LETO V. TOREK, 15. APRILA 1975 št. 4 vsem sodelavcem za praznik dela iskreno čestitamo UREDNIŠKI ODBOR Koko živijo delegacije Dne 28. 3. 1975 je preteklo leto dni, ko smo izvolili delegacije za zbor združenega dela, ki nas zastopajo v skupščinskih zborih. Da bi delo delegacij bolje potekalo, je bil med njimi podpisan tudi sporazum, ki vse povezuje v konferenco. Naša konferenca, oz. delegacije imajo 35 članov, od katerih je deset, ki se skupščinskih sej še niso udeležili, oz. še niso bili izbrani za deigeata. Skupščinskih sej vseh zborov je bilo devet, sej zbora združenega dela pa štiri. Kdo naj se seje udeleži kot delegat, se določi pri obravnavi materialov za sejo oz. po zahtevnosti dnevnega reda. Namen delegata je čim aktivneje sodelovati pri razpravah. To pa nam bo uspelo le takrat, ko bomo material proučili in se spozanli s problematiko oz. dnevnim redom seje. Dnevni redi skupščinskih sej so zelo obširni in imajo tudi 15 ali več točk, ki zahtevajo za razpravo dobro informiranega delegata. Kako delamo mi? Že pri sklicu sej delegacij naletimo na težave. To je povsem razumljivo, saj je v delegacije vključenih 35 delavcev. Skupščinske materiale obravnavajo vse TOZD, razen TOZD trgovina, ki na svojo željo sodeluje le občasno na sejah delegacije. Razlog za to odločitev je delo, saj so se od šestih članov TOZD, vsi člani delegacij. Delo delegacij se odvija po že ustaljenem načinu. Delegati po TOZD, še posebno v TOZD »Tomaž Godec«, Bohinjska Bistrica, se zelo zanimajo za delo skupščine. Ugotavljajo pa, da se člani naše delegacije morajo bolje pripraviti oz. seznaniti z materiali za seje, katere nam Skupščina občine Radovljica pošilja v določenem času. Glavna vez med sejami skupščine in delegacijami je zapisnik, ki se pregleda in sicer na seji, ki obravnava program prihodnje seje. Delegati na sejah se vedno menjajo. Stanko Iskra Letošnji prvi maj praznujemo v času velikih sprememb in vsestranskih dosežkov na vseh področjih družbenega, političnega in gospodarskega življenja. Praznujemo ga hkrati z jubilejno 30. obletnico zmage nad fašizmom in v letu, ko smo dokončno uveljavili določila nove ustave v našem samoupravnem družbenem sistemu. Pod vodstvom našega Tita, ki je simbol delavskega gibanja in nacionalne neodvisnosti, praznik dela 1. maj slavimo enotni v skupnih naporih za boljši jutri, za zaščito naše svobode in ozemeljske nedotakljivosti, za prijateljstvo z vsemi narodi, ravno-pravnost in mir na svetu. Jošt Role Delu čast in oblast Na internacionalnem socialističnem kongresu 1889. leta v Parizu je bil sprejet zgodovinski sklep, da se 1. maj proglasi za mednarodni praznik dela. Do tega sklepa je prišlo zaradi spomina na dan, ko se je v ZDA začela znamenita večdnevna splošna stavka za osemurni delavnik, ki je nekaj dni pozneje privedla v Cikagu do krvavega napada policije na delavske množice. Delavsko gibanje je od takrat prešlo številna težka pa tudi uspešna obdobja. Bila so potrebna desetletja, da so se delavci zavedli, da v sodobni družbi predstavljajo poseben razred. In tekla so zopet leta in leta, da so začeli zavestno graditi svojo politično stranko z jasnimi cilji in programom. Učenje Marxa in Engelsa je bilo osnova in kažipot tega razvoja in boja proletariata. Nezaustavljiv je bil pohod delavskih množic, ne glede na žrtve. Izbojevali so številne pridobitve — pravico do sindikalnega in političnega združevanja, splošno volilno pravico, osemurni delavnik, boljšo socialno zaščito in vse tisto, kar je danes že neodtujljiva pravica v vsaki količkaj demokratični družbi. Minilo je 58 let, kar je s socialistično revolucijo v Rusiji, pod vodstvom velikega Lenina, načet kapitalistični sistem in več kot četrt stoletja, kar se je po različnih poteh dobra polovica človeštva odločila za graditev socialistične družbe v svojih državah. Sodobna zgodovina je tako postala zgodovina delavskega razreda, ki pripada prihodnosti. Navzlic nespornemu napredku, ki ga je dosegel delavski razred, njegov boj tudi v današnjih razmerah v svetu ni nič manj težak kot pred stoletjem. Razrednim nasprotnikom vseh barv, ni bilo nobeno sredstvo preveč umazano in surovo, da bi ne skušali zavreti, razdvojiti in onesposobiti organizirano delavsko gibanje. Priče smo takorekoč vsakodnevnih protirevolucionarnih in protidelavskih ukrepov, množičnih pokolov, brutalnih policijskih in fašističnih tirad, vojaških intervencij, udarov in provokacij. Primer Španije, Čila in drugih dežel v latinski Ameriki, Afriki, Aziji in drugod, to nazorno potrjuje. Razvite kapitalistične dežele, zavedajoč se logičnosti razvoja, sicer popuščajo pred svojimi delavci z raznimi socialnimi in političnimi pravicami. S tem žele