25 Raziskave Možnosti glasbeno-pedagoškega izobraževanja za razvoj komunikativne kompetence študentov – osnovnošolskih uc ˇiteljev Penka Marcheva Pedagoška fakulteta – Pleven, Univerza v Velikem Turnovem, Bolgarija penka_mar4eva@abv.bg Uvod Dinamika v moderni družbi nakazuje določene spremembe v izobraževanju. Sodobni učitelji se srečujejo z izzivi, na katere niso vedno pripravljeni. Današnji cilj izobraževanja je razvoj spretnosti, ki bi bile kos nenehno spreminjajočim se informa- cijam, in učenje ključnih kompetenc. V primeru učitelja glasbe je to povezano ne samo z zahtevami modernega pedagoške- ga procesa, temveč tudi s specifiko tonske umetnosti. Njegova strokovnost v primeru procesa glasbenega izobraževanja teme- lji na nekaterih specifičnih kompetencah. Opis raziskave Cilj pričujoče raziskave je preučevanje določenih vidikov ko- munikativne kompetence bodočih učiteljev, ki so potrebni za kompleksno uresničitev procesa glasbenega izobraževanja v osnovni šoli. Naloge raziskave so: 1. Teoretična raziskava specifike komunikativne kompetence, ki jo bodoči učitelji potrebujejo za učinkovito sodobno glas- beno izobraževanje v osnovni šoli. 2. Določitev stopnje razvoja kognitivne plati komunikativne kompetence študentov drugega letnika programa Osnov- nošolska pedagogika. 3. Poiskati in izkoristiti možnosti za reformo in razširitev glasbeno-pedagoškega izobraževanja študentov programa Osnovnošolska pedagogika. Rezultat teoretične raziskave problema je ugotovitev, da ko- munikativna kompetenca vsebuje tri medsebojno povezane lastnosti – kognitivno, čustveno in vedenjsko. Posledično je predmet pričujoče raziskave kognitivna lastnost komunikativne kompetence bodočih učiteljev, ki bodo izvajali sodobni proces glasbenega izobraževanja. Metode, ki so uporabljene v tej raziskavi, so: teoretična analiza literature o preučevanem problemu, osebne mape študentov, ki se nanašajo na teoretično pripravo študentov in vključujejo te- ste za preizkus znanja študentov iz predmeta Glasbena teorija, teste iz predmeta Metodologija glasbene vzgoje v osnovni šoli, individualni projekt učne ure in SWOT analizo projekta učne ure, ki jo je pripravil sodelavec. 26 Na podlagi preučevanja različnih mnenj o kompetenci (A. Hutorskiy, I. Lerner, V. Kraevskiy, N. Galeeva) avtorica Y. Totseva predlaga model standarda strokovne in pedagoške kompetence učitelja, ki vključuje: 1. Poznavanje znanstvenega področja, na katerem temelji šol- ski predmet, ki se ga bo poučevalo. 2. Znanje psihologije in veščine za delo z ustrezno starostno kategorijo učencev. 3. Poznavanje področja pedagoške znanosti in izobraževalnih tehnik ter metodičnih spretnosti. 4. Komunikativna kompetenca za izvajanje učinkovitega izo- braževalnega procesa v učilnici. 5. Vodstvena kompetenca za vodenje družbe in njenih udele- žencev.« (Totseva, Y. 2009) Ta model je po mojem mnenju dovolj konkreten in obsežen. Komunikativna kompetenca se mi zdi zelo pomemben dejav- nik. Znotraj procesa glasbenega izobraževanja je povezana s komunikacijo med glasbenim pedagogom (učiteljem glasbe), otroci (šolarji) in glasbeno umetnostjo. V pričujočem poročilu bom raziskala odnos med učiteljem glasbe in glasbeno umet- nostjo, saj po mojem mnenju določa specifiko in učinkovitost obeh. Glasbeni jezik je nedvomno univerzalen jezik. Preko glasbe