hakala (Fin) 207, 0 (99.5 + 97) 9. Harada (Jap) 204, 7 95, 5 + 99, 0) 10. Haim (Avt) 203, 9 (99, 0 + 96, 0) 11. Vettori (Avt) 201, 8 (95, 5 + 98) 12. Kuttin (Avt) 198, 7 (96, 5 + 95, 5) 13. Šakala (Ceš) 197, 5 (102, 0 + 89, 5) 14. VVangler (Nem) 196, 8 (99, 5 + 94, 0) 15. Jesin (Rus) 196, 7 (95, 0 + 97, 0) 16. Petek (Slo) 196, 6 (96, 0 + 94, 5) 25. Kladnik (Slo) 191, 5 (99, 5 + 89, 5) 27. Holhvarth (Avt) 184, 8 (94, 0 + 89, 5) Slovenca Gostiša in Franc (49. in 57. v prvi seriji) in Italijana Cec-con (39.) ter Vellar (60.) se niso uvrstili v finalno serijo. VRSTNI RED PO 2 TEKMAH 1. Goldberger (Avt) Mfžmm 453, 9; 2. Kasai (Jap) 451, 1;, 3. VVeissflog (Nem) 437, 7; 4. Rath-mayr (Avt) 433, 3; 5. Harada (Jap) 433, 0; 6. Zupan (Slo) 419, 6; 7. Duffner (Nem) 416, 5; 8. Šakala (Češka) 416, 2; 9. Haim (Avt) 412, 7; 10. Hakala (Fin) 411, 9; 11. Lunardi (It) 410, 8; 12. Kladnik (Slo) 407, 4; 19. Petek (Slo) 386, 4; 34. Gostiša (Slo) 276, 7; 40. Franc (Slo) 255, 8. SVETOVNI POKAL 1. Rathmayr (Avt) 132; 2. Goldberger (Avt) 67; 3. Duffner (Nem) in Kasai (Jap) 51; 5. Hol- lvvarth (Avt) 47; 6. De-laup (Fra) in Myrbakken (Nor) 43; 8. Otessen (Nor) 39; 9. Higashi (Jap) 37; 10. Šakala (Ceš) 35; 11. Franc (Slo) in VVeissflog (Nem) 33; 14. Zupan (Slo) 28; 25. Lunardi (It) 12; 29. Kladnik (Slo) in Ceccon (It) 8; 34. Petek (Slo) 5 itd. POKAL NARODOV 1. Avstrija 327; 2. Japonska 139; 3. Norveška 111; 4. Nemčija 96; 5. Francija 83; 6. Slovenija 74; 7. Češkoslovaška 36; 8. Švica 35. 9. Švedska 27; 10. Italija 20 itd. RALLY / VČERAJ START 15. DIRKE PARIZ-DAKAR SILVESTRSKI TEK / SAP PAULO NOVICE PARIZ - S prologom (3, 5 km), na katerem sta bila ex-aequo prva Francoz Pierre Lartigue in Finec Ari Vatanen (oba na citroenu), se je včeraj zaCel avto-mo-to rally Pariz - Dakar (na sliki start) . Z motorji pa je bil najboljši Francoz Brucy na hondi. Letošnji rally je precej »siromašen«, pedvsem zaradi novega francoskega zakona, ki prepoveduje reklamo cigaret na vseh športnih prireditvah. Na dlani pa je, kaj je vsa ta leta pomenila tobačna industrija prav na tem »maratonskem rallyju«, ki je izgubil nekdanji lesk. Letos se je namreč prijavilo le 155 voznikov (kar tretjina manj od najmnožičnejših izvedb), na sporedu bo manj tekmovalnih dni (le 15 dni namesto treh tednov) in tudi proga bo krajša (8.877 km). V Afriki bo karavana pilotov prevozila le štiri 1 države (Maroko, Alžirijo, Mavretanijo in Senegal), ker letos organizator ni našel skupnega jezika z libijsko vlado, da bi lahko vozili tudi po tej državi. S skrajšanjem proge pa je upati, da bo tudi nezgod na tem rallyju manj, saj je ta prireditev doslej terjala že 30 smrtnih žrtev, med katerimi je bil tudi sam pobudnik tega rallyja Thierry Sabine. Ne glede na ekonomske težave pa je tudi povsem jasno, da za to prireditev ni vec takšnega zanimanja kot pred leti in da poCasi hira. Prvič na tem rallyju ne nastopajo italijanski motorji cagiva in gillera. Pred dvema letoma je Cagiva slavila z Edijem Oriolijem, ki pa se je sedaj odločil za avtomobile, in sicer za mercedes. ŠAH / V ORGANIZACIJI SŠZ Danes v Celovcu začetek dveh deželnih prvenstev CELOVEC - V koroškem glavnem mestu se začne danes, v soboto popoldne, Zensko in mladinsko deželno prvenstvo 1993 v šahu. Organizacija in izvedba prvenstva je v rokah Slovenske športne zveze, za tekmovanje se je kvalificiralo 12 igralcev v mladinski kategoriji do 18 let in 12 žensk. Obe prvenstvi se igrata po švicarskem sistemu, na obeh pa je z igralci zastopana tudi Slovenska športna zveza. Pri ženskah igra tudi mladinka Dunja Lukan, pri mladincih pa bo na- stopil njen brat Aleksander Lukan. Za deželno prvenstvo sta se prav tako kvalificirala brata Harald in Hans-Christian VVolte, oba člana Slovenskega športnega kluba »Obir« iz Železne Kaple. Deželno prvenstvo (2. do 6. januarja) se igra v dvorani gostilne Miiller v Celovcu-St.Martin. Slovenska športna zveza je prva slovenska organizacija, kateri je bila poverjena organizacija koroškega prvenstva v šahu, tako da je to hkrati tudi priznanje uspešni dejavnosti slovenskega šahovskega športa. (I. L.) Mehikanka Diazova in Kenijec Chimwoyo Že tretjo zmaga mehiške atletinje MARATON / BOČEN Premoč kenijskih atletov; Koech pred Hanneckom SAO PAULO - Kenijec Simon Chimwoyo (na sliki) in Mehikanka Maria del Carmen Diaz sta slavila na tradiocional-nem, že 68. silvestrskem teku v Sao Paulu. Medtem ko je prvič na tem teku zmagal Afričan, pa je to že tretja osebna zmaga Diazove, ki je prej slavila v letih 1989 in 1990. Ce je podvig uspeh Mehikanki, da je kar trikrat posegla po prvem mestu, pa se to ni posrečilo Mehikancu Arturu Bar-riosu, ki se mu je izmuznilo zmagoslavje prav v zadnjih metrih, ko ga je v finišu prehitel Kenijec Chimvvojo. Barrios je namreč zmagal leta 1990 in 1991. Kenijski in mehikanski atlet sta takoj prevzela vodstvo. Dva km pred ciljem je Barrios silovito potegnil in si prislužil 40 m prednosti. Mehiški atlet je bil že prepričan o svoji zmagi, ko ga je Kenijec 500 m pred ciljem dohitel in si silovitim spritnom tudi zmagal. Veliko lažja pa je bila zmaga v ženski konkurenci mehiške predstavnice Carmen Diaz, ki je v glavnem nadzorovala tek in nato v sprintu zmagala. VRSTNI RED Moški: 1. Chimwoyo (Ken) 44:08, 2: Barrios (Meh) 44:17, 3. Pazin • (Braz) 44:55, 4. Cordero de Lima (Braz) 45:02, 5. Freitas (Braz) 45:14, 6. Dos Santos (Braz) 45:30. Zenske: 1. Diaz (Meh)' 54:00, 2. De Oliveira (Braz) 54:19, 3. Tenorio (Ekv) 54:39, 4. Cordeiro (Braz) 54:50, 5. Servin (Braz) 55:20, 6. Schmidt (ZDA) 55:30. BOČEN - Kenijecj Jonah Koech je osvojil maraton sv. Silvestra v Boc-nu. Koech je bil oster boj skoraj do konca z lanskim zmagovalcem Phil-limonom Hanneckom. Na odlično tretje mesto se je uvrstil Italijan-Francesco Bennici in zelo dober je bil tudi Christian Leuprecht na petem mestu. Precej pa sta razočarala Kenijca Richard Chelimo in Barnaba Korir, ki sta se morala zadovoljiti s 4., oz. 7. mestom. Odpovedal je tudi Italijan Di Napoli (le 15.). Med ženskami je sla- vila zmago Rusinja Ljudmila Borisova. Moški (10 km): 1. Koech (Ken) 28:24, 8, 2. Hanneck (Zim) 28:28, 1, 3. Bennici (It) 28:32, 3, 4. Chelimo (Ken) 28:35, 7, 5. Leuprecht (It) 28:38, 6, 6. Zitouna (Mar) 29:02, 6, 7. Korir (Keri) 29:11, 0, 8. Chesi-re (Ken) 29:12, 0, 9. Al-liegro (It) 29:12, 5, 10. Thackery (VB) 29:22, 9. Zenske (5 km): 1. Borisova (Rus) 16:04, 3, 2. Griffits (J. A fr) 16:06, 1, 3. Van Hulst (Niz) 16:07, 8, 4. Loroupe (Ken) 16:17, 9, 5. Sorokivskaja (Kaz) 16:29, 7. Michael Jordan šampion šampionov PARIZ - Francoski športni časopis L‘Equipe je ameriškega košarkarja Michaela Jordana proglasil za šampiona šampionov v letu 1992. Za njim se je uvrstil atlet Carl Lewis, tretji je bil Nigel Mansell, Četrti pa kolesar Miguel hidurain. Tudi Goran Ivaniševič na turnirju v Milanu MILAN - Kar osem od prvih 12 najboljših teniških igralcev na svetu se bo udeležilo velikega mednarodnega turnirja »Murattfs indoor«, ki bo od 8. do 14. februarja v športni hali Assago v Milanu. Turnirja se bodo udeležili tudi Stefan Edberg, Goran Ivaniševič in Boris Becker, ki so seveda glavni favoriti milanske prireditve.Zasedba na tem turnirju bo zelo kakovostna. Prisotni bodo namreč poleg Ed-berga (št. 2 na svetu), Ivaniševiča (št. 4) in Beckerja (št. 5) še Korda (7), Lendl (8), Krajicek (10), Forget (11), Ferreira (12), Costa (14), Stich (15), Bruguera (16), Volkov (17), Medvedev (24), Cesnokov (32), Rosset (35) in Camporese (42). Smrt smučarskega tekača na tekmi na Tridentinskem OSSANA (TRENTO) - 24-letni smučarski tekač Andrea Trenti je umrl med tekmo v štafeti za trofejo Ossane. Nesrečni Trenti, ki je tekmoval za društvo Carisolo, se je po sedmem kilometru počutil slabo, pomaknil se je na rob proge, tam pa se je zgrudil na tia in umrl za srCno kapjo. Prvo pomoC mu je nudil tekmovalec, ki je pritekel takoj za njim. Vsa prizadevanja, da bi nesrečnega Trentija oživili z umetnim dihanjem, so bila zaman. Hokej na ledu: Malmo evropski klubski prvak DUESSELDORF - Malmo je v Diisseldorfu osvojil naslov evropskega klubskega prvaka v hokeju na ledu. V velikem finalu so Švedi po kazenskih strelih z 1:0 premagali Dinamo iz Moskve, potem ko so se regularni Cas in podaljški konCali neodločeno s 3:3. V malem finalu za 3. mesto pa je finski klub Jokerit iz Helsinkov odpravil milanske Lionse s 4:2 (2:0, 2:1, 0:1). Ekipa Kanade osvojila Spenglerjev pokal DAVOS - Na mednarodnem turnirju v hokeju na ledu za Spenglerjev pokal v švicarskem Davosu je prvo mesto osvojila ekipa Kanade, ki je v finalu po podaljšku premagala Farjestads s 6:5. Po regularnem Času je bil izid izenačen 5:5 (1:1, 2:2, 2:2). Fuigor Fidenza prvi na turnirju v Cannesu CANNES - Odbojkarice Fulgorja iz Fidenze so osvojile prvo mesto na mednarodnem turnirju v Cannesu, na katerem je nastopilo sedem ekip iz sedmih držav. Italijanke so v velikem finalu premagale ekipo Zagreba s 3:2 "(10:15, 16:14, 4:15, 15:9, 15:11). i ":i‘JU p .......1.pip I ' j i— f i ■9 1F15: .:.x*M&SŠ8fe? :>Sx*: JiillJI * ■ Hill ii O zvestobi red vašim pragom, navsezgodaj