vzbuditi prepričanje o svoji pravičnosti, hkrati pa tudi da je socializem sistem revnih, v katerem delavci nimajo nobenih perspektiv. Delavski razred Jugoslavije pod vodstvom ZK je svojo dolžnost do lastnega naroda in do mednarodnega delavskega gibanja opravil nadvse pošteno in dostojno. To dokazuje zgodovina od prvih dni po oktobrski revoluciji do danes. Svojo razredno zavest so delavci vseh naših republik in pokrajin, ne glede na narodno pripadnost, pokazali že v zgodnji dobi stare, protiljudske monarhistične Jugoslavije, v boju proti Orjuni, pozneje pa proti fašizaciji države v vseh obdobjih do njene kapitulacije. Pod vodstvom KPJ je bil delavski razred hrbtenica odpora proti monarhofa-frStističnemu režimu, njegovi sinovi pa so se nesebično odzvali tudi klicu partije, ko je bilo potrebno braniti svobodo španskega naroda. Do skrajnih razsežnosti se je antifašistični boj razplamtel v narodnoosvobodilni borbi. Ta boj ni bil samo boj za lastni obstanek, marveč hkrati tudi internacionalistični doprinos k borbi vseh zasužnjenih narodov Evrope, žal danes to resnico nekateri bivši zavezniki izkrivljujejo in pripisujejo zasluge v boju proti fašističnim zavojevalcem na našem ozemlju celo tistim državam, čigar vojske so bile skupaj z nemško in italijansko fašistično armado tudi okupatorske. Samoupravni socializem kot sistem, v katerem delavski razred neposredno odloča o družbenem razvoju, je pomemben prispevek socialistične Jugoslavije sodobnemu boju za socializem, za osvobajanje dela in za uveljavitev ideje Marxa, Engelsa in Lenina. Prav tako njen boj za mir v svetu, za aktivno sožitje, za pomoč osvobodilnim gibanjem in za podporo deželam v razvoju. Vse to dokazuje, da je vse kar osvobaja naš delavski razred in kar je v njegovem interesu, hkrati tudi v interesu osvoboditve vsega človeštva izpod izkoriščanja in zatiranja. Ob 27. aprilu -dnevu usfanuviive OF Letos, ko praznujemo 30-let-nico osvoboditve, se še z večjim ponosom spominjamo obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Pobudo za ustanovitev OF, širokega vseljudskega gibanja, je dala Komunistična partija, ki je tudi do kraja ostala njena vodilna in glavna gibalna sila. OF si je v temeljnih točkah iz 1.1941, ki predstavljajo njen prvi programski dokument in za uresničevanje revolucionarnih ciljev, postavila v svojem programu med ostalim tudi tri pomembne točke, in sicer: — prva, ki govori o takojšnji oboroženi osvobodilni akciji, — druga, ki govori o osvoboditvi in združitvi vseh Slovencev kot o nacionalnem cilju in — tretja, ki govori o usodni povezanosti narodov Jugoslavije. Nadaljnji razvoj in boj ^OF je določil nekatere postavke, ki so bile v »temeljnih točkah« navržene v najbolj splošni obliki. Tako je skupni boj narodov in narodnosti Jugoslavije sredi Hitlerjeve »evropske trdnjave«, povezan z bojem vseh naprednih antifašističnih sil v svetu, postal tista zgodovinska oblika skupnega boja naprednih sil na Slovenskem in v drugih deželah, ki je slovenskemu narodu najneposredneje jamčila uresničenje njegovega demokratičnega nacionalnega cilja. Iz te usodne povezanosti je nastala nova, socialistična Jugoslavija, katere moč in trdnost imata svoj glavni vir v demokratičnih, enakopravnih odnosih med njenimi narodi in narodnostmi, v razvijanju tistih oblik mednacionalnega sodelovanja, ki najbolj ustrezajo socialističnim načelom delitve po delu. OF je pomenila dotlej najvišjo aktivizacijo slovenskih ljudskih množic, osvoboditve in napredka. V letih najtežjih preizkušenj je temeljito preoblikovala moralno podobo slovenskega naroda in uresničila Cankarjevo pričakovanje iz leta 1918: iz ponižanja in hlapčevstva se je naš narod s svojim bojem dvignil v novo življenje, postal vreden član v družini narodov. Kot vreden, enakopraven član v družini narodov in narodnosti Jugoslavije je slovenski narod po osvoboditvi pričel graditi temelje socialističnih odnosov med ljudmi. Oblikovanje teh odnosov, polno protislovnosti, ki porajajo tudi vsake vrste odklone in izkrivljenosti v materialni in duhovni sferi družbenega življenja, s katerimi se staro upira novemu. Uveljavljanje socialističnega samoupravnega sistema in v njem aktivi-zacija delovnega človeka, ki ustvarja in upravlja ustvarjeno — vse to je nadaljevanje tistih revolucionarnih preobrazb v biti in moralni zavesti naših ljudi, ki jih je pri nas leta 1941 spočela Osvobodilna fronta, je nenehni boj za novo, vse bolj humanistično moralno podobo slovenskega naroda in človeka. Samoupravna interesna skupnost V mesecu marcu so imeli seje skupščin samoupravne interesne skupnosti. Vse skupnosti so imele sličen dnevni red: — razprava o občinski bilanci za leto 1974 