Posamezna številka stane 12 v,
f
f
63. številka»
Maribor» dne 9« av gusta 1918.
Letnik X»
*«m ttmmmimymm i k?
Ins er ali ali oznani
se računajo po 18 od 6rednepetHvrs1*^ig 1 večkratnih oznan!ffb«#L . — popust -*Éf
, „Straža“ izhaja vgM deljek in petek pop«nS^
K Rokopisi se né vftiG$$|
m v
Unilfc	: «HA*»-
» . W W* *™- è
J* •	* ■ *s~~ J
lite	, ;'3h—/f
*». ■	" » Htef
I JkWÉflU** ——S /
»
*w«i
iMMset solifiliii Mi
i tea nmmmšE&r®' Maribor
i «a«, g. — réteiem !I*. M3.
iiiiiiiini miwini
(«
„Slovensko srce
Dunaj, 7. »vgusta.
Nobenega izgleda ni, da bi se vojsk« končala v bližnjem času. Obe skupini vojskujočih se držav se v zadnjem času nista, prav nič zbližali. Prihodnji mesec je že september in po .septembru so velike akcije na boji Mih, ako sodimo po dosedanjem poteku, izključene. Armade bodo še vsa] enkrat prezimile na bojiščih.
Naša naloga je, da skrbimo, kolikem je pri sedanjih razmerah v naši moči, za kolikor toliko zdrave razmere med prebivalstvom v zaledju. Izmed gla-mSb štotfbfi v tim oziru mara biti prehranjevalna zaideva. Ce le mogoče, morali bi prehranjevalne razmere med nami tak© urediti, da nobeden izmed slovenskih ljudi ne bi pomanjkanja trpel. Nimamo uradno Statistike, koliko škode je med nami napravila nezadostna prehrana. Toda ravno sedaj roma po našem jugoslovanskem, časopisju notica, ki nas oivdaja narra vnost z grozo.fTa, notica pupvi, da je zadnji 2. led po službeni štatiŠtiki umrjp^ Bosni, in Hercegov, ni 163.0UU otrok v starosii^locl 10 leti. Človeku so k 5i srce od žalosti in gi>wrote, ko gleda to velikans:..o številko. katere bi jje^smatral za verjetne, s,ko bi ne b -Ja uradna./n vsak se vpraša s strahom, ali ni tudi med mami pomanjkanje povzročilo velikega opustošenja in kal nam je storiti, da obranimo prebivalstvo v zaledja vsaj najhujšega trpljenja.
Češki narod je videl trpljenje svojih rojakov po mestih, industrijdlmh krajih in tudi med delavstvom na deželi, osobito v goratih pokrajinah, kjer je preskrba kmetskega delavstva potom naturalnega plačila vsled nezadostne produkcije večkrat nemogoča . Za to je ustanovil za svoje trpeče brate čfcvekoljub-BO itiŠtiltiCijo, kTji je naidàl-.primerno ime ,;Oeško srce.“ To je društvo, ki nabira denar in živež ter ga razdeljuje tam. kjer je potréba n ai večja. Letos, je tudi votelo akcijo za prebivanje mestnih lirdelavskih 6-trok v počitnicah na kmetih v svojo roko. Na stotino čeških otrok iz Prage, 'Dunaja. Plzena in od drugod te naselilo v krajih, kjer so še vsaj za sil® dobiva mlek®, krtih in mast.	;. ,v
Odkod dobiti, denaz, ^pri sedanji denarni ’hipertrofiji ni težko vprašanje. Toda odkod dobiti živila ? I Kljub rekvizacijam si bodo plemenite in zlate duše — med našimi agrarnimi producenti od svojega deleža Odtrgale marsikateri košček ter ga darovale rade in s sladke zavestjo, dà storijo neizmerno dobro (delaj za svojega bratadrpina, Tudi na Češkem so rekvizicije in vendar „Češko srce“' ne toži; da bi mu ne prihajali v povoljni meri darovi v živlih.
Češko srce pa je doseglo s svojo akcijo dudi glede razmerja med socialnimi razredi uspeh, ki ga ravno v današnjih časih ne smemo podcenjevati; %* Hližalo je industrialno delavstvo in agrarnega producenta ter ustvarilo med njima zaupanje in isedse-ibojno spoštovanje, ki ga nismo niti v mirnih časihtO* ■pazili. To zaupanj® ima tudi v apolitičnem oziru svoje
dobre posledice, ker je Trdneje strnilo vse ljudske sloje okoli skupnega, velikega cilja.
Za vsakega trpina, moramo imeti odprto srce , najbolj za svojega rodinoga brata. Pozno je sicer, a ne prepozno. Prihodnj,a zima bo hujša za revne sloje kakor katerakoli dose>danjih. Zato bi bilo dobro, ako aa naj hujše čase ustvarimo za revne naše sobrate organizacijo, ki bo jim. nudila našo ljubezen in pomoč. Ali s» ta organizacija imenuje Slovensko srce ali drugače, ali se ustanovi novo društvo ali vporabi kariero obstoječih, 1o je postranska stvar.
Da se ta miselmedsebojne podpore v težkih časih more uresničiti, stavimo svoje nade na našo skupno mater, bète Ljubljano in na plemenitost, nagega jjjarodnsga- žemtva., Kakor hitro pride klic iz naše prestoliee, da se naj, organiziramo v pomoč naših — majbednejših bratov,1 bo naše ženstvo zaneslo to mi-.361, v vsako «vas, jo udomačilo in oživotvorilo.
Kako si naj pomagamo?
Z dežele, G. avgusta.
, 'Tatvina, ropi,,-uboji so na dnevnem redu. Časopisje bo kmalu polno samih poročil o nasilnih nasto-pf iu lopežev prtod mirnemu prebivalstvu. Toda kar je v časopisih, to še ni vse, kar se dogaja. Ako bi poročali o vsaki kokoši, puri, raci ali goski, ki nam je tfkraöena, afe© bi navajali tatvine na poljih, M sploh -časopisom za Obelodanjetije zmanjkalo papirja. -O takih malih tatvinah piti nočemo govoriti, čeprav nam niso ljube. Saj vemo, da jih večinoma narekuje glad in glad je hud gospod. V mislih imamo predvsem Čime temnih eksistenc, občno nevarnih ljudi, Id se pri usedanjih razmerah upajo nastopati bolj drzno in pogosto kakor teda! poprej.
•-'•lS-'loptì^ računajo s tem, : da je sedaj moških malo ,dr~ v In-da'orožniki nimajo-Saga, skrteti za ja-' vito rvarnost^Po nedel,ato in ,praznikih hodijo po dr. -Koroščevih iu dr. 'Verstoß špkovih sliodih, vì-p°nedel-jelv vohajo ža srbolili veleizdajalci,-v torek lovijo "skupno Az več postaj dezerterje, v sredo'spravljajo ruske in laške vjétuiw v red, v četrtek hodijo spraševat po kleteh, poifem se le prodajo vino, v petek i omagajo rekviriran ali živina ali seno ali semeno, \ soboto pa rekvMorajo sami z a-se. Vprašam vas pa, i ude božji,, kdaf naj orožnik lovi tate, roparje in u-bijaäce. Za to jmna časa. j	_____
Tjjudje Doao »ran imsiiti na to, da sami pazile na isvoje imetje in svojo varnost. Vsaka občina ali več občin skupno bo morala organizirati varnostno službo. Ce smo morali stožiti telegrafìène droge, že-leznične prehode, mostove in brvi itd., bomo imeli še vsaj tudi poguma in podjetnosti dovolj, dia stražimo same sebe in svoje revne zemeljske pritikline.
Toda na kateri postavni podlagi se sme po občin^ oživotvoriti taka varnoslijna organizacija? To je, za kar se obračamo mi z deželo na vas, veleučeni gospodje po mestih, ki sedite noč in dan pri knji-
i_ah in paragrafih. Prosimo, da nam poveste, na kaki postavni podlagi naj osnujemo po občinah varnostne službe in katera oblika bi bila za to najprimer-n«jSa. Za to vam bomo prav hvaležni vsi rodoljubi z dežele.
Kriva prerokovanja.