zjutraj, v dežju ali snegu, najdete lahko le najzvestejše prijatelje. Primorski dnevnik je prav gotovo eden od teh. Ce se naročite, bo brez vsakega dodatnega stroška, skozi vse leto prihajal k vam domov, vsak dan v tednu. Se naprej bo zvesto beležil življenje naše zamejske stvarnosti, s sodobnim, kvalitetnim in popolnim informativnim pristopom. Cena celoletne naročnine za 360 številk je 300.000 lir. Še naprej vam bomo brezplačno nudili male oglase in čestitke. Naročnino lahko poravnate do 31. januarja 1993 na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici, pri raznašalcih časopisa ter pri slovenskih denarnih zavodih na sledičih tekočih računih: Kmečka Banka Gorica, t.r. 67696 • Kmečko-delavska hranilnica in posojilnica v Sovodnjah, t.r. 504/6 • Kmečko obrtna hranilnica Doberdob, t.r. 1910/2 Kmečka in obrtna hranilnica in posojilnica v Nabrežini, t.r. 800141/9 • Hranilnica in posojilnica Opčine, t.t. 10730 • Tržaška kreditna banka, t.r. 6986/92 Poravnate jo lahko tudi v treh štirimesečnih obrokih po 105.000 lir. /Primorski Naš veliki dnevnik. PRIREDITVE Gledališča Glasba Razne prireditve | Razstave Slovenija LJUBLJANA CANKARJEV DOM V PRIHODNJIH DNEH: 5. in 6. januarja ob 21.uri (Ovalna dvorana) Gregor Strniša: Žabe. Prva in druga premiera, v produkciji Koreodrame Ljubljana in CD. Vstopnice 1000 SIT. 7., 8. in 9. januarja ob 21. uri Gregor Strniša: Žabe. 10. januarja ob 18. uri VV.Shakespeare: Kralj Lear. Za abonente MGL. 17., 18., 19., 20. in 21. jan. ob 19.00 in 21.30 uri Molitveni stroj Noordung. Balet Opere in baleta SNG Ljubljana. Informacije na tel. 061/222-815. DRAMA SNG LJUBLJANA V PRIHODNJIH DNEH: 4. januarja ob 19.30 uri Molibre: Svatba po sili (Dijaški 7 Večerni in izven). 5. januarja ob 19.30 uri Strniša: Samorog (za Gimnazijo Poljane, Sr. elektrotehniško šolo in izven). Informacije in rezervacije na tel. 061/221-511. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO V PRIHODNJIH DNEH: 4. januarja ob 18.00 Petan: Don Juan in Leporella. Zaključena za šolo. NAPOVEDUJEMO: 8. januarja ob 19.30 uri premiera drame A.P.Cehova in T.Brascha: Platonov v režiji Janeza Pipana. Tel. 061/ 210-852. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE DANES: ob 16. in 19.30 uri Levstik-Jovano-viC-PartljiC: Martin Krpan (za izven). Informacije na tel. 061/312-860. MARIBOR SNG OPERA V PRIHODNJIH DNEH: 5. januarja ob 19.30 G.Puccini: La boheme. Za red zeleni. 6., 7., in 8. januarja ob 19.30 balet Luna nad Mississippijem (razprodaja grehov). Informacije na tel 062/211-461. CELJE SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE V PRIHODNJIH DNEH: 5. januarja ob 17.00 uri in 6. januarja ob 10.00 uri Vitrac: Victor ali otroci na oblasti. 8. januarja ob 10.45 Molidre: Namišljeni bolnik. Za Gimnazijo center Celje. Tel. 063/25-332. ROGAŠKA SLATINA KRISTALNA DVORANA V PRIHODNJIH DNEH: 7. januarja ob 20.uri Kabaret 20. stoletja - As Time Goes By. Darja Švajger, vokal in Peter VVegele, klavir, gostovanje SNG Maribor. SOLKAN PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALISE V PRIHODNJIH DNEH: 6. januarja ob 20. uri predpremiera (za red Sreda in izven) Roger Vitrac: Volkodlak- Don Juan v norišnici. 7. janurja ob 20. uri premiera. Režija: Dušan Jovanovič. Nastopa ansambel PDG z gostoma Radetom Ser-bedžijo in Veroniko Drolc. Tel. 065/25-326. Furlanija-Julijska krajina TRST SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE KULTURNI DOM NAPOVEDUJEMO: v Četrtek, 7., v ponedeljek, 11. in v torek, 12. januarja 1993 ob 16.00 ter v torek, 10. januarja 1993 ob 20.00: Češnjev vrt A.P. Čehova v režiji B. Kobala. V soboto, 9. januarja 1993, in v nedeljo, 10. januarja ob 16.00 gostuje SLG iz Celja s predstavo F. Schillerja »Razbojniki«. Od 13. do 19. januarja 1993 ob 10.00 bo SSG uprizoril Andersenovo pravljico »Cesarjeva nova oblačila« v režiji V. Jurca. GLEDALIŠČE ROSSETTI NAPOVEDUJEMO: od 5. do 10. januarja 1993 gostovanje gledališke skupine Teatro di Sarde-gna z delom A. Brofferia II Vampiro. Režija Bep-pe Navello. V glavni vlogi Giustino Durano. Predstava v abonmaju: odrezek 2B (alternativno). Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti (tel.630063, od 9.00-12.30 in od 15.30-19.00) in v gledališču Rossetti (tel. 54331 od 14.00-19.15). DVORANA TRIPCOVICH NAPOVEDUJEMO: od 12. do 24. januarja 1993 Čajkovski - balet Hrestač (Lo schiacciano-ci). Balet in orkester gledališča Verdi, dirigent Guerrino Gruber. Koreografija Giuliana Baraba-schi. GLEDALIŠČE CRISTALLO DANES: ob 20.30 gostovanje gledališke skupine Teatro d’arte iz Rima z delom Augusta Strindberga Danza di morte. Režija Antonio Ca-lenda. V glavnih vlogah Anna Proclemer in Gabriele Ferzetti. Premiera. TRŽIČ NAPOVEDUJEMO: v Četrtek, 7. in v petek, 8. januarja 1993 gostovanje gledališke skupine Tea-tridithalia Elfo Portaromana Associati Compa-gnia Teatro delVElfo z delom R. W. Fassbinderja po Goldoniju La bottega del caffe. Režija Ferdinande Bruni in Elio De Capitani. ČEDAD GLEDALIŠČE RISTORI NAPOVEDUJEMO: v ponedeljek, 18. januarja 1993 bo ZadrugA Gruppo Gitiesse predstavila J. Keseringovo delo »Arsenik in stare Čipke« z G. Gieijesenom, Iso Barzizzo, Marino Suma in Regino Bianchi. Režija Mario Monicelli. VIDEM GLEDALIŠČE LUIGI BON NAPOVEDUJEMO: 15. in 16. januarja 1993 gostovanje gledališča Teatro delle Briciole z delom II grande racconto. Koroška CELOVEC MESTNO GLEDALIŠČE DANES: ob 19.30 ponovitev - Orfej v podzemlju - Jacques Offenbach. JUTRI: ob 15.00 - Die VViderspenstigen Zah-mung (Komedija W. Shakespeareja). V PRIHODNJIH DNEH: v torek, 5. januarja -Orfej v podzemlju (Jacques Ofenbach), ponovitev. Slovenija LJUBLJANA CANKARJEV DOM V PRIHODNJIH DNEH: 6. janurja ob 19.30 (Gallusova dvorana) gostovanje mladinskega pevskega zbora in plesne skupine Naš dom - San Justo, Argentina (slovenske in argentinske pesmi in plesi). Vstopnina je 500 SIT. 7. in 8. januar koncert orkestra Slovenske filharmonij (modri abonma). Dirigent: Tadeuscz Wojciechowski. Solistka: Elizabeth Leonskaja, klavir. Program: Lipovšek, Schumann, Brahms. Informacije na tel. 061/222-815. TIVOLSKI GRAD V PRIHODNJIH DNEH: 6. januarja ob 18.uri Muza pri muzi - Koncert duo violonCel: Eva Julija recnik in igor Mitrovič. V organizaciji Glasbene mladine ljubljanske. Tel. 061/322-367. FRANČIŠKANSKA CERKEV JUTRI: ob 20. uri koncert Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič z dirigentom Stojanom Kuretom zaključuje cikel Božičnih koncertov v ljubljanskih cerkvah, v organizaciji Društva za oživljanje kulturne podobe starega mestnega jedra. CELJE SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE DANES: ob 19.30 Novoletni gala koncert v izvedbi Policijskega orkestra iz Ljubljane s solisti. Dirigent Milivoj Surbek. Predprodaja vstopnic v Promusici Celje, Zidanškova 25. DORNBERK ŽUPNIJSKA CERKEV DANES: ob 18. uri božični koncert Fantovskega okteta, pod vodstvom Alojza Vodopovca. BIUANA V GORIŠKIH BRDIH ŽUPNIJSKA CERKEV V PRIHODNJIH DNEH: 5. januarja ob 19. uri božični koncert moškega pevskega zbora Provox iz Nove Gorice, pod vodstvom Tanje Kuštrin. VELENJE DOM KULTURE DANES: ob 17. uri Koledniki iz Krope, Koled-niški instrumentalni trio ter Zlata in Dragiša Ognjanovič- vokal, Edi Gašperšič- klavir. Cena vstopnice 200 SIT. Furlanija-Julijska krajina TRST GLEDALIŠČE ROSSETTI NAPOVEDUJEMO: v ponedeljek, 11. januarja 1993 ob 20.30 koncert Tržaškega koncertnega društva. Nastopil bo Michele Campanella. 25. januarja 1993 koncert Francesca De Gregorija; 26. in 28. marca musical My fair lady s San-drom Massiminijem; 29. in 30. aprila koncert Giorgia Gaberja. ŠTIVAN STIVANSKA CERKEV V PRIHODNJIH DNEH: v nedeljo, 10. januarja 1993, ob 20.30 bo v štivanski cerkvi nastopil orkester Opera giocosa pod vodstvom Severina Zannerinija in zbor Citta di Trieste pod vodstvom prof. Marie Susovski-Semeraro. Na programu Haendel in C. Saint-Saens. Koncert organizira Glasbena šola Punto musicale iz Sesljana s podporo Dežele FJK, izkupiček večera pa je namenjen Združenju AGMEN. Vstop prost. TRŽIČ OBČINSKO GLEDALIŠČE NAPOVEDUJEMO: v sredo, 13. januarja 1993, ob 20.30 koncert orkestra Radiotelevizije Slovenije pod vodstvom Antona Nanuta, pianist Fran-cois Joel Thiollier. Na programu Rimskij-Kor-sakov, Prokofiev, Snitke, Skrjabin. Koroška SENTPRIMOŽ KULTURNI DOM JUTRI: ob 14.30 - Novoletni koncert SPD »Danica«, sodelujejo: otroški zbor iz Skocijana, oktet Suha, MePZ »Danica«. CELOVEC DOM GLASBE (Velika dvorana) V PRIHODNJIH DNEH: v četrtek, 7. t.m., ob 19.30 - Koncertni veCer Elene Denisove (violina) in Alekseja Kornienka (klavir). Na sporedu F. •Schubert, S. Prokofjev, I. Strawinsky, J. Brahms. LJUBLJANA CANKARJEV DOM V PRIHODNJIH DNEH: od 6. do 13. januarja ob 20.uri (Kosovelova dvorana) Boemsko življenje, film režiserja Akija Kaurismakija. Vstopnina je 300 SIT. Od 7. do 11. januarja Dnevi plesa ’93 v organizaciji Zveze kulturnih organizacij Slovenije in CD. Informacije na tel. 061/222-815. KLUB K 4 JUTRI: ob 22. uri Roza Zur za preživetje; posebno presenečenje. V PRIHODNJIH DNEH: 4. januarja ob 21. uri Pogovor o Krishnamurtiju, ki ga bo vodil Zivan Kremelj s prijatelji. 