in sklepanje o razporeditvi presežkov — obravnavanje in sklepanje o občinskem družbenem dogovoru za leto 1975 — obravnavanje in potrditev zaklujčnega raučna za leto 1974 — obravnavanje osnutka fi-načnega načrta za leto 1975 Material za seje smo prejeli cca 10 dni pred sejami skupščin. Obravnavale so ga posamezne delegacije temeljnih organizacij združenega dela in skupnih služb. Nato smo ga obravnavali skupaj na konferenci delegacij. Pri razpravi o občinski bilanci smo ugotovili, da so posamezne skupnosti v preteklem letu skrbno gospodarili. Podprli smo stališče, da se presežki samoupravnih interesnih skupnosti po občinski bilanci za leto 1974 vrnejo gospodarstvu. Podrobneje smo obravnavali družbeni dogovor o gibanju, obsegu in strukturi skupne porabe v občini Radovljica v letu 1975. Ta prikazuje strukturo in gibanje skupne porabe v letu 1974 in 1975, upoštevajoč pri tem osnovna razmerja in stališča, ki jih je začrtovala že republiška resolucija: — da bo skupna poraba v letu 1975 porasla največ za 28 %, to je 3 % manj kot družbeni proizvod, — da bo v strukturi porabe dana prednost otroškemu varstvu in izobraževanju, — da bodo globalne stopnje prispevkov enotne za celo republiko, tako bo znašala enotna stopnja in brutto osebnih dohodkov 29,60 %, enotne pa bodo tudi prispevne stopnje za prispevke, ki se izdvajajo iz dohodka te- meljnih organizacij združenega dela po raznih osnovah, na brutto osebni dohodek 2,63 %, na korigirano davčno osnovo 10,46 % in na poslovni sklad 1,27 %, — da bo izvedeno solidarnostno prelivanje prispevkov med občinami za zagotovitev dogovorjenih minimalnih programov interesnih skupnosti, — da bo za nekatere skupne naloge na ravni republike (kulture, telesne kulture, socialnega skrbstva) dogovorjeno združevanje prispevkov. V primerjavi s preteklim letom bosta na slabšem občinska kultura in telesno kulturna skupnost. Na kratko smo se seznanili s finančnimi načrti posameznih skupnosti za leto 1975. V razpravi smo ugotavljali, da je bil material za seje zelo obsežen. Poleg tega so bile skoraj vse seje v istem tednu, zato ni bilo dovolj časa za temeljitejšo obravnavo dela posameznih skupnosti. Dogovarjanje o prispevnih stopnjah za skupno porabo v letu 1975 je bilo pretežno na republiški in občinski ravni tako, da naše delegacije niso imele posebnega vpliva na to. Upamo, da bo za prihodnje leto boljše, ker bo dogovarjanje in usklajevanje izvedeno že v letošnjem letu, tako, da bo za to znatno več časa kot doslej. Do sedaj je bilo v naši delovni organizaciji 5 sej delegacij in ravno toliko konferenc delegacij. Na posameznih sejah smo obravnavali material za več skupnosti skupaj. Udeležba na sejah je bila zadovoljiva. Delegati so z zanimanjem spremljali obravnavo materialov. Posebnih predlogov še nismo mogli dati, ker še nismo bili dovolj seznanjeni z delom in problemi vseh skupnosti. Z nadaljnjo obravnavo delovnih programov in tekočih problemov skupnosti bomo pridobili več delovnih izkušenj za delo v prihodnosti. Jordan Blaževič program TOZD Mojstrana V smislu sklepov IV. seje CK ZKS in X. seje CK ZKS ter sklepov OZ KZS in OSS je DS TOZD Mojstrana na svoji seji dne 10. marca 1975 sprejel naslednji stabilizacijski program. Predvsem je bilo poudarjeno, da to ne more biti enkratna akcija, ampak da je to stalna naloga vseh zaposlenih. Zaradi pomembnosti nekaterih problemov, pa je bila podana konkretna zadolžitev. 1. Disciplina Disciplina na delovnem mestu in pri opravljanju posameznih nalog je pogoj za uspešnost vsakega dela in tudi stabilizacijskega programa. Vse primere je potrebno takoj obravnavati in takoj naj strožje in z vso doslednostjo in pravičnostjo kaznovati. Predvsem je potrebno upoštevati določila sporazuma o premestitvi delavca na nižja delovna mesta. Naloga je stalna. 2. Zmanjšanje časa izdelave za enoto za 15 % Zadolžitev je prevzel tov. Noč Anton. Rok izvršitve 1. avgust 1975. Zadolžitev je vezana na dobavo viličarja in spremembe pogojev pri lepljenju. 3. Ureditev planiranja proizvodnje po delovnih nalogah in določitev optimalnih serij Zadolžitev je prevzel tov. Noč Anton. Rok planiranja 1. maj. Analiza postavljenih planov v maju in juniju. Končni rok za prehod na natančno planiranje 1. julij 1975. 4. Uvedba kolektivega dopusta V mesecu juliju. Zadolžitev sta sprejela tov. Kelbl Miro in Noč Anton. 5. Zmanjšanje splošnih materialnih stroškov za 10 °/o Za zmanjšanje transportnih stroškov je zadolžen tov. Troha v sodelovanju s TOZD Bled. Naloga je stalna. Za zmanjšanje stroškov vzdrževanja je zadolžen tov. Ravhekar s tem, da izdela sistem mazanja, preventivnih in generalnih remontov s seznamom in nabavo vseh rezervnih delov. Rok 1. junij 1975 Za izključno kurjenje z odpadki, namesto s kurilnim oljem, je zadolžen Kelbl Miro. Zadolžitev je stalna. 