Koncem leta 1916 so razni aneksionisti in vse-nemci v Nemčiji, na čelu jim znani poslanec Bac -meister ter razni vsenemški listi kot „Grösseres Deutschland“, „Bergisoh-Märkische Zeitung“ in še več drugih vsenemških listov, kateri/m se je pridružila brez vsakega pridržka nemška admiraliteta in generaliteta, izdali geslo, da je treba boj nemških pod -morskih čolnov proti četverosporazumovim ladij am poostriti z vso silo. Prerokovalci so bili tak rat o svojih prerokbah tudi prepričani, da bo boj nemških P-čolnov že v nekaterih mesecih prisilil zlasti Anglijo,, da bo morala skleniti mir, kajti nemški podmorski čolni bi naj že v nekaterih mesecih preprečili vsak uvoz živil v Anglijo, jo izstradali ter prisilili, dpi — sklene mir. Ta svoja prerokovanja so utemeljili S sledečimi točkami:
Ì. Nemški poostreni boj podmorskih čolnov bo preplašil Ameriko, da si ne bo upala napovedati vojne Nemčiji. 2. Za slučaj, ako bi pa vendar le napovedala vojno, bi si ne upala poslati nobenih svojih Čet v Evropo, kajti utegne jih rabiti za morebitno — vojno z Japonsko. 3. Ako bi pa le pošiljala svoje čete v Evropo, bi nemški podmorski čolni potopili vse ameriške ladje. 4. Nemški podmorski čolni bi zaprli morsko ožino med Anglijo in Francijo in Francija ne bc mogla dobiti nobenih čet ne iz Anglije in tudi ne ö BtatrfBe, & (Anglija IS bila izstradana. 6, Naš odločen nastop proti Ameriki bi vse ostale nevtralne države tako preplašil, da se ne bi upale napovedati K Nemčiji vojnem	—‘
Vsa ta prerokovanja in vsi ti računi so se pa ■izkazali za napačne in niti ena točka nemških prerokovanj se ni obistinila, kajti kljub tem nemškim grožnjam s poostrenim bojem nemških podmorski!} čpl -nov je Amerika napovedala Nemčiji vojno. Kljub poostrenemu, boju nemških podmorskih čolnov pošiljata Amerika in Anglija venomer An sicer še v večji mera svoje čete na francosko bojišče. Nemški podmorski čolni tudi niso bili v stanu, da bi bili izstradali Anglijo ter jo prisilili, da bi sklenila mir, nasprotno, Anglija je postala Še bolj. bojevita, kakor je bila poprej. Pribito je, da so nemški podmorski čolni le Še bolj razsrdili Anglijo in Ameriko, ki sedaj zastavljate vise svoje .bogate vire In pripomočke v boju proti Nemčiji, Japonska ni napovedala Ameriki vojne, pafl pa je oela vrsta drugih držav napovedala Nemčiji — .vojno. Prišlo je glede razmerja med Ameriko in Japonsko Še celo tako daleč, da sedaj korakajo ameriške Čete združene z Japonci v Sibirijo, da tako ustvarijo na vzhodu novo fronto proti Nemčiji.
■WWW««»«»! I .
LISTEK.
Očetovi spomini.
„Kakor da je bilo lani, tako živo s© spominjam na t» lep dan; Ti pa praviš, da je že 50 let tega“ , tako je povzel oče, star kmet, ko sem ga vprašal, ali je bil .tudi on pri ljutomerskem slovenskem taboru z dne ft.- .avgusta 1868; položil jo „Stražo“, katero je ravno prebral, na mizo in nadaljeval:
„Razven moje poroke mi je ta doživljaj ostal v najjasnejšem spominu izza moje mladosti. Kdo bi p,a tedi mogel pozabiti tisto množico ljudi, ki se je tisto iepo nedeljo zbrala v Ljutomeru!,
Mz sem bil takrat še mlad; 17 let mi je bilo. Tistokrat sta izhajala samo „Slovenski Gospodar“ in „Slovenski Narod“, a bila sta malo razširjena, zato nismo bili tako dobro poučeni o svetovnem položaju , kakor je naša mladina dandanes. Sedaj vam je pa v naizakotnejši vasici na razpolago kak časopis.
Nekaj nedelj pred taborom smo zvedeli v Lju -tomeru, da se naj zberejo dne ft. avgusta Slovenci iz Murskega polja in Ljutomerskih goric v Ljutomeru , da bi skupno povedali vladi, da nismo zadovoljni S’ tem, kako se postopa z nami v šolah in uradih, ter da bi skupno zahtevali, kar hočemo. Reklo se je, da bodo prišli tudi iz drugih slovenskih krajev gospodje, ki nam bodo razložili, kaj po drugod Slovenci zahtevajo, tako iz Maribora, Celja in celo še iz Ljubljane.
Moj oče, Tvoj dedek, in sosedi so se zmenili,
.-...—	3r^=	- ■—* irm» iigrniMMU
da,: ge bodo skupno na velikem vozu peljali v Ljuto-mer, nam fantom pa so naročili, naj voz primerno o-} krasimo. Ej, to je bilo razburjenja in živahnega pos-; vetovanja. Dogovorili smo se; fla bomo naša „velika : kola“, ki so zeleno pobarvana, okrasili: z zelenjem.
Iz zelenih vej smo naredili na vozu nekak šotor, de-’I Meta Da niso z venci in šopki opletle le samo voza, ampak celo „potače“ in „bran o vlake.“
v' nedeljo zjutraj je na našem dvorišču stal voz vès zelen in v cvetju, kakor da jß prirasel iz zemlje. Petrov Franček, ki je takrat doslužil vojake, je bil določen za \ oznika. Ko je pripeljal konje iz hleva , ■so bili tudi ti vsi v cvetju in zelenju. Na tako okrašenem vozu so se oče ,n mati z sosedi odpeljali v
(Ljutomer, Mi mladina t; a seveda peš za njimi. Nepopisno navdušenje se nas je polastilo, ko smo videli, cta se tudi r/ drugih vasi pripeljejo kmetje na si tono okrašenih : vozovih. V - jutomeru nas je^ že čakala ne J Šteta množica. Zbirališče je bilo v zdajšnjem „Srše- i novem logu“, kjer je bil postavljen visok oder, tudi ves v zelenju, cvetju in slovenskih trobojnicah.
Prvemu govorniku, ki nam je razložil, da se že več sto let Slovenci niso smeli zbrati pod milim ne- § bom ter da Je sedaj prišel Čas, ko slovenski narod j sme izrekati svoje želje in jih predlagati presvitle -mu cesarju ter da naj smelo upamo, da se bo godilo naši deci bolje, kot našim očakom, je grmel ort vseh strani tisočeri „'Živijo !“
'Marsikateremu je zaigrala solza veselja v o-I čeh Za tem govornikom je sledilo več drugih, med j njimi župnik Raič, ki je povdarjal, da je res nameh I takratnih naših šol bil ta, da M nas ponemčili, mi -r * da pa tega nočemo; nakar je zagrmelo iz tisočerih
grl: ..Nočemo!“ Konečno so bile sklenjene resolucije, ki zahtevajo: slovenski uradni jezik, slovenske ljudske, srednje, strokovne in višje šole ter najglav-neiša, zjedinjeno Slovjenijo z narodno samoupravo! „Živijo“-klicev ni bilo ne konca ne kraja.“
Očetu se je tresel glas, tako da ni mogel nad-a-Jievati ; obrisal si je solzo in globok vzdih mu je prisopel iz prs. Tudi jaz sem se zamislil. Blednjič sem mn segel v roko, jo poljubil, rekoč:
„Ni bil to brezploden dan. Iskra, ki se Vam jo takrat vnela v prsih, ni ugasnila; kljub peklenskim viharjem se je razžgalo v prsih tisočih v sveti,, ne -udnšen ogenj, ki je švignil čez meje Slovenije v dežele bratov, kjer tudi bivajo Jugoslovani ; iz iskre je nastal požar, ki ga ne ugasne več nobena sila.“
Hvaiežno mi je stisnil roko, zazrl se v daljavo in na ustnih se mu je pojavil miren in srečen na-smehljaj.
Prepir za Makedonijo.
Pr desor Siefan J, Radosavlevič-Bdin ie spisal ood , •sIovcit' „Per Stre t un Altserbieii“. (Das sogenannte Maze'donijn“* knjižico, v; kja,tori dokazuje, da Bolgari nimajo nikake pravice do Makedonije, ker to, ni bolgarska, ampak srbska zemlja. Bolgari nimajo nikake pravice 'do Makedonije, sklicevaje se na na-
* Der Streit in Altserbien (das sogenannte Ma<-zedonien) von Stephan J. Radosavljevič-Bdin, Profesor1 D., Dunaj 19č8, „Vorwärts“, Sjwobodo & Cor, Dunaj, založba pisatelja.
»
Po zatrdilu angleških državnikov baje zavez -niške vojne ladije potopijoi veo nemških podmorskih Solno v, nego jih more Nemčija zgraditi.
'Splavale so torej po vodi lepe nade vsenemških prerokov, da bodo nemški podmorski čolni prisilili ] sovražnike, da sklenejo mir. Po tej poti torej ne pridemo do miru, pač pa vodi do miru samo ena. pot in | sicer, pot trajnega sporazumljenja med narodi.
Ffancosko bojišče.
Na francoskem 'bojišču so se Nemci na črti j Soissons — Reims umaknili čez reko Aisno ter ; prepustili zaveznikom vse ozemlje, ki so ga zavzeli v poletni veleofenzivi med rekama Aisne in Marne. Vzhodno od Amiensa med rekoma Ancre in Avre so pa Angleži udrli v nemško črto. Vzhodno od Amiensa se bije velika bitka. Angleški armadi po veljuje maršal Haig.
Angleška ofenziva.
Nemško uradno poročilo z dne 8. avgusta zvečer.
Napadi Angležev med Ancro in Avrò. Sovražnik je vdrl v naše postojanke.
Nov® nemške divizije na zapadu.