7. jan. ob 20. uri Srečanje prostovoljcev iz begunskih centrov. VroCi telefon 061/113-282. PTUJ GALERIJA FLORIJAN DANES: ob 21. uri multimedialni projekt Flo-rijanovo rojstvo. Posneta in živa glasba (bas, kitara), ples, drama, razstava fotgorafij. Število obiskovalcev omejeno (30). Karte lahko nabavite pš-ri blagajni galerije med 9. in 13. uro. POSTOJNA POSTONJSKA JAMA DANES IN V PRIHODNJIH DNEH: Žive jaslice 2. in 3. januarja 1993 ob 16., 17., 18. in 19. uri. 5. jauarja ob 16., 17. in 18. uri. 6. januarja ob 16. in 17. uri. Cena vstopnice za otroke 250 SIT oz. 11 DM, za odrasle 500 SIT oz. 22 DM. Informacije na tel. 067/23-041. SEŽANA KULTURNI CENTER SREČKA KOSOVELA V PRIHODNJIH DNEH: 5. jan. ob 20. uri Spomini nevidnega človeka, ameriška avanturistična komedije. 7. jan. ob 20. uri Črno ogrinjalo, kanadski film. Vstopnina je 240 tolarjev. Za najmlajše LJUBLJANA LUTKOVNO GLEDALIŠČE V PRIHODNJIH DNEH: 6. in 7. januarja ob 16.30 in 18.00 uri Jan Malik: Žogica Marogica. S.januarja ob .17. uri Jan Malik: Žogica Marogica. Informacije na tel. 061/314-789, 314-966. KUD FRANCE PREŠEREN DANES: ob 17. uri TrnjulCica v izvedbi Freyer Teatra. Tel. 061/210-338. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE JUTRI: ob 16.00 Partljič -Golia: Srce igrač (za izven). Informacije na tel. 061/312-860. MARIBOR LUTKOVNO GLEDALIŠČE JUTRI: ob 11. uri Grobowsky-Vranc: Volk in sedem kozličkov Cena vstopnice je 100 SIT. Rezervacije na tel. 062/26-748 ob delavnikih od 10. do 12.00 ure. ŠTORE OSNOVNA SOLA V PRIHODNJIH DNEH: Burger: Lažnivi Kljukec. ŠEMPAS 7. jan. ob 10.00 uri VRTEC V PRIHODNJIH DNEH: 5. januarja ob 10. uri gostovanje Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice s predstavo H. C. Andersena: Slavček. Furlanija-Julijska krajina TRST GLEDALIŠČE CRISTALLO JUTRI: ob 11. uri »Povem ti pravljico«. Na sporedu bo Andersenova pravljica Snežna kraljica v izvedbi Italijanske drame z Reke. VIDEM FELETTO UMBERTO OBČINSKI AVDITORIUM DANES: ob 15.30 predstava ciklusa L’Accor-deon. Na sporedu bo pravljica Circo tre dita v izvedbi Pierpaola Di Giusta. Ilustracija iz kataloga razstave "ta trava je Bačana ...", kije na ogled v Slovenskem etnografskem muzeju, v Ljubljani. Razstavo najbolj cenjenih zdravilnih rastlin na tržaškem Krasu sta za Odsek za zgodovino pri NŠK v Trstu pripravili K. Kovačič in M. Repinc. Slovenija LJUBLJANA MESTNA GALERIJA Do 6. januarja je na ogled pregledna študijska razstava slušateljev ljubljanske Akademije za Likovno umetnost v Stud. letu 1991/92. Galerija je odprta vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 18. ure, v nedeljo od 10. do 13. ure. Tel. 061/212-896. MODERNA GALERIJA Do 31. januarja razstavlja Gojmir Anton Kos. Galerija je odprta vsak dan, razen v ponedeljek, od 10. do 18. ure, ob nedeljah od 10. do 13. ure. Cena vstopnice za odrasle 100, za študente pa 50 SIT. MEDNARODNI GRAFIČNI LIKOVNI CENTER Do 17. januarja je na ogled pregledne razstave grafik Andreja Jemca (vec kot 100 grafik, ki jih je umetnik ustvaril v letih 1961 -1992). Tel. 061/319-752. GALERIJA EQURNA Na ogled je razstava elanov ob 10. obletnici. Galerija je odprta med 10. in 13.00 ter med 17. in 19. uro, ob sobotah med 10. in 13. uro, ob nedeljah in praznikih zaprto. KULTURNI DOM spanski borci Do 6. januarja je na ogled razstava slik Stefana Horvata. Informacije na tel. 061/448-920. GALERIJA STOPNIŠČE Do 13. januarja je na ogled razstava fotografij Nade Zgank »Katar o Rom«, in večer ciganske glasbe. Galerija je odprta vsak delovnik od 8. do 4. zjutraj. Informacije na tel. 061/313-926. JAKOPIČEVA GALERIJA Do 5. januarja je na ogled razstava Mesto v topografskem kontekstu. Galerija je odprta od 10. do 18. ure, v nedeljo od 10. do 13. ure, v ponedeljkih in praznikih zaprto. Informacije na tel. 061/223-340. GALERIJA KRKA Do 6. januarja je na ogled razstava slik akademskega slikarja Mireta Cetina. Galerija je odprta vsak dan, razen sobote in nedelje, od 8. do 18. ure. Vstopnine ni. Tel.: 061/114-333. ARHITEKTURNA GALERIJA DESSA Do 13. januarja je na ogled razstava Ingrid in Yorga Mayrja (poslovilna dvorana na židovskem pokopališču v Gradcu). Galerija je odprta med 10. in 15. uro, ob sobotah in nedeljah je zaprta. Tel.: 061/216-010. GALERIJA KAPELICA Na ogled je razstava skupine 63/70 - risbe: Andrej Brumen-Cop, Milan Golob, Maja Licul, Robert Lozar, Katarina Toman, Mojca Zalokar. Tel. 061/113-282. SKUC Do 8. januarja je na ogled razstava slik Zmaga Lenardiča. Galerija je odprta od 12. do 20.00 ure. KULTURNO INFORMACIJSKI CENTER KRIŽANKE Odprta je razstava Tam v Ljubljan’ci so pa take, ki imajo rincke zlate...- 6000 let nakita v arheoloških obdobjih Ljubljane. Razstavo je pripravil Mestni muzej Ljubljana. NARODNI MUZEJ LJUBLJANA Na ogled je razstava z naslovom »Kelti na Celjskem«. Gostovanje Pokrajinskega muzeja iz Celja. SLOVENSKI ETNOGRAFSKI MUZEJ Do 20.’februarja 1993 je na ogled razstava »Ta trava je šacana...«, ki sta jo za odsek za zgodovino pri NSK v Trstu propravili Kristina Kovačič in Martina Repinc. MARIBOR MARIBORSKO SEJMIŠČE Do 3. januarja je na ogled potujoči muzej praživali iz Disneylanda. Muzej je odprt vsak dan od 10. do 20. ure. UNIVERZITETNA KNJIŽNICA Na ogled je razstava z naslovom 500 let kasneje, ki jo je ob Svetovnem dnevu Človekovih pravic pripravila mariborska skupina Amne-sty International. RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ (Trg Borisa Kraigherja) Na ogled je razstava del mariborskega grafika Simona Grajfonerja, nagrajenca raznih razstav, med drugim tudi letošnjega grafičnega bienala na OtoCcu. GALERIJA ROTOVŽ (Rotovški trg) Na ogled je razstava mariborske slikardske vedute Ota Rimeleja: Slike - instalacije. PROSTORI KREDITNE BANKE MARIBOR Na ogled je razstava grafik akadenskega slikarja Janeza Boljke. GALERIJA MAK ? Na ogled je razstava olj in grafik akademskega slikarja Jožeta Denka. UMETNOSTNA GALERIJA na ogled je razstava Društva oblikovalcev Slovenije. FOTOSALON (Trg Borisa Kraigherja) Na ogled je razstava fotografij Jasmine Vidmar. NOVINARSKI KLUB Na ogled je razstava skulptur Gorana Jerkoviča, edinega sprejetega slovenskega predstavnika na kiparskem bienalu v Osaki na Japonskem in po potrebi elana mariborske likovne skupine MI. GALERIJA MEDIA NOX Svoje izdelke razstavljajo gojenci in gojenke zavoda v Dornavi in uCenci oddelka OKMO v Mariboru. CELJE STARA GROFIJA Na ogled je razstava Staro steklo in keramika s celjskega področja, ki sta jo pripravila Štajerski center za umetniško steklo in Muzej stekla Barnbach. LIKOVNI SALON CELJE Do 10. januarja bo na ogled razstava Sledi narave in izročila v sodobnem oblikovanju. Prispevek oblikovalca Oskarja Kogoja. Razstava je bila slovenski prispevek na XVIII. milanskem trienalu, spomladi 1992. PTUJ GRAD Na ogled je razstava z naslovom Nakit - magična moc oblike, ki jo prirejata Pokrajinski muzej Ptuj in Arheološki muzej iz Zadra. RAZTAVISCE MESTNE HIŠE Na ogled je razstava likovnih del ptujkega likovnika Maksa Menonija. KOPER GALERIJA LOŽA Do 10. januarja bo na ogled razstava grafičnih del Alberta Burrija z naslovom Dvojni trompe-1'oeil. Galerija je odprta od torka do sobote med 10. in 12. ter med 17. in 19. uro, v nedeljo od 10. do 12. ure, v ponedeljek zaprto. Tel. 066/73-573. MEDUZA n Na ogled je prodajna razstava slik, grafik in male plastike priznanih slovenskih umetnikov: F. Miheliča, V. Makuca, R. Debenjaka, H. Pečariča, Z. Apollonia, J. Spacala, K. Meška, J. Ciuhe, R. Spenzla, K. Tutte, B. Zaplatila, A. Karima, L. Logarja, D. Birse, E. Lovka, M. Smerdu in Z. Posega. Odprta je od torka do petka med 10. in 14. uro in v soboto med 10. in 12. uro. Tel.: 066/74-035. IZOLA GALERIJA ALGA Na ogled je prodajna razstava drobnih okrasnih predmetov skupine umetnikov iz Grožnjana. SOLKAN VILA BARTOLOMEI Na ogled je etnološka razstava Skedenjska kruša-rica. POSTOJNA POD GALERIJA KLANCEM Na ogled je razstava akvarelov Mire Ličen Krampo-tid. NOVA GORICA SLIKARSKA HIŠA ŠMARTNO Na ogled je prodajna razstava slikarja Franca Goloba iz cikla Hvalnica Goriškim Brdom. POKRAJINSKI ARHTV Do 10. januarja je na ogled razstava slik Milovana Valiča. Arhiv je odprt od 10. do 19. ure. KANAL GALERIJA RIKA DEBENJAKA Do 9. januarja je na ogled razstava slik Dušice Stend-ler. ŠEMPETER GALERIJA BAZATO Do 20. januarja je na ogled razstava Grafika-evropskega modernizma. SEŽANA KD SREČKO KOSOVEL Na ogled je razstava slik Jožeta Tisnikarja. AJDOVŠČINA PILONOVA GALERIJA Do 17. januarja je na ogled razstava kipov Staneta Jarma. ŠKOFJA LOKA GALERIJA IVANA GROHARJA Na ogled je letna razstava Združenja umetnikov Škofja Loka. CAFE GALERIJA PUNGERT Na ogled je razstava fotografij z naslovom Pikova dama, fotografa Petra Kozjeka. LITIJA GALERIJA MIRE PREGELJ Do 16. januarja bo na ogled razstava Portreti Li-tijanov slikarke Mire Pregelj. Galerija je odprta ob delavnikih od 16. do 19. ure, ob sobotah in nedeljah pa med 9. in 12. uro. Ce si želijo skupine ogledati razstavo ob delavnikih v dopoldanskem Času, naj