vzpostavimo komunikacijo, ki je dostopna velikim skupinam ljudi. Obvladovanje tega jezika, ki predstavlja simbolni sis- tem, preko katerega ustvarjamo, prenašamo, sprejemamo in uresničujemo skupek pomenov, npr. določen kontekst, je zelo pomembno. Teoretični del raziskave predstavlja nekaj ključnih dejstev v obliki tez. 1. Kot pri vseh oblikah komunikacije, se tudi komunikacija z glasbeno umetnostjo izvaja preko določenega simbolnega sistema – glasbenega jezika, preko katerega si izmenjujemo določene pomene, t.j. razvija se v določenem kontekstu. Vprašanja o glasbenih simbolih sem obravnavala v svojih dru- gih publikacijah.(4,5) To poročilo pa poudarja, da izvajanje resnične in učinkovite glasbene komunikacije zahteva obvla- dovanje glasbenih izraznih sredstev, torej glavnih vsebinskih in strukturnih enot glasbenega jezika. Ta cilj je dosežen z izob- raževanjem študentov Pedagoške fakultete v mestu Pleven, na Univerzi v Velikem Turnovem, pri predmetu »Glasbena teorija in solfeggio«. Predmet moje raziskave so znanja in spretnosti, ki jih takšno izobraževanje razvija in ki bogatijo kognitivno plat komunikativne kompetence. 2. Kontekst je pomen, ki ga razumemo med izvajanjem ko- munikacije. Sodeč po V . Ilievu ga oblikujemo na dveh rav- neh – na individualni in socialni ravni, med njima pa je sta- len prehod. (Iliev, V ., 2003, str. 31 - 41) Teoretic ˇna analiza literature o preuc ˇevanem problemu Ključna beseda v teoretičnemu načrtu pričujoče publikacije je kompetenca – komunikativna kompetenca v glasbeno-peda- goški dejavnosti. S praktičnega in aplikativnega vidika raziska- ve je bil preučevan pojem »osebne mape« kot pripomočka, s pomočjo katerega se študenti, bodoči učitelji glasbe, teoretično in praktično pripravljajo na poklic. Pričujoča publikacija se osredotoča na osnovnošolske učitelje, ki poučujejo glasbeno vzgojo. Predmet moje raziskave so študenti, katerim predmeta Glasbena teorija in Metodologija glasbene vzgoje nista priori- teti in ne dodatna specializacija, temveč del celotnega izobra- ževanja, ki je povezano s smernicami izobraževanja v osnovni šoli in vrtcu. To temo sem izbrala zaradi trditve, da osnovno- šolski učitelji nenehno izpopolnjujejo poučevanje glasbene vzgoje. Na žalost pa se pojavlja tudi trditev, da učitelji glasbe na ta račun povečujejo tudi obseg učnih načrtov. Moja publi- kacija predstavlja probleme, povezane s tem. Gre za plod mojih raziskav kot osnovnošolske učiteljice in univerzitetne predava- teljice. Nekateri kolegi (osnovnošolski učitelji) predmet glas- bene vzgoje jemljejo resno, medtem ko preostalim kolegom te učne ure predstavljajo le zapolnitev primanjkljajev t.i. resnih predmetov. Porajajo se sledeča vprašanja: s katerimi izzivi se srečuje osnovnošolski učitelj med dejanskim procesom glasbe- nega izobraževanja, katere kompetence potrebuje za popolno realizacijo tega procesa, kakšne so možnosti univerzitetnega izobraževanja za delo v tej smeri? Pričujoče poročilo analizira le eno plat komunikativne kom- petence, in sicer kognitivno plat, za katero menim, da je naj- pomembnejša med realizacijo sodobnega procesa glasbenega izobraževanja. V sodobni literaturi sta pojma »kompetentnost« in »kompe- tenca« pogosto uporabljena kot identična. Zato je zame zelo pomembno, da definiram odnos med obema pojmoma. Skli- cevala se bom na mnenje