Pariški „Temps“ poroča, da so pritegnili zdaj Nemci nove, sveže ter izborno iz vež bare divizije na zapadno bojišče, ki se glede prejšnjih, manj izvježbanih zelo odlikujejo. Nemčija je nadalje spravila na fronto ogromno število strojnih pušk in velikanskih topov najnovejšega. sistema, s kakoršnjim obstreljujejo Pariz
„Nemčija mora biti kaznovana !“
Poročevalec lista »Times« brzojavlja, da je javno mnenje v Zedinjenih državah ostro naperjeno proti Nemčiji. Kaznovati se jo mora v gospodarskem oziru, ker je odgovorna za vojsko. Glede dovoza surovin, ki bi jih rabila Nemčija, bodo četverosporazumove države napravile sporazumni sklep, da Nemčija ne sme dobiti po vojski nobenih surovin iz četverosporazumovih držav. Nemčija mora biti na vsak način »kaznovana«.
Lloyd Džorž o miru in vojni.
Lloyd Džorž je govoril v angleški poslansk zbornici in je med drugim izvajal: Pred 4 leti se je britska država odločila, da zastavi vso težo svoje moči v tej največji svetovni vojni. Ne morda zato, ker je bilo napadeno britsko ozemlje, ampak zato, ker je bilo kršeno narodno pravo. Ako bi bili zavezniki premagani na morju, bi bila s tem
rodnostni princip, ker je prebivalstvo Makedonije popolnoma slovanskega pokolenja, dočim so Bolgari le poslovanjem Tatari. Pa tudi na zgodovinske pravice m Bolgari ne morejo sklicosaü, kes je bila Makedonija vsega skupaj le 915 let in, še to v dveh presled -
Pisatelj dokazuje z zgledi, da je makedonsko tih. pod bolgarsko oblastjo.
narečje bližje srbskemu, nego bolgarskemu jeziku in povdarja pred vsem, da narod v Makedoniji povsod praznuje takozvano Slavo .(rodbinski praznik) ki je Bolgari ne poznajo. Isto velja tudi o narodnem pesništvu.
To bi bila kratka vsebina knjižice, ki jo je pa cenzura močno pristrigla.
Novega nam pisatelj v tej knjižici sicer ni povedal nič in vse stvari,ki jih on tu pripoveduje, so nam bile že znane. Makedonci v resnici ne govore ne bolgarskega, ne srbskega jezika, ampak narečje, ki je v sredi med obema. Zato imajo tako prvi kakor drugi isto pravico ali napravico, 'da reklamirajo 'Makedonijo za-se. Ko je bila Makedonija še turška dežela, so prebivalci odgovarjali na vprašanje, ako so Srbi ali Bolgari: „Mi danes nismo ne eno ne drugo, ampak turški sužnji. Pridite in rešite nas! Ako nas bodo rešili Bolgari, bomo Bolgiari, ako nas pa bodo rešili Srbi, bomo Srbi.“ V tem smislu se je smatrala tudi srbska, oziroma bolgarska propaganda v Makedoniji za Časa turškega gospodstva za politično in ne za narodno, Pripadništvo bolgarski ali srbski — stranki se je torej motrilo bolj s političnegla nego narodnostnega vidika.
Tako je v 'Makedoniji tudi še danes. Ako pride dežela pod Bolgarijo in dobi bolgarske Šole, postane tudi prebivalstvo tekom ene generacije bolgarsko, Če pa poslane srbska, bo tudi prebivalstvo srbsko. Treba ravno pomisliti, da se tu ne gre za narodnost, o-ziromai različnost jezika, ampak enostavno, samo za različnost nairečja,
Ali se tedaj otroci' v šoli uče srbski ali bolgarski. je to popolnoma, vseeno, ker jim ja en jezik rav-notako blizu kakor drugi.
Za nas torej stoji samo dejstvo, da so Makedonci Jugoslovani in nič 'drugega. Kaj pa postanejo v bodoče, to je odvisno od njih bodoče državno pripadnosti	p . «..■
vojna končana, dokler mornarica ni premagana, Nemčija ne more nikdar zmagati. Ko se je začela vojna, je imela angleška mornarica 2 V2 milijona ton ladijskega prostora, sedaj jih im» s pomožno mornarico 8 milijonov ton. Obdala je Nemčijo z ne-predorno ograjo. Uničila je do sedaj najmanj 150 podmorskih čolnov, od teh več kakor polovico v zadnjem letn. V teku zadnjih dveh let, so Nemci dvakrat poskusili, da izsilijo zmago. E ikrat na morju, drugikrat na suhem. Poskusili so ofenzivo na suhem, ker se je ofenziva na morju ponesrečila.
O sedanjem vojnem položaju od 21. marca
1.	1. je rekel Lloyd Džorž: G lj sovražnika je bil, da izsili vojaško odločitev še to leto, pređno bi mogla priti ameriška armada. Naše izgube na mrtvih, ranjenih, vjetih in na materjalu so bile znatne. Toda tekom 14 dni smo poslali preko kanala
268.000	mož in tekom enega mesca 858.000 mož. Vsi zgubljeni topovi se se nadomestili Število strojnih pušk se je celo pomnožilo. Nemška ofenziva proti Franzozom je bila ostavljena in Neme! pognani nazaj. Nevarnost še ni minula. Toda samo optimist v nemškem generalnem štabu more še verovati, da bi se mogel posrečiti Ludendorffov načrt, da dovede še to leto do odločitve. Uspeh za veznikov obstoji v hitrosti, s katero nadomeščamo svoje izgnbe na hitrem prihodu Amerikancev in enotnosti vrhovnega poveljništva, Amerika ima na Francoskem močno zmagovito armado, ki se mo re primerjati z najbolšimi četami. Prevažanje ne bo prenehalo, dokler Fochova armada ne doseže števila Nemcev.
Mi nimamo niti najmanjega razloga, da bi se vmešavali v razmere raškega naroda. Ne smemo pa pomišljati, da mi z vsemi sredsvi, ki jih imamo na razpolago, pripomoremo do njegove svobode. Edina želja Čeho Slovakov je bila, da zapuste Rusijo in da bi se na zahodni fronti borili za zaveznike. Naša edina želja je bila, da jim pomagamo.
O vprašanja mira, je rekel Lojd Džorž: Verujem na zvezo narodov, a njen uspeh odvisi od razmer, pod katerimi se uresniči. Imeti bo morala moč, da izsili odločitev pravičnosti, Ko pokažemo sovražniku, da taka moč obstoji, pride mir, a preje ne.
Ne moremo skleniti nikakega miru tako dolgo, dokler imajo oni, ki so Rusiji in Rumuniji naložili te mirovne pogoje, vodstvo vlade v deželi glavnega ! sovražnika. Potrebno je, da bo Nemčija v tej voj ni premagana ker ako ss to ne zgodi in ne pride do zveze narodov, bi nemški meč pri vsakem I sklepanju, udaril na posvetovalno mizo. Kone.c ! Lloyd Džorževega govora je bil sprejet z živahnim odobravanjem.
italijansko bojišče.
Razven artilerijskih bojev nobenih pomembnih vojnih dogodkov.
Albansko
Vsled neznosne vročine razven živahnih zračnih bojev razmeroma mirno.
Bolgari nezadovoljni?
»Corriere d’ Italia« poroča, da so postale razmere med Turki in Bolgari zelo napete. Ob Marici je baje prišlo do spopadov. List piše, da v Bolgariji nezadovoljnost radi sedajne vojne dan za dnem raste. — Uradno se iz Sofije to poročilo de-mentira.
Čehoslovanski zmagovalci.
Iz Stockholma poročajo, da Cehosiovaki polagoma prodirajo proti zahodu in se polaščajo mesta; za mestom. Cehosiovaki so v vseh mestih, M so jih zpr sedli, razpustili sovje tov e odbore. Sedaj, ko so češkoslovaške Čete ojačene z japonskimi, so Cehosiovaki poslali siovjietovi vSjadi ultimai V ultimatu grozijo s tem: Ce bi sovjetova vlada poskušala prodreti s svojimi četami v Ural, bodo Cehosiovaki s svojimi zat-vezniki takoj vse potrebno ukrenili, da se Rusija čisto izstrada.
Severozahodno od Vladivostoka so se te 'dni vršili večji boji med boljševik! in Cehosiovaki. Boljše-viki so se po 24urnem boju morali umakniti pred če-ško-slovaškn premočjo. Na, strani Cehoslovakov so se Korili Francozi, ‘Japonci, Angleži, Amerikanci ta Kitajci.
Angleži v Vladivostoku.
Dine 3, avgusta sta se m Vladivostoku ideali iv© Angleški hrigadk
Politične vesti«
Kat. Tiskovno društvo v Ljubljani. Nia, občnem zboru K. ;T. D. v Ljubljani dne- 6. t. m. je zmagala lista, predlagana od odbora, S u s teräiö-L amp e to va o-pozicionelna klika je propadla. Oficijelna lista js dobila 426, opozioionelna pa samo 175 glasov. Občnega zbora se je udeležil tudi presvitli g. knezoškof, kateremu so prirejali zborovalci živahne ovacije. Občni zbor K. T. D. je pokazal, da ogromna večina kranjske duhovščine obsoja protinarodno, hinavsko in nečedno rovarenje Šušteršičijan cev. — Takoj po obč. zboru se je sešel novoizvoljeni odbor ter se konstituiral. Za predsednika j,e bil izvoljen prelat And. Kalan, za podpredsednika kanonik Janez Sušnik. za tajnika katehet dr. Gregor Pečjak, za blagajnika kanonik dr. Ferdinand Cekal. — Katoliška Tiskarna v Ljubljani, čegar lastnik je K. T. D., je najv-eeje in najmodernejše podjetje na jugu.