predhodno najavijo svoj prihod. Vstopnine ni. Tel. 061/881-718 (Zavod za izobraževanje in kulturo Litija). MURSKA SOBOTA GALERIJA Do 18. januarja ’93 bo na ogled 1. razstava del Članov Društva likovnih umetnikov Pomurja in Prlekija.. F-Jk TRST TK GALERIJA Ul. sv. Frančiška 20 Do 13. januarja 1993 je odprta razstava Rada Jagodica. Razstavo si lahko ogledate od torka do sobote od 8.30 do 13.00 in od 15.30 do 19.00. GALERIJA ART LI-GHT HALL Trg S. Giovanni 3 (I. nad.) Do 15. januarja 1993 je odprta razstava »Arte in Stamperia« na kateri razstavljajo, umetniki Ciussi, Santomaso, Vedova in Žigama. Razstavo si lahko ogledate od 18. do 20. ure (zaprto ob praznikih in ob ponedeljkih)! MIRAMARSKI GRAD Zgodovinski muzej Na ogled je razstava »Načrti za Miramar«. MUZEJ REVOLTEL-LA- AVDITORIJ Odprta je razstava Andr-zej Pagovvski - poljski gledališki in kinematografski letaki. Razstavo prireja tržaška občina v sodelovanju z Odborništvom za kulturo Muzeja Revoltella, Združenjem Alpe Adria Ci-nema in La Cappella Under-ground. GALERIJA STUDIO TOMMASEO Ul. del Monte 2/1 Do 10. januarja 1993 je odprta je razstava v poklon Zoranu Kržišniku. Razstavljali bodo Mirsad Berber, Janez Bernik, Jagoda Buic, Jože Ciuha, Andrej Jemec, Adriana Maraž, Vladimir VeliCkoviC in Lojze Spacal. Razstavo si lahko ogledate od torka do sobote od 17. do 20. ure. KONTOVEL DRUŠTVENA GOSTILNA Do 10. januarja 1993 bo na ogled skupinska razstava 18 umetnikov. MILJE OBČINSKA RAZSTAVNA DVORANA Na ogled je razstava Daniele Frausin z naslovom Blues. ČEDAD FILIALA BCTKB Ul. C. Alberto 17 Do 31. januarja 1993 razstavlja Zora Koren Skerk. KAVARNA S. MAR-CO V ponedeljek, 4. januarja 1993 ob 18.30 odprtje razstave slikarke Claudie Raza. Predstavil jo bo Carlo Milic. ŠPETER BENEŠKA GALERIJA Na ogled je razstava risb za otroške knjige mlade beneške ilustratorke Luise To-masetig. Razstava je odprta vsak dan, razen nedelje od 17. do 19. ure. VIDEM ARTESEGNO Ul. D’Aronco 12 Odprta je razstava Luče Alinarija. Razstavo si lahko ogledate od petka do ponedeljka od 17. do 20. ure. Koroška CELOVEC GALERIJA SLAMA Benediktiner Platz Do 14. januarja 1993 je na ogled božična razstava. Razstavljajo Tschachler, Pleschberger, Dirnhofer, Haas, Regrubenar in Faba-ner. BELJAK DELAVSKA ZBORNICA Odprta je razstava Ludwiga VVallnerja. GALERIJA OB MESTNEM ZIDU Widmanngasse 30 Na ogled je razstava skulptur in plastik Franza VVavera olzanta. Alpe-Jadran BENETKE MESTRE GALLERIA D’ARTE MODERNA S. GIORGIO Via Ca’ Savorgnan 12 Do 6. januarja 1993 so na ogled slike Lojzeta Spacala. Razstavo si lahko ogledate ob delavnikih od 10. do 12.30 in od 16. do 19.30, ob praznikih pa od 11. do 13. ure ter od 17. do 19.30. Ob ponedeljkih zaprto. ZAGREB GALERIJA NOVA Na ogled je razstava Ad-hoc Dream Team - dela mladih hrvaških slikarjev in kiparjev: Petra Barišiča, Zlatana Vrkljana, Zoltana Novaka, Dorda Jandriča, Vatroslava Kuliša, Peruska Bogdaniča in Hrvoja Serca-ra. DUNAJ STADTHALLE WIEN Do 10. januarja bo na ogled razstava Svetovi stripa. Odprto med 9. in 18. uro. Tel. 98-100-98 50 205. GALERIE THEU-RETZBACHER Do 16. januarja 1993 bo na ogled razstava Against the Grain - newyorško konceptualno abstraktno slikarstvo devetdesetih. Odprto od torka do petka med 10. in 17. uro, v soboto med 10. in 13. uro. VVIENER SECESSION Na ogled je razstava Moulinex, instalacija Eva Afuhs, VValter Bohatsch, Jo-chen Traar. Razstava bo odprta vsak delovnik, razen v ponedeljek, od 10. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 16.ure. GALERIE CHOBOT Do 16. 1. 1993 je odprta razstava jedkanic A.R. Pencka in skulptur Andreasa Urteila. GRAPHISCHE SAMMLUNG ALBERTINA Do 31. januarja 1993 bosta na ogled razstavi del (1948 - 1992) Johannesa Wanke-ja in del (1945 -1992) Zorana Mušica. Galerija je odprta v ponedeljek, torek in Četrtek od 10. do 16. ure, v sredo od 10. do 18. ure ter v soboto in nedeljo od 10. do 13. ure. GALERIE ULVSSES Na ogled je razstava risb in akvarelov Marie Lassnig. Galerija je odprta od torka do petka od 10. do 18. ure, v soboto od 10. do 13. ure. Tel. 587 12 26. ZGODOVINSKI MUZEJ MESTA DUNAJ Do 10. januarja bosta na ogled dve razstavi: razstava del Kubina, Kokoschke, Schiela, Nietscha, Rainerja in VVolzla ter Razstava ob 200-letnici prostozidarstva v Avstriji. Do 2. februarja bo na ogled razstava 50 let Stalingrada. Odprto od 10. do 18. ure. Sobota, 2. januarja 1993 RUBRIKE REPORTAŽA Damo Cortese Z Vojskega se daleč vidi Razgled s planote sega od Julijskih Alp do morja — Začetki Primorskega dnevnika -»-drijsko hribovje sodi I med najbolj divje in ^.odmaknjene dele Slovenije. Omočje je izredno razgibano. Največ ravnega sveta je na planotah, ki dosegajo višine od 700 do 1100 metrov, mednje pa se zarezujejo divje in ozke doline. V njih ni dovolj prostora, zato so se ljudje zalezli v strmine in si postavili domovanja v strmih pobočjih in grapah. Tisti, ki so se udomačili na višje ležečem ravnem svetu, so preživeli, hiše v grapah pa že dolgo ždijo mrtve. Ker so možnosti za preživetje skope, se ljudje iz teh krajev odseljujejo že celo stoletje. Živinoreja in gozd ne prinašata dovolj, za poljedelstvo pa ti kraji niso primerni. Od domačih obrti je danes živo le idrijsko Cipkar-stvo. Idrijsko hribovje se najvišje dvigne z Voj-skarsko planoto (Vojsko je bilo nekoč znano kot naj višja fara na Kranjskem), ki komaj daje slutiti divjino grap in strmin, s katerimi se spušča proti dolinam TrebušCice, Idrijce in Kanomljice. Ta predel so izkrčili tolminski puntarji, ki so jih v hribe pregnale težave takratnega Časa: tiranija grofov, verski boji, kuga- Vojsko ni navadna vas, saj je raztresena po veC kvadratnih kilometrih površine. Za hojo z enega do drugega konca planote porabimo kaki dve uri. Najstarejše hiše (danes so obnovljene), imajo veC kot tristo let, stojijo tako daleč vsaksebi, da moraš na pot do soseda vzeti malico, tako vsaj pravijo. Središče vasi je zaselek Planina, ki leži 1077 metrov visoko. Tu so trgovina, planinski dom, šola in cerkev. Na Voj-skem je gotovo ena najmanjših šol na svetu, v njej se učijo le trije otroci. Tudi to je posledica odseljevanja. Na začetku stoletja je tu živelo skoraj osemsto ljudi, danes jih je le še četrtina. Vojsko ima lepe možnosti v turizmu, ki pa je še vedno nerazvit. Začetki smučanja na planoti segajo v konec 19. stoletja, po drugi svetovni vojni pa so tu prirejali smučarske tečaje in tekmovanja. Pod Skoljem imajo tudi majhno vlečnico. Edini turistični objekt v okolici je nekdanji planinski dom, ki je v privatnem najemu. Ne moremo tudi mimo polpretekle zgodovine, ki so jo po vojni turistični vodniki uvrščali na prvo mesto med zanimivostmi kraja, pa tudi med starejšimi ljudmi je še vedno živa. Zaradi velike kulturne vrednosti je vsekakor vredna ogleda partizanska tiskarna Slovenija v strminah nad Kanomljico. Tu so od ješeni 1944 do konca vojne tiskali Partizanski dnevnik v nakladi 4000 do 7000 izvodov, knjige in druge publikacije; za izdajo je skrbelo tudi do 50 ljudi. In še to: Časopis je bil prednik današnjega Primorskega dnevnika. Na Vojsko vodi veC poti, najlažje se je seveda pripeljati z avtom po asfaltirani cesti iz Idri- S Skolja vidimo vse Julijske Alpe, v ospredju del Hudournika Fotografija: Dario Cortese je. Kdor si želi posebno doživetje, pa lahko sede na avtobus, ki opleta po ovinkih, medtem ko se oCi nagibajo v strmine-. Ponuja se tudi nekaj pešpoti, med njimi Slovenska planinska pot in Idrijsko-cerkljanska planinska pot (ICPP). Prva gre iz Idrije prek Hleviške planine in potem kar po cesti, druga pa s Hleviške planine ubere bolj zanimivo smer mimo znamenitih klavž na Idrijci in skozi Mrzlo rupo na robu Trnovskega gozda. Natančnejše podatke dajeta vodnika obeh poti, medtem ko je s kartami (ki jih nujno potrebujemo) bolj slabo. Občinska karta Idrije je razprodana, zato si lahko pomagamo z velikan- sko karto občine Tolmin (1 : 50.000), na kateri je komaj še dovolj prostora za Vojsko. Druga možnost so strani 121-123 Atlasa Slovenije. Vojskarska planota ponuja nekaj Čudovitih sprehodov. 