Iz šole za šolo. Učitelj govori o prirodoznanstvu, ter besedo tako-lc zavije: Otioci, sedaj pa vara bodem še povedal o neki stvari, ktere pa Se sedaj ne imenujem. Bodem le videl, ali bodete uganili, kaj liiislitn. Ta stvar je taka, ki je ne vidite, pa jo vendar čutite, in povsod čudno gospodari. Vidite, tu imam ruto in pomaham ž njo pred vašim obrazom. Pri tem čutite, da nekaj piha okoli vas, akoravno nič ne vidite. Brez te stvari bi mi vsi ne mogli ene rainute živeti. Tudi druge stvari so potrebne za življenje, p.: jed, spanje; toda bolj potrebne stvari za življenje ni, kakor ta, ki vam jo sedaj popisujem. Pa tudi vse druge žive stvari potrebujejo to stvar; ko bi te stvari ne bilo, bi ne bilo nas, pa tudi nobene druge žive stvari na svetu. Ta stvar je čudna, ker se ne vidi, ne duha, pa se vendar čnti in včasi tudi sliši. Preden vani to čudno stvar imenujem, naj vam še kaj več povem o njej. V tej stvari plava vsa zemlja kakor riba v vodi. V tej stvaii je neizrečeno veliko shranišče za innogo ninogo reči, kteri zemlji dajejo rast in rodovitnost. Oblaki, uiegle, vetrovi, dež, viharji, blisk in'grorn, mavrica, toča, sneg in slana, vse je v tej stvari nakupičeno. Brez te stvari bi nc mogle tice letati, ladije po morji veslati, ljudje bi ne mogli hoditi, stati in se obračati. Brez te stvari bi na ognjišču ogenj ne gorel, in pihavnik in meh bi ne pihal. Brez te stvari bi nobena ura ne šla in ne bila, in nobena reč na svetu bi ne bila težka, ne lahka. Ta stvar je čudna delalnica; vse od zenilje sprejcma in ji zopet vse daja; je edina ohranilka vsega življenja, pa je tudi prava morivka, ako je ostrupena. Ta stvar cclo pripomore, da se zemlja trese in da se morje vzdiguje in da gora ogenj bljuje. Brez te čudne stvari bi tudi ne rastla nobena rastlina in bi ne zorela nobena bilka in nobeno drevo bi ne cvetelo in sadja ne rodilo. Vsak človek, vsaka žival, vsaka rastlina ima od te stvari toliko, kolikor potrebuje, da more živeti. Človeški um je iznajdel tudi več orodij, s kterimi se ta stvar ruore bolj na tanko spoznavati. Taka orodja so p. sesaJjka (puinpa), vetrena puška, zrakomer, gorkomer i. dr. Brez te stvari bi nobenega glasa ne slišali. Ko bi ne bilo zraka, bi se ne mogli pogovarjati, bi ne slišali lepega petja in milega govorjenja svojili ljubih, in bi ne slišali svojega glasa v jeku ali odraevu. Ta stvar je prav znana, ki jo vedno čutirao, pa premalo čislamo. Ali sedaj že veste, kako se imenuje? Ta čudna stvar je zrak! Pregovoriinizreki. Mnogo psov,zajčja srnert. Majhcnlonček bitro skipi. Med pravico in krivico ni srede. Mladina brez rudečih lic, spomlad brez cvetic. Mat,erna beseda je jasno ogledalo vsakega ljudstva. Modre besede o pravem času so zlata jabelka v srebernem torilu. Med cvetje se skrivajo tudi strupene kače. Mladost je rada lahkomiselna, hitro pozabljiva in velikrat prenagla. Mladina je naj lepši cvet domovine. Mi smo od danes ko rosa travi. Nedolžnost mladenčem rožni cvet. Naj bolja luč je Bog. Ne hvali nikogar po lepoti, ne zaničuj nikogar po vnanji malosti. Na vsem svetu se vsc dobf. Na svetu ni človeka, da bi vstregel vsem ljudeinKa svetu je lice večkrat daleč od resnice. Naj pred hlevček, potlej teliček. Ne prodajaj