Hrvati in Madžari. Hrvatski poslanec baron Rajačič je v seji ogrsko-hrvatskega državnega zbora zahteval v imenu Hrvatov zadoščenje glede svoječasnih veleizdajniških obdolžitev posl. Szmerasanyja. Protestiral je proti izraza »hon-vedstvo«, kakor ga je rabil ministrski predsednik. Rajačlč je podal v imenu hrvatskih poslancev izjavo, v kateri povdarjajo, đa se iz državnopravnih razlogov ne morejo ndeležiti posvetovanj in glasovanja o zakonski predlogi glede »ogrskega hon-veda«, ker označba »kraljevsko ogrski honved« ne odgovarja določilom nagodbenega zakona (Min. predsednik: »Oho!«) Min. predsednik je v svojem odgovora podal izjave, ki ne odgovarjajo v prid državnemu zakonu, ki se na Hrvatskem niso nikdar priznale in se tudi v bodoče ne bodo priznale kot prave. (Wekerle: »Bomo videli!«) Končno izjavi, da bodo Hrvati s str aj ali pri svojem stališča.
Prihodnja seja državnega zbora bo 18. sept. Parlament bo zboroval samo nekaj dni, da reši, kakor želi vlada in Nemci — predloge o novih davkih. Redno zasedanje zbornice bo v oktobru. ,
Stanek pri Hnssareku. Načelnik Češkega Svaza Stanek, je bil dne 8. t. m» sprejet od min. predsednika v avdijenci.
Prepovedan shod. Mariborsko okrajno glavarstvo je prepovedalo shod poslanca Pišeka prihodnjo nedeljo, dne 11. t, m. v Račah. Okrajno glavarstvo, ki z vsem pritiskom zahteva od kmetov srnja, krompirja, sena, slame in živine, ne dovoli, da bi se volile! pogovorili s svojim poslancem,
V smrt ga je pognal zaradi majniške deklaracije. Poslanec dr, Korošec in tovariši iso vložili pa domobranskega ministra naslednjo interpelacijo: „V nekem koroškem nemškem listu je citai rezervni častnik učitelj Schiestl v neki polemiki proti pristašem jugoslovanske deklaracije tudi ime koroškega Slovenca iz Roža, Simona Cerne, ki je služil pri njegovem oddelku (gorski strelci št. 1. drüga stotnija). Nemš-'lio-radikalnemu ljudskemu izobraževalcu in častniku je udarila kri v glavo. Sklenil je takoj, da sc ostro maščuje nad možem, ki je užival velik ugled pri cab stotniji in je bil že trikrat odlikovan. Pred vsem ga je opsoval kar najhuje pred celo stotnijo z vse M mogočimi psovkami, med katerimi ste se seveda p« nov no nahajali besedi veleizdajalec in ropar. N^o ga je dal aretirati in odpeljati v spremstvu tren vojakov z nasajenimi bajoneti. 14 dni ga je imel v zaporu, tekom katerega Časa ga je večkrat dal poklicati k sebi v stotnijsko pisarno, da si je ohlajal na njem svojo jezo. Ubogi Cerne je moral molče prenašat’ izbruhe besnosti te divje nemškonacionalne živin? -.n je strahovito trpel zaradi poniževanja s strani častnika u-čitelja. Slovenec, v svesti ši, da pri voiakih glede gorile proti Jugoslovanom, ki se je vendar uvedla od z-coraj, ni pravice zanj, da .te popolnoma izročen na mildst in nemilost nesramnemu postopanju svojega stotnijskega poveljnika, je sklenil, da se enkrat za ■vselej reši svojega predstojnika: izvršil je samomor. Vprašamo c. kr. 'domobranskega minis ra. 1. Ali je pripravljen, kar najini ^ preiskati ta slučaj in takoj objaviti izid preiskav«? Ali je pripravljen, rezervnega čajstnika, ki ima smrt Simona Černeta na. svoji vesti, poklicati na odgovor zaradi politične mržnje, zaradi zlorabe poveljniške in disciplinarne oblasti in ga odstraniti iz službe? Ali je pripravljen, [.'’učiti nemškonacionalne častnike, kako se jim je vesti v službi in napraviti konec politični gonji le-teh ljudi? 2. Ali je pripravljen poskrbeti za polno zadoščenje svojcem Simona Černeta?“
Vsenemei in admiral Holtzendorf, Bierolin, 5. avgusta. K odstopu Šefa admiralnega štaba pl. Hol-izendorfa piše vsenemška „Deutsche Tageszeitung“:. Javna tajnost je, da je bil poklican pl, Holtzendorf na. svoje mesto svoj čas na izrecno zahtevo takratnega državnega kanclerja Bbttnna;nn-HolIwega , in da je -pomenjalo to imenovanj* uspeh kanclerjeve stranke proti vsenemcem, posebno pa proti Holtzen-dorfovemu predniku velikemu admiralu Tirpitzu. Zato je bil že skrajni čas, da je izginil še ta zadnji o-s t a n ek iz žalostne Bethmannove perijode. Holtzendorf se je sicer uklonil zahtevi vojaških krogov in pristal na podmorsko vojno, a zastopal je vedno zmernejše stališče. Zgodovina nemške mornarice ho morala a obžalovanjem zabeležiti, da Holtzendorf ni znal priboriti nemški voj ni morn arici ugleda, M ji gre. — Vsenemško glasilo sklepa z nado, da bo Holtzendor-fov naslednik admiral Scheer razvil podmorsko vojno do najskrajnejših maj-
Lord Churchill o Nemčiji. V pismu na svoje volilcc pravi Church ili: Zmagati moramo, nismo še «magali. Ti dve trdi dejstvi obvladujeta vse dokazovanje, ki je nam ne daje obup ali izdajstvo. Nemslki narod krvavi in trpi pod slabo prehrano. Sila Nemcev se mora zlomiti, mi moramo ostati stanovitni. — • iTrije strašni dogodki so zadeli Nemčijo letos: Njieni napadi na angleško-francoske armade so bili zavr -njeni, vojna podmorskih čolnov je bila brezuspešna, In ameriške armade prihajajo v Evropo v tako velikem številu, da se obeta moč zaveznikov povečati v veliko premoč. C e bi sklenili sedaj mir, ko Nemčija navidezno triumflra, a je v resnici omajana, bii utišani svojemu narodu za, generacije pečat poraza., Pod nobenim pogojem ne moremo ustaviti sovražnosti poprej, predno ne bodo nemške armade odločilno porar žene in pred nemški narod prostovoljno in končno ne «lomi sistema, ki je zapeljal ta narod v toliko strašnih zločinov. Sicer ni mogoče dovoliti Nemčiji, da, v-siopi v zvezo narodov.
Nesporazumi jen je med Lloydom George 'em^ in Bonninom. „Neueste Züricher Nachrichten“ poročalo, da je Lloyd George nevoljen na Sonnina, ker se trdovratno brani pritrditi jirgpsìlovajiflpkim načrlolm , Katere v Londonu protežirajo. List spominja na to-, Ida je 'Sennino še le na pritisk od strani Lloyda Ge -orgeja umaknil poročilo o italijanskem protestu proti jugoslovanskemu dnevu.
Naslednik umorjenega maršala Eichhorn a. — Nemški cesar Viljem je imenoval za naslednika u-morjenega nemškega maršala pl- Eichhorn generalnega polkovnika grofa Kirchbach, bi je že odpotoval w svoj glavni stan v Kijev in prevzel vrhovno poveljstvo. nemških in avstrijskih čet v Ukrajini.
D;. llaiiemii, nemški poslanik v Moskvi, je bil te dni brzojavno odpoklican, da osebno poroča v Berolinu nemški vladi o položaju v Rusiji.
Deželnozborske volitve na Nižje Avstrijskem. Krščanskosocialni list »Volksfreund«, prinaša uvodnik nižjeavstrijskega deželnega glavarja princa Li-cfctensleine, v katerem povdarja ta potrebo da se nemudoma razpišejo nove volitve v nižjeavstrijski deželni zbor, ki naj se brez odlašanja sestane. Kakor zatrjujejo poučeni krogi, bodo volitve res že jeseni razpisane, ker gosponari deželni zbor že med celo vojno brez kontrole in brez postävne odobritve dežel, zboraj kar je dovedlo v deželnem gospodarstvu do nevzdržnih razmer. Novi deželni zbor bo najprej uredil gospodarstvo, potem pa razpravljal o volilni reformi.
Tedenske novice.
Tržaški Škot — tajni svetnik. Cesar je tržaš-ko-koprskemu škofu dr. Andreju Karlinu podelil brez pristojbin čast tajnega svetnikja. Škofu gre od sedaj naslov „ekscelenca.“
f 0. Gabrijel Schoiitb&aer. iz St. Lamberto na Gornjem Štajerskem nam piše prijatelj: Umrl je dne &. t. m. v tukajšnjem benediktinskem samostanu č. g, o. Gabrijel Schmitbauer. Maturiral je leta 1882 v Mariboru ter bil takrat učenec dr. Žagarja in dr. Pajeka. Kot trden Nemec se je nau čil slovenskega jezika in ga je še sedaj rad govoril, če je bila prilika, v lepi gramatično pravilni slovenščini. Bil je eden istih redkih Nemcev, ki je trdil, da so naše zahteve in nazori pravični in utemeljeni. Rajni je bil dobro znan v krogu slovenske duhovščine. Bodi mu zemljica lahka !