2e z vrha Skolj (1129 m), ki se dviguje nad jedrom vasi, vidimo pol Slovenije. Po kolovozih in poteh se lahko odpravimo na dobro uro oddaljen Hudournik (1148 m), s katerega seže. pogled v Cistern vremenu od Julijskih Alp do morja. Mimogrede se lahko spustimo tudi do tiskarne Slovenija. Pri vračanju si pomagamo z lovljenjem markacij ICPP oz. potjo mimo kmetije Gačnik. V bližini poleti še vedno pasejo živino. Nekoč so bile tu tri planine. Zanimivo je, da so jih imeli v lasti kemtje iz okolice Tolmina, ki so kupili zemljišče od obubožanih domačih veleposestnikov. Po vojni so pašo opustili, zdaj pa jo spet oživljajo domačini. Od kmetije se splaCa stopiti ob potoku Gačnik do razpadajoče vodne žage in še naprej do Brdarja. Pod kmetijo je Brdarjev slap, prvi izmed več kot ducat slapov na Gačniku, ki se od tu naprej Čedalje bolj divje prebija skozi ozko strmo sotesko s tolmuni, brzicami in koriti. GaCniška grapa je najmogočnejša od vseh, ki se spuščajo proti Trebuši; menda je v Času Avstro-Ogrske veljala za najhujšo grapo v državi. Danes je gotovo najhujša v državi Sloveniji, GaCnik pa tekoča voda z največ slapovi pri nas. Ko se vračamo nazaj, so nam glavne poteze območja že bolj domače. Označenih poti na Vojskarski planoti ni veliko, zato je toliko veC možnosti prepuščenih lastnemu Čutu za potepanje in orientacijo s pomočjo kart in cest. Predvsem privlačijo izreden in nenavaden razgled, dober zrak, možnost za tek na smučeh in smučanje. In predvsem to, da se dvignemo nad zimsko meglo in si privoščimo nekaj sončnih dni. RECEPT Piščanec s suhimi slivami SESTAVINE (za 4 osebe) 600 g piščančjih prsi, 100 g suhih sliv, 60 g sira, 60 g šunke, gorčica, EVO dodatek, 2 jajci, 60 g moke, 80 g-drobtin, 200 g olja, kocka omake za pečenko, 50 g smetane CAS PRIPRAVE: 40 minut Iz piščančjih prsi naredimo zrezke in jih narahlo potolčemo, premažemo z gorčico in potresemo z dodatkom jedem (namesto soli). Na zrezke položimo rezino šunke, rezino sira in nekaj izkoščičenih suhih sliv, ki smo jih prej namočili. Zrezke zvijemo v zvitek, dunajsko paniramo in ocvremo. Posebej pripravimo omako za pečenko, ki ji dodamo preostale suhe slive in prilijemo smetano. V tej omaki še na kratko pokuhamo ocvrte piščančje zvitke. (Slavko Adamlje) ZELENI RECEPT Riževe polpete SESTAVINE: 3 skodelice kuhanega riža, 3 žlice cele moke, 1 žlica masla, 60 g nastrganega sira ali 2 jajci, 4 žlice mleka (pO želji), majaron, sol, olje za peko Riž posebej skuhamo ali porabimo ostanke. Malo ga pretlačimo, da se polpete bolje sprimejo. Nato vse sestavine zmešamo, jih zgnetemo in oblikujemo polpete. V ponvi z malo olja jih sploščimo z lopatico in popečemo po obeh straneh. (Neva Miklavčič Predan) 3. januarja Giovanni Battista Pergolesi se je rodil 3. januarja 1719 blizu Ancone. Glasbeni genij je umrl star komaj štiriindvajset let,'vendar je osvojil svet s svojim revolucionarnim pose-1 gom v tradicionalno neapeljsko opero buf-• fo. Mladega Giovannija so poslali študirat kom-< pozicijo in violino v , Neapelj. Pri enaindvajsetih je bila izvedena njegova prva opera. Ko je doživel nekaj neuspehov, je zapustil opero in komponiral sonate. V tistem Času so operni oder obvladovale razkošne, herojske opere, vpete v okoste- . nel kliše. Južnjaški Neapelj je bil naklonjen vedrejši operi buffi. V . patetične opere so vpletali vedrejše inter-mezze. V tem se je Pergolesi nesporno odlikoval. Malo pred svojo prezgodnjo smrtjo je dosegel višek z opero La Serva Padro-na - Služkinja gospodarica, v kateri je na skromnejšo sceno pripeljal realistične like iz vsakdanjega življenja. Nekaj časa je z različnimi. uspehi delal v Rimu, kamor je spremljal vojvodo Madda-lonija. Kmalu zatem je odšel v kapucinski sa-, mostan v Pozzuoli, kjer je 17. marca 1736 tudi umrl. V zadnjih letih svojega kratkega, a plodovitega življenja je ustvaril tudi čudoviti . Stabat Mater. SLOVENCI KUHAMO Mojster brodeta Lučka Lesnik -j—v oris Cavazza, vr-l—C hunski igralec in J__/ letošnji dobitnik Borštnikovega prstana, pedagog, režiser, pomorec in še marsikaj. Mi pa dodajamo: Boris Cavazza, mojster brodeta. Kadar ni na snemanjih, vajah ali predstavah, ga pogosto najdemo tudi v domači kuhinji. Tudi tam ustvarja. Kuha ne le iz potrebe, temveč iz veselja - naše domače jedi, predvsem pa veliko enolončnic, pa tudi najrazličnejše eksotične specialitete s priljubljenimi pikantnimi začimbami. Rad ima hrano; najraje jedi iz svojega lonca ali pa tiste, ki jih pripravijo prijatelji -večinoma so zelo dobri jedci, pivci in kuharji. Pogosto se prehranjuje tudi po restavracijah, ker druge možnosti nima. Hrana se mu marsikdaj zdi pusta in neokusna, vendar pa prisega na nekaj odličnih gostiln, kamor zmeraj rad zaide (npr. Kirn, Narobe ipd). Toda - kje najti izvrstni ribji brodet, kakršnega so mu ponudili pred nekaj leti v Španiji? Borisu Cavazzu se je posrečilo, da mu je španski kuhar izdal, kako pripravlja to specialiteto. Pa se še mi povabimo na brodet! Boris Cavazza ga pripravlja le nekajkrat na leto, vendar pravi, da bi ga bolj pogosto, Ce se ne bi toliko Časa zamudil s kupovanjem in čiščenjem rib in Ce se kuhinjski vonj ne bi tako zelo razlezel po vsem stanovanju... Zdaj pa sledimo Cavazzevi kuhalnici: Na malo olivnega olja prepražimo 1/2 kg sesekljane čebule; ko postekleni, dodamo 1/2 kg zrezanega paradižnika, velik šop sesekljanega peteršilja, lovorov list, malo soli, poper (najboljši je mešan in zmlet doma) in preostanek olja (vsega skupaj potrebujemo 3 del). Dušimo, da dobimo omako (Dalmatinci ji pravijo šugo). Očiščene, oprane, razkosane in pomokane ribe z glavami vred (približno kilogram in pol različnih rib: lastovke, barbune, lignje, ugor...), škampe in školjke na hitro popečemo na malo olja v posebni posodi in jih dodamo v pripravljeno omako. Vse kuhamo na šibkem ognju še približno dvajset minut. Mešati ne smemo, temveč posodo (najboljše so železne “raj-ngle“) potresemo in rahlo obračamo. Na koncu dodamo pol litra suhega belega vina in vse pokapamo z limono. Če ste laCni, jejte takoj; Ce pa le morete, pustite brodet počivati. Gez noC. Gostje bodo presenečeni. Ob brodetu jim postrezite polento, mehko kot puding (boljša od polente instant je domača). Ne pozabite natočiti vina! Pravijo, da hrana bolj tekne, kadar je ne pripravljaš sam. Brodet pri današnjem gostitelju je bil Čudovit in želimo vam, da bi vaš bil vsaj približno tako okusen. LEGO KOCKE Pravljična dežela ° Igor Fabjan -j—ganska se med dru- milijonov znamenitih cki in čolni v obliki lego bi nikoli naveličal. Po- lgim ponaša tudi s kock je bilo potrebnih, kock, s katerimi se vozi- membna prelomnica v J__V pravljično deželo, da so zgradili meter in jo po umetni rečici. V zgodovini Lega je leto zgrajeno iz čisto običaj- več visoke hiše, znaCil- parku je postavljen tudi 1949, ko so se na trži- nih lego kock, kakršne ne za različne konce Legorado, mestece divje- šCu pojavile prve plasti- tako radi vzamejo v roke sveta. ga zahoda s šerifom, je- Cne lego kocke, tudi naši kratkohlačniki. Tako so iz kock sesta- čo in salonom, kjer si ob Lego kocka je od svo-Legovo deželo so vili majhno švicarsko (za nas) zasoljenih ce- jega nastnaka prepotova- zgradili v koncernu že mestece, miniaturno le- n ah piva lahko odpori- la vse celine in se uve- kar legendarnega izdelo- tališče z letali, pristani- jejo starši. ljavila na vseh koncih valca otroških igrač - Le- šče z ladjami, holandske Park stoji v vasici Bil- sveta. Razvila se je v go. Na površini 100.000 mline na veter, sporne- lund, kjer so pred šest- igračo, ki spodbuja otro- m2 se razkazuje pravlji- nik pravljičarju Ander- desetimi leti v skromni kovo ustvarjalnost, do- Cni park Legova dežela senu, kip svobode in še mizarski delavnici ugle- mišljijo, smisel za obli- (Legoland), ki vsako leto marsikaj. Zabaviščni dale luč sveta kocke, ki kovanje v prostoru in privablja na tisoče otrok park je resnično pravi jih je mizar Ole Kirk konstrukcijo. Koncern in njihovih staršev; tudi raj za otroke. Tu je igral- Christiansen izdelal za Lego danes vodi Olejev ti niso nad umetninami niča z nekaj tisoC kocka- svojega sina. Dvanajstle- vnuk Godtfried Kirk iz lego kock nic manj mi, razni vlakci, za po- tni deček si je namreč Christiansen, katerpga navdušeni. Več kot 33 gumnejše pa avtomobil- zaželel igrače, ki se je ne lego kocke imajo okoli 300 milijonov privržencev po vsem svetu. Skoraj 90 odstotkov gospodinjstev razvitega sveta z otroki, mlajšimi od štirinajst let, se ponaša vsaj z enim kompletom lego kock. To niti ni tako čudno, saj v billundskem koncernu vsako leto naredijo več kot 60.000 kompletov priljubljenih kock. Lego, ki svoj uspeh dolguje otrokom, se jim skuša oddolžiti na prav poseben naCin: del čistega dobička je namreč namenjen skladu za pomoC otrokom po vsem svetu. RADIO TV Sobota, 2. januarja 1992 ODDAJE V SLOVENŠČINI {T SLOVENIJA 1 Zlati prah: Cmci so odleteli Radovedni taček: Darilo Lonček kuhaj: Ježki v kokosu Zlata ribica: Polom, 2/7 del nadaljevanke M. Brulec: Kroki veliki krokodil, lutkovna igrica Zgodbe iz školjke Poročila Klub klobuk, ponovitev O praznikih, 4. oddaja, ponovitev Bedaček Peter in leteča ladja, risani film, VPS 1400 Čistilna mašina, kanadski film, VPS 1455 Marijana, 12/13 del francoske risanke TV dnevnik 1 Ognjene čarovnije za boginjo vulkana, pon., VPS 1710 Da ne bi bolelo: Makrobiotika po naše, VPS 1745 Kuharski nasveti Paula Bocuseja, 17/22, VPS 1810 Zlati prah: O kamnoseku Risanka Žrebanje 3x3 TV dnevnik 2, vreme, šport, Slovenija v letu 1992 Zadnji beg, 3/4 del angleške nadaljevanke, VPS 2110 TV dnevnik 3, vreme, šport, VPS 2200 SOVA: Popolna tujca,11/28 del am. nadalj., VPS 2230 Saga o divjem zahodu, 7/8 del am. nadalj., VPS 2300 Rop, francosko kanadski film, VPS 2345 ® RAI 1 Kom.: Laurel in Hardy Film: 11 circo e la siia grande avventura (kom., ZDA ’64) Dok.: Orme sulla neve B Vreme in dnevnik B Rubrika: Check-up B Izžrebanje lota Dnevnik in Tri minute Aktualno: Prizma Rubrika za avtomobiliste TG Uno Auto Sobotni šport Variete: Disney Club Dnevnik 1 in loto Rubrika: Piti sani piti belli (R. Lambertucci) Nedeljski evangelij Vreme in dnevnik Športne vesti Variete: Caro Toth, ti voglio presentare Nočni dnevnik Posebnosti TG 1 Dnevnik in vreme Filmske novosti Film: Gli anni in tasca (kom., Fr.’76. r. F. Truffaut, i. N. Felix) §8 RETE 4 Aktualno: Telesveglia, vmes od 7.00 dalje vsakih 30 min. vesti Nan.: Amore in soffit-ta, 10.55 Che guai in časa Lambert Variete: A časa nostra TG 4 vesti Variete: Buon pome-riggio Nad.: Sentieri Film: Il visone sulla pelle (kom., ZDA ’62, r. D. Mann, i. Cary Grant, Doris Day) TG 4vesti Aktualno: Lui, lei 1’ al-tro (vodi M. Balestri) Kviz: La cena e servita TG 4 vesti Nan.: La famiglia Bradford Variete: Cirkus Film: La collina della felicitti (kom., ZDA '51, r. H. King, i. Su-san Hayward) TG 4 nočne vesti IT SLOVENIJA 2 Video strani Tok tok, ponovitev Sova, ponovitev Bagdad cafiš, 12/15 del ameriške nadaljevanke Zenska v rdečem, ameriški film Domači ansambli: Ansambel Nagelj Cirkuški festival v Rimu, 1. del TV dnevnik O RF Ples v temi, angleški film Prijatelji, show program Tračarije: Akcent Video strani KANALA Risanke Tom Sawyer, risani film za otroke Indijanske barve, mladinski film Dogodivščine Stana in Olija Letalonosilka, ameriški film Srečni Luka, 1. del ameriške risanke Zdravnik po sili, ljudska igra Kanaliziranje, dokumentarni film Dogodek v Podsredi, kratki film Čarovniki pod košem, ameriški film VesoljCevo oko, znanstveno-fantastični film, ponovitev MCM Guliver, risani film za otroke Carolina Skeletons, ameriški film Nevarnost v ZDA, ameriški film Zgodovina porno filma, 5. del Erotični film Erotična uspavanka B KOPER t | RAI 2 Cuore e batticuore Aktualno: Mattina 2, vmes (8.00,9.00, 10.00) kratke vesti) Film: Ti-Kojo e il suo pescecane (dok., It.) Aktualno: Scrupoli Dnevnik , rubrika Dribbling in vreme Nad.: Quando si ama, 14.40 Santa Barbara RAI2 na kvadrat, loto TGS Parquet, vmes IP v odbojki in košarki Nan.: Hunter Vreme in dnevnik Športne vesti Film: Trappola per un killer (krim., Kan., i. Kevin Costner) Nan.: LTspettore Sarti Dnevnik in vreme Aktualno: Senza scrupoli (vodi E. Sampo) Film: Il silenzio del Nord (dram., Kan. ’81) 4k RAI 3 Rubrika o kmetijstvu Film: Divine armonie Koncert RAI 3 Film: Le avventure e gli amori di Omar Khayyam (pust., ’57) Dok.: Pred 20 leti Deželne vesti Popoldanski dnevnik Okolje Italija Film: Mondo perdutd Film:I figli di Zanna Bianca (pust., ’74) Športni tednik Vreme in dnevnik Deželne vesti Drobci in kino TV film: Kdo je Julia? Dnevnik ob 22.30 Aktualno: Harem Variete: Magazine 3 M CANALE 5 j ‘ Na prvi strani Nan.:Družina Addams Film: Non siamo piti barabini (kom., ’40) Nan.: Alla conquista del West Variete: ore 12 Dnevnik TG 5 Kviz: Lingo Aktualno: L’arca di Noš (vodi L. Cold) Aktualno: Forum, 15.00 Amici Otroški variete: Topo Gigio in risanke Kviz: OK il prezzo š giusto, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5 Striscia la notizia Variete: SuperPaperis-sima (vodi E. Greggio) Nan.:Casa, dolce časa Film: Una strana cop-pia di suoceri (kom.), vmes (24.00) vesti ITALIA 1 Otroški variete Variete: J. Levvis Show Nanizanke Odprti studio Nan.: Lepotica in zver Otroški variete Variete: Unomania Glasba: TopVenti Nan.: Ultraman Variete: Mitico Natale Film: La pazza storia del mondo (kom., ZDA '82, r.-i. Mel Brooks, nato šport Variete: Karaoke Film: La storia fanta-stica (fant., '87, i. C. Elwes, Robin VVright) Film: I Picari (kom., It. '87, i. G. Giannini, En-rico Montesano) Odprti studio in Šport ® TMC 7.00 8.45 9.00 10.15 11.15 11.45 12.15 13.00 18.20 18.55 19.25 19.30 20.00 20.30 22.20 24.00 1.30 Euronevvs Risanke Snežni planet Nan.: Get Smart Nan.: Quartieri alti Risanke: Una spada per un cavaliere Rubrika o motorjih Šport Show (vodi M. Sbardella), 14.00 košarka NBA Rubrika: S trike - Ribolov na ekranu Gamesmaster Vremenska napoved Vesti: TMC News Nan.: Maguy Film: Scandali e stran-gate (dram., ZDA '84, r. Rob Cohen, i. Robert Hays, John Gielgud) Film: Joe e il gazebo (kom., Fr. 71, r. Jean Girault, i. Claude Gen-sac, Louis De Funtis) Film: I selvaggi (dram., ZDA ’66, r. Ro-ger Corman, i. Peter Fonda, Nancy Sinatra, Bruce Dem) Aktualno: CNN News dfJ ITALIA 7 Risanke Deželni programi Glasba in show Nan.: Jenny in Chachi Nanizanka Nad.: Aspettando il domani, Il tempo della nostra vita VVeekend Deželni programi Sette in allegria Nan.: I Cambell, 19.30 L’uomo di Atlantide Film: Le tre spade di Zorro (pust., It. '63, i. Guy Stockvvell) Film: Won Ton Ton, il cane che salvti Hol-lywood (kom., ’75) Filmske novosti Nan.: Paradise club, 1.40 Diamonds © TELEFRIULI Kratke vesti Dok.: Explorer Rubrika: Mavrica . Italia Cinquestelle Večerne vesti TG posebnosti Opera: Aida (dir. Nel-lo Santi) Nan.: Barney Miller Ena rastlina na dan Nočne vesti S TELE 4 14.00 19.30 (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: Kronika in komentar Dogodki in odmevi 8B Koper Harry O, ameriška tv nanizanka Novoletni koncert, ponovitev Čarobna svetilka: Superman, risanke Skrivališča, ameriški film, ponovitev Dragnet, ameriška tv nanizanka Globus TV dnevnik Verska oddaja Harry O, ameriška tv nanizanka Novoletni koncert, posnetek koncerta dunajskih Filharmonikov; dirigent: Riccardo Muti TV dnevnik Drevored Mor, ameriška drama; igrata Tyrone Povver, Joan Blondell Horoskop (□MF Avstrija 1 C as v sliki Otrok z imenom Jezus, ital. film Koncert za oko in uho Cas v sliki Kupi si pisan balon, avstr.-nem. komedija Peter Pan in gusarji, Peter v vilinski deželi Mišek Fievel, am. ris. Dolga pot Lukasa B. Cas v sliki Zakon puščave Šport , Ladja sanj Zlata dekleta, Pismo Gorbačovu Smrt ob prihodu, amer. psih. kriminalka Westworld, amer. zna-stv. fant. srhljivka Poročila; Ex libris Tisoč mojstrovin Avstrija 2 Upor v nebeški palači, risanka Kapitan Smodnik na divjem prašiču, ris. Detektivi, am. komed. Najboljše zgodbe Jima Hensona Živalski svet na Kitajskem Pravljični svet bratov Grimm Princesa Aleksandra Salzburški božič Trenutki v življenju živali Družina Leitner šport Avstrija danes Cappucino Melange Od severnega do južnega tečaja, dok. ser. Neverjetne zgodbe S. DtO Hrvaška 1 TV koledar Horoskop Slika na sliko Božič s Sneguljčicama, risani film Sezamova ulica Nekoč je bilo, zdaj se spominjamo Poročila Šaljivi hišni video Duhoviti dvorec Glasba, risanka Zvonili ste, milord, ponovitev Pozdravi iz domovine Tom in Jerry kot otroka Oddaja narodne glasbe Guns Smoke: Vrnitev v Dodge, ameriški film Poročila Santa Barbara, 290. del ameriške nadaljevanke Na začetku je bila beseda Risanka Dnevnik 1 Excalibur, angleški film Dnevnik 2 Slika na sliko Poročila v nemščini Sanje brez meja Žica, ameriški film Poročila OtD Hrvaška 2 Video strani TV koledar Tequila Sunrise, ponovitev ameriškega filma Dnevnik TV teden Crno-belo v barvah: V avtobusu, 17/51 del angleške humoristične nanizanke Pesem je rojena, ameriški film Hit depo Horoskop © Madžarska Dobro jutro, Madžarska Za mladino, reformatorski verski spored Tv magister Dallas, 106. del ameriške nadaljevanke Roncho Notorius, ameriški film Nova moda, modni magazin Nekoč in danes, stari grehi - novi režimi Kolo Sreče, kviz Večerna pravljica Dnevnik, telešport Kralj Patagonije, 1. del zgodovinskega pustolovskega filma Emerson, Lake and Palmer, posebna oddaja TV SLOVENIJA / JUTRI OB 20.05 Božično-novoletni 3X3 Neposredni prenos prireditve z Zemona pri Vipavi t Vsi tisti, ki ste pra-I voCasno kupili kar-™ tiče za božično-no-voletni 3X3, boste lahko jutri, v nedeljo, 3. januarja, živčno sedli pred televizorje in nestrpno čakali, ali se bo morda vendarle tudi vam nasmehnila sreča. Tisti pa, ki niste pravočasno pomisli na to, da bi lahko zadeli novoletni dobitek, boste tokrat lahko prireditev samo spremljali. 2e vse kartice 3 X 3 so namreč razprodali. Nagrade pa so tako mamljive, da vsi lastniki kartic globoko v sebi na tihem upajo, da se bo tokrat sreča nasmehnila prav njim . Prireditev bo poteka- la v dvorcu Zemono pri Vipavi. Vodila jo bosta Saša Gerdej in Janez Dolinar. Televizijski gledalci pa boste marsikaj zanimevega zvedeli tudi o zgodovini tega prelepega lovskega dvorca nekdanjih gro- fov Lanthierijev. Za prijetnejše razpoloženje in pomirjanje mrzlične napetosti med žrebanjem visokih dobitkov bodo poskrbeli znani slovenski ansambli in pevci. In še nagrade - preprosto fantastične so: čudoviti avtomobili priznane in ugledne tovarne BMiW ter visoko visoki denarni dobitki. Res se je splačalo poskusiti srečo in kupiti kartico. Vsi lastniki novoletnih kartic 3 X 3, ne zamudite svoje priložnosti - neposrednega prenosa žrebanja iz prečudovitega dvorca Zemono! Slovenija 1 (UKV 88,5; 90,0; 91,8; 92,9; 94,1; 96,4; MHz, od 16.00 SV 918 kHz) 4.30, 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6,50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 8,05 Sobotna raglia; 9.45 Spot; 10.05 Spevoigra; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Naši poslušalci čestitajo; 13.00 Danes do 13-ih; 13.10 Obvestila; 14.05 Poslušalci čestitajo; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16,00 Zimska pravljica; 17.05 Svet v