6. Zmanjšanje DIS za 15 % Zadolžitev je sprejel tov. Kelbl Miro. Rok za izvedbo je 1. julij. Uvesti je potrebno sistem kontrole za kritična delovna mesta —■ narez dolžin in širin, krojenje letvic, poravnavanje in cepljenje podbojev in vlaganje letvic. 7. Zmanjšanje napak za 10 % Zadolžena sta tov. Makovec in tov. Kopavnik. Dosledno je potrebno izvajati načelo, da se plačajo samo dobri proizvodi. DS je zadolžil nosilce nalog, da redno poročajo DS do 10. v mesecu, kako se izpolnjujejo posamezne zadolžitve. Na teh posvetih se tudi korigirajo, oziroma dodajajo posamezne zadolžitve. dipl. ing. Miro Kelbl TOZD Mojstrana na važni prelomnici Leto 1974 in začetek leta 1975 je bilo v znamenju skokovitih povečanj proizvodnje vhodnih in garažnih vrat. Tako lahko zabeležimo ob 25 % porastu zaposlenosti in zelo močni fluktuaciji čez 100 % povečanje proizvodnje ob enaki tehnični opremljenosti, oziroma neopremljenosti. Po stopnji tehnične opremljenosti se Mojstrana lahko primerja le še z Lancovim, ki pa se bo prej ali slej preselil v nove prostore. Vendar kljub temu, da lahko rečemo, da v preteklosti ni bilo posluha za težave v Mojstrani in da smo »vlak investicij« v sedanjem času zamudili zaradi nelikvidnosti, delovni kolektiv Mojstrane ne bo ostal na teh proizvodnih rezultatih. V letu 1975 predvidevamo še nadaljnji porast proizvodnje za ca. 15 %. Vendar to ni samo v možnostih TOZD Mojstrana, temveč je to povezano z oskrbo letvic iz TOZD Bled. Ce bo preskrba zaškripala (in do sedaj je še vedno, razen v februarju), lahko vsa prizadevanja ostanejo samo na papirju. Razvojni sektor pa bi moral raziskati porabo odpadkov za tržno sprejemljive izdelke. Prelomnica, o kateri je govora v naslovu, pa je plasma vrat. Lansko leto je bil vzpostavljen kontakt z Madžarsko, kamor smo izvozili čez 5800 vrat. Kupci so bili zadovoljni, vendar je še vedno prisotna bojazen, da bi utegnili to tržišče izgubiti. V takem primeru pa je TOZD Mojstrana v zelo težkem položaju. Že v začetku sem napisal, da je tehnična opremljenost na minimumu in zato tudi nimamo skladišča izdelkov. Sedaj skladiščimo po vseh mogočih lopah in kotičkih, gražna vrata pa skladiščimo zunaj. Domače tržišče ne more absorbirati teh količin; tukaj je kriva tudi Jelovica, ki ne spoštuje sporazuma in je zato izvoz edina rešitev. V primeru, da izvoz odpade iz kakršnegakoli OSDK - Na odboru samoupravne delavske kontrole je bil predmet posebne razprave varnosti pri delu. Sodelovali so tudi nosilci varstvene službe in direktor. Po ugotovitvah odbora se kaže nezadovoljivo izpolnjevanje nalog z varstvenega področja. Z ogledi in zapisniki ter sklepi določene naloge se ne uresničujejo, predvsem zaradi nezadovoljive stopnje discipliniranosti prizadetih delavcev, dalje, ker so de-lavniške in strokovne zmogljivosti zasedene s proizvodnimi in investicijskimi nalogami in ne morejo opravljati tehničnih del in izdelovati varnostne opreme. Postavljeno je bilo vprašanje potrebnih sredstev, ki jih'nikdar ni dovolj ali jih celo preveč. Potrebna sredstva za zagotovitev varnega dela so in morajo biti na razpolago za racionlno uporabo. Nosilci službe varnosti pri delu morajo vztrajneje in z več poudarka na veliko odgovornost do delavca pri vseh v kolektivu doseči dosledno upoštevanje var-nosntnih predpisov in pri odgovornih vodjih posebej vztrajati na realizaciji sklepov, da skrbe za izpopolnjevanje in izboljšanje varnostne opreme in sredstev. vzroka, lahko v Mojstrani takoj ustavimo proizvodnjo. Po drugi strani pa, če uspemo v izvozu, rešimo realizacijo za celo leto in pridobimo močne pozicije tudi za naslednje leto. V takem primeru pa bo potrebno s širšo podporo priskočiti TOZD o varnosti Neizpolnjeni sklepi organov in predpisi služb so še starih datumov in se izpolnjevanje teh zavlačuje že več let. Zato je odbor samoupravne delavske kontrole naročil službam, da s tabelarno rekapitulacijo pokažejo te V letošnjem marcu smo orga-' nizirali tečaj iz varstva pri delu za voznike viličarjev v sodelovanju z Zavodom za varstvo pri delu SR Slovenije. Tečaj je bil na Bledu za zaposlene iz vseh TOZD-ov. Potekal je po naslednjem programu: — motoroznanstvo in vzdrževanje viličarjev (predaval Taler Niko, ing.) — viličarji v notranjem transportu (Božo Pantar, dipl. ing.) — cestno-prometni predpisi (Anton Sedlar) Mojstrana na pomoč, da se tehnično usposobi, kajti velike rezerve so v znižanju stroškov z zmanjševanjem časa izdelave in porabe materiala. Zavedati se moramo tega, da je za vse bolje, če nekdo dela uspešneje. dipl. ing. Miro Kelbl pri delu