Iz poštne službe. Poštarica Magdalena Lopan je imenovana za poštarico ▼ Žetalah.
Iz učiteljske službe. V Slivnici pri Mariboru je učitelja.
na tamošnji 4 razredni ljudski šoli razpisano mesto
Novi komorniki. Naš cesar je imenoval celo vrsto novih komornikov, med temi tudi barona Pija Twickel, grajščaka v Mariboru.
Avstro-ogrska banka ima sedaj 24 milijard K bankovcev v prometu, med tem ko je samo 280 milijonov K zlata in srebra v njenih trezorjih.
Zveza jugoslovanskih železničarjev sklicuje dne
8.	septembra t. 1. v Trstu izredni občni zbor. Natančna pojasnila in dnevni red prinese prihodnja številka »Jugoslovanski Želežničar,«
Cesarska slavnost v Mariboru, k! jo priredi ob vsaikem vremenu v, nedeljo, dne 18. t. m., Dramar tifino društvo, bo po vseobčem zanimanju, ki vlada povsod zanjo, prav« ljudska slavnost. Slovenskega gloveka, naj je to kmet, uradnik ali delavec, teži ta strašni vojni čas zlasti letos v posebni meri. Zato porabi vsakdo z veseljem vsako priliko, ki mu nudi malo razvedrila. In za razvedrilo bo poskrbelo Dramatično društvo v polni meri. Godba, petje, srečolov in Šaljiva pošta, harmonike v kleti za mladino: vse to bo pomagalo preganjati za nekaj ur oblake skrbi. In preskrbljeno bo letos tudi % zadostno množino hladnega piva. Skrb za mize in stole je prevzel letos odbor Dramatičnega društva sam.
Cesarska slavnost v Mariboru, ki jo priredi Dramatično društvo v nedeljo, dne 18v t. m., ob M. uri popoldne v vseh spodnjih prostorih Narod, doma, Ima slede® spored: 1. Godba. 2. Petje društvenega ebbra. S. Slavnostni govor (prof. Voglar), 4. Petje.
8.	Srečolov. 6, Šaljiva pošta. 7, Prosta zabava, (har-«mnlka v kleti za mladino), Vstopnina 2 K,
Za slovensko šolo v Mariboru so nadalje darovali: Blaž Oistrež iz Šiške pri Ljubljatni, zbirka sprevodnikov državne železnice 650 K; Martin Roč-pik, gostilničar v Zavodnjem, 10 K; Jakob Vrečko v Mariboru po g. dr. Giaserju iz neke kazenske zadevo 20 K; Kmeti iška zadruga v Račah 20 K; poročil. Janko Goliat na Dunaju 10 K; Iv. Kejžar, nadrevi-dent južne železnice vi Ljubljani, nabral na sestanku jugoslovanskih železničarjev v, Kranju dne 14. julija v priznanje g. 'dr. Korošcu za zastopanje jugoslovanskih železničarjev 80 K; Franc Goričan, potovalni u-čitelj v Višnjivasi, zbral na prijateljskem sestanku v Višnjivasi 23 K; Marija Kukovič pri Sv. Duhu-Loče (< K; upravništvo „Slovenskega Naroda“ 215 K; V. Dražen, nadporočnik v Ptuju, 20 K; Jakob Safošnik, kaplan v Dolu pri Hrastniku, 50 K; dobiček gledališke predstave v Hrastniku dne 21. julija 150 K: gč. Henrika Golob v Mariboru nabrala 25 K; Maks Šte-fanoiosa. Stojno selo pri Rogatcu, daroval nadporo-čnik-sodnik Potočnik iz Idrije ob priliki obiska ju -goslovanske rodbine .Stefanciosa pri Sv. Florijanu K 100: Nepoznan, Sv. Trojica v Halozah, 40 K; Ivan Ravbar, nadučitelj v Crešnjicah, 10 K; dr. F. Gerlovič v Ljubljani 20 K; Josip Zemljič v Crešnjevcih potom Posojilnice v Gornji Radgoni 30 K:	računski
podčastnik Franc Skerbinjek in poddesetnik J. Poznič nabrala med slovenskimi vojaki 9. poljske stotnije 26. strelskega polka 171 K; Ivan Veselič, veletržee v Ormožu, 50 K; Viktor Kukovec, tovarnar v Ljutomeru, 100 K; gdč. Fr. Rebolj, učiteljica v Žičah, nabrala 148 K; Radoslav Vivod, c. kr. davkar v Sevnici, 60 K; Fr. Zore v Konjicah 20 K; upravništvo ..Slovenskega Naroda“ 56 K; iz nabiralnika v Nar. ilomu 97.93 K;- iz nabiralnika pri Golecu K 11.07 in K 25; po Ciril-Metodovi podružnici na Vranskem P. Majdič 250 K, Lavoslav Schwentner 100 K, vesela družba pri Brinovcu 20 K, skupaj 370 K; Valentina Kaukler v Ptuju, nabrano v Spuhlji, Gerncih, Rogoznici in Budini v spomin 30, maja 1917 po vrlih okoličanih 339,50 K ; dr. Josip Malerič, okrožni zdrav -uik v Črnomlju (.po g. dr. Korošcu) v spomin prvega belokranjskega tabora Vinica 4.64 K, Črnomelj 421 K, Dragatili 115 K, skupaj 1000 K; Sentpetersko prosvetno društvo v Ljubljani, dar članov, nabralo o priliki izleta k Sv. Katarini 100 K; upravn. „Stov. Naroda“ K 343; Neimenovana nabrala v Lehnu in sicer so darovali: Jos. Fornezzi 20 K, Ida Rebernik 26 K. Jos. Osvald 40 K, Marica Osvald 10 K, Ivana Osvald 10 K, Maks Osvald 5 K, Jožef Osvald 5 K, Marija Klemen 4 K, Micka Klemen 1 K, Franc Klemen 1 K, skupaj 116 K; Franc Napotnik, Tepanjski vrh, 60 K; Ciril-Metodova podružnica v 'Žalcu, dar tržke občine, 50 K; Tomaž Kamšek v Spodnji Ložnici, 20 K; dr. Fr. Kolterer v Trstu 20 K; dr. Hinko IrgloliČ v Trstu 20 K; Franc Cvetko v Trstu 20 K; Justina Cvetko 10 K; Anton Lasbaher, kaplan v. Celju, zbralo celjsko pevsko 'društvo v veseli družbi K 105; Mals Glaser v Selnici 5 K; Drago Sirec, nabral v družbi v St, Juriju ob južni železnici pri „Cestnem Jožeku“ 62 K; Milica Pušenjak v Ljutomeru, nabrala v veseli prleški družbi pri Kapeli 22 K. — Prispevke je pošiljati na naslov moške podružnice — Družbe sv. Cirila in Metoda v Mariboru (blagajnik Franc Pišek, Narodni dom). — Šolski odsek.
Južnoštajerska hranilnica v Celju bo oddala podpore iz jubilejske ustanove Cesarja Franca Jožefa I. in Spodnještajerske jubilejne ustanove učen -’ceni ali dijakom slovenske narodnosti, ue oziraje se na kakovost in ne na mesto šole, kafer i obiskujejo. Prosilci za podpore; iz Cesarja Franca Jožefa I. jubilejske ustanove morajo biti pristojni v okraje: Šoštanj, Šmarje pri Jelšah, Gornjigrad* Sevnica ali Vransko, oni za podpore iz Spodnještajergke jubilej- I ske ustanove pa smejo biti tulli iz drugih krajev. — I Prošnje je vložiti do dne 1. septembra t. I. pri Južno- | Štajerski hranilnici v Celju ter jim priložiti ubožno | spričevalo, domovnico in spričevalo o zadnjem mino- | lem šolskem tečaju ter mora Imeti prosilec najmanje j prvi napredovahu razred. Visokošolci pa se morajo f izkazati s spričevali o državnih izpitih, oziroma s f potrdili dveh docentov glavnih predmetov o povoljnih pri njima opravljenih zasebnih izkušnjah, z indek -som, M svedočuje pohajanje predavanj y minolem in vpis v tekočem tečaju. Podporo smejo dobiti tudi začetniki v javnih službah.