letu 1992; 18.10 Adventna razmišljanja; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Radio na obisku; 22.30 Radijska igra; 22.40 Veliki zabavni orkestri; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program. Slovenija 2 (UKV 87,8; 92,4; 93,5;95,3; 96,9:97,7; 98,9; 99,9; MHz) 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Servisne informacije; 8.10 Kontaktni napovednik; 8.30 Sobotni Val; 8.40 Koledar prireditev; 11.00 Moped Show; 12.10 Šport; 13.00 RADIO Tematsko popoldne, vmes glasbene želje; 13.40 Obvestila; ■ 15.30 Dogodki in odmevi; 17.30 Obvestila; 17.40 Šport; 19.00 Večer na 2.; 19.30 Novoletni PR5 (pop-rock-country); 22.20 Pop rock country. Slovenija 3 (UKV 96,5; 101,4; 102,0; 103,9; MHz, od 19.30 88,6; 93,1; 100,3; 100,6; do 16.00 SV 918 kHz) 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00,22.00 Poročila; 8.10 Dobro jutro; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Zgodnja dela; 11.05 Jazz, blues, dixieland; 13.05 Izbrali smo; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 APZ Tone Tomšič in PAZ V. Vodopivec; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.40 Sobotni feljton; 17.00 Novoletni koncert; 18.05 Roman; 18.25 Romantične simfonije; 19.35 Opera; 22.50 Partiture; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,5 - 93,8 -100,3-100,6-104,3- 107,6 MHz) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30 Dnevnik; 8.00 Otvoritev, napoved programa, koledar; 8.30 Osmrtnice, servisne informacije; 9.30 Bla bla radio; 10.30 Poročila; 10.45 Reportaža; 11.00-15.00 Utrinki iz turističnih središč-turistična po-ročila-letni pregled; 11.30 Glasba po željah; 14.00 Okno v svet - letni pregled; 16.30 Zamejska reportaža; 17.30 Poročila; 1 S.OO GIasbena oddaja; 19.00 Večerni radijski dnevnlk-Prenos RS. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,16.30,17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.07 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.45 Kulturni koledarček; 7.50 Astrološki kotiček; 8.20 Block notes; 8,25 Pesem tedna; 8.45 Uganka; 9.00 Glasbene turneje; 9.20 Glasbene želje; 9.45 Lucia-nova pisma; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Svet družine; 11.00 Narečna oddaja; 11.30 Kulturna srečanja; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 13.45 Edig Galletti; 14.00 Želja po glasbi; 14.40 Redakcija za najstnike; 16.00 Mixage - Maribora; 17.00 Vroči hiti; 18.45 Autogrill - razmišljanja ob glasbi F, Guccinija; 20.00 Nočni program. A Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14.00, 17.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 8.50 Slov. glasba; 9.30 New Age; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert: zbor Jacobus Gallus; 11.10 Evergreeni; 11.30 Odprta knjiga: Lačni kamni (R. Tagore); 11.40 Kantavtorji; 12.00 Krajevne stvarnosti: Ta rozajanski glas, nato orkestri; 12.45 Glasnik Kanalske doline; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Krajevne stvarnosti: Ne-diški zvon; 15.00 Duh. časa in čar odra v spominih J. Babiča; 15.30 Glasba za vse okuse; 16.00 Skozi tančico molka; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Esej: Adam, kje si? (E. Kocbek); 19.20 Zaključek sporedov. Radio Opčine 11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Foyer; 15.00 Glasba po željah. Radio Koroška 18,10-18.30 Od pesmi do pesmi, od srca do srca. SATELIT SUPER 6.30 Poslovne novice; 7.00 The 'mlx; 8.00 Poročila; 8.30 Financial; 9.00 Super Shop; 10,05 Mix; 14.00 Youthquake; 14.30 Eco record; 15.00 Travel magazin; 15.30 Beyond tomorrow; 16,00 Šport; 16.30 Focus; 17.00 Scena; 17,30 Absolutely live; 18,30 Videofa-shion; 19.00 Filmska matineja; 20.15 Dick Tracy Meets Grueso-me (krim., ZDA 1947); 21.30 Filmski magazin; 22.30 High Aspira-tions; 23.00 Scena; 23.30 Hana Loose; 24,00 Asphyx (dram,, ZDA 1973); 1.50 Absolutely Live; 2.00 China News Europe. SKY ONE 7.00 Nevarni zaliv; 7.30 Elephant boy; 8,00 Fun factory; 13.00 Bar-naby Jones; 14.00 Rich Man, Poor Man (ZDA, i. Nick Nolte); 15,20 Greenacres; 15.45 Facts of Life; 16.15 Risanke; 17.00 The Dukes of Hazard; 18.00 Ameriška rokoborba; 19.00 Družina Ad-dams; 20.00 Uk Top 40; 21.00 Nerešene skrivnosti (vodi Robert Stack); 22.00 Cops I; 22.30 Cops II; 23.00 Ameriška rokoborba; 24.00 Satruday Night Live. EUROSPORT 9.00 Aerobika: 9,30 Skl Report; 10.30 Mednarodni motošport; 11.30 Boks; 13.00 SP v smučarskih skokih; 14.00 SP v prostem plezanju; 15.00 Sinhrono plavanje; 18.00 Euroscores; 18.05 Odbojka; 20.00 Motošport: Formula 1; 22.00 Boks; 23.00 Euroscores; 24.00 Snooker, SCREENSPORT 6.00 Ameriški nogomet; 8.00 Jadranje; 9.00 Golf; 10,00 Košarka; 11.00 Pro Muay Thai; 12.00 Športni magazin; 12.30 Mickey Thompson Off Road Rating; 13.00 Košarka NBA; 13.30 Jadranje; 14.00 Ameriški nogomet; 14.30 Boks Special; 17.00 Surfanje; 17.30 Odbojka na plaži; 18.30 Boks; 19.30 Motošport; 21.30 Rally Pariz-Dakar 1993; 22,00 Boks; 24.00 Motošport; 2.00 Golf; 2.30 Košarka; 3.00 Kegljanje; 4.00 Tenis: Lendl-Edberg. MTV 8.00 Awake On The Wild Slde; 10.30 Rapumentary 1; 11.00 The Big Picture; 11,30 US Top 20; 13.30 Video: Dance VVeekend; 16.00 R and B Unplugged; 16,30 Rapumentary 1; 17.00 Yoi; 18.00 The Real VVorld; 18,30 The Big Picture; 19.00 Braun European Top 20; 21.00 Saturday Night Live; 21.30 MTV Sports; 22.00 The Soul of MTV; 23.00 Partyzone: 1.00 R and B Unplugged; 2.00 Video: Dance VVeekend; 3.00 Nočni video. SKY MOVIES 7.00 Pregled programa; 8.40 En-tertainment Tonight; 9.00 Gunfi-ght in Abilene; 10.35 Tail Gunner Joe; 13.00 Vanishing VVilderness; 15.00 American Eyes; 16.00 Tales From The Darkside: Pain Killer; 16.30 Tales From The Darkside: A Čase Of The Stubborns; 17.00 Originakl Intent; 19,00 The detec-tive Kid; 21.00 Pretty Woman; 23.00 The Silence Of The Lambs (dram., ZDA 1991, i. Jodie Foster); 1.00 Young Lady Chalterly; 2.50 Lean On Me; 5.00 High School. MOVIE CHANNEL 6.00 Where' Willy?; 7.35 Under Two Flaggs; 9,15 A Perilous Jour-ney; 11.00 Columbo: Caution, Murder Can Be A Hazardous Af-fair; 12.35 Berlin Tunnel 21; 15.00 VVaiting For The Light; 16.40 The Call Of The Wild; 17.50 The Can-terville Ghost; 19.00 Xposure; 19.30 VVhich Way Home; 22.00 Scenes From a Mali; 24.00 After Dark, My Sweet; 1,55 Enemies, A Love Story 2; 3.55 Betty Blue. PRO 7 5.15 Serije: Lassie, 5.40 V kraljestvu divjih živali, 6.25 Tisoč milj prahu, 7.15 Fant z druge zvezde; 8.10 Dvignite Titanicl; 10.05 Miss Daisy in šofer; 11.55 Mash; 12,25 Show Billy Cosbyja; 13.15 Živali znanih ljudi; 13.25 V kraljestvu divjih živali; 14.20 Loterija; 15.05 Izdajalec na povelje (ZDA 1960, i. VVilliam Holden); 17,30 V kraljestvu zlatega kozoroga (pust., ZDA 1952, i. Cornel Wilde); 19.05 Srečno pot; 20.00 Poročila; 20,15 Jake in McCabe: Usodna strast; 22.00 Cesta nasilja (dram., ZDA 1975, i. Kay Lenz); 23.30 Simon Templar; od 0.20 do 6.25 Poročila, 0.30 Anzio; 2.25 Mash, Poročila, Vegas. SATI 6.25 Risanke in serije; 10.00 Drops; 10.40 Gospodarski forum; 11.10 Kolo sreče; 11.55 Galec Asterix; 13.05 Samson in Dolila (ZDA 1951, i. Victor Mature); 15.15 Pazi se, mornar (kom., ZDA 1951, i. Jerry levvis); 16.55 5 krat 5; 17.25 Pojdi na vse; 18.00 Nogomet; 18.30 Show Mika Krugerja; 19.30 Kolo sreče; 20.15 Umor brez motiva (ZDA 1989, i. VVilliam Baldwin); 21.55 Šale in dallovščine; 23.00 Posteljni junaki (Nem., 1973); 0.35 Ponovitve. RTL 6.00 Risanke; 8.05 Pobegla miš; 8.20 Zelda; 9.10 Otroške serije; 13.00 Full House; 13.25 Princ iz Bel Aira; 13.50 Ultraman: S hipnozo je mogoče; 14.15 Policijsko poročilo; 15.00 Knight Rider; 15.55 A-Team: Odkupnina za Jumba; 16.50 21, Jump Street; 17.45 Kdor zna, ta zna; 18.00 Nogomet; 18.45 Poročila; 19.15 Beverly Hills 90210; 20.15 Bodi prijazno neumen,* oče (kom.); 22.00 Blue Jean Cop (dram., ZDA 1987, i. Peter VVeller); 23.25 Catherine -Oči sle; 1.15 M, moški magazin; 1.45 Tuti Fruti; 2.35 Nočni program; 5.25 Ponovitve. PREMIERE 7.00 Žabec Filip, 8.00 Čudež oceana, 8.45 Dvojnik (ZDA 1982), 10.15 Green Cards, 12.00 0137, 13.15 Prevaran (ZDA 1990), 14.45 Carreras, Domingo, Pavarotti na vajah; 15,45 Ne brez moje hčere (ZDA 1991, i. Sally Field); 17.35 Živali in šesti čut; 20.15 Obrekovanje (krim,, ZDA 1990,1. A. Fin-ney); 22.45 Saturday Night Live; 23.15 Lov na oddajo (ZDA-Kan, 1990); 0.55 Magic VVoman. STOCKHOI MOSKVA O PO SVETU HELSINKI.. OSLO...... STOCKHOLM K0BENHAVN MOSKVA.... BERLIN.... VARŠAVA... LONDON.... AMSTERDAM BRUSELJ... BONN...... FRANKFURT... PARIZ..... DUNAJ..... MUNCHEN.... ZURICH.... ŽENEVA.... RIM....... MILAN..... BEOGRAD.... NICA...... BARCELONA BUKAREŠTA... CARIGRAD... MADRID.... LIZBONA... ATENE..... ARNAKA.... TUNIS..... AL2IR..... MALTA..... JERUZALEM .. KAIRO..... -6/-6 2/-1 -2/2 -1/2 -23/NP -5/0 -8/-3 2/5 -6/1 -5/1 -9/3 -9/-1 -4/-.1 -6/-4 -n/-5 -5/-3 -2/-1 2/9 -7/5 -8/-7 4/14 0/9 -5/13 2/5 -5/7 5/13 8/10 7/NP 7/14 2/13 9/13 0/11 9/19 K0BENH. O MINSK LONDON ' — O HAMBURG AMSTERDAM Q BERLIN O VARŠAVA O KIJEV o PRAGA poloblačno O PARIZ mOnchen 0 DUNAJ ^ . N LJUBLJANA J O BUDIMPEŠTA 1 o ZAGREB ZURICH MILANO oblačno ■1 SOFIJA O MADRID