primere, zaradi ponovne obravnave na merodajnih mestih. Za izvajanje nakazanih ukrepov je odgovoren vodja temeljne organizacije in vsak posameznik za delokrog dela, ki mu je naloženo, da ga odgovorno opravlja. J. H. — varstvo pri delu — splošno in posebno za viličarje (Božo Pantar, dipl. ing.) — preizkus znanja Program je trajal skupaj 36 ur. Tečaja se je udeležilo 18 kandidatov, kar je zelo veliko z ozirom na to, da je to tretji tečaj v zadnjih treh letih. Pri preizkusu znanja so udeleženci pokazali solidno znanje, ki ga bodo v svoji praksi lahko s pridom uporabili. Blaževič Tečaj za voznike viličarjev ... iz SOZD Izredna seja Delavskega sveta SOZD Gozdarstva in lesne industrije Gorenjske, ki je bila v petek, 28. marca 1975, je vsebovala naslednji dnevni red: 1. Sklepanje o predlogu razpisne komisije za imenovanje predsednika kolegijskega poslovodnega organa in ostalih vodilnih delavcev v SOZD. 2. Poročilo v. d. predsednika kolegijskega poslovodnega organa o njegovem dosedanjem delu in o delu kolegijskega poslovodnega organa. Razpisna komisija je na svoji 3. seji 25. 3. 1975 obravnavala vložene ponudbe na razpisana delovna mesta: — predsednika kolegijskega poslovodnega organa, — predsednika programsko-raz-vojnega sektorja, — direktorja komeroialnega sektorja, — direktorja finančno-gospo-darskega sektorja, — direktorja sektorja za organizacijo kadrovske in splošne zadeve, — finančnega knjigovodje, — tajnice predsednika kolegijskega poslovodnega organa, — korespondenta. Navzoči delegati delovnih organizacij, združenih v SOZD so glasovali za vsakega kandidata posebej z javnim glasovanjem in sprejeli sklepe: — na delovno mesto predsednika kolegijskega poslovodnega organa se imenuje tov. TOLAR PAVLE. Rojen 25. 1. 1917 v Podlonku, s stalnim bivališčem na Bledu, gozdarski tehnik. Opravljal je vrsto odgovornih funkcij, med drugim od leta 1950 dalje na delovnem mestu direktor GG Bled; — na delovno mesto direktorja programsko-razvojnega sektorja se imenuje tov. JURIJA HOČEVARJA. Diplomirani ing., rojen 22. 9. 1915 v Romuniji, s stalnim bivališčem na Bledu. V svojem dolgoletnem delu je opravljal vrsto pomembnih in odgovornih del, med drugim pri gozdni upravi na Bledu, v Ministrstvu v Ljubljani, v Elanovem inštitutu, od leta 1973 pa je na delovnem mestu direktorja Lesne industrije LIP Bled; — na delovno mesto direktor finančno-gospodarskega sektorja se imenuje tov. DOLENC JOŽETA, in sicer za čas 1 leta, kot to dopušča zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, s skrajšanim delovnim časom 6 ur dnevno. Rojen je 19. 3. 1912 v Železnikih, s stalnim bivališčem v Radovljici. Ima višješolsko izobrazbo, pridobljeno na trgovski akademiji in diplomo na konzularni akademiji na Dunaju. Obvlada nemški jezik, kar dokazuje z dii plomo na konzularni akademiji na Dunaju. Vrsto let je opravljal delo na odgovornih delovnih mestih, njegova zadnja zaposlitev pred upokojitvijo pa je bila na delovnem mestu direktorja tovarne obutve Peko Tržič; — na delovno mesto direktor sektorja za organizacijsko kadrovske in splošne zadeve se imenuje tov. ERZAR SLAVKA. Rojen 24. 11 1944, pravnik s stalnim bivališčem v Kranju. Ima 5 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih, kot vodja splošnega oddelka, vodja skupnih služb, je priznan družbenopolitični delavec. Trenutno pa je zaposlen kot direktor splošnih služb v podjetju Alpetur, Škofja Loka; — na delovno mesto direktorja komercialnega sektorja se imenuje tov. MIROSLAVA REPICA. Rojen 5. 6. 1938, dipl. ing. gozdarstva, s stalnim bivališčem na Kokrici, ima dovolj delovnih izkušenj, aktivno obvlada tuj jezik in ima opravljen poseben stro- kovni izpit za delo pri zunanjetrgovinskih poslih; — na delovno mesto finančnega knjigovodje se sprejme za 1 leto, kot to dopušča zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, tov. ARH IVANKO s poskusnim delom v trajanju 3 mesecev. Rojena 4. 9. 1924 na Bledu. Za to delovno mesto nima ustrezne izobrazbe, zato se sprejme v delovno razmerje le za 1 leto, nakar se mora ponoviti razpis za zasedbo tega delovnega mesta; — na delovno mesto tajnice predsednika kolegijskega poslovodnega organa se sprejme tov. JAKOPIČ MARIJO s poskusnim delom v trajanju 3 mesecev; — na delovno mesto korespondenta se sprejme tov. ZUPAN TATJANO s poskusnim delom v trajanju 3 mesecev. Kolegijski poslovodni organ je imel doslej 3 seje, na katerih je razpravljal o razvojnem programu za obdobje 1976—1980, o delitvi dela, investicijski politiki, možnosti formiranja interne banke, organiziranju trgovske mreže in povezavi s trgovskimi hišami. Problematika v zvezi zgoraj navedenih razprav, je narekovala formiranje štirih sektorskih grup: 1. razvojno-programsko, ki je razdeljena na štiri branžne grupe: — gozdarsko pod vodstvom ing. Vizjaka, — stavbno pohištvo pod vodstvom tov. Kokelj a, — ploskovno pohištvo pod vodstvom tov. Štera, — primarna proizvodnja pod vodstvom tov. ing. Hočevarja. 