Alerà Ačko. „Slov. Narodu“ poročajo iz Slov. Bistrice: „Letos spomladi je vojaška komisija pod vodstvom vpokojenega davčnega uradnika . Kahle-ria rekvirirala krompir v pohorski občini (Osel. Komisija je postopala zelo strogo in je kmetom odvze - j mala celo semenski krompir, vojaki pa so pri nekaterih hišah nja lastno pest za sebe rekvirirali tudi suho sadje in jajca. Ko se je domači občinski predstojnik Ačko takemu postopanju uprl, so ga vojaki nagnali z revolverjem. Ačko je šel ;v gostilno in se na jezo napil, zvečer pa je pregovoril svojega pastirja Ferdinanda Borko, da sta spečo komisijo, ki je pre -noČevala v, njegovem hramu, napadla,. Kahler se je pravočasno zbudil in se mu ni zgodilo nič hujšega, kakor da je dobil tri lahke telesne poškodbe. Zato je M J. Ačko od mariborskega okrožnega sodišča obsojen zaradi hudodelstva težke telesne poškodbe po § 153 kaz, zak. na 8 mesecev ječe in ima Kahlerju , za tri odrtine, plačati 500 K bolestnine ; Borko pa je dobil 3 mesece ječe, Vsled vsklica državnega pravd-ništva je višje deželno sodišče v Gradcu zvišalo kazen J, Ačku na 15 mesecev, Ferdinandu Borku pa na 6 mesecev ječe. Tako je višje deželno sodišče v Gradcu zopet izreklo eksemplarično kazen za Spodnještajersko, kakor smo jih bili vajeni v začetku vojne leta 1914 in 1915, samo da je sedaj zadela stroga kar zen nekega Župana, ki je bil znan nemškutar in Star jerčijaneo.*
Jugoslavija Jugoslovanom. Pod tem naslovom
Je izšla knjižicai, ki razpravlja »a poljuden in prh
prost način o bistvu in pomenu jugoslovanskega v-
prašanja. Knjižica obsega statistične podatke o šlevilo Jugoslovanov, o velikosti jugoslovanske zemlje, prinaša kratke zgodovinske podatke, opisuje položaj, v katerem se nahajajo danes ougoslovani in vzroke, ki so dovedli do majniške deklaracije. Knjižica zaključuje z besedami pok. dr. Kreka: „Vi vsi, ki ste seme jugoslovanskega naroda, mislite le eno: Kako boste združeni vse svoje zmožnosti, vso svojo ljubezen in vse svoje srce posvečevali naši jugoslovanski državi za njen procvit in blagostanje!“ Knjižica se prodaja v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Cena s poštnino vred 50 v.
„Veleblagorodni g. Posojilnica von Gorityi
Radgoni, v Radgoni, fitajersko.“ (Hochwohlgeboren Herrn Posojilnica von Gornyi Radgoni in R ad Person rg, Steiermark.) Kdo pozna .tega veleblagorodne-ga, viteškega gospoda s tem čudnim plemenitaškim imenom? Gotovo nik'cìo drugi, kakor visoki in učeni gospodje okoli društva, Srebrnega križa na Dunaju, kateri so napisali tak naslov neki pošiljatvi Posojilnici v Gornji Radgoni, ker seveda niso vedeli, da to ni plemenitaš, temveč zadruga, Ako bi napravil tako neumnost kak slovenski uradnik, gotovo bi izgubil redi popolne nesposobnosti takoj svojo službo. Nemci pa seveda lahko uganjajo brez škode vsako tako neumnost.
Okrajni šolski nadzorniki podržavljeni. Naučni odsek državne zbornice je sklenil, da se podržavijo vsi okrajni šolski nadzorniki in sicer tisti, ki so vzeti iz ljudskošolskega učiteljstva, pridejo v 8. činovni razred, za tiste šolske nadzornike pa, ki so dovršili v/seučiliščne študije, pa velja status, kot je določen za srednješolsko, oziroma državno srednje , ali visokošolsko učiteljstvo. Tri petine okrajnih šolskih nadzornikov pa pride v 7. činovni razred.
Poštne pristojbine zvišane. V teku svetovne vojne so bile poštne, brzojavne in telefonske pristojbine v Avstriji že dvakrat zvišane in sedaj so jih vnovič zvišali. Zvišanje poštnih pristojbin se je baje moralo izvršiti iz vzroka, ker ima poštna uprava v tekočem letu baje primanjkljaj, ker so zvišali dra -ginjske doklade za poštne uslužbence za 116 milijo -nov, pokojnine pa za 22 milijonov K. Zvišali so to -krat precej občutno vse pristojbine. Za navadno pismo, kojega teža znaša do 20 gramov, je dosedaj veljala pristojbirsa 15 v, odslej pa bo veljala 20 v m za vsakih nadaljnjih 20 gramov po 5 v več. Pristojbina za dopisnice je zvišana od 8 na 10 v. Za tiskovine v notranjem prometu ostanejo v veljavi dosedanje pristojbine, pač pa so zvišane one v prometu z Ogrsko, Bosno, Hercegovino in Nemčijo in sicer do 50 gramov 5 v, đo 100 gramov 12 v in za vsakih 50 gramov za 3 v več. Za 'denarna pisma v notranjem prometu je *vi|ana pristojbina z® vsakih 300 K na 10 v. Za zasebna poštne zavoje velja določilo, da mora pristojbino vselej plačati samo odpošiljatelj, ne pa naslovnik. Za poštne zavoje težke do 5 kg znaša v bodoče pristojbina ne več 60 in 80 v, ampak 1 K, Za vzorce je pa doklada zvišana od 30 na, 60 v. Za ekspresne pošiljatve bo znašala v bodoče pristojbina z«a postne zavoje namesto 50 v — 1 K in za ekspresna pisma ne več 30 v, ampak 60 v. Poštnina za dostavljanje ekspresnih pošiljatev je pa zvišana od K 1.50 na 2 K, Za vsafo brzojavko je plačati 20 v več, Zvi-Sane «e tudi telefonske pristojbine. Pripomni se, da bollo nove peš t ne, brzojavne in telefonske pristojbine slepile v veljavo dne L septembra t. 1. Zvišanje, poštnih pristojbin bo vrglo poštni upravi na leto okrog 63 milijonov K.
Dopusti za obnovitev vojakom-vjetnikom, ki so se vrnili iz Rusije« Ker se še vedno,dogaja, da dobe naši vojaki, ki so dospeli iz Rusije, premalo dopusta in se bo morda, kot je sporočilo vojno ministrstvo , vrnilo v doglednem Času zopet precejšnje število vojnih v jetnikov, med temi bodo menda tudi Jugoslovani, podajamo vj naUleftnjem vsebino dbtičnega vojaškega odloka glede dopusta. Odlok je izdalo armadno višje poveljstvo in nosi številko 131.113. Ta odlok določa, da se zviša dosedaj veljavna dopustna doba od štirih tednov na osem tednov. Onim vjetnikom, ki prebivajo v po vojni prizadetih krajih, pritiče pa 12-tedenski dopust, da se jim omogoči obnoviti prejšnje svoje gospodarske razmere. Vsi oni vojaki pa, ki še pred odhodom na fronto, iz kojega si bodi razloga niso dobili 8-, oziroma : 2todenskega dopusta, morajo dobiti ta dopust iz fronte in sicer povodom prvega dopusta iz fronte. Vsi oni naj torej, ko bodo prišli na prvi dopust iz fronte, javijo svojim poveljnikom, da ss dobili premalo dopusta.
Kolkovanje prošenj za oprostitve. C. kr. Un. ministrstvo je odredilo, da morajo biti prošnje za o-orostitev čraovojnikov od Črnovojniške službe kolko-vane z 2 K in priloge z 50 v. Kjer ni prošnj'e, mora biti z 2 K kolkovana oprostit vena razvidnica II, oz. razvidni seznamek o oprostitvah II. Koikovanja so prosti uradi, železnice, Rdeči križ, pomožna društva in obrati, ki so pod vojaško oblastjo. 'Dprostitvene razvidniee II in razvidne seznantke je kolekovati na oni strani, kjer je podpisan prosilec.
Novih naboiov ue bo. Ogrski hali so spet razširjali vest, da se bodo vršili novi nabori za 25— 491etne Cnjovojnike v meseca septembra t. 1. S pristojne strani v Budimpešti se sedaj poroča, da je ta vest brez vsake podlage in da ne bo novih naborov.
Gorek zajntrek za potrebne šolske otroke t Avstriji. Z Dunaja poročajo, da hoče arad za ljudsko prehrano potrebnim šolskim otrokom v Avstriji o-skrbeti gorek zajntrek. Na podlagi poročil političnih deželnih oblasti se je ugotovila potreba posameznih kronovin za vojno zmes in sladkor za t»
akcijo io pripravila se je znatna množina sladko Tja in k&vine zmesi.