A. Hutorskiya. Po njegovem mnenju oseba, ki je kompetentna na določenem področju, poseduje znanje in spretnosti, ki ji omogočajo, da izraža svoje mnenje in deluje učinkovito na tem področju. Znotraj pojmov »kom- petentnost« in »kompetenca« opredeli odnos »splošno – in- dividualno« in na podlagi tega definira »kompetentnost« kot »skupek medsebojno povezanih osebnostnih lastnosti (znanja, spretnosti, navad, aktivnosti), ki se nanašajo na določen krog predmetov in procesov in so potrebne za kakovosten in pro- duktiven vpliv na njihovo delovanje...« A.Hutorskiy zaključi z mislijo, da je »kompetenca obvladovanje, posedovanje ustrez- ne kompetentnosti, vključno z osebnim odnosom do predmeta dejavnosti«. (Hutorskiy, A., 2002) Možnosti glasbeno-pedagoškega izobraževanja za razvoj komunikativne kompetence študentov – osnovnošolskih uËiteljev – večinoma gre za avtorjev lastni izdelek (v nekaterih primerih gre za sodelovanje, vendar z močno ustvarjal- no udeležbo). To je razvidno iz proste izbire gradiva, v njegovi interpretaciji, komentarjih in vrednotenju. In- dividualni slog, različne stopnje aktivnosti, realizacije in motivacije pri izdelavi osebne mape ji dajo edinstveno in pristno vizijo. – Izdelava mape je zelo pomemben cilj, ki osmisli posamezne korake v procesu poučevanja. To pomeni, da se okoli nje gradijo in razvijajo procesi učenja. – Postopoma se izgrajuje drugačna kultura učenja, ki nakazu- je drugačen tip odnosa učitelj-učenec-starši (v šolski osebni mapi). Ti odnosi se kažejo na različne načine – od sodobne razprave o izboru in vrednotenju gradiva do oblikovanja in predstavitve končnega izdelka. – Osredotoča se na napredek, na pozitivne spremembe, na raz- voj (pri določenemu predmetu ali pa na kognitivni, fizični oziroma čustveni ravni). V osebni mapi so predstavljene le pozitivne spremembe, avtorjevi največji dosežki. Ameriške šole se rade poslužujejo osebnih map, saj omogočajo javnost, resničnost in zanesljivost rezultatov. Zaradi tega strokovnja- ki izpostavljajo poseben pomen zadnje faze izdelave osebne mape – predstavitev staršem, sošolcem in strokovnjakom. – V njej sta na nov način združena vrednotenje in samovred- notenje, več pozornosti pa je po novem namenjeno sa- movrednotenju. Zato velja za zanesljiv način oblikovanja ustreznega in pozitivnega samovrednotenja, ki omogoča re- fleksivno analizo razvoja. Med postopkom izdelave postaja samovrednotenje vedno bolj neodvisno od ostalih vrednot, počasi pa ga pričnejo regulirati ponotranjeni kriteriji. – Na ta način avtor (sošolec, študent, profesionalec) postane resnični udeleženec v procesu lastnega učenja, razvoja, nap- redka – med oblikovanjem ciljev in vzgojne dejavnosti ter komentiranjem gradiva. Vse to nakazuje drugačno stopnjo odgovornosti za lastne dosežke in drugačno motivacijo za učenje. (Y anakieva, S., 2005) S pomočjo opredelitve značilnosti osebne mape, S. Yanakieva povzame njeno osnovno idejo: »Vem, česa sem sposoben/spo- sobna in to bom dokazal/-a s svojimi najboljšimi izdelki. Na ta način študiranje postane več kot zgolj učenje – spremeni se v pridobivanje kompetenc in razvoj kompleksnejših osebnih struktur.