LIZBONA O ANKARA nevihta ATENE PALERMO TRIPOLI VREMENSKA SLIKA Nad Evropo je obsežno območje visokega zračnega pritiska s središčem nad vzhodno Evropo. BENGAZI Ciklon in fronte se zadržujejo nad Atlantikom in Skandinavijo. Nad naše kraje priteka hladen polarni zrak. KAIRO O topla fronta hladna fronta okluzija DOLŽINA DNEVA Sonce bo danes vzšlo ob 07.44 in zašlo ob 16.28. Dan bo dolg 8 ur in 44 minut. Luna bo vzšla ob 11. uri 46 minut in zašla ob 1. uri 19 minut. PLIMOVANJE Danes: ob 3.48 najvišje 31 cm, ob 12.10 najnižje -24 cm, ob 18.52 najvišje -4 cm, ob 21,05 najnižje - 5 cm, Jutri: ob 4.56 najvišje 34 cm, ob 12.53 najnižje - 35 cm , ob 19.43 najvišje 5 cm, ob 23.20 najnižje - 2 cm. pod -20 C' -20/-10C -T0/0 C' 0/T0 C' T0/20 C' 20/30 C' nad 30 C' megla središče središče ciklona anticiklona ALPE-JADRAN / SONCE, SNEG IN MRAZ ONESNAŽENOST ZRAKA Povprečne 24-urne koncentracije SO2 v mikrogramih na m3 zraka: Ljubljana Maribor Celje Trbovlje Hrastnik Zagorje Šoštanj Kritična 24 urna koncentracija S02 je 375 mikrogramov na m3 zraka. o SALZBURG IPI O SALZBURG GORNJI SENIK GORNJI SENIK O GRAZ VČERAJ OB 7. IN OB 13. URI pod 10% MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA BELJAK BEUAK 44 ** LJUBLJANA.... -9/-2 TRST........... 1/3 CELOVEC.... -15/-6 BRNIK...... -9/-2 MARIBOR...... -3/-2 CELJE....... -7/-1 NOVO MESTO -5/-3 NOVA GORICA 0/4 MUR. SOBOTA -5/-2 PORTOROŽ..... 1/3 POSTOJNA..... -6/-3 IL. BISTRICA. -3/- KOCEVJE...... -5/-4 ČRNOMELJ... -5/-2 SL. GRADEC... -8/-4 BOVEC........ -10/-4 RATEČE..... -14/- VOGEL...... -14/-8 KREDARICA.... -13/-16 VIDEM...... -3/3 GRADEC..... -7/-1 MONOŠTER.... -5/-4 ZAGREB..... -5/-3 REKA.......... 0/1 MARIBOR TRBIŽ O MARIBOR TRBIŽ O KRANJSKA KRANJSKA GORA 10-30% VARAŽDIN O VARAŽDIN O O KRANJ ČEDAD VIDEM O ČEDAD VIDEM O O LJUBLJANA O LJUBLJANA O PORDENONE 30-50% 10-30 O PORDENONE >N. GORICA O ZAGREB O ZAGREB O NOVO MESTO O POSTOJNA O POSTOJNA O NOVO MESTO GORICA GORICA ******** STANJE VODA 30-60 50-80% O KARLOVAC O KARLOVAC Višina vode v cm ob 7. uri: Mura, G. Radgona: 106, Drava HE Dravograd: —, Sava Radovljica: 64, Sava Šentjakob: 182, Sava Radeče: 132, Sora Suha: 107, Ljubljanica Moste: 85, Savinja Laško: 105, Krka Podbočje: 87, Kolpa Radenci: 87, Soča Solkan: 195. *** *** *** *** UMAG UMAG nad 60 nad 80% PAZIN O PAZIN O 5-10 m/s V SLOVENIJI: Precej jasno bo, v vzhodnih krajih občasno zmerno oblačno. Na Primorskem bo pihala burja. Najvišje dnevne temperature od -6 do 0° C, na Primorskem okoli 4°C SOSEDNJE POKRAJINE: V severni Italiji in v Alpah bo precej jasno, v krajih vzhodno od nas pa zmerno do pretežno oblačno, ponekod bo tudi rahlo snežilo. Ob Jadranu bo pihala burja. V SLOVENIJI: V nedeljo bo jasno in mrzlo vreme, v južnih krajih lahko pade tudi kakšna snežinka. Na Primorskem bo pihala burja. OBETI: V ponedeljek še ne pričakujemo večje spremembe vremena. Hladno bo in dokaj vetrovno, na Primorskem bo še pihala burja. nad 10 m/s V VEDNOST CESTE / SUHE IN NORMALNO PREVOZNE HOROSKOP Vsekakor izjemno leto 1992 OVEN 2T-3/20-4 : Preživeli ste precej mirne praznike, danes pa vas Čaka zvrhana more družabnega življenja. Prijatelji vam bodo olepšali zadnji dan praznikov. BIK 2T-4/20-5 ; Ugotavljate, da ste le nekoliko preveč zapravljali, o tem se bosta s partnerjem zjutraj malce bolj temperamentno pogovarjala. Na miren naCin boste Se kaj rešili. <■ DVOJČKA 2T-5/2T-6 : Romantika in ustvarjalnost sta zaščitna znaka današnjega dneva. Ostaja pa možnost, da bo preprosta sreCa pripeljala na vašo pot pomembno osebo. RAK 22-6/22-7 : Zelo zaposelni in zasedeni boste in z veseljem opravili vse, kar vam bodo porinili. Se preden se boste zavedli, vas bodo kar dobro izkoristili. LEV 23-7/23-8 : Precej vzkipljivi boste danes, znervirani, Čeprav sami ne veste zakaj. Ker drugi za to niso krivi, preštejte najprej do deset, preden jim boste zadirčno odgovorili. DEVICA 24-8/22-9 : Če s partnerjem danes nikakor ne moreta priti do skupnega jezika, raje opustite misel na razreševanje "finančnih problemov in kovanje načrtov. Zvečer bo boljše. TEHTNICA 23-9/22-T 0 : Danes bo veliko bolj živahno kot včeraj in v tem boste uživali. 2e dolgo niste tako sproščeno preživeli dan z najdražjimi, ne da bi ga kaj skazilo. ŠKORPIJON 23-T 0/22-T T : Znanci in prijatelji si bodo danes kar podajali kljuko. Čeprav bo naporno in za vas nenavadno, boste kljub vsemu direndaju preživljali prijetne trenutke. STRELEC 23-11 /21-12 : Bolj ko se konec tedna izteka, bolj postaja romantično in obeta se vam večer, ki ga boste dolgo pomnili. Ne pozabite pa, da vas jutri Čaka naporen dan. KOZOROG 22-12/20-1 : Jezni boste nase, ker so doloCena darila ZASTOJI ZAPRTA CESTA BEUAK CELOVEi POPRAVILA NA CESTIŠČU V začetku novega leta tudi meteorologi naredimo pregled vremena v preteklem letu. Zberemo podatke različnih meteoroloških parametrov, jih obdelamo in dobljene rezultate primerjamo s povprečnimi vrednostmi za daljše obdobje Zaenkrat imamo zbrane le podatke za meteorološko postajo v Ljubljani. Arhiv Hidrometeorološkega zavoda RS ima za Ljubljano na voljo podatke od leta 1852 naprej. Lansko leto bo v njem zapisano kot eno tistih, ko je bila doseženadli presežena skrajna vrednost kakšnega meteorološkega parametra. Izjemen je bil avgust in celotno poletje. Povprečna mesečna temperatura zraka je bila v Ljubljani 23,6 stopinje Celzija, kar je za 4,7 stopinje veC od dolgoletnega povprečja, ki velja za obdobje 1901-1991. Tako toplega avgusta ni bilo vse od leta 1852, po podatkih avstrijske meteorološke službe pa pri njih ni bilo tako vroCe kar od leta 1812. Avgust je bil izjemen tudi po številu vročih dni, tistih, ko se temperatura zraka dvigne nad 30 stopinj. V Ljubljani jih je bilo kar 22, dolgoletno povprečje za avgust pa je le 4,2. Celotno poletje je zaznamovala suša, ki je najbolj prizadela sosednjo avstrijsko Štajersko in naše Prekmurje. Izjemen je bil tudi oktober. Količina padavin, ki smo jo namerili na meteorološki postaji v Ljubljani, je povprečno oktobrsko vrednost presegla za 4,4-krat. V 26 dneh je padlo kar 505 litrov padavin na kvadratni meter, oziroma veC kot tretjino celotne lanskoletne količine padavin. Doslej najbolj moker oktober je bil leta 1852, ko je padlo 435 litrov dežja na kvadratni meter. Tudi povprečna letna tempem-tum zraka lani v Ljubljani je bila z 11,1 stopinjami za stopinjo in štiri desetinke višja od dolgoletnega povprečja in tako visoka, kot še nikoli. Povprečna mesečna temperatura zraka je bila vsak mesec, razen oktobra, višja od dolgoletne povprečne temperature za posamezni mesec. Janez Markošek VARAŽDIN POLEDICA SAMO Z ZIMSKO OPREMO ŠPORTNA PRIREDITEV O KARLOVAC BENCINSKE ČRPALKE 24 UR OPAZIN Ceste po Sloveniji so suhe in normalno prevozne. Na izpostavljenih mestih se zlasti v jutranjih in večernih urah pojavlja poledica. Zato voznike opozarjamo na previdno vožnjo. Promet poteka tekoče in brez zastojev. Tudi na mejnih prehodih ni daljšega čakanja za prestop meje. SLOVENIJA Kope.................40/40 Vrhe.................30/30 Lontovž..............30/30 Stari vrh............10/30 Rogla................34/34 Kanin...............25/100 Cerkno...............35/35 Soriška planina......25/25 Vogel................30/30 Kabla................20/30 Mariborsko Pohorje ....40/70 Kranjska gora........20/20 Pokljuka.............20/20 Rog - Črmošnjice....30/40 Prvine...............35/40 Jezersko.............20/20 Ulovka...............20/20 Golte..............,.20/20 Črni vrh.............20/40 KOROŠKA Podklošter........35/55 Bad Kleinkirchheim .30/100 Pliberk/Peca......30/60 Sloveniji Plajberk..-/50 Dobrač............30/50 Nassfeld/Mokrine 80/100 Spittal/Goldeck.....-/80 Fleiligenblut....30/140 Katschberg......100/140 Koralpe/Golica......-/50 Kotschach/Mauthen ...40/100 Mallnitz.........40/160 AVSTRIJA Arlberg...........20/150 Seefeld............25/45 Kitzbuhel.........15/40 Obertauern......140/220 Zeli am See.......15/95 Schladming/Planai .15/150 Raibl............38/38 Farni Avoltri......-/- Farni dl Sopra..40/100 Paluzza-Timau....30/40 Paularo............-/- Pontebba.........60/80 Pradibosco.......50/90 Prato Carnico......-/- Zoncolan.........20/60 Sauris...........35/50 Sella Chianzutan ...30/60 Nevejsko sedlo...20/40 Višarje..........35/60 VENETO Sappada.........40/120 W rnm mm I mm f I e JCZilIl UUO LC 1X000) JNvžl OU UUiUUCiiCl d CUL liti. bila popolnoma napaCna ali neprimerna za osebe, ki ste jim jih namenih. 2e to, da ste jih nakupili, vam je dalo veliko dela. VODNAR 21-1/19-2 : Cisti razum in nagonsko zaznavanje vas bosta danes opozarjala, da ne naredite tistega, za kar ste se odločili. Raje o vsem ponovno premislite! RIBI 20-2/20-3 : Danes boste razpoloženi za načrtovanje strategije in ciljev v novem letu, zato se boste z vso naglico želeli rešiti starih, še nedokončanih zadev. VČERAJ DANES TEMPERATURE TEMPERATURE OB 13. URI OBLAČNOST DEŽ/SNEG mm na dan DANES JUTRI TEMPERATURE VETER MEGLA 1 6 Sobota, 2. januarja 1993 - : T EVROPA / NAD EVROPO JE OBSEŽEN ANTICIKLON VREMENSKE NAPOVEDI HIDROMETEOROLOŠKEGA ZAVODA SLOVENIJE