Gosiddarsk® novi««»
Slov. spodnješt. čebelarsko društvo. Člani, ki Želijo sladkor za jesensko krmljenje, naj to prijavijo sodniku g. Zdolšeku na Laškem in zraven povedo : Koliko ljudstev so imeli spomladi, koliko jih imajo na. koncu julija 1918 in kolike jih bodo vzhnili. Opom i se, da se bo sladkor v smislu uradnih predpisov! dal le revnim čebelarjem in za take panje, ki so res potrebni, iTudi zahteva oblast od vsakega plemenjaka, po 1 kg medu, seveda ne zastonj, od listih čebelar -jev, ki dobivajo sladkor, za čebele. Te prijave je v -poslati do konca avgusta 'Zdolšeku, na poznejša se ne bo oziralo. Kakor lani, se bo razdelitev odkazane-ga sladkorja vposlala tvrdki Urbach v Pragi, ki ga bo po plačanih kupninah razposlala, stal bo v Pragi okoli 2,40 K 1 kg. Dalje mora vsak član najpoz -jieje do konca meseca septembra društvu naznaniti, koliko je pridelal medu in voska ter koliko rojev je razpečal, ker tudi to zahteva oblast in se potrebuje tudi za letno poročilo, da, se iz tega razvidi delovanje društva,
Nove vodilne cene za med. „Slov, Čebelar“ poroča: Dne 28. maja t. I, je določila c. kr. osrednja komisija za določitev cen v c. kr. urado za ljudsko prehrano na Dunaju y navzočnosti zastopnikov Čebelarjev Mucka, in Wdhlraba nove vodilne cene za med. Zastopnika čebelarskih interesov sta imela n apra m komisiji težko stališče, ker je ta vstrajala na tem, da se uvedejo naj višje cene, da se nied čebelarjem kar Kralkomalo odvzame, in neki govornik ste je povspel celo do gorostasne zahteve, da se čebelarjem do h oli • samo n «k gotov dohodek iz čebelarstva. Po raznem ssémintja in previdnem posredovanju df, Böhma so se vendar določile naslednje vodilne cene: za točeni med pri čebelarju 1 kg po 18 K, pri prodaji na do -belò po 17,70 K iu pri prodaji na drobno 20 K. Pod prodajo na debelo je umeti prodajo trgovcu, pod pro-, dajo na drobno pa ono naravnost užitniku .ali konsu-mentu. Ce proda čebelar med naravnost užitniku, ga sme torej zaračunati po 20 K brez posode. Prešani med pa ima sedaj vodilno ceno po 11 K. oziroma po 12.70 K in 14 K 1 kg. — Čudimo se, da smejo tovarnarji umetno narejeni med, räzne sirupe ter enako, manjvredno robo prodajati po 30, 40 in 50 K. Seveda gospodje pri zeleni mizi na Dunaju imajo svoje misli . ,	\
Na dunajski borzi je bilo začetkom tega tedna Živahno poslovanje, Kurzi niso sicer šli visoko navzgor, vendar so; avaaicirali za par poenov. Večje po-vpi:aševanje je bilo ,po paroplovnih, premogovnih, o-rožitrskih in mlinarskih delnicah. Veliko zanimanje je bilo za delnice državnih, železnic. Avstr, kreditne-^ zavoda in za Skodovke. Posebno budimpeštanska klijentela je nastopila kot kupovalka ter podprla na tu način kürze. - Budimpeštanska borza je pričela ta teden s pravcato „hausse.“ Kurzi so poskočili za 15.do 100 poenov. „Hausse“ jo vladala na celi črti , posebno oa glede vodilnih papirjev: Zakaj so poskočili kurzi, se ns ve; meni se, da je ta „hausse“ samo posledica preobremenitve budimpeštanskoga trga * papirnatim denarjem Budimpešta ne ve, kaj da bi pridela z denarjem in radi tega ga nalaga v vse mogoče papirje, ki kažeio le količkaj šans.
Transportno dovoljenje za sadje. „Wiener Z.“ priobčuje naredbo urada za ljudsko prehrano, po kar Ieri se najmanjša množina, za katero velja pri ,poši-IjatVaih jabolk, hrušk, ali češpelj in sliv transportno dovoljenje, znižuje od 50 na 20 kg. Od i, oktobra dalje je: treba za vsako pošiljatev imenovanih sadnih vrst brez ozira na težno množino transportnega dovoljenja. Nadalje se uvaja prevozno dovpljenje za sa-ft je vsake vrste potom zrakoplovov in vozov v inozemstvo. To se tiče zlasti odpravljanja jagod v inozemstvo v obmejnih krajih.
la žita — špirit. Naš kmet vozi sedaj svoje odvisne žitne pridelke v mesta, da prihiti na pomoč — stradajočim ljudskim slojem. Toda boli gia srce, ko vidi, kalo se dratgoeeno zrnje v tem deževnem vremenu naklada v skladišča, kjer se pusti na miru ležati, Nakopičenega žita se nihče ne dotakne z lopato, da bi se posušilo in prezračilo, marveč leži na Šupih v zaprtih skladiščih ali v velikih vrečah v železniških prostorih. Očividec zatrjuje, da bo polovica tega dragocenega blaga postala za človeški živež nerabna, pač pa rabna za izdelovanje — špirita!
Kako ohraniti bučno olje nepokvareno? V teh časih, ko vlada vsepovsod veliko pomanjkanje buč -nega olja, je škoda tem večja, ako se pripeti, da se kmetici pokvari bučno olje na ta način, da se preveč zgosti ter dobi grenek in zopern okus. Da se to prepreči, zadostuje sledeče sredstvo: V steklenico z bučnim oljem deni žličica suhe in snažne (soli, ka-koršna se rabi za kuhanje in ni se bati, da bi se bučno olje pokvarilo, čeprav se namerava shraniti ga delj časa.
Nove cene za kruh. Od 12. t. m. naprej veljajo naslednje c^ne za kruh in moko: Velik hleb, ki tehta 1260 g stane K 1.32. Cene za moko se Se določijo.
Neposušeno žito spravljajo v skladišča. Graški listi že pišejo o škodi, ki bo nastala, če se žito ne bo bolje shranilo in takoj posušilo.
V Strassu pri Spielfeldu je baje pri veletržen
in komisijonarju g. Štifta bilo nasipanih v vlažne kleti velike množine ranega krompirja. Iz kleti se je baje prejšnji teden širil hud smrad. Upamo, da bo oblast pojasnila, koliko je na teh vesteh resnice.
Izdajatelj in založnik: Konsorcij „Straža.“
ištabne novi«#.
Pratika Za avgust. Avgust, poprej Sek.AiJks. (šest) imenovan, je prejel ime po cesarju Avgustu, — Avgust ima 31 dni in bo po Knauerjevem stoletnem koledarju vroč mesec. Zjutraj bo večkrat megla. — Solnce stopi dne 24. v znamenje device. Konec pasjih dni. Dan se skrči za 1 uro 34 minut in je dolg 15 ur 3 minute do 13 ur 29 minut. — Pomenljivi dnetvi so: Sv, Lovrenc 10., Sv. Kasijan 13., Velika maša 1(5.. Sv. Jernej 24. in Sv. Janez obglavljen 29. Ljudska prerokba pravi: Ce je na dan sv. Lovrenca jasno, bo v ine ar veselo prepeval v jeseni; in če je že grozdek mehak, bo vince sladko. Kakršno je ‘vreme na dan sv. Kasijana, takšnih bo še v avgustu mno-uo. Ce bo lepa Velika maša, bo zopet vino gladko, A do ima sv. Jernej lep dan, bo dobra jesen. Dež ek na dan sv. Janeza obglavljenja prinese piškave orehe. Vse prerokbe trde, da mora biti avgust pač dovolj topel, ker bi sicer bila prav slaba letina.
Moriv a v kotel« Bristol ra Dunaj n ~ obsojeni. Kurt Frans.©, »a je unioni služkinjo Earl, je ubso jen na 15 let težke ječe, Davit, ki je Franka nahujskal k umom, pa na smrt na vislicah.
Kako kradejo v Nemčiji. Neki južnonemšM zavarovalni list prinaša Statistiko vlomov v velikih mestih. Izplačila iz naslova zavarovalnin proti vlomom i n fat ri n am so narasla za štirikratno. V Berolinu je bilo izplačanih samo zavarovalnin pro ti tatvinam 4 400 000 mark proti 1,600.000 mark leta 1914. Strašne so številke glede tatvin pri p? -roplovnih družbah in praških državnih železnicah.
L.	1914 so plačale želčzhice in družbe 4,200 000 mark odškodnine, leta 1917 pa nekako 67 milijo nov mark
T Turčiji vpeljan decimalni sistem. Nedavno je Turčija upeljala gregorijanski koledar, torej kole dar, ki je že upeljan v Evropi in v Ameriki. Se daj je še pa upeljala decimalni sistem, torej kilo grame, dekagrame ter litre itd.
Carjev sin imarjen? Švicarska poročila pravi jo, da je bil umorjen tudi sin ustreljenega ruškega carja Nikolaja. Ko je carjev sin izvedel, da je bil njegov oče umorjen |e baje zblaznil, nakar so ga ustrelili. Véri še o* ni uradno, potrjena
židovska svatba. V soboto se je vršila v Bu dimpešti poroka hčerke rabina Osi asa Spirija z rabinom Tobijem RabinoyiÖem. Svatba je trajala 12 ur in udeležilo se je je — 800 gostov! Darov je prišlo za 13.000 K. Za vzdrževanje miru in reda jo bilako-manđirana policija.	^	1
Vojna In rekvizicija. Kmetica Bauer v temeš-varski okolici, katere mož je že dolgo v ruskem voj-riem vjetništvu, je dne 29. julija zaklala oba svoja o-tročiča, nato je ustrelila ruškega vojnega vjetnika , ki je delal pa .dvorišču,, natp se pa obesila. Pustila je pismo, v katerem izjavlja, da so jo predolga vojna in vedno rekvizicije pognale v obup.
. :‘'v' Kraljevski princ se poročil z Američanko. Iz Svine se poroča: Grški princ Kri štol, najmlajši brat kralja Konstantina, ki je v starosti' 31 let, se je čisto tiho poročil z bogato ameriško vdovo Leeds, Nova grška > rincezinja je prinesla princu-ženinu dote okroglo 20 milijonov dolarjev, krasno posestvo Hampstead pri Londonu in 40.000 funtov vredni ovratnik. Nevesta je stara 40 let.
