Od etičnih, estetskih, filozolsldh in idejnih razsežnosti svobodne odgovornosti umetniške besede do razmerja pesniki - poezija - zgodovina
/. srečanje slovenskih pesnikov, Kranj 1981. Poezija, pesniki in zgodovina. Ur. France Pibernik in Franc Drolc. Osrednja knjižnica v Kranju, 1982, UO sir.
O drugem srečanju slovenskih pesnikov v Kranju (25. in 26. februarja) bi se zaradi sosledja dogodkov (literarni večer, simpozij o odgovornosti poezije, zbornik prvega srečanja slovenskih pesnikov) dalo poročati takole: 1. o namenu kranjskih pesniških srečanj, 2. literarni večer kot o-drski dogodek in izhodišče za simpozij, 3. simpo-zijski del: tema in realizacija, 4. simpozijski zbornik kot zapis izoblikovanih spoznanj in spontane razprave o sedanjem slovenskem pesništvu.
1. Iz uvodnega besedila v simpozijski zbornik zvemo, da sta pesniška srečanja narekovali dejstvi: da v Kranju v Prešernovem tednu ni nobene izrazito pesniške prireditve in da na Slovenskem ni osrednjega pesniškega srečanja, kakršna imajo že dolga leta v drugih republikah in po svetu. Srečanje spremlja simpozij o poeziji, ki si vsako leto izbere okvirno temo. Prireditev je odprtega značaja in dostopna ne le vabljenim pesnikom in referentom, temveč slehernemu občanu. Kot najbolj odprt se je zaradi prostorske razmestitve dogodkov izkazal hterarni večer.
2. Literarni večer, na katerem je štiriindvajset pesnikov prebralo, recitiralo ali ustvarilo eno ali dve pesniški besedili, je bil na zunaj organiziran mehanično: pesniki so predstavljah svoja dela po abecednem redu priimkov od Avanza do Zago-ričnikaj tudi izbor besedil ni bil enoten: shšali smo že natisnjene pesmi (Veno Täufer), namišljene ah resnične citate nepesemskih besedil (Andrej Brvar), pesniške posege v simpozijsko temo (Saša Vegri, Jože Snoj), bUi priča nastajanja pesniškega besedila iz naključnih citatov iz mor-
254
dat tudi naključno izbranega neavtorjevega dela (Matjaž Hanžek) ali celo lepljenju časnikarskega poročila o najvišjih osebnih dohodkih na Hrvaškem z motom Prešernove Glose (Franci Zagorič-nik, ki je zaman poskušal ogreti občinstvo, da bi za njim skandiralo Prešernove verze). Kljub razlikam v odrski predstavitvi pesniškega besedila in kljub mehanični razvrstitvi avtorjev je bil literarni večer svojevrsten prikaz sodobnega slovenskega pesništva od Rudija Miškota do Borisa A. Novaka, z Zagoričnikovim finalom' pa je učinkovito uvedel v simpozijski del.
3. Tudi simpozijski del je razvrstil referente po abecednem redu. Na žalost nista prebrala tez o odgovornosti poezije Bojan Štih, ki se simpozija ni udeležil, in France Pibernik, ki je simpozij vodil. Stihove teze z naslovom (Ne)odgovomost poezije so objavih Naši razgledi,^ Pibernikovo besedilo o tem, da je pesnik odgovoren za to, česar ni napisal, pa verjetno čaka na objavo v simpo-zijskem zborniku. Drugi referati so osvetlih problem s stališča »psihosocialne povezanosti pesništva in družbe« (France Forstnerič), odnosa med odgovornostjo in moralo (Vladimir Gajšek), zapletene pesnikove odgovornosti, ki je »zasnovana v tem, da odgovarja smislu in resnici v njuni razločenosti, ker se samo iz takšne njegove naravnanosti lahko poraja tisto hrepenenje po njuni izkustveno nedosegljivi identiteti, kakršna se odlaga v pesniško delo; metafizična tesnoba, groza sveta, pekel al' nebo, ki označujejo njegovo eksistenco, so nepogrešljivo človeško ozadje tega dela« (Niko Grafenauer). Razkrili so tudi družbeno-ideološke možnosti poezije kot ode in elegije in znotraj zvrsti odkrivah odgovornost pesniške besede (Taras Kermauner), opozorili na dejstvo, da beseda ,odgovomost' ni iz pesniškega sveta (Ervln Fritz) in ob konkretnem gradivu definirali in dokazali presežnost poezije (Hribarjeva interpretacija Kocbekove Darežljivosti pesmi). Izkazalo se je, da slovenska poezija še »ni uspela narediti tistega korenitega (radikalnega) prestopa, ki bi v pravo luč, enkrat za zmeraj, postavil tudi vprašanje o odgovornosti, še bolj pa tisto, kar se skriva za navidez tako neproblematično rečjo« (Denis Poniž), da pa je hkrati »izginotje Ben/aminove aure« odprava vsestranske (»božanske«) odgovornosti in začetek njenega funkcioniranja v smislu zožene, parcialne odgovornosti - utilitarnosü: šlo naj bi za eliminacijo poezije kot posebne resničnosti« (Dimitrij Rupel). O družbeni odgovornosti poezije je treba govoriti, ker je »naša družba zašla v globoko krizo, ki jo najbolj občutimo v kulturi: ... estetski in etični interesi so zasebna zadeva nekaterih posameznikov in postranska tema v našem javnem življenju ..., zato je temeljno vprašanje etike, estetike, filozofije, svobode in umetniške besede, ali hočemo kopati grobove civUizaciji in kulturi, ali pa izražati vrednote duha« (Samo Simčič). V tej »pat
joziciji je odgovornost še večja; ne ubiti poezije.