« (Y anakieva, S., 2005) Prednosti te izobraževalne metode, predvsem metodičnega načrta, izpostavlja tudi D. Gulubova: »Metoda »osebne mape« postavi študenta v popolnoma nov položaj. Ta se iz predmeta poučevanja in vrednotenja spremeni v predmet lastne dejavno- sti«. (Gulubova, D., 2010, str. 82-97) 3. Socialno in individualno oblikovanje konteksta opredel- juje dva glavna načina oblikovanja komunikativne kompe- tence: – kot del celotne osebne socializacije med procesom indivi- dualnega razvoja; – kot rezultat specifičnega izobraževanja za razvoj komunika- tivne kompetence pri posebnih vrstah aktivnosti (na primer v domeni glasbene pedagogike) in kot celovita komunika- cijska prilagoditev osnovne aktivnosti osebe. (Iliev, V ., 2003, str. 31 - 41). Pri tej tezi je zelo pomembno, da opredelimo izobraževanje kot možnost razvijanja komunikativne kompetence in, natančne- je, njene kognitivne plati, v povezavi z znanjem in spretnostmi študentov, ki bodo poučevali glasbeno vzgojo v osnovni šoli in vrtcu. Te spretnosti in znanje, izkušnje ter pričakovanja naka- zujejo aktivno komunikacijo z glasbeno umetnostjo. V bodoče bo glasbena komunikacija naših otrok odvisna od učinkovito- sti študentov – učiteljev glasbe pri komunikaciji s tonsko umet- nostjo. Z vidika tehnične plati raziskave je pomembna uporaba osebne mape študenta. Povezana je s teoretično in praktično pripravo študentov in vključuje elemente, ki predstavljajo glavno gradi- vo pri realizaciji te raziskave, namreč: 1. testi za preverjanje znanja študentov iz predmeta Glasbena teorija; 2. testi iz predmeta Metodologija glasbene vzgoje na osnovni šoli; 3. individualni projekt Učna ura glasbe na osnovnošolski stop- nji; 4. SWOT analiza Učne ure glasbe na osnovnošolski stopnji, ki je bila izvedena med pedagoško prakso v času študija; 5. SWOT analiza projekta učne ure, ki jo je pripravil sodelavec. Metoda osebne mape je bila izbrana zaradi pomembnih lastnos- ti, ki jih je definirala S. Y anakieva. Na podlagi idej P . Petrova in M. Atanasove je Y anakieva definirala specifične lastnosti oseb- ne mape na sledeč način: – Je edinstvena, sodobna izobraževalna metoda in kot taka vsebuje sledeče lastnosti: – odraža odnos med teoretičnim in znanstvenim znanjem ter pedagoško prakso: oblikuje in prilagaja modele, iz- grajuje teorije, načela, pristope in metode, združuje zna- nja z različnih znanstvenih in praktičnih področij, da bi zagotovila optimalno učinkovito rešitev za doseg izobra- ževalnih in vzgojnih ciljev; – predstavlja procesno, aktivno, organizacijsko in funkcio- nalno stran pedagoške dejavnosti – od ciljev in motivov preko vsebine, metod, sredstev in pogojev do vrednote- nja rezultatov; 27 Raziskave 28 Na isti kognitivni ravni sta tudi sestavljeni nalogi št. 7 in 9, ki se navezujeta na znanje o simbolih alteracije in tistih za krajšanje notne pisave. Več kot 2/3 študentov (77 %) sta na obe nalo- gi odgovorili pravilno. Za nas so pomembne napake, ki jih je storilo preostalih 23 %, ki kažejo, da bi bilo smiselno vključiti dodatne naloge za pridobitev tega znanja med vajami. Nalogi 4 in 8 se navezujeta na učenje in razumevanje notnega zapisa kot nosilca dvojne informacije – o višini in trajanju tona. Sestavljeni sta bili na višji kognitivni ravni – ravni razumevan- ja. Študentom je bilo še posebej težko razumeti informacije o dveh različnih ključih – violinski ključ in basovski ključ. Ver- jetno je poznavanje notne vrednosti in razumevanje notnega simbola kot znamenja trajanja tona