2. komercialno, ki jo vodi ing. Repič, 3. finančno vodi tov. Dolenc in 4. splošno-kadrovsko, ki jo vodi tov. Erjavšek. Vse grupe so z delom že pričele in delajo na vprašanjih posameznega področja. V te grupe so vključeni strokovnjaki vseh branž iz delovnih organizacij s poudarkom na usklajevanju programov in tekočega dela. Obisk pri Ljubljanski banki je bil že opravljen, kakor tudi podan zahtevek po potrebnih kreditih za izgradnjo tovarne iver-nih plošč na Gorenjskem; postavljen je bil tudi zahtevek za večja obratna sredstva in potrošniške kredite. Registracija SOZD pri Okrožnem gospodarskem sodišču v Ljubljani še ni izvršena, pač pa so dana s strani sodišča vsa potrebna navodila za izvedbo. Podpisana je pogodba za najem poslovnih prostorov, in sicer za dobo 3 let z odpovednim rokom 3 mesece pred iztekom vsakega koledarskega leta. Politične organizacije SOZD so formirane in aktivno delajo. Po zapisniku Jeglič Silva Tudi letos na dopust v naš počitniški dom To so besede naših delavcev, ki so zvesti delovni organizaciji in njenim pridobitvam. Kljub velikim izboljšavam v proizvodnem procesu, raznim gospodinjskim pripomočkom in hitrim prevoznim sredstvom, je človekovo življenje vedno bolj obremenjeno. Napori povzročajo vedno več obolenj in zaradi tega vedno več priporočil zadravnikov za počitek. Ce upoštevamo to resnico, bomo pomislili na naš jutri. Delo odrezati gotovo ne bo umrlo, zato pa naj bi ga skušal vsak odložiti za nekaj dni in te dni posvetiti počitku. Kako bo letos v počitniškem domu v Seči? Vse, kar vas zanima, vam še ne morem odgovoriti in zato le nekaj: Uresničila se bo želja mnogih — podi se že preurejajo, prostori se belijo, pleskajo in sploh odpravljajo vse ugotovljene pomanjkljivosti. Uresničila pa naj bi se tudi želja Upravnega odbora počitniškega doma, da bi obiskovalci doma pridobitve in izboljšave tudi varovali. Cene pansionu bodo v letu 1975 enakem cenam v letu 1974 in to: odrasli 45,00 din otroci do 12 let 25,00 din za zaposlene zakonce v drugi organizaciji 70,00 din. Izmene naj bi bile ob torkih. Koliko bo regres za oddih in kdäj, ne morem reči. Upam pa, da bodo sindikalne organizacije sodelovale in da bomo našli naj- boljše rešitve najkasneje do 15. junija 1975. In še počitniško sodelovanje v SOZD. Sindikalna organizacija SOZD je iniciator za tovrstno sodelovanje. Sestal se je že tudi odbor in ugotovil potrebo po sodelovanju in medsebojni menjavi uslug počitniških domov. Vse organizacije v SOZD, razen ZLIT Tržič, imajo svoje domove vendar z manjšo kapaciteto in to ob slovenski obali v Portorožu in ob hrvatski obali v Piranu, Novem gradu in Poreču, Gradis pa ima počitniški dom tudi na Pohorju. Zaključim s tem, da ti domovi za nas niso posebno interesantni. Gotovo pa vam ne bo žal, če boste izpolnili objavljeno prijavo in spet prišli v naš dom v Sečo. Prijave oddajte najkasneje do 15. 5. 1975 v vodstvih TOZD. Stanko Iskra TOZD Prijavnica Poklicno izobraževanje 1. Priimek in ime ........................................ 2. Delovno mesto ......................................... 3. Točen naslov........................................... 4. Dopust želim koristi od............................ do ali od............................ do 5. Družinski člani (navesti poimensko, pri otrocih tudi starost) Bivanje v domu žele koristiti tudi: Ime žene ali moža ................ zaposlene v podjetju Ime in starost otrok: .................................... Datum prijave: Lastoročni podpis: Tudi letos bomo razpisali več učnih mest za učence poklicnih šol (vajence) za vse temeljne organizacije združenega dela. Potrebujemo učence za poklice širokega in ozkega profila in to predvsem lesne stroke. Za poklice širokega profila želimo pridobiti učence za izučitev poklica strojnega mizarja ter brusilce orodja in rezil, iz kovinske stroke pa strojne ključavničarje. Poklica ozkega profila — lesni delavec in žagar sta nova poklica, za katera potrebujemo večje število učencev. Profil lesni delavec dopušča znotraj samega profila specializacijo že v času šolanja. Delavec ne bo obvladal celotnega tehnološkega procesa, marveč le del proizvodnega procesa kot za ključno celoto. Specializacija bo možna: — strojna obdelava lesa in sorodnih materialov — končna obdelava lesa in sorodnih materialov — cepljenje lesa in sorodnih materialov — površinska obdelava lesa in sorodnih materialov — montaža, kompletiranje in odprema