^e odgovornost poezije, torej, temveč odgovornost poeziji! Ne odgovornost umu, temveč odgovornost uma!« (Jože Snoj), skratka: »edina odgovornost pesnjenja je odgovornost jeziku, ... le-
pemu in strašnemu orodju in orožju ... kajti pes-njenje mora živeti samo v svobodi dogovarjanja« (Ivo Svetina).
Ključne misfi in odlomke je bilo treba navesti zato, da bi v soglasju, ki ga je večkrat naglasila diskusija, zaživela tudi razhčnost pogledov in izhodišč, liazprava je še enkrat opozorila, da je pesnik odgovoren poeziji (Bogdana Herman), zato naj piše poezijo in ne besedila (Saša Vegri), odprla pa je tudi vprašanje odgovornosti pesnika pesniškemu izročilu: Niko Grafenauer se je vprašal,_kakšen je naš dolg Francetu Balantiču, Tomaž Šalamun je razširil vprašanje z Vojkom Gorjanom, Andrej Brvar pa s Stankom Majc-nom. Boris A. Novak je pozval prisotne, naj pošljejo protest skupščini SRS zoper založniško krčenje in na ta način opozorijo družbo na njeno odgovornost poeziji. Le redki glasovi so se do-talaiili referatov (Svetina o Kermaunerju in Gra-fenauerju, Poniž o Štihu, zlasti o njegovi šesti tezi), drugi: Forstnerič, Šmit, Pibernik, Jan itd. so razvijali Grafenauerjevo vprašanje o Balantiču. Na koncu je France Pibernik formuliral temo naslednjega srečanja: Prelom v poeziji sedemdesetih tet.
4. Zbornik prvega kranjskega srečanja slovenskih pesnikov prinaša deset referatov. Uvodni, Pibernikov, je mišljen kot izhodišče: poziva k razpravljanju o trojnem razmerju: pesnik-poezi-ja, pesnik-zgodovina, poezija-zgodovina in vsako izmed njih ilustrira s primeri iz slovenskega pesništva. Tako izoblikovanemu izhodišču se najbolj približuje Simčičev prispevek, ki iz devetih postavk celovitega upodabljanja sveta (čuti, opažanje, občutki, dojemajoča duša, misli, samostojne zamisfi, lastna duhovna osveščenost, notranji človek v ustvarjalcu) prerašča v programsko besedilo o lastnem pesništvu. Razmerja med poezijo in zgodovino se loteva Andrej Medved v besedilu Poezija: njena »zgodovinskost«: omejuje se na minorne pesnike, ki so času zelo izpostavljeni, in odgovarja na vprašanje, kako doseči političnost kot izjavno moč poetskega dis-kurza, z interpretacijo Arnaudove pesmi Telo brez organov. Denis Poniž širi Pibernikovo izhodišče z razmerjem Znanost? Poezija? Zgodovina? in poskuša prikazati, kako se poeziji približuje kot znanstvenik in kako jo čuti kot pesnik. Drugi prispevki segajo daleč čez okvir simpozijske tematike (Niko Grafenauer, Poezija med molkom in ideologijo, Jože Snoj, O tistem, »kar je«, Dimitrij Rupel, Teze o možnostih literature, Tine Hribar, Poezija in njena avtopoetika, Taras Kermauner, Poezija in kritika), so metodološko, nazorsko in filozofsko raznoliki, predvsem pa bralsko vznemirljivi in jih ni mogoče na kratko oceniti, zato naj dodam samo, da so imenitno izhodišče za diskusijo, ki jo zbornik prinaša v celoti, in nujna informacija pri sprejemanju referatov o odgovornosti poezije.
' Franci Zagoričnik, Večeri slovenske poezije, Mladina, 15. aprila 1982.
' Naši razgledi, 9. aprila 1982.
255
Posebno mesto v tej publikaciji ima Novakovo besedilo Poezija časa, avtointerpretacija zbirke Hči spomina.
Simpozijski zbornik prinaša torej raznovrstno in zanimivo gradivo: za zgodovinarja sodobne slovenske književnosti je bogat vir informacij o njeni naravnanosti in samozavedanju, bralcu pesniške besede pa vznemirljivo dodatno branje.
Tone  Pretnar Filozofska fakulteta v Ljubljani
256