lažje dosegljivo študentom, ki se učijo glasbene in notne pismenosti brez kakršne koli pred- priprave. Skoraj polovica – približno 48 % – se jih ni zmotila pri označevanju notne vrednosti pri obeh nalogah. V endar pa je za nas pomemben rezultat tistih, ki so se zmotili. Na podlagi tega menimo, da bi bilo treba v učnem načrtu povečati število vaj, ki se tičejo te problematike. Zapisovanje višine tonov je za študente zelo zahtevna nalo- ga. Približno 20 % študentov je rešilo obe nalogi (4 in 8) brez napak, tako v primeru violinskega kot basovskega ključa. To znova dokazuje, da se lahko pomanjkanje predhodne priprave študentov nadomesti s povečanjem števila vaj, ki se navezujejo na notno pismenost. Zanimivo je, da so bili študenti izredno uspešni pri naslednji nalogi št. 5, kjer so morali zgolj prepoznati in zapisati višino tona. Več kot polovica jih je nalogo rešila brez napake, 36 % pa je naredilo le eno napako, kar potrjuje, da je treba graditi na razumevanju notnega simbola kot nosilca dvojne informacije. Dostopnost glasbenega gradiva, ki je povezano z notno vred- nostjo v rezultatih nalog št. 4 in 8, kaže pozitivno korelacijo z rezultati naloge št. 6, pri kateri so študenti prejeli notni za- pis neznane skladbe, ki je vključena v osnovnošolski program, nato pa so morali analizirati notne vrednosti in pavze, posplo- šiti tiste, ki predstavljajo ritmično sliko dela in pokazati pravilni odgovor. Ta naloga je na višji kognitivni ravni – ravni analize. Rezultati kažejo, da je 84 % nalogo rešilo brez napak, kar zopet potrjuje potrebo po dostopnosti notne pisave kot označbe tra- janja tonov. Žal je pri nalogi št. 10 le 1/3 študentov razumela, da so notne vrednosti logično povezane z določenim taktom. Pri tej zah- tevni nalogi na kognitivni ravni sinteze je bilo uspešnih le 30 % študentov. To nakazuje potencial tovrstnih nalog za razvoj ne le glasbenih sposobnosti študentov, temveč tudi intelektualnih. Praktic ˇni in aplikativni del raziskave Pričujoče poročilo preučuje rezultate raziskovalnega dela, ki se nanašajo na priprave študentov na predmet Glasbena teorija, ki predstavlja osnovo kompleksne realizacije sodobnega procesa glasbenega izobraževanja v srednji šoli. Zaradi omejenega obsega poročila so analizirani le rezultati ti- stega dela raziskave, ki se tičejo priprave študentov na predmet Glasbena teorija in solfeggio. Ta predstavlja osnovo celovite re- alizacije sodobnega procesa glasbenega izobraževanja v osnov- ni šoli in vrtcu. Oblikovanje spretnosti bodočih študentov za ustrezno komunikacijo z glasbenim delom predstavlja prvo interakcijo v tridimenzionalni strukturi komunikativne kom- petence, ki je potrebna za realizacijo sodobne glasbene vzgoje. Opredeljuje učinkovitost drugih dveh dimenzij, t.j. »otrok – učitelj« in »otrok – glasbeno delo«. Raziskava je bila izvedena na vzorcu 33 študentov predmeta Osnovnošolska pedagogika na Pedagoški fakulteti Univerze »Sv. Cirila in Metoda« v Velikem Turnovem med šolskima letoma 2010/2011 in 2011/2012. Nihče od njih ni imel osnov- ne glasbene pismenosti, ki naj bi jo pridobili s tem študijskim programom – predmet Glasbena vzgoja in solfeggio se namreč začne z osnovami. S pomočjo zgoraj predstavljenih inštrumen- tov bom v pričujoči publikaciji razpravi rezultate prve faze študija, vključno z diagnostičnim testom znanja