Poklic žagarja zajema vsa dela na žagi, od hlodišča hlodovine do skladišča žaganega lesa. Pogoj za vpis za poklice širokega profila je končana popolna osnovna šola, za ozki profil pa najmanj 6 razredov osnovne šole. Šolanje za poklice širokega profila traja 3 leta- razen za poklic strojnega mizarja, ki traja 2 leti. Izobraževanje ozkih profilov traja eno leto in pol. Poklicne lesne šole so v Škofji Loki in v Novi Gorici. V obeh krajih je možno bivanje v dijaških domovih. Poklicna kovinarska šola je v Radovljici. Absolventi omenjenih šol imajo možnost nadaljnega izobraževanja. Delovna organizacija nudi učencem ugodne pogoje za šolanje in zato pričakujemo dober odziv za tovrstno izobraževanje. Blaževič Člani uredniškega odbora: Robič Ivan, glavni urednik; Jeglič Silva, tehn. urednik; Žitnik Janez, Pretnar Jasna, Troj ar Andrej, Mencinger Franc, Kraigher Ciril. Sklepi samoupravnih organov SDS SDS (21.3.) 1. Obravnaval je predlog za prodajo naših izdelkov in uslug ter odpadkov članom kolektiva in kreditiranja naših izdelkov ter zadolžil prodajno, finančno in pravno službo, da ga uskladi s predpisi ter predpiše način poslovanja. 2. Sprejel je tov. Joža Lipnika na DM vodje gospodarsko računskega sektorja. Obenem je sprejel sklep, da prevzamemo od Elana Begunje posojilo tov. Lipnika za gradnjo stanovanjske hiše. Priporoča svetu za družbeni standard, da v kolikor bo tov. Lipnik zaprosil za dodatno gradbeno posojilo do naše kvote, mu ga svet skuša odobriti v okviru možnosti. Pristojne službe po ustreznih poteh (komite, direktor) po-krenejo vse, da v Elanu dosežejo sporazumen odhod, da ne čakamo odpovednega roka. 3. Dal je soglasje h kandidaturi tov. direktorja Jurija Hočevarja v programsko razvojni sektor v SOZD. Imenoval je člana Nika Talerja in Jaka Repeta v razpisno komisijo, ki naj pokrenejo vse potrebno, da novega direktorja takoj dobi. Pooblastil je komisijo, da polnomočno dela in odgovarja. 4. Potrdil je predlog sistemizacije novega DM »samostojni strokovni sodelavec za primarno proizvodnjo« v razvojno projektivnem biroju in ga dal v 15-dnevno javno obravnavo v DSSS. 5. Imenoval je Petra Debelaka za v. d. vodjo PAO. 6. Soglašal je s spremembami in dopolnitvami statuta DO, ki jih je pripravila komisija in predlagal, da osnutek statuta s predlogi in dopolnitvami obravnavajo in sprejmejo zbori delavcev v TOZD in DSSS. 7. Seznanjen je bil s poročilom o izplačanih CPR in se z njimi strinjal. SVET ZA GOSPODARJENJE (20.3., 27.3) 1. Na osnovi opisov DM organizatorja programerja, administratorja in operaterja na luknjaču, obrazložitve in razprave je potrdil predlog ocenitve DM v oddelku za organizacijo poslovanja in AOP, ko sledi: — organizator programer XV. —administrator VIII. — operater na luknjaču VII. 2. Sprejel je določila 14. člena samoupravnega sporazuma o merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za OD v lesni industriji: — dnevnica za službeno potovanje v državi znaša za čas odsotnosti več kot 8 do 12 ur 90,00 din — za čas odsotnosti več kot 12 ur 140,00 din — stroški prenočevanja na podlagi računa se krijejo do 160,00 din — stroški prenočevanja brez predloženega računa do 70,00 din — kilometrina 1,50 din — 0,40 din za km se poviša na 0,50 din za km, kjer ni možen prevoz s sredstvi javnega prevoza — nadomestilo za ločeno življenje 1.000,00 din Določila veljajo od 1.3.1975. 3. V javno obravnavo je dal dodatek 28. člena samoupravnega sporazuma o razporejanju dohodka in sredstev za OD, ki govori o vajencih. 4. Glede na nastalo situacijo v podjetju svet opozarja vse delavce na 13. člen samoupravnega sporazuma o razporejanju dohodka in sredstev za OD, ki se glasi: »Če se obseg dela na nekem delovnem mestu bistveno zmanjša ali pa se delo sploh ukine, se delavca lahko razporedi na drugo delovno mesto, ki ustreza njegovi strokovnosti. Osebni dohodek pa se mu obračunava po delovnem mestu, ki ga opravlja.« Iz tega člena je razvidno, da je ob premeščanju delavcev potrebno zagotoviti njegovi strokovnosti ustrezno DM ob premeščanju zaradi ukinitve ali bistvenega zmanjšanja dela, vendar mu ta člen ne zagotovi enakih OD kot na prejšnjem DM. Enako določa tudi 41. člen samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu. 5. Po rezultatih dela kaže, da bo v TOZD trgovina obračun OD za mesec marec kritičen in za to je svet sprejel sklep, da v kolikor se predvidevanja uresničijo in bo % nižji od 100, se TOZD trgovina obračuna po poprečnem % DO, razliko med dejanskim obračunom pa poračuna v naslednjih mesecih. 