Po 
poteh Levstikove brigade
V soboto 8. novembra smo prazno-vali obletnico velike bitke Levstikove"* brigade na Golem. V počastitev te obletnice so se zbrale pohodne ekipe okoliških krajev in prišle na Golo peš mimo nekaterih partizanskth spomeni-kov.
Tudi na naši šoli smo zbrali ekipo, ki so jo sestavljali pionirji in mladinci. Vseh skupaj nas je bilo triindvajset. Iz Škofljice smo odšli z gasilskim avtom do Želimelj, iz Želimelj naprej pa peš. Dan je bil lep in vso pot nas je sprem-Ijalo sonce. Srečali smo se z ekipami iz Šmarja, Grosuplja in z nekaterimi bor-ci. Ti tovariši so bili zelo prijazni. Pri-povedovali so nam o bitkah in sami brigadi ter njenem trpljenju pozimi ob lakoti in mrazu.                          v   .
Potem je naša kolona zavila s poti. Obiskali smo partizansko hišo in partir zansko mamico. Zelo nas je bila vesela. Ponudila nam je jabolka in orehe, mi pa smo ji v zahvalo zapeli nekaj parti-zanskih pesmi. Pot smo nadaljevali do pokopališča na Golem. Tam so vodje vseh pohodnih ekip raportirali vodnikii . Levstikove brigade. Ob spomeniku ko-mandirja Frenka smo poslušali tudi go-vor, iz katerega smo spoznali junaško življenje in smrt komandirja Levstiko-ve brigade. Potem smo zavili do gasil-. skega doma, kjer nas je že čakal topel čaj. Po okrepčilu smo odšli v dvorano in poslušali nekaj recitacij ter govorov. V tej dvorani so borci dobili plakete hrabrosti. Ob konci* proslave smo do-bili nekaj hrane in pijače. Čas je hitro tekel in ura je bila že pet. Po nas je prišel gasilski avto in nas odpeljal na Škofljico. Nikoli ne bom pozabila teh prijaznih Ijudi. Stari so, a v sebi še vedno nosijo mlado srce.
IRENA SUŠA .'          8. a OŠ Škofljica