60.000	fif zlata zaplenjenih. Zadnji petek je a-retirala reška policija nekaj oseb, ki so prodajale zlato. Domnevajo, da utegne biti to ono zlato, ki so ga nedavno pokradli v Budimpešti. Več oseb so že vtaknili v zapor, zaplenjeno zlato v vrednosti 60.000 K pa so dobro shranila, dokler se ne izkaže, odkod je prišlo.
Dopisi
Maribor. Včeraj, četrtek, je bilo naše mesto že zopet brez kruha. Zanimivo bi bilo pogledati za kulise, ali ga' tudi naši razni gospodje maJgistratovci — niso dobili.
Ruše. Minulo nedeljo je neki gospod zahteval pri blagajni tukajšnje železniške postaje vozni list v Maribor glavni kolodvor. Ko se je bil že odstranil od blagajne, je opazil, da mu je uradnik premalo zaračunal. Vrnil se je zato k blagajni in opozoril urad -nila uljudno na pomoto. Uradnik pa je našega, člo veka anhrulil, rekoč: „Warum sprechen Sie mit mir nicht in einer Sprache, dass ich Sie verstehen werde?" nakar mu je ta odgovoril: „Wenn Sie die Sprache des Volkes nicht verstehen, gehen Sie dorthin , wo man Sie verstehen wird!“ Pristopil je drugi Slovenec: „Maribor, glavni kolodvor, tretji razred!“ — „Ich verstehe Sie nicht.“ — „Wie unterstehen Sie sich hier Dienst zu machen, wenn Sie die Sprache nicht verstehen?“ — Naduti pangermanški fanatik je pa na to odvrnil: „Sie scheinen betrunken zu sein.“ — Prišli smo torej že tako daleč, da se nam očita pijanost, ako zahtevamo na železnici vozni listek v slo-renskèm jeziku. Razmere ob koroški nrogi južne železnice postajajo vedno neznosneje. Nemškutarski in nemški uradniki postarlo vedno drznejši. Toda svaka sila de vremena. Že vidimo zarjo vshaiajoče Jugoslavije, ki bo s svojimi žarki, pregnala te Slovencem sovražne uradnike
Sv. Lovrenc nad Mariborom. Na lovrenško nedeljo, dne 11. avgusta, se bo vršil popoldne no večernicah v mežnariji občni zbor, obenem podučen s-hod tukajšnje Dekliške Zveze. Govoril bo priljubljen mladinski organizator prof. dr. Hohnjec iz Maribora. Pridite dekleta, starši in prijatelji mladine! U-Ijudno so vabljena tudi dekleta sosednjih župnij !
Gornja Radgona. Našemu, na tem mestu že enkrat objavljenemu pozivu, da bi člani, kateri še imajo od predvojnega časa izposojene društvene knjige* iste vrnili društvu, se je odzvalo dosedaj še le prav neznatno število članov Ker so se našli sedaj stari zapisniki, nam je znano, kateri člani in katerih izposojenih knjig še niso vrnili. Iz teh zapiskov, kakor tudi iz izpovedb raznih društvenikov pa nam je tudi prav dobro in natančno znano, da imajo nekateri lidie, posebno pa članice Dekliške Zveze, več društvenih knjig doma. Ker ni mogoče, vseh prizadetih posebej pozvati, poživljamo tem potom vse člane še enkrat in zadnjikrat, da takoj, najpozneje pa do dne 28. avgusta t. L, vrnejo vse društvene knjige, katere i-majo izposojene še iz predvojnega, časa.
Sv. Jurij ob S' avnici. 'Mesto venca na grob svojemu bratu Antonu je podaril g. Alojzij Senčar, veletrgovec v Ptuju, ubožnim učencem duhovgke šole znesek 20 K, za kar mu šolsko vodstvo izreka- prisrčno zahvalo.
Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Preč. g. dekan ljutomerski Jožef Ozmec je daroval za pogerelee v Pletenju 1000 K. Bog mu prav obilno poplačal velikodušni dar! — Ponesrečil se je kmet (dopisnik ju pozabil zapisati ime. •Uredništvo) pri Sv. Lovrencu: ■prišel je pod voz ter le vsled notranjih poškodo tini ri par trenotkov predao so ga pripeljal' v bolnišnico, Bil je pokopan na domačem pokopališču. Nuj podiva v; miru!
Središče. Zadnji časje bilo v Središču izvršenih več tatvin, katerih storilci so se morali pred o-krožnim sodiščem v Mariboru zagovarjati. Tako sta usnjarska pomočnika Ljubomir 'Trček in % Dragila ukradla svojemu mojstru Halužanu večjo množino podplatov, in sta bila zaradi tega, obsojena vsak im Štiri mesece težke ječe. Pred tremi tedni pa. se je priklatil iz Vinico ha Hrvatskom lOletni brezposelni delavec Stefan Horvat, ki je ukradel Mariji Potočnik»v Središču 20 metrov in Francu Lukačiču 10 metro« domačega platna, 'Elizabeti Škrinjar v Obrežju pa razno perilo. Ko je ukradeno platno dalje prodal, so mu prišli na sled in ga aretirali. Za svoje tatvine j® bil Horvat obsojen na sedem mesecev težke ječe, tisti, ki so od njega kupili ukradene reči, pa se bodo morali zagovarjati pred okrajnim sodiščem v Ormo žu. Ker ima sedaj platno in perilo velikansko vrednost, se priporoča vsem gospodinjam, naj skrbno pazijo, Če se platno beli ali perilo suši. Postopačev a dolgimi prsti nikjer no manjka.
Kod)ice, Duc 2,, avgusta je umrl pri nas Biznis av Rus, sedmošolec. Prišel je na obisk k svojim sorodnikom, moral se je nagloma podvreči Ò-peraciji, na katere posledicah je umrl Pokopan je bil na tukajšnjem pokopališča 3. avgusta. N. v m. počival
Šmarje pri Jelšah obhaja obenem a svojo slovečo romarsko cerkvijo Sv. Roka svoje največje sl®r vije dne 14., 15. in 16. avgusta. Posebej se opozorijo različni romarji naj pozdrav in „vrtec“ predvečer, na opravljanje križevega pota in razlaganje kapel proti Sv. Roku na dan Velike Gospojnioe oh štirih popol dne in na nato sledečo pridigo s slovesnimi litanijami pri Sv. Roku. jjae 16. t. m. sta dve slavnostni pridigi v tej cerkvi in še ob 8, uri popotna služty® božja pri Žalostni Materi božji. Naj pač noben romar ne pozabi pogledati iz prijaznega hriba na vse stra~N ni! Nudi se mu Čudovit pogled na Sv. Uršulo nad Slovenj gradcem, na Pohorje in na Boč, Donati inu® Macelj, na Savsko gorovje in na Sy. Kum na Kranjskem ter na Ojstrico, Raduho in druge Savinjske ve- i likane in na 56 cerkev.	ni
Podčetrtek. Umrl je lekarnar Ernst ‘Soborko.;?) star 38 let. Njegova Žena je umrla dne 6. julija.
Rogatec. Dne 5. t. m. je y starosti 76 let umrl > tukajšnji župan Karel Fersóhhig (Feršnik). Umrli ]®, vselej stal v prvih vrstah nemških bojevnikov v boju proti Slovencem.
Dramlje. V veseli družbi Dr.ameljčanov se j® nabralo dne 28. julija v navzočnosti gg. Kolenaca in ■ Diehloviča svota 130 K za slovensko šolo v Mariboru, živilo!
Celje« Slovens®) ižatoligfo iiobraževalno društvo priredi v nedeljo, due 18. t. m., veliko slavnost v Narodnem domu. Ta dan vsi v Celje! Natančnejši Spored objavimo prihodnjič.
Oaberie pri Celju. Prostovoljno gasilno društ* vo Gaberje priredi v nedeljo, dne 11. avgusta veliko vrtno veselico v Sokolskem domu v Gaberju ter s® naj blagjovnlijo vsa druga bratska društva na to o-stirati»
Dobrna. Na gostiji Alojzija Brežnik, po domar če Spodnji Hošan in Marije Flis je nabral Gornji Hošan 30 K za slovensko šolo v Mariboru Novopo-rrčeneema želimo obilo sreče, zavednost nabiratelja, in darovalcev pa prav toplo priporočamo v vrlo pos-aemanje!
Pilštanj. Umrl je v Lesičnem pri Pilštanju ro--ustnik Martin Zagrajšek po dolgi, eno in pol let® ira/iajoči mučni bolezni v starosti 58 let. Bil je zelo priljubljen mož v župniji, naročen na „Slovenskega Gospodarja“ in . „Stražo“ že dolgo vrsto let N. r, m, p. !
Mn prodaj
4% m swegft hlada 454 m črnega batista en kos belega platna se umenja za mast in moko ali pa za denar. Vpraša se na Glavnem trgu 18 pri Florisn, Maribbr. 167
Cement
dva vagona prodaja Anton Birk-majer, Maribor, Tegetthoffstrasse štev. 77.	166
Barve za obleko
šrna, temnomodra, temnorjava, temnordeCa, temnozelena in tem-nosiva za domade barvanje platna, volne In svile v zavojčkih à 50 vin; pošilja na zunaj franko, če se pošlje naprej znesek ali p* proti povzetju: H. Billerbeck, Maribor, Gosposka ulica 29.	116
Odgovorni urednik: Vekoslav Stup an.
tiskarna sv« Girila s Murium»