6. Obravnaval je vlogo Janeza Mežana za povrnitev prevoznih stroškov — kilometrine do polne cene in jo zavrnil z obrazložitvijo, da po veljavnih zakonskih predpisih svet ne more odobriti razlike do polne kilometrine; ker pa je to izjemen primer, je vlogo odstopil svetu za splošne zadeve, ki naj preveri eventuelne možnosti rešitve. 7. Obravnaval je osnutek samoupravnega sporazuma o merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za OD v lesni industriji in ga s pripombami predlagal v obravnavo in pristop DS TOZD. 8. Obravnaval je pravilnik o sofinanciranju distribucijskih elektroenergetskih objektov in predlagal DS TOZD, da ga v predlagani obliki sprejmejo. ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE (4. 3., 25.3> 1. Obravnaval je OD, ki bremenijo materialne stroške in sprejel ustrezne sklepe. 2. Ob obravnavi 2. dela inventurnega elaborata OSDK ugotavlja, da so bile izkoriščene vse možnosti v smislu dobrega gospodarjenja in da je finančni rezultat (kljub slabim prognozam) zelo ugoden. S tem izrekamo priznanje vsem, ki so po svojih močeh prispevali k uspehu. 3. V smislu določb stabilizacijskega programa in v zvezi s kritično prodajno in proizvodno situacijo je nujno takoj ■ ukrepati. Zadolžen je kolegij in druge strokovne službe, da se na podlagi analiz revidira obstoječ program in poišče optimalna rešitev obstoječega stanja. 4. OSDK ugotavlja, da se opuščajo varnostni ukrepi iz področja varstva pri delu (preventivni varnostni ukrepi). Referent za varsto pri delu je zadolžen, da izdela podrobni program izboljšanja. 5. Pri naročanju novih strojev morajo obvezno sodelovati domači varstveniki. 6. Vodja tehnične kontrole skupno z vodji TOZD pripravi spisek pomanjkljive kvalitete izdelkov in predlaga možne rešitve. SVET ZA SPLOŠNE ZADEVE (20.3.1975) 1. Obravnaval in sklepal je o predlogu prodajnega sektorja o rabatih in drugih prodajnih pogojih za naše izdelke na DT. 2. Predlagal je, da splošni sektor pripravi osnutek sprememb pravilnika o cenah in pogojih za prodajo, in sicer v tem smislu, da se pristojnost glede oblikovanja cen prenesejo na svet za gospodarjenje. SVET ZA DRUŽBENI STANDARD (18.3.1975) 1. Dodelil je stanovanje Olgi Hladnik, Mihu Komanu, Stanetu Nagode, Metki Poljanec in Tomažu Pucu. 2. Imenoval je komisijo za ogled stanovanj prosilcev za gradbena posojila, ki jo sestavljajo: Vinko Čuden, Franc Dežman in Ivan Robič. 3. Obravnaval je predlog za popuste in usluge in ga predlagal v potrditev SDS. Izpit Storitveno žaganje pred novo organizacijo Storitveno žaganje je postalo svojstven problem od tistega dne, ko je bila ustanovljena posebna grupa za opravljanje teh uslug, hkrati pa je gotovo, da je bila vsaj zadnja leta ena najbolj pozabljenih skupin v naši delovni organizaciji. Taki bi ostali še vnaprej, da niso bili postavljeni pred problem, ki ga sami ne morejo rešiti, temveč je za to potrebna širša pomoč in sodelovanje. Problem je verjetno vsakemu več ali manj poznan. Uslužnost-nega razreza je bilo vedno manj in manj. Lanske vrzeli so delno zapolnile druge delovne organizacije, letos pa je prazno krlišče zahtevalo jasno in hitro akcijo. Vzroki za takšno stanje so številni, vendar položaj vsekakor ni brezupen. Za kritično zmanjšanje uslug je bila kriva predvsem visoka cena storitev, ki je koristnike naravnost silila v iskanje drugih, predvsem več ali manj ilegalnih razrezov. Tako je predvsem v Zgomjesavski dolini zraslo veliko primitivnih strojev za obdelavo lesa, kjer lahko rečemo, da se dela velika škoda na lesu in s tem tudi v gospodarstvu. Vendar ne smemo prezreti dejstva, da je preskrba z žaganim lesom zelo slaba zaradi neurejenih cen in zaradi tega delno lahko razumemo vse te malverzacije. Vzrok, da je bila cena postavljena tako visoko, je v pavšalnem gledanju ekonomike dejavnosti, kjer naj bi bilo storitveno žaganje enako rentabilno, kot najmodernejša proizvodna linija visoke investicijske vrednosti. Drug problem, ki je tesno povezan s prvim pa je pripadnost teh ljudi. Organizacijsko so sicer povezani s skupnimi službami, vendar so bili praktično povezani le s TOZD Mojstrana. Zaradi tega so se v medsebojnih dogovorih izkristalizirala naslednja stališča: Cena storitev se zniža na ca. 220—250.—din/m3 vključno s prometnim davkom. S tem je postavljen prvi pogoj uspešnega dela, to je konkurenčna sposobnost na svojem območju in s tem izločimo konkurenco. Organizacijsko naj bi se skupina povezala, oziroma priključila k TOZD Mojstrana. Priključila naj bi se le z žago Belca, medtem ko bi se storitveno žaganje na Lancovem opravljalo pod vodstvom TOZD Podnart. Seveda pa bi se obremenitve morale prečistiti in postaviti na realni podlagi, ker sedanja TOZD ne more pokrivati še dodatnih izgub. Razmisliti je potrebno še varianto, da bi na Belci opravljali specialne nareže za druge TOZD v LIP