in spretnosti, ki so povezane z notno pismenostjo. Glasbena notacija je zna- kovni sistem za predstavljanje pomena, ki ga ustvarja in pre- naša glasbeni jezik. Obvladovanje tega sistema je enako obvla- dovanju abecede. Je pogoj za razumevanje pomena, ki ga nosi glasbeno delo in za realizacijo sodobnega procesa glasbenega izobraževanja pri študentih – bodočih učiteljih. Pedagoški test je sestavljen iz desetih nalog po vzoru Bloomove taksonomije. Štiri vprašanja (2, 3, 6 in 7) so zaprtega tipa, pre- ostala vprašanja pa so odprtega tipa. Pri nalogah na najnižji kognitivni ravni – ravni znanja (št. 1, 2 in 3) – je približno 53,2 % študentov odgovorilo pravilno. Ostalim študentom – skoraj polovici – je bila najtežja naloga iz poznavanja značilnosti glasbenega tona. Najpogosteje so po- zabili na barvo glasu. Za nas so najbolj zanimivi odgovori na nalogo, povezano z naravo glasbene intonacije, ki jo muziko- logi definirajo kot najmanjšo enoto glasbenega jezika. (Asafiev, Aranovskiy, Medushevskiy) Več kot polovica študentov (58 %) jo je natančno definirala kot interakcijo med dvema ravnema – strukturno ravnijo (ton ali skupina tonov, ki skupaj tvorijo zvok – višina tona in razmerje med taktom in ritmom) in se- mantično ravnijo (nosilci določene informacije, katere pomen je povezan z družbeno zavestjo). (Marcheva, P., 2008, str. 34- 38) Možnosti glasbeno-pedagoškega izobraževanja za razvoj komunikativne kompetence študentov – osnovnošolskih uËiteljev Sklep Za sklep bi želela poudariti, da bi se lahko nekatere od izpo- stavljenih možnosti lahko realizirale kot usmeritve študija z namenom optimiziranja glasbeno-pedagoške izobrazbe štu- dentov, da bi tako resnično omogočila razvoj njihove komuni- kativne kompetence. To je tema za diskusijo. Tiče se študentov in njihovih predavateljev ter učiteljev glasbene vzgoje v osnovni šoli in ravnateljev šol. Predlagam raziskovanje specifičnih las- tnosti komunikativne kompetence in iskanje modelov za njen razvoj, ki bi zadostovali sodobnim zahtevam. Ena možnost je opredelitev problemov in iskanje rešitev. 29 Raziskave Literatura 1. Gylybova, D., Tehnologiiata „Uchebno portfolio” v uni- versitetskoto obuchenie po disciplinata „Metodika na obuchenieto po matematika” , „Pedagogika” , 2010, št. 5, str. 82-95. 2. Iliev, V., Obshtuvaneto – syshtnost, dinamika, razvitie, „Lege-artis” , 2003. 3. Marcheva, P., Komunikativnata kompetentnost na bydeshtite nachalni uchiteli v realizaciiata na syvre- menen muzikalno-vyzpitatelen proces – problemi i vyzmozhnosti,Esenen nauchno-obrazovatelen forum 2011 na tema „Uchiteliat: prizvanie, kompetentnost, priznanie” , S., 2011, str. 289-301. 4. Marcheva, P . Simvolyt prez pogleda na pedagoga (prakti- cheski aspekti), S., 2009. 5. Marcheva, P . Teoretichni aspekti na notnoto ogramotiava- ne kato proiava na muzikalna inteligentnost v usloviiata na solfezhna dejnost, S., 2008. 6. Toceva, Ia., Profesionalno-pedagogicheska i interkulturna komunikativna kompetentnost, http://ytotseva.blogspot. com/2009/06/blog-post_3353.html. 7. Hutorskoj A. V . Kliuchevыe kompetencii i obrazovatelьnыe standartы. http://www.eidos.ru/journal/2002/0423.htm. 8. IIanakieva, S., Obrazovatelnoto portfolio – filosofiia, teh- nologiia, prakticheski proekcii, I-prodylzhavashto obrazo- vanie, 2005, 2., http://www.diuu.bg/ispisanie/