kože, doklcr medvcd v berlogu tiči. Ne zapiraj seixa pravicam svetiui drage domovine. Nesreča ne spi. Ni sadu brez cvetu. Nebesa so domovina pobožnih duš. Nebo in zerulja sta zerkalo božje vsegamogočnosti. Ni ga boljega zdravila od zdrave sapo. Nesreča ne orje, ne koplje, pa vendar dobro živi. Ne stavljaj persta med vrata. Okleni se predrage domovine, posveti v blagor serce jej in dušo. Odločeni so roži kratki dnovi, ko v cvetji jo zapadcjo sncgovi. Oči vcč vidijo od očesa. Od dobrih besedi se nihče nc zredi. Oponošen dar je čern pred Bogoin. Ogenj in voda dobro služita, hudo gospodarita. Ošabnost pclje v zaničevanje in sovraštvo. 0 svctem Vidu se na vsakem koncu dau vidi. 0 Kresi sc dan obesi. Poterpljenje žolezne duri prebije. Pridni otroci so vesclje staršcra. Po hudi tovaršiji rada glava boli. Prepovedan pot pcljc v prcpovedan kot. Po naj tamnejši nofi sc dani. Poiuagaj vsakemu, kolikor uterpiš. Povsod dobro , doma naj bolje. Prava snaga ne sega samo do praga. Prazno je delo brez sreče z nebes. Prisiljcna rcč ni dobra. Počasi se daleč pride. Po dolu plačilo. Poštena tovaršija zlata reč. Pievidnost nikjer ne škoduje. Prevzetija se povsod spotika. Potcrjon kruh in skušen svet nikoli ne škodujeta. Pošteno petje razveseljuje serce. Popotniki in gostje smo na zemlji. Prositi ni beračiti. Pametni se pri ognji ogreje, nespametni opeče. Po storjenein delu je sladko počivati. Resnica oči kolje. Rajši danes pečenega škerjanca, ko jutri kokoš. Rokodelstvo je lepa dota. Razvada je bolezen. Rahla beseda zlobnost utolaži. Sila kola lomi. Snetjavo zernje zavcrzi, jekleno pa posej. Slajšo reči na svelu ni, kakor je pesem lepa. Steza častf je ledena gaz, ki hitro zvodeni. Spomin je zercalo, ki o njeiu obličje lastno ogleduješ. Svet je vsch ljudi dom. Stoječ mlin in molčeč jezik ne hasiiita. Smert povsod za nanii hodi. S starega dretja sadje samo pada. Sloga jači, ncsloga tlači. Sila ni mila. Sreča je opoteča. Sreča je begoča. " Sila moč premaga. Slaba tovaršija in pa smola na suknji. Sraraožljivost je angclj, ktercga je nedolžnosti Bog varha dal. Spomlad in mladost ste enakih lastnost. Strah je v sredi votel, ob krajeh ga nič ni. Škoda modri. Tiha voda mostove pobira. Tik sreče nesreča preži. Tudi nadloga je od Boga. Tcrdota in neusmiljenje še nista nikoli cvetic rodila. Ura enkrat zamujena, ne pride nobena. V prihodnjost svojo seme sejemo. Večkrat nam iz enega dneva pride dolga reva. Visoko leta nizko obsedf. Vsaka pot ne derži domu. Veliko še imajo Ijudje, le dosti nikoli. Vsakdo nosi svoj križ, le da vsak pod njim ne zmaga. Vsak svoje sreče kovač. Ves svet oko božje. Varčnost je hči modrosti. Ve6 vredi pošten glas, kot srebern pas. Vsaka rečjma svojo solnčno in svojo senčno stran. Vsaka noč ima svojo moč. Vse veselje tega sveta je nečimurno. Velik kos naše srečc sta prid in delo. Veliko kapljic vode kainen izvotli. Z dežja pod kap. Zinia je bela ko golob, pa je volčjih zob. Zlato lepo, pamet lepša. Za Ijubo imej deželo, kjer si rojen, koder si kruh služil in kamor še za kruhom pojdeš. Zunaj lep, znotraj lep. Za pridnega za vsakiin germom kos kruha, pod vsakim kamenom krajcar. Zgubljeno je zgubljeno. Zlato in